Dolga, mrzla in snežena zima se končno poslavlja. Sneg, ki je ležal več kot 100 dni, je toplo vreme pobralo v nekaj dneh in razcveteli telohi na sončnih bregovih napovedujejo, da se bliža prava in ne le koledarska pomlad. Foto: L. B. NARAVA V SKODELICI ČAJA k*o XXXIV. Številka 20 Stvoritelji: občinska konferenca SZDL Seake, Kranj, Radovljica, Skorja Loka (»Trti* — Izdaja Časopisno podjetje \s Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Uafovorni urednik Andrej Žalar Kranj, torek , 17. 3. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO So Gorenjski plani preoptimistični KRANJ - Gorenjske občine v srednjeročnem obdobju lfll-M načrtujejo večjo rast družbenega proizvoda, kot pa ga predvideva republika. Medtem ko kranjska in škofjeloška obeta* planirata 5 in 6 odstotno rast družbenega proizvoda, pa ■stale tri občine ostajajo pri 4 odstotkih. Vendar pa se že aajaj kaže, da bo potrebno veliko prizadevanja, da bi začrtane ■Mri razvoja v družbenem dogovoru občin Gorenjske o lauijjlk družbenega plana za naslednjih pet let tudi uresničili. Is je komisija za pregled družbenih planov, ki jo je imenovala skaasčina gorenjskih občin preverila realnost občinskih ifaaeTza to srednjeročno obdobje in njihovo usklajenost z nsafeližkim ter tudi občinske resolucije o družbenoekonom-*an navoju in politiki za letošnje leto, ni mogla v poročilo aujaati preveč optimističnih zaključkov, predvsem glede aMisai rasti družbenega proizvoda. Za investicije v osnovna Mrtva bo namreč v gorenjskih občinah mogoče nameniti od 11J sdotoths družbenega proizvoda v radovljiški občini do 12,5 ižtilis kolikor načrtuje jeseniška občina. To pa je nižji delež stalhisiiss proizvoda za investicije kot ga načrtuje republiški -a— pniv zato je težko pričakovati, da bi učinkovitost deleža zagotavljala tudi hitrejšo rast družbenega Ko je o tem raspravljalo predsedstvo skupščine gorenjskih •bita, je mod drugim poudarilo, da velja nameniti uresničitvi občtaskih planov vso pozornost. Ob sicer omejenih finančnih "h je zato treba pretehtano izbirati investicije v sredstva predvsem na področja, ki so za gorenjsko t »«atvo vitalnega pomena. Ob tem pa se je treba učinkoviteje tudi pripravljati na prestrukturiranje gospodarstva. Ob assssjih možnostih doseganja višjega dohodka v združenem deta pa prav gotovo še nismo povsod zastavili pravih načinov hi organizacije, da bi v obstoječih zmogljivostih našli še L. M. V Šesti spominski pohod na Porezen Finale svetovnega alpskega pokala Kranjska gora Zaključek bo na Vitrancu KRANJSKA GORA, 15. marca — Med tednom so se pojavila obvestila, da bo finale svetovnega alpskega pokala, ki ga ima Kranjska gora od 26. do 28. marca, prestavljeno na Neveisko sedlo ali Jaho-rino. Res je, da je zadnja odjuga povzročila tako razmišljanje v organizacijskem komiteju, vendar so bila samo razmišljanja in iskanje možnih variant, da se prireditev Kljub toplemu vremenu v celoti izvede! O teh inačicah je organizacijski komite obveščaj mednarodno smučarsko zvezo, ki je edina pristojna, da organizatorju dovoli prestavitev tekmovanja na druga smučišča. Včeraj so Kranjskogorci od FIS in predsednika komiteja za svetovni pokal Serga Langa dobili obvestilo, da prestavitev obeh veleslalomov in in paralelnega slaloma v Kranjski gori tako v Italijo kot drugam v Jugoslavijo ne pride v poštev. Obvestili so jih, da tudi Jahorina odpade. To so sklenili v japonskem Furanu na sestanku vseh vodij ekip s predsednikom Sergom Langom. V Kranjski gpri v teh dneh ni tako kritično, da bi obupavali. V noči od petka na soboto in tudi v preteklih obeh dneh so se pogoji bistveno izboljšali. Dopuščajo pripravo za oba veleslaloma in paralelni slalom na Vitrancu. Organizacijski odbor se je po sobotnem ogledu s službo za pripravo prog odločil, da so ta čas snežni pogoji na Vitrancu taki, da omogočajo normalno pripravo prog za vse tri tekme. Škofja Loka — V okviru akcije Nič nas ne snu? presenetiti je bilo v soboto dopoldne v športni dvorani na Podnu tekmovanje ekip civilne zaščite v prvi pomoči. Tekmovanje je pripravil oddelek za ljudsko obrambo pri občinski skupščini v sodelovanju z občinskim odborom Rdečega križa. Udeležilo se ga je 48 ekip iz vse občine, ki so se pomerile v teoretičnem in praktičnem znanju. Med ekipami, ki niso opravile tečaja prve pomoči, je prvo mesto osvojila druga ekipa osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke, druga je bila ekipa Etikete iz Žirov in tretja ekipa Nika Železniki. Med ekipami, ki so opravile 20- ali 80-urni tečaj prve pomoči, pa so se najbolje odrezali:' druga ekipa krajevne skupnosti Škofja Loka, prva ekipa krajevne skupnosti Žiri in ekipa krajevne skupnosti Trebija. — Foto: L. B. Izvoz večji od uvoza Kranj — Lanski izvozni rezultati so ugodni, so poudarili na petkovi seji izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, saj je gorenjsko gospodarstvo izvozilo za 2 odstotka več kot uvozilo. Izvoz se je lani v primerjavi z letom 1979 povečal za 30 odstotkov, uvoz pa za 3,7 odstotka in stopnja pokritja se je povečala od 85 odstotkov leta paje Xpj naroda bo pohodu dan še Nebno svečan > uda rek. l^dbor za organizacijo pohoda £ Peresen organizira letos šesti N«ki pohod na Porezen, ki bo v Nsrjo, 22. marca. Ob 40-letnici {Uje in ustanovitve OF sloven-n a roda b -pja svečan poi lVssob na vrh bo potekal iz Vik smeri: iz Cerkna, Selške Nine. Davče, Petrovega brda in ? laške grape. Pri spomeniku J vrba Porezna bo ob 11. uri Numoracija v spomin na padle Ve*. V Orebku pod Poreznom J bo svečanost ob 15. uri ob Naovljeni grobnici padlih. Jtrgaeizatorji DPO Cerkno, ftanca Srečka Kosovela, Go-r%tki vojno področje in inze-\ski bataljon 31. divizije opo-Jrjajo udeležence, da se zaradi Vnesti strogo drže markiranih Ni. Koča na Poreznu je pod Sapi, zato bo tu možno dobiti ? eai, ne pa hrane. Priporočajo \*ko opremo in dobro obutev, ^fctvaem pa upoštevanje varno-nasvetov. Na vrbu Porezna in pri lovski koči bo organizirana posebna zdravstvena služba, dežurale pa bodo tudi ambulante v Cerknem, Železnikih, Podbrdu, Idriji in v Tolminu.- Z radiom Cerkno pa bo vzpostavljena direktna radijska zveza. Kranjsko planinsko društvo organizira odhod iz Kranja s posebnimi avtobusi, ki bodo odpeljali izpred hotela Creina ob 6. uri. Udeležence bodo spremljali planinski vodniki, ki priporočajo še smučarske palice, očala, nekaj hrane in glede na vremensko napoved primerno zaščitno ter rezervno oblačilo, saj bo pohod ob vsakem vremenu. Če bo slabo vreme, priporočajo udeležbo le dobro pripravljenim, vsekakor pa odsvetujejo alkoholne pijače. Nasvidenje torej na Poreznu. Udeležba pomeni rekreacijo, počastitev padlih, pomeni spomin ter opomin, označuje našo slogo, moč in enotnost! 1979 na 102 odstotka lani. Plan izvoza je bil prekoračen za 12 odstotkov. Zato imajo veliko zaslug tiste delovne organizacije, ki so sprejele obveznost in jih tudi izpolnile -«a dodatnih 6 milijonov dol-larjev. K dobrim izvoznim rezultatom je prispevala tudi Temeljna banka Gorenjske, ki je povečala kredite za izvoz kar za 89 odstotkov in kredite za pripravo izvoza za 90 odstotkov. Kljub temu pa zaradi slabe likvidnosti v poletnih mesecih ni mogla zadovoljivo spremljati izvoza. Razmere so se jeseni popravile. Lani je v ta namen prispevala 425 milijonov din lastnih in 377 milijonov din sredstev Narodne banke. L. B. Kranj — Steklina^ ki na Gorenjskem razsaja že dobri dve leti, ogroža celo mestna naselja. Bolno lisico so včeraj zjutraj dobili na Primskovem pri Kranju, vse več pa je tudi primerov okužbe domačih živali. Na Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju in lovci na nevarnost resno opozarjajo, saj jim cepiva za ljudi manjka. Priporočajo, naj lastniki pse in mačke privežejo oziroma zapro ter cepijo proti steklini. (H. J.) - Foto: M. Ajdovec _ 111 PRVIČ V KRANJU ŠABAN ŠAULIĆ V AVLI GORENJSKEGA SEJMA 20. MARCA 1981 OB 17. URI Z GOSTI »CREINA- KRANJ -POŠTA« JESENICE IN V PROSTORIH DRUŠTVA »MODRINA« KARTE PO 100.* DIN DOBITE V PREDPRODAJI: TRG REVOLUCIJE 3, TEL: 21-444 V RECEPCIJI HOTELA »TRANSTURlST« ALI DVE URI PRED PREDSTAVO ŠKOFJA LOKA NA GORENJSKEM SEJMU O L,AS 2.STRAN TOREK. 17. PO JUGOSLAVIJI Nadomestila niso dovolj Nobenega dvoma ni več, da se bo meso do konca marca podražilo. Predsedstvo Zveze sindikatov Jugoslavije se je namreč na petkovi seji zavzelo, da bi povečane odkupne cene v celoti kompenzirali, če pa to ne bo mogoče, so svojega delegata v skupnosti za cene pooblastili, da se mora potegovati za najmaftj 70 odstotno kom ■ penzacijo. To pomeni, da bi se za ostalih 30 odstotkov povečale maloprodajne cene. Praktično to pomeni: če bi se odkupna cena povečala za 10 dinarjev, bo za potrošnike dražje za 3 dinarje. Ce pa se skupnost za cene ne bi strinjala s predlogom sindikatov, bo višino kompenzacije določil zvezni izvršni svet, to pa bo za potrošnika manj ugodno. Nesoglasja o, višini kompenzacij izdajajo iz vprašanj, ali imamo za ta namen dovolj denarja. Nasprotniki kompenzacij trdijo, da bodo še bolj razpihnile inflacijo, ker bo zaradi njih potrebno povečevati prometne davke, v sindikatih pa trdijo, da bi bilo dovolj poseči v strukturo dohodka in ga ne še bolj obremenjevati. Pri tem pravijo, da delovne organizacije načrtujejo ogromne naložbe in pri tem očitno pozabljajo na najosnovnejše potrebe delovnih ljudi. Kompenzacija predstavlja le neznaten del vsote, za katero so ta trenutek delovne organizacije zainteresirane. Veliko bi se na višja nadomestila poznala pri manjših življenjskih stroških. Meso sodeluje v življenskih stroških z 11, v stroških prehrane pa s 26 odstotki. V BiH primanjkuje zdravu Po podatkih republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo primanjkuje. v BiH okoli 70 vrst zdravil, ki so življenskega pomena. Primanjkuje zdravil za otroke iz skupine polsintetskih pe nicilinskih derivatov — sirupov in kapljic. Občutiti je tudi pomanjkanje nekaterih vrst hrane za dojenčke. Drugih zdravil, ki jih uporabljajo v zdravstvu, imajo na zalogi v zadostnih količinah. Knjiga Edvarda Kardelja Zagrebška založniška hiša Globus je pravkar izdala delo Edvarda Kardelja z naslovom »Socializem in demokracija*. Knjiga vsebuje 65 del znanega revolucionarja in teoretika jugoslovanskega delavskega gibanja. Besedila Edvarda Kardelja sta za to knjigo pripravila Branko Caratan in Velkoslav Mike-cin, predgovor pa je napisal Adolf Bibič. Praznik narodnostne skupnosti V obnovljeni dvorani vaškega kulturnega doma Gornjem Lakošu pri Lendavi so Madžari iz*Jendavske in soboške občine obeležili madžarski kulturni praznik Praznujejo ga 15. marca in sicer v spomin na velikega pesnika Šandorja Petbfija in na revolucionarne dogodke i času marčne revolucije leta 1848 na Madžarskem. Proslave so bile tudi v drugih krajih in so pomenile manifestacijo enakopravnosti madžarske narodnostne skupnosti. JESENICE Danes, 17. marca ob K), uri bo seja izvršnega sveti wi občinske skupščine. Na njej bodo obravnavali analizo o uienH programa razvoja malega gospodarstva v občini, poročjc'! komunalnih organizacij, statut kmetijsko zemljiške skupnom ^4 samoupravnega sporazuma o samoupravnih razmerjih in *a*a te skupnosti ter dogovor o financiranju sanacije, povečatf 4 Ijivosti, vzdrževanja in izgradnje visokogorskih planinskih pa nadelave poti. Med drugim bodo tudi razpravljali o denarja za upravne dejavnosti zgodovinskega arhiv«,' poročilo o usklajenosti pripomb združenega dela na sporazume interesnih skupnosti o temeljih planov t samoupravne sporazume interesnih skupnosti o temeljih 1981 —1985 in predlog dogovora o letošnjem uresničevanju" splošni porabi v slovenskih občinah ter se seznanili z info uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. (S) r nl Zm ? «0««*« sporočilo kongresu resničen odraz dejanskih ZiZ v*5l*fB del?' 80 k oblikovanju 'sporočila pretegnli tudi vodilne aeiavce drugih slovenskih delovnih organizacij, ki se prav tako kot savčani, oore s pomanjkanjem deviz. - Foto: D. Dolenc III. kongres samoupravljavcev Ne more izvažati vsak H kongresni temi o družbenoekonomskem položaju delavcev pri vključevanju v mednarodno menjavo $ vidika združevanja dela in sredstev so potrebno sporočilo pripravili tudi delavci kranjske Save Sroizvodnje v gumarski industriji FRJ predstavlja le 28 odstotkov. Kljub takim izvoznim rezultatom Sava še vedno ne pokriva uvoza z izvozom. Lani, ko so za izvoz storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, so pokrili le 70 odstotkov uvoza. Povečan izvoz je povzročil pomanjkanje njihovih izdelkov na domačem trgu in hkrati uvažanje teh proizvodov, zunanji kupci so pa izkoriščali našo težko situacijo, plačevali proizvode po nižjih cenah, z daljšim plačilnim rokom . . . Dogovoriti bi se morali, pravijo, kdo naj bi pri nas izvažal. Nekateri izvažajo z lahkoto, izvozili bi lahko še veliko več, kot so, pa niso, ker jim pač ni treba, drugi pa izvažajo z veliko muko in še z vrsto negativnih posledic za naše gospodarstvo. Prav je, da bi odprli devizni trg: vzeti tam, kjer devize so in, jih dati tja, kjer so potrebe, vendar samoupravno in centralistično. Se nekaj hudo moti kranjske gu-marje: neenaka obremenjenost branž po republikah. Slovenija ima preveliko izvozno obveznost, saj mora izvoziti 26,2 odstotka vsega jugoslovanskega izvoza. V drugih republikah gumarske panoge lahko koristijo veči odstotek svojega lastnega priliva; tako dobivajo gumarji v Srbiji 95 odstotkov, na Hrvatskem 9.3 odstotkov, Slovenija pa le 65 odstotkov deviz. Tudi ni prav, da v Sloveniji velja teh 65 odstotkov za vse enako. Tako se enačijo na primer gumarska industrija, ki mora vse svoje surovine uvoziti z lesno, ki ima vse surovine doma. Tudi nova preusmeritev SISEOTA po branžah, kjer so aktivni in neaktivni skupaj, ni najboljša. Delavci Save menijo, da prav ti administrativni ukrepi, ki se sprejemajo za vsako leto posebej za reševanje devizno-bilančnega položaja, ne rešujejo te pereče problematike. D. Dolenc Kranj — Devizni problem je eden tistih, ki najbolj teži večino naših delovnih organizacij, posebno še tiste, katerih proizvodnja sloni predvsem na uvoženih surovinah. Ena takih je tudi Sava, ki se je odločila svoje težave in predloge za bojše , tovrstne rešitve sporočiti kongresu. Veliko so delavci Save storili v preteklih letih, da bi pridobili dovolj deviz za uvoz kavčuka, korda, kemikalij in drugega. Povezovali so se s sorodnimi delovnimi organizacijami in danes Sava trajno poslovno sodeluje s proizvodnimi organizacijami, ki jo oskrbujejo z reprodukcijskimi materiali in z vsemi proizvajalci, ki so stalni potrošniki njenih proizvodov. S TAMOM, IM V, CIM0S0M in T ASOM ter z okoli 20 prometnimi delovnimi organizacijami imajo vzpostavljene trajne poslovne odnose na osnovi skupnega dohodka. Za redneJ?° oskrbo z devizami so denar naložili tudi v turizem. Zadnje čase je Sava izvoz še povečala. Tako je v preteklem srednjeročnem obdobju ustvarila skoraj 50 odstotkov izvoza gumarske industrije Jugoslavije na konvertibilna tržišča, medtem ko njen delež Jezikovno razsodišče (15) Deskanje, deskalni klul Občinska konferenca SZDL iz Pirana se je obrnila na razsodišče za mnenje v zvezi s preimenovanjem »Športnega Keka« v »VVindsurfing klub Piran« in zapisala: »Na našo prk uporabi angleškega izraza v imenu so nam pojasnjevali, da j« tji mednarodno verificiran in da ni ustreznega slovenskega ali skega.« Ker je ena od nalog Jezikovnega razsodišča boj z nej; tujkami, tudi pri poimenovanju delovnih organizacij, društev in podobno, predlagamo piranskemu klubu, naj namesto atitfl sprejme slovenski izraz deskanje, ki ga za to panogo športa um^N mariborski Večer. Člen 417 Zakona o združenem delu namreč določa, da imed^^! ali temeljne organizacije »ne sme vsebovati izrazov, ki so neinar'.''! zikih narodov in narodnosti Jugoslavije«. To smiselno veljaj' društva in klube. Izraz deskanje je naslonjen na bistveno potrebščino m4 športu — deska — in narejen kot v podobnih igralnih ali m4 panogah: žoga — žoganje, kotalke — kotalkanje. Izpeljava in url sta zadosti prožni in nazorni: deskati se po morskih valovih šfT nje na morju, deskanje na jezeru, deskalni šport, deskaln* ttt?l deskalni klub (torej: PIRANSKI DESKALNI KLUB aliDR^I NI KLUB PIRAN), deskalec, deskalka, deskalski tečaj. S-W šče, deskalnica ... Tujka surfanje je torej povsem nad omesti j iva, o tem na« H tudi izraz daskanje, ki ga za ta šport uporabljajo na srboknaH področju. Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vsedm*] jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj pnjdnff pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: S*St slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL^Sfl 61000 LJUBLJANA, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Preoblikovanje KS Kai Istočasno z glasovanjem o uvedbi samopri* se bodo 12. aprila krajani odločali tudi o delitvi krajevne skupnosti Kamnik na pet krajevnih skupnosti r Višje preživnine in rejnine KRANJ- Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva je na zadnji seji sprejela uskladitev preživnin za letošnje leto z rastjo življenjskih stroškov. Tako se preživnine, ki so bile določene do konca januarja 1980, s prvim marcem letos povišajo za 29,8%. Za toliko so se namreč v lanskem letu v primerjavi z letom poprej povečali življenjski stroški. Podatek pa je objavil Zavod SRS za statistiko. Preživnine, ki so bile lani določene med letom, pa se seveda ustrezno povišajo z nižjim odstotkom. \ Za enak odstotek kot preživnine, to je za 29,8 odstotka, f»a so se s prvim januarjem etos povečale tudi rejnine in sicer je po novem rejnina za predšolskega otroka 3150 din, za šolskega 3740 din, za mladoletnika starejšega od 14 let 3870 din in za otroke motene v telesnem in duševnem razvoju 4390 din. Z rastjo povprečnega mirni malnega osebnega dohodka na zaposlenega v kranjski ob čini so se valorizirale tudi stal ne denarne pomoči, ki so od januarja letos povišane na 3000 din mesečno. Hkrati je to tudi »cenzus«, eden od kriterijev za ugotavljanje upravi čenosti do vseh oblik denarne pomoči. Kamnik — Krajevna skupnost Kamnik šteje okoli R.500 krajanov in že leta 1979 so krajani dali več pobud, da se razdeli na več krajevnih skupnosti, ki bodo omogočale bolj neposredno uveljavljanje delegatskega sistema, tesneje povezale ljudi in humanizirale odnose med njimi. Na osnovi teh pobud je občinska konferenca ZSDL izdelala akcijski program in začela se je akcija preoblikovanja krajevne skupnosti Kamnik. Krajani se bodo o tem odločali na referendumu v nedeljo. 12. aprila. Tedaj bodo v kamniški občini glasovali tudi o uvedbi krajevnega samoprispevka, s katerim bodo zgradili zdravstveni dom v Kamniku, obnovili nekatere osnovne šole. polovico dvoodstotnega samoprispevka pa bo namenjenega razvoju krajevnih skupnosti. Krajani se bodo torej aprila izrekli o preoblikovanju krajevne skupnosti, do skupščinskih volitev prihodnje leto pa naj bi pet novih krajevnih skupnosti dokončno zaživelo. Dotlej ho namreč treba uresničili J 'v Kranj - V četrtek, 12. marca so skupščina občine Kranj in družbe nopolitične organizacije organizirale tradicionalen novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti iz kranjske občine Na srečanju, ki se gaje udeležilo okoli 30 predstavnikov različnih verskih skupnosti, so ugotovili lep napredek v sodelovanju med verskimi skupnostmi in našo družbo ter prizadevno razreševanje skupnih vprašanj. - Foto: L. M. izhodišča, ki so zapisana a programu* Poleg prostora)*] reč to tudi vsebinsko orv^ui izdelati družbene pl jevnih skupnosti, si njihovem financiranju, pj^ skem preoblikovanju ho^i" vali bodoči razvoj posam-rl jevne skupnosti, da bodo kari naravne celote. ManjiV skupnosti bodo nedv<«ti spodbudile krajane, da kot doslej vključevali v , jevne skupnosti. Razdelitev' ekonomske posledice za p» območja 'sedanje krajevi* st i. zato bodo |>oleg razdelitve izdelali tudi litve sredstev iz samo sredstev, ki jih po saaaj sporazumu združujejo aa združenega dela. Izjemni* no bo tudi vsebinsko ki naj bi začrtalo rmdtHV krajevnih skupnosti. ^ posvečala predvsem konu^ urejanju, naj to v bod«v\ x. več poglavitna naloga u,»vJ jevnih skupnosti, tetnvri dela celovito združili pri v skupnosti. O preoblikovanju krajev*' nosti Kamnik so spregnvnrj osmih /.borih krajan<»\ \, so krajani razdelitev a|| /boru na Jeranovem na ^ kovanje prav tako ptioadi » vili. naj se solidarnostna obveznosti, ki jih le ^>i>> jevna skupnost Kamnik gle* nalne ureditve Jeranovega Kranjski mladinci gostje Beograj Na letošnji zaključni 25. maju. dnevu mladosti, du zastopa slovensko mladincev Kranja. Stekle* potrebne priprave, ki bodo '200 mladincev in prav dink spomladi v Beograd, so se tudi že priprave n štafete mladosti v Kranju, namreč prispela 27. aprUa, mladina pa jo bo sprejela d ni priložnosti praznovanja vstaje in ustanovitve owi fronte. [Letošnji načrti najmlajših f\mirji v odredih in v interes-' sejavnoetih vagojno-izobra-precs— se vključujejo „ presnova nje 40. oblet-vstaje jagoelovenskih nate satanovi t ve slovenske fronte. Vsakoletna ašdpa jafoelovanakih pionirskih iev, ki letos potekajo pod ges-bjBi »tastesBO pod Titovo za-tudi leto« predvsem njo in oživljanja tradicij. Akcije, teh ciljih, bodo Vrtaj te bolj množične, in jugo- Oaasvaa šota se vodno ostaja delovanja pionir \kf, vendar mentorji - Zveza Mjearijev aaladine in ZSMS -»Mailljajo o *i rje nju v krajevno Igra, delo, ustvarjalca« bi priprava na bodoče sa-„ ivao življenje ae ne orne-i *je ajstj aa solo. Lik pionirja %ej se izgrajuje skozi njegov j Sj se izgrajuje skozi njegov vsa k-S> tati doma. Skladno s tem čina) bi razširili in usposobili Vi aestorstvo. Naloga mentor-M saj bi bila v bodoče bolj usmer-fctalna, hkrati pa bi se morale t**1 pionirji na področju interes-*i dejavnosti bolj uveljaviti Haoapravne oblike, več bi mota* btn' njihove lastne pobude. Vsa ta vprašanja, vključujoč tudi analizo dejanske uspešnosti dela s pionirji, bodo tvorila jedro razprave o vlogi in pomenu pionirske organizacije v sistemu samoupravnega socializma, ki bo konec maja na pobudo Zveze Srijateljev mladine in sveta veze pionirjev Slovenije. Med ostalimi letošnjimi akcijami pionirjev naj omenimo Kurirčkovo pošto, ki naj bi z letošnjim letom postala zvezna akcija. Ze devetnajsti« gre na pot. Letos vsebuje manifest, naslovljen na predsedstvo SFRJ, v katerem se najmlajši zavezujejo, da bodo nadaljevali Titovo izročilo in ostali zvesti njegovi poti. Junija bo v Ljubljani zbor pionirjev, ki bo predstavil obširno dejavnost pionirjev. Pripravlja ga republiška Zveza prijateljev mladine v sodelovanju z občinskimi zvezami, ki bodo tako zaključili letošnje pionirsko leto. Poleg srečanj pionirjev dopisnikov, zgodovinarjev, raziskovalcev, folkloristov itd. se aprila obeta tudi pohod pionirjev ob žici okupirane Ljubljane, za ta čas pa je v pripravi tudi problemska konferenca Zveze pionirjev Slovenije na temo »Pionirji v splošni ljudski obrambi in Bolje od slovenskega povprečja ^dorenjsko gospodarstvo je lani izvozilo za 285 \Wjonov dolarjev — Največ so k izboljšanju po-\hivanja uvoza z izvozom pripomogle Iskra, \§ava, Gorenjski tisk, Almira, Alpina, Termika\ LTH, Alples, Jelovica in Peko — Več delovnih Organizacij že presega 10.000 dolarjev izvoza na zaposlenega L Gorenjsko gospodarstvo je lani ■W*o za 285 milijonov dolarjev \n n storitev in je s tem doseglo čju 4065 dolarjev izvoza na cga kar je za dobrih 1000 J—»vet kot leta 1979 in za 1250 JJsrjev več od republiškega po- rimt ae je povečal za 30 od-|Nfcw»v Sloveniji za 39 odstotkov. RStt ps le za 3,7 odstotka in se je stopnja pokrivanja uvoza z m povečala od 81 odstotkov 1979 na 102 odstotka lani. V ^siji ps smo z izvozom pokrili ftautine uvoza. Han izvoza je bil prekoračen za 12 j^ojtstfcov, uvoz pa je bil za 19 odpad planom. Za takšen r wm imajo velike zasluge delovne INaaascije, ki so se obvezale in IJoJ nvozfle_za 6 milijonov dolarjev |2j«a, 101 Kranj, sesir okuijo Sanjska predilnica Skofja Loka in t^sjotrm Kranj. fcaaen njih velja posebej pohvaliti jnaoacije, ki so lani največ lL*J«aogle k izboljšanju pokritja [gin * izvozom oziroma višku: \Jkn Kram, Savo, Gorenjski tisk, jjjejro, Alpino, Termiko, LTH, ijbo Reteče, Alples, Jelovico in Jto. Posebno pohvalo zaslužijo Ni delovne organizacije, ki že Jfciajo več kot 10.000 dolarjev na jW*taeea Tp so Ekaoterm, IBI, %s*a, Termika, Sešir, Alpina in Peko. Največji izvoz na zaposlenega dosega Alpina in sicer 14.402 dolarja. Radovljiška, Škofjeloška in tržiška občina imajo izvozni presežek, Kranj pokriva z izvozom 96 odstotkov uvoza in to predvsem zaradi Save, ki mora uvažati več kot polovico surovin. Jesenice pa z izvozom pokrivajo komaj 38 odstotkov uvoza in to zaradi Železarne, ki uvaža tri četrtine surovin. Čeprav sta Sava in Železarna iskali pokritje s sporazumevanjem v reprodukcijski verigi, to še ni dalo zadovoljivih rezultatov. Najboljše pokrivanje uvoza z izvozom so dosegli: Ikos, IBI, Planika, Aerodrom, LIP Bled, Almira, Alpina, Kladivar, Niko, Tehtnica, To-kos, Zlit, Peko in Rog in sicer so izvozile od dvakrat do sedemkrat več kot uvozile. Najboljše pokrivanje na konvertibilnem področju pa dosegajo IBI, Planika, LIP Bled, Kladivar, Niko, Tehtnica, Tokos, Zlit, Rog in BPT. Izvozni rezultati kot tudi pokrivanje uvoza z izvozom, so na Gorenjskem ugodni. Vendar pa je neizpolnjevanje plana uvoza povzročilo precej motenj v proizvodnji. Izredno se je skrčil uvoz opreme in to v Radovljici kar za 85 in v Škofji Loki za 50 odstotkov. To bo prav gotovo oviralo modernizacijo proizvodnje in se bodo posledice poznale šele porihodnja leta. L. Bogataj družbeni samozaščiti«, kjer bodo mladi sami posredovali svoje izkušnje s tega področja, i Zares pisan program, ki pionirjem nalaga predvsem dolžnosti in odgo odgovornost. Ne bi pa smeli pozabiti tudi na drugo plat njihove organizacije; zabavno, manifesta ti vno. Upoštevaje specifičnost te organizacije se v prihodnje obeta precejšnja širina raznovrstnih dejavnosti, skozi kar najprimernejše oblike pa se vanjo vnašajo tudi samoupravni elementi, ki oblikujejo njeno frontno vlogo. DZlebir Delo rezervnih vojaških starešin v jeseniški občini Pravo mesto v družbi Jesenice — Občinska organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin na Jesenicah je med tistimi organizacijami, ki so s svojim delom našle pravo mesto v družbi. V katerikoli od krajevnih skupnosti, delovnih organizacij ali šol ne gre brez cenjenega mnenja rezervnih vojaških starešin pri slehernem vprašanju s področja obrambnih pnprav in družbene samozaščite. Ugled so si pridobili tudi z delovanjem na vseh področjih družbenopolitičnega življenja, kar zagotavlja več kot zgolj uspešnost njihove organizacije. Vse to pa je plod večletnega sistematičnega dela pri organiziranju, usposabljanju kadrov in prilagajanju organizacije potrebam okolja, v katerem njeno članstvo živi in dela. Posebno očiten je prispevek starešin k usposabljanju mladih za obrambo in obrambni vzgoji občanov nasploh. Ena najuspešnejših oblik dela z mladimi je skupno organiziranje obrambnih dni po šolah. Ker gre za zanimivo in poučno akcijo, skoraj ni več šole v občini, kjer ne bi ob pomoči rezervnih starešin, dela vcev občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo ali pripadnikov obmejnih enot armade seznanili mladih z njihovo vlogo v primeru vojne, obrambnim in samozaščitnim ravnanjem, opravljanjem nekaterih nalog v orientaciji na zemljišču in drugih vojaških veščinah, značilnostmi pehotnega orožja in ravnanjem z njim, nuđenjem prve pomoči in drugim. V bodoče si bodo ob sodelovanju z upravnim organom za ljudsko obrambo prizadevali za razširjanje zanimanja za vojaške poklice in doseganje boljših rezultatov pri usmerjanju mladih v vojaške šole. Prav tako bodo mlade vključevali v uresničevanje programov dela komisij pri občinski knferenci ZRVS, predvsem komisije za družbeno dejavnost, SLO in družbeno samozaščito, ki skrbi za sodelovanje na množičnih spominskih in drugih prireditvah. Pred dnevi so v vseh krajevnih organizacijah ZRVS končali letne konference, ki so pomenile pripravo na konferenco občinske organizacije. Na njej bodo sredi marca sprejeli program dela za sedanje srednjeročno obdobje in letošnje leto. Med sedanjo aktivnostjo pa rezervne vojaške starešine namenjajo nemalo pozornosti tudi idejnopolitičnemu in strokovnemu izobraževanju. J.Urh SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Problemi vozačev Po zadnjih podatkih o mreži šol v usmerjenem izobraževanju v gorenjskih središčih postaja vse bolj jasno, da Kranj kot gospodarsko gorenjsko središče postaja tudi središče v koncentraciji šol, ki bodo po •oveni usmerjenem izobraževanju delovale. Zdi se, da je zlasti Skofja Loka potegnila krajši konec, saj bo sada ob načrtni gradnji kompleksa' na Podnu seaVonmo najboljše pogoje, ko bo ta končan (Center —nerjentga izobraŽevanja, dijaški dom, športna bas), bera šol, ki jih bo imela, pa je dokaj pičla. Kakorkoli že, precej je osmošolcev v petih cen tratah osnovnih šolah škofjeloške občine, ki si tre •stao belijo glavo, kam po osnovni šoli. Glede na lazporeditev šol se jih bo veliko vozilo v Kranj. Ob fea pa nastaneta dva problema, ki nista nova, vendar predstavljata ob koncentraciji v Kranju resno skrb za prenekatere starše in otroke. Večina kranjskih srednjih šol pričenja pouk ob 7. 00. Poglejmo, kakšne možnosti ima vozač iz Poljanske in Selške doline, da pravočasno pride k pouku. Avtobusi iz Zirov in Železnikov odidejo okrog 6.00 in so v Škofji loki ob 7.00, v Kranju ob 7.30. Torej zamuda, treba je na prvi avtobus" ob 4.40, ki je v Kranju ob 6.00, in je treba do 7.00 nekje prebiti čas, kar pozimi ni ravno enostavno. Torej je treba vstati ' najkasneje ob 4.00 ali še prej, domov pa se ne pride nikoli pred 15. uro. Primerjajmo delovni dan dijaka in lahko ugotovimo, da je bistveno težji kot delovni dan odraslega, osem ur zaposlenega državljana! Ob tem se vsem prizadetim staršem in dijakom postavljata dve generalni vprašanji: 1. Ali bodo kranjske šole uvidele težke probleme in prilagodile svoje urnike glede na avtobusne zveze (pričetek pouka naj bi bil ob 7.30)? 2. Ali bo avtobusno podjetje Alpetour odslej v večji meri upoštevalo prilagoditev voznih redov urnikom šol v Kranju, da ne bo tako, kot je sedaj, ko avtobus za Poljansko dolino odide iz Škofje Loke ob 13.05, iz Kranja pa prispe ob 13.15. Vsi dijaki iz doline morajo tako čakati naslednjo zvezo ob 14.15. Ta prevoz ob 14.15 pa je vse prej kot kulturen. Prepričani smo, da ne pišemo le v imenu škofjeloških dijakov, pač pa tudi prenekaterih s področja drugih gorenjskih občin. Upamo na uspešno rešitev teh problemov, zlasti uskladitev med kranjskimi šolami in Alpetourom, saj nam v tem primeru ne bo potrebno pošiljati otrok v Ljubljano ali kam drugam. Slobodan Poljanšek Največ pozornosti gospodarjenju Železniki - V ponedeljek bo programskovolilna konferenca OK ZKS Skofja Loka. Med drugim bodo na konferenci pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program aktivnosti za letos. Gradivo za konferenco je sedaj v javni razpravi v osnovnih organizacijah, ki hkrati pregledujejo tudi svojo aktivnost in uspešnost. O delu in vlogi osnovne organizacije ZKS smo se pretekli teden pogovarjali s sekretarjem osnovne organizacije ZKS v Iskri - Elektromotorji Železniki Marjanom Šmidom. »Največ nase aktivnosti je bilo namenjene problematiki proizvodnje. V ospredje bi postavil preskrbo z reprotaaterialom, racionalnejšo uporabo zmogljivosti in razpoložljivih zalog re-promateriala, boljši izkoristek delovnega časa in draga vprašanja iz dela v tovarni. Vsa ta vprašanja smo obravnavali hkrati z gospodarskim planom in periodičnimi in zaključnim računom. Svoja stališča smo predložili delavskemu sveta in obenem smo pregledovali uresničevanje sklepov 1C. seje CK ZKS, v katerih je zaobsežen celoten program stabilizacije.« Kakšni pa so rezultati? »Ob obravnavi zaključnega računa za leto 1980 smo lahko ugotovili, da so se sta lise a osnovne organizacije ZKS in dragih družbenopolitičnih organizacij uresničevala. Zaključni račun je pokazal, da smo se lani gospodarno obnašali, saj smo z majhnimi povišanji cen dosegli kar 46 odstotkov več dohodka.« Katerim vprašanjem bi morala dati občinska konferenca več poudarka? / »Menim, da bi morala resno spregovoriti o počasnosti dogovarjanja. Združiti bi se morali uporabniki določenih surovin in se skupaj dogovarjati s proizvajalci o količinah rokih in cenah. Tako bi se lahko skupaj dogovarjali LTH in Iskra v jeseniško Železarno in podobno. Občinske družbenopolitične organizacije in skupščina bi morale vložiti več naporov, da bi združile vse občinske potrebe in bi porabniki enotno nastopili v pogovorih s proizvajalci surovin. Tako ne bi več prihajalo do najrazličnejših izsiljevanj, ki se najbolj odražajo v skokovitem naraščanju cen.« Kaj pa vaša osnovna organizacija? »Razen z vprašanji stabilizacije smo se že lani in se tudi sedaj veliko ukvarjamo z odnosi med temeljnimi organizacijami, predvsem med Elektromotorji in Montažo Idrijo. Slednja je zaradi slabe oskrbe s polizdelki imela lani veliko zastojev v proizvodnji, krivda pa je na obeh temeljnih organizacijah. Predvsem je v neresnem in neodgovorjenem dogovarjanja. Po več skupnih sestankih družbenopolitičnih organizacij sano se smo dogovorili o pripravi posebnega sporazuma o medsebojnem tehničnem sodelovanju in tako menimo, da v prihodnje do takšnih in podobnih težav ne bo več prihajalo.« L. Bogataj Delavne prebivalke Plavža Jesenice — Delovanje članic sekcije za družbenopolitično aktivnost žensk na Plavžu je zelo široko. Sekcija, katere članstvo se je v zadnjih petih letih kar za štirikrat povečalo, se usmerja predvsem v družbeno delo, poglabljanje tovarištva, izmenjavo življenjskih izkušenj in razvedrilne dejavnosti. Delo vodi 14-članski upravni odbor, ki se sestaja in obravnava vprašanja s posameznih področij vsak prvi ponedeljek v mesecu. Krožek ročnih del sodeluje z mladimi na osnovni šoli Tone Cufar na Jesenicah in pripravlja razstave raznih izdelkov. Socialno skrbstvena komisija se uspešno povezuje z jeseniškim vzgojno varstvenim zavodom; več žena varuje 22 otrok, ki niso vključeni v organizirano var- stvo. Nekdanje borke, prek štirideset jih je v sekciji, šolski mladini predstavljajo dogodke iz narodnoosvobodilne borbe. Sekcija prireja za svoje članice tudi predavanja z raznih področij: politike, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zdravstvenega varstva in drugih. Prav tako organizira krajše in daljše izlete. Prizadevna je tudi sekcija žensk pri jeseniškem balinarskem klubu. Njene članice redno vadijo in tekmujejo, za kar so prejele že več priznanj. Prabivalke Plavža, ki se povezujejo v sekciji za družbenopolitično aktivnost, načrtujejo tudi za bodoče veliko nalog. Ker je njihova poprečna starost okrog 50 let, pa si žele v članstvo pridobiti več mlajših ob-čank B. B. OBISKALI SO NAS PREDSTA VNIKI CENTRALNEGA KOMITE J A ZKS — V četrtek so naSe uredništvo obiskali člani komisije za agitacijo in propagando predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Pogovarjali smo se o družbenem in gmotnem položaju našega glasila in delovne organizacije, o vlogi obveščanja pri razreševanju žgočih družbenoekonomskih vprašanj, o družbenem položaju novinarja ter sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in sredstvi obveščanja, posebna pozornost pa je veljala tudi pripravam na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije in kongresa ZK.(jk) - Foto: M. Ajc lovec C L, AS4.STRAN © ŠK. LOKA 22. seja družbeno-" političnega zbora občinske skupščine Skofja Loka, ki bo V ponedeljek, 23. marca, ob 13. uri v mali sejni sobi občinske skupščine 11. sej ar zbora krajevnih skupnosti, ki bo v sredo, 25. marca, ob 16. uri v mali sejni sobi občinske skupščine 13. seja zbora združenega dela občinske skupščine Skofja Loka. ki bo v sredo. 25. marca, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine Skofja Loka TOREK. 17 MAKl] DOGOVORIMO SE Dnevni red — izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, ceriflkacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti — delegatska vprašanja — potrditev zapisnika 10. aeje zbora krajevnih akupnosti z dne 25. februarja 1M1 in poročilo o ureanice-vanju sklepov — predlog odloka o proračunu občine za leto 1»81 — predlog dogovora o uaklajevanju davčne politike v letu 1981 — predlog odloka o spremembah odloka o davkih občanov občine Skofja Loka — predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve — predlog odloka o spremembi in dopolnitvi sklepa o sestavi komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora — predlog družbenega dogovora o skupnih oanovah za zagotavljanje in usklajevanj*" samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji — predlog odloka o izgradnji in financiranju Muzeja ljudske revolu-cilje v Ljubljani — predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo — predlog odloka o obvezni izdelavi zazidalnega načrt« 1. faze stano-vanjakega naselja Zakamnitnik »Pod Plevno« in o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljiška na tem območju — poročilo začasnega individualnega poalovodnega organa DO Remont Žiri — informacija o razlogih za zakasnitve predložitve družbenega plana občine Skofja Loka za obdobje 1981 - 1985 v sprejem — predlog za izdajo soglasja k statutu osnovne sole Peter Kavčič Skofja Loka — predlog za izvolitev članov v »kupno komisijo za sestavo sporazumnega predloga s predlogom odloka o določitvi zemljišč namenjenih za kompleksno stanovanjako graditev za območje zazidalnega načrta stanovanjske cone v Gorenji vasi — I. faza — volitve in imenovanja Družbeni plan aprila Ker je sestavni del družbenega plana prostorski plan, ta pa se mora obravnavati po zakonu o urbanističnem planiranju, je bilo potrebno spremeniti postopek sprejemanja družbenega plana. Prostorski plan je bilo treba dati v enomesečno javno razpravo in bo zato družbeni plan skupščini preHložen aprila. Volitve in imenovanja V komisiji občinske skupščine za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu ' se razreši Ana Koman in m imenuje Janez Erjavec. Zorka Čujovič se imenuje za delegata — predstavnika družbene skupnosti v delavskem svetu TOZI) Zdravstveni dom Skofja Loka. Prav tako se za delegata v delavskem svetu TOZI) -Zdravstveni dom Skofja Loka i/voli Polonca Jeseničnik. Jelka Bernard se imenuje za predstavnika družbene skupnosti v svet osnovne šole »Cvetko dolar« Skofja Loka. Jaroslav Kalan se imenuje za t;-, iegata — predstavnika družbene topnosti v filmski svet Kino Sora Skofja l^oka. Janez Sever se imenuje za ii- h (jata — predstavnika družbene ..k ipnOSti v svet Glasbene sole Sk- Loka. Polonca Jeseničnik se imenuje za delegata-predstavnika družbene skt .mosti v delavski svet sestavljene -rgaoizcije Gorenjski zdravstveni o ter Kranj Remont gradnje Žiri Sanacija do 30. junija Lanski poslovni rezultati so še kar ugodni, letošnji načrt zelo optimističen — Na podlagi poročila o sanaciji in polletnega obračuna bo skupščina sklepala o nadaljnjih ukrepih V delovni organizaciji Remont gradnje Ziri je bil lansko jesen uveden ukrep družbenega varstva in prisilni upravitelj je februarja, predložil poročilo o sanacijskih ukrepih, to pol pa bodo poročilo obravnavali na sejah skupščinskih zborov. Remont gradnje Ziri je v začetku preteklega srednjeročnega obdobja poslovala sorazmerno uspešno, čeprav ostanek dohodka v skupnem prihodku ni dosegal poprečja sorodnih organizacij združenega dela v Sloveniji. Potem pa je začel dohodek in čisti dohodek upadati, materialni stroški in zaloge pa so se povečevali. V drugi polovici leta 1979 in prvi polovici leta 198<) so se rezultati sicer nekoliko izboljšali, vendar so neurejeni odnosi pripeljali v razmere, da je bil potreben ukrep družbenopolitične skupnosti. Po sancijskem programu za leto 1980 je bilo predvideno, da naj bi celotni dohodek porastel za 66 odstotkov v primerjavi z letom 1979. čisti dohodek pa polovico manj. Poudarek je bil na izboljšanju kadrovske sestave v delovni organizciji in boljši notranji disciplini ter pridobitvi ustreznih strokovnih delavcev. Začasni poslovni organ je namenil posebno pozornost strokovno tehničnemu sodelovanju z ustreznimi pooblaščanami organizacijami, za pomoč pri izdelavi kalkulacij in ponudb, strokovno zastopanje in pomoč pri primopredaji dokončanih del. Drugi del aktivnosti pa je potekal pri delih za dopolnitve, spremembe in sprejem samoupravnih splošnih aktov v delovni organizaciji ✓ Delavski svet Remonta je na prvi izredni sej\ \ začetku Januarja razpustil dosedanji odbor za delovna razmerja in izvolil novega. I meno* Tudi delegati iz kmetijstva Občinska skupščina je na decembrskem rednem zasedanju sprejela sklep o sestavi komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora. Ze na osnovi razprave v občinski skupščini je bilo postavljeno vpra sanje, kako bo v komiteju za družbeno planiranje in urejanje prostora zastopano kmetijstvo. Več delegacij je postavilo zahtevo, da se v sestavo komiteja vključi delegat iz kmetijstva. Predlagano ie bilo tudi, da se v komite vključi delegat s področja malega gospodarstva. Zato izvršni svet občinske skupščine predlaga delegatom, da sprejmejo dopolnilo o sestavi komiteja za družbeno planiranje tako, da bo v njem zastopano kmetijsko in drobno gospodarstvo. vali bodo tudi nove komisije in sicer disciplinsko, komisijo za delitev sredstev skupne porabe ter samoupravno delavsko kontrolo. V pripravi je pfan delovne organizacije do leta 1985 in letni plan za letos. Za obdobje 1981-1985 predvidevajo sledeče razvojne usmeritve: izgradnjo sekundarne kanalizacije v Zireh. ureditev pokopališča v Zireh, gradnjo zasebnih hiš do IV. faze. ureditev kamnoloma in proizvodnja gradbenega materiala za potrebe v občini, adaptacije zasebnih in družbenih objektov, opravljanje komunalnih storitev ter vzdrževalna dela v Zireh in okolici, ki bi jih opravljali po dogovoru s krajevno skupnostjo. Čeprav navedene razvojne usmeritve niso povsem v skladu s sklepi izvršnega sveta in skupščine, jih velja podpreti, ker predvideva Remont po notranji obnovitvi vključitev v enoten koncept razvoja grad-henštva v občini, kar je skladno s temelji družbenega plana v občini. Poslovni rezultati za lani so ugodni, če jih primerjamo z letom 1979. Celotni dohodek se je povečal za 64, dohodek za 30 in čisti dohodek za 27 odstotkov. Porabljena sredstva pa so se povečala za 86 odstotkov. Pri razporeditvi čistega dohodka so namenili za osebne dohodke .'10 odstotkov več kot leta 1979, za poslovni sklad 62 odstotkov manj in za rezervni sklad 30 odstotkov več. Veliko večji so bili stroški, zato je dohodek za 6 odstotkov manjši od p red videnega. Ce pa primerjamo dosežke s pla miin so rezultati manj ugodni. Gospodarski načrt za letos je zastavljen smelo, posebno če upošte-tmd zastoj v gradbeništvu. Celotni prihodek naj bi porastel za '19. porabljena sredstva za 3b\ dohodek za 13 in čisti dohodek za 29 odstotkov. Obveznosti iz dohodka naj bi se povečala za 141 odstotkov, od tega naj bi imele največji delež obresti od kreditov, nagrade in stipendije ter obveznosti so SIS. Ob,tem je treba pripomniti, da je zaradi neugodnih vremenskih razmer že prva dva meseca realizacija za polovico mam Ra cxi planirane. Tudi pridobivanje ustreznih kadrov je problematično, na kar Opozarja tudi začasni poslovodni organ. Izvršni svet predlaga občinski skupščini, da pregleda poročilo in zadolži začasni poslovodni organ, da do 15. avgusta izdela poročilo o sanaciji s predlogi nadaljnjih ukrepov. V primeru, da bo izvršni svet na podlagi poročila in rezultatih polletnega obračuna ugotovil, da ni realnih možnosti' za uspešno sanacijo delovne organizacije Remont gradnje, bo predlagal skupščini ustrezne ukrepe za likvidacijo. Spremenjeni davki Dogovor o usklajevanju davčne politike v Sloveniji nalaga občinskim skupščinam več sprememb odlokov o davkih občanov in sicer: za določene kategorije kmetijskih proizvajalcev obdavčitev po dejanskem dohodku, zavezancem za davek iz kmetijstva, ki niso zdravstveno in pokojninsko zavarovani kot kmetje, se valorizira dodatna stopnja davka. Zaradi nominalnega porasta dohodkov obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev se morajo določiti nove davčne lestvice za obdavčitev teh dejavnosti, ki bo upoštevala navedeni premik. Za izdelke domače obrti, ki se po obrtnem zakonu štejejo v to zvrst obrti, ni več davka. Praktično je v škofjeloški občini oprostitev veljala že do sedaj. Za domačo obrt se štejejo tisti izdelki, ki glede na uporabo strojev in tehnologijo dela nimajo značaja serijske proizvodnje in se izdelujejo na tradicionalen način. Mnenje o tem, kaj je domača obrt, daje gospodarska zbornica Slovenije. Razen tega predlagajo še: neobdavčeni del letnega dohodka, doseženega z oddajanjem sob turistom naj se poveča od 3.000 na 50.000 din. Dohodek 3.000 din, ki je sedaj neobdavčen, velja že od leta 1973. Predlog za tak znesek daje tudi Gorenjska turistična zveza. Od 0,30 do 0,60 naj bi povečali davek od počitniških hiš, kar bo /.neslo v poprečju 770 din na hišo letno. Center slepih in slabovodnih zaposluje v svojih delavnicah približno 10 slepih in slabovidnih. Od te dejavnosti Center naj ne bi več plačeval davka, denar pa bo šel v poseben sklad za razširitev dejavnosti pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Aprila bo opravljen popis prebivalstva. Popisovalci in drugi zavezanci bodo plačani po pogodbah o delu in bi morali od tega plačati 40 odstotni davek. Tega davka naj bi bili oproščeni, saj davek pripada občinskemu proračunu, hkrati pa so iz istega proračuna plačani. Davek iz kmetijstva se bo tako povečal za 106.000 din, od obrti in dohodkov od premoženja se bo zmanjšal za 60.000 oziroma 20.000 dinarjev. Davek od počitniških hiš pa bo večji 98.000 din. Poročilo o uresničevanju sklepom 1. Izvleček sklepov iz zapisnika 21, seje d.ružhenupolititnea*' z dne 23/2-1981, 12. seje zbora združenega dela in 10. t; krajevnih skupnosti z dne 25/2-1981 je bil posredovan .'j' predsedstva in izvršnega sveta ter upravnim organom za seznas** neposredno izvajanje. 2. Odgovor na vprašanje delegacije Krajevne skupnosti it /vezi z investicijo za rekonstrukcijo ceste Poljane — Javorje -bil poslan delegaciji. 3. Odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za izvajanje vencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini Skofja Loka je Uradnem vestniku Gorenjske, št. 8/81. Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja po*** družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene efc* Skofja Loka pa je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorvnjš* 6/81; 4. Program dela zborov Skupščine občine Skofja Loka zalet. vl je bil poslan predsedstvu občinske skupščine, predsednikom s**l občinske skupščine, izvršnemu svetu, občinskim dražbenopatf*! organizacijam, občinskim samoupravnim interesnim skupnostim,!* cionarjem upravnih organov, delavcem upravnih organov, t zadolženi za pripravo gradiva, in INDOK center. 5. Sklepi v zvezi z družbenim dogovorom o načelih in razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov izobraževanja v SR Sloveniji in v zvezi z informacijo ku usmerjeno izobraževanja Občinske konference SZDL Skofja bili posredovani pristojnim v vednost oziroma nadaljnje delo. 6. Predlog družbenega dogovora o varstvu spomenikov« obeležij socialistične revolucije na območju občine Skofja Lobjtl poslan v sprejem tudi ostalim podpisnikom družbenega dogovonv 7. Sklepi v zvezi s poročilom o formiranju in delu dluJpVl komisij v preteklem mandatnem obdobju 1978—1980 « posredovani'vsem odgovornim v vednost in izvajanje. 8. Soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi m s Občinske skupnosti socialnega varstva Skofja Loka je bilo izdar» 9. Sklep o razrešitvi oziroma imenovanju je bil izdan. Občinski proračun Po letošnji resoluciji o razvoju Slovenije mora skupna poraba rasti za 30 odstotkov počasneje od rasti dohodka. V Škofji Loki naj bi letos dohodek realno porastel od 3 — 4 odstotke, nominalno pa okoli 24 od- Muzej ljudske revolucije Pripravi jen je predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. Gradnja muzeja naj bi se začela leta 1984. dokončana pa bi bila v začetku planskega obdobja 1986-1990 V letih 1981 do 198.1 bi bilo treba zagotoviti le sredstva za investicijsko dokumentacijo, do konca leta 1985 pa 40 odstotkov vseh sredstev. Vrednost celotne investicije znaša 506 milijonov dinarjev in sicer .'50 odstotkov prispeva SR Slovenija, kulturna skupnost Slovenije prav tako 30 odstotkov, izobraževalna skupnost Slovenije 12,5 odstotka, raziskovalna skupnost Slovenije 12,5 odstotka, skupščina mesta Ljubljana in skupščine ljubljanskih občin pa 15 odstotkov. Dogovor o dohodku Z zakonom o sistemu državne uprave in izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih je določeno, da se skupna merila in osnove za pridobivanje in delitev dohodka delovnih skupnosti upravnih organov določijo s posebnim družbenim dogovorom. Podpisnika družbenega dogovora sta razen občinske.skupščine tudi Zveza sindikatov in Gospodarska zbornica Slovenije. stotkov. To pomeni, da račun letos v primerjav poraste za 18 odstotkov Ker pa je davčna pelinu1 območju Slovenije enau] nastali presežki, ki jih S more vračati. Lahko pa *| za financiranje občinskih rezerv in za kompeni predvideva tudi odlok opn. Letos bo znašal občinski i 102.930.000 dinarjev. S ■<* jem se bo financirala • upravnih organov v skladu i kom družbenega dogovora«' osnovah in rrierilih /a pni dohodka delovne skupnosti! vem razporejanju, denar občinske priznavalnin* NOV. za dejavnost huds**' za izvajanje nalog n*. ^ banizma in geodezije in ui krajevnih skupnosti. Sredstva za delo državu** se povečujejo skoraj za 24 i Sredstva so večja za pnsj Skofja Loka prispeva « inšpekcijske službe Gorv-.s denarja gre za sodišča, kf i zadnjem času imenovanih m sodnikov, razen tega pa *> organi dolžni plačevati d', naprej vse prispevke « ravnih organov za 8,1 Sredstva za delo krajeva*' nosti pa so v primerjav s letom večja za 19 odstotke* so tudi sredstva za drut.br>>; zaščito in SLO. Negospodarskih investk Za gospodarske posege pa trebno zagotoviti 10 mih>* narjev in sicer za blagovne 2.500.000, za kompenzacij* *' 1.500.00(1 din in za inte***^ gospodarstvu H.OOO.000 Razpoložljivih sredste\ •. 7.039.000 dinarjev. Poroanš« tako. da bodo najprej zagot** mesečne blagovne rezerv* s' postopoma dvomesečne. gled amaterske likovne skupine desetletja in pol raste med jeseniškim delav-lom organizirana likovna ustvarjalnost — wni klub Dolik pri DPD Svoboda Tone tuf ar Jesenicah sodi danes med vodilne likovne pri nas — Oblikovanje narave po nepo-tdnem živem vzoru je osnovna usmeritev v ^javnosti kluba, ki ga vodi Janez Ambrožič Dolini se je ukvarjalo tudi z rezbarstvom.« Ustanovni občni zbor 16. februarja 1946. leta pomeni začetek dela kluba. Kakšno usmeritev je začrtal? »Takratne razmere so usmerjale tudi dejavnost slikarjev samoukov. Zgled so ji pravzaprav dajali akademski slikarji. Jedru članov s samosvojo ustvarjalnostjo so sledili drugi slikarji. Osnovni namen ustanovitve kluba je bil res usmerjanje dejavnosti članstva. Pri tem je Slo za redno zbiranje na sestankih in pridobivanje novih članov, stalno dajanje del v medsebojno ocenjevanje, povezavo s poklicnimi slikarji, učenje likovne umetnosti in predavanja o umetnostni zgodovini.« V klubu, ki je na začetku združeval 15 slikarjev, deluje danes Ae enkrat toliko članov. Kako lahko pojasnite tak razvoj? »Na napredek v delovanju kluba je zlasti vplivala stalnost sestajanja članov. Pozitivno je delovala tudi nenehna izmenjava izkušenj, plodno likovno snovanje pa je bogatila strokovna izbira del za razstave glede na kvaliteto.« Pri likovni vzgoji članstva je sodelovalo več strokovnjakov; prek kakšnih oblik? »Z delom kluba so tesno povezani kot svetovalci, učitelji in vodniki naši znani akademski slikarji, med njimi Ljubo Ravnikar iz Kranja in domačina Jaka Torkar in Roman Savinšek. Tudi ^sodelovanje umetnostnih zgodovinarjev, predvsem Ceneta Avguština, je nadvse pomembno. Prirejali smo študijske večere, predavanja, oglede razstav in razne likovne tečaje. Pomemben mejnik v naši dejavnosti je bila prav gotovo organizacija prve planinske slikarske kolonije 1970. leta na Vršiču, ki se jo je udeležil tudi Ljubo Ravnikar. Zamisel Toneta Tomazina o taki koloniji je bila pozneje povod za kolonijo v Podkorenu in Vratih, kjer se je povezava amaterjev z akademskimi slikarji še poglobila.« Kakšen izraz,-motiviko in tehnike si najpogosteje izbirajo slikarji Dolika? »Povečini realistično in impresionistično slikamo krajino; s figu-raliko se ukvarjajo le posamezniki. Med tehnikami prevladujejo olje, tempera in akvarel; slednja predvsem zaradi manj zahtevnih priprav. E8ENICE - Člani likovnega Dolik se na Jesenicah _ leto predstavljajo s svoj i-eVii aa kolektivnih razstavah slovenskem kulturnem praz-občinskem prazniku in . republike. V 35-letnem ob-ivojega delovanja so doma ivili 91 kolektivnih in 273 _ojnih ali skupinskih raz-.. Izven Jesenic so priredili 17 kolektivnih in 18 samostoj-u predstavi te v svojih del. Taktni podatki sami govore o ' in uspešnosti neke družbe-organizacije, katere prizade-' ni moč ocenjevati še potresih zaradi različnosti ja odnosa do umetnost-astvarjanja v določenem Vse skrite težnje v dolgo-rszvoju kluba pa i e v po-opisal njegov današnji ik Janez Ambrožič z Je- foejte nekaj o začetkih lju-likovne umetnosti na ~»! l-i tU med obema vojnama je bilo tkaj amaterskih slikarjev, ki so Mrli slikati ne popolnoma naivno, (le Čebulj, France Kreuzer in Eo v LjubljarJ obiskovali b-tečaje pod vodstvom Hinka rja. UčUi so se in se spogledo-pri delu, v katerem je bil hssven vpliv impresionizma in gneča izraza po njem. Nekateri jrji so se povezovali s kulturnimi ™*vi: predvsem v amaterski raflffki dejavnosti so sodelovali pri ^krvanji^ kulis. Več prebivalcev v •tu nocojšnje uprizoritve Odločne zahteve. emiera Odločne zahteve - Drevi ob 19.30 bo v . en gledališču premie-•Odloene zahteve« B. Pekiča. v letošnji sezoni že sedma s kranjskega gledališča, bodo Kranjčani prvič v eaiji uprizorili komedijo i jugoslovanskega dra-_ ia pisatelja Borislava Pe-Velik uspeh je doživela na jugoslovanskih odrih ter r vsakem pogledu tudi ■ odlična informacija o tasttki ustvarjalnosti drugih Nsastovanskih narodov. Prešer-V© gledališče nadaljuje zno->»j slovenskega gledališkega S*atora z novitetami ter tako Vtis odločilno oblikuje slo- P—ki gledališki izraz, saj ne gre t* nove uprizoritve že več-isvsdeaih dramskih besedil, ce ia gledališke novoeti. Kranjsko uprizoritev so pripravili prevajalec in režiser Tone Peršak, likovni oblikovalec uprizoritve Marjan Kravos, pan-tomimik Andres Valdes, lektor Ludvik Kaluža ter igralci Bernarda Oman, Jože Vunšek. Alenka Bole-Vrabec, Breda Zumer, Jelka Štular, Biba Uršič, Tina Primožič, Iztok Alidič in Tine Oman. Predstava bo odigrana za vse abonmaje. Do konca sezone bodo abonenti poleg Odločne zahteve videli še dve uprizoritvi gostujočih gledališč. Uprizoritve Odločne zahteve za abonmaje se bodo vrstile od srede, 18. marca, do torka, 31. marca, vselej ob 19.30. M. L. saj mnogi nimamo ustreznih prostorov za ustvarjanje. Ob tem je pomembno, kot stalno poudarja naš mentor Cene Avguštin, da se vsakdo posveti tehniki, ki jo obvlada.« Koliko sodelujete z drugimi slovenskimi likovnimi skupinami in kakšno je vaše mesto med njimi? »Ze desetletja je jeseniški Dolik zgled amaterske likovne kulture pri nas. Povod za povezavo z likovniki od drugod, iz Krškega. Ljubljane, Trbovelj, Domžal, Kranja in drugih krajev, je bilo sodelovanje na skupnih razstavah. Po predstavitvi ustvarjalnosti doma in v zamejstvu je moč soditi, da naša skupina sodi med vodilne v Sloveniji.« In kako okolje vrednoti vaše delo? »Doslej smo bili deležni nekaj družbenih priznanj. Jeseniška Zveza kulturnih organizacij skrbi za plačilo stroškov razstav in odkup določenega števila slik vsako leto. Čeprav bi bilo morda moč več slišati o nas, če bi delovali samostojno, smo zadovoljni tudi s položajem v društvu. Za bodoče pa želimo, da bi našo težnjo po kvalitetnejšem umetniškem izrazu omogočili uresničiti predvsem primernejši razstavni prostori.« Besedilo in slika: Stojan Saje 40. fotografska razstava Gorenja vas - V fotogaleriji Ivan Tavčar bodo v nedeljo, 15 marca, ob 11. uri odprli 40. fotografsko razstavo. Predstavilo se bo 21 razstavljalcev iz avstrijske Koroške, članov organizacije »Prijatelji narave«, s katerimi Fotoklub iz korenje vasi že deset let uspešno sodeluje. Osemčlanska delegacija Korošcev bo ob pomoči Zveze ,ul.turnin organizacij občine Skofja kluba dm gorenJevaškeBa foto" Ob tej priložnosti bodo pripravili strokovna m organizacijska posvetovanja in začrtali bodoče sodelovanje. Razstava bo na ogled do maja. Fotoklub v Gorenji vasi je postal tehnične vzgoje v škofjeloški občini. Na pobudo klubskega mentorja mojstra Vlastje Simončiča so začeli uspešno delati tudii fotoamaterji v Zireh in v Želez n«kin, ki bodo jeseni pripravili skupno predtavitev fotografske ustvarjalnosti. Zgodbe o levih in levčkih KRANJ - V četrtek, 19. mar- 11^ It iD °b 11 - «* v no- vem lutkovnem gledališču GLG v EHftJK'esselstein gostovali lutkarji Olovne šole Oskar Kova-flfi-t JU.r>I,ane. z lutk°vno igrico KSfSft kvačica. Zgodba o le-vito in levčkih. FILM »Razbito steklo« Glasbeni film je resnično zaživel. Najprej tako, da je oživljal glasbo legend ročka in bluesa. vmes je poskušal z modernimi enačicami slovitega »musicla«. tokrat pa je položil karte lastnega uspeha kar na zimzeleno mizo punčka. Tako »Razbito steklo« ponuja živahne prizore iz življenja punckerjev, a da se razumemo, take prizore, kot jih pač »classa nacionale« pojmuje temu primerne. Da je v tem Cunckovskem filmu navsezadnje ore malo punckovskega in se ves modni blišč in vrišč uporablja le v komercialne namene, se izkaže že z vsebino filma, ki je samo novemu dekorju prirejena stara pravljica o čisti ljubezni in dobrih ljudeh. Se reklamirana Hazel 0'Connor je čisto povprečna, ne v igri, ne pri petju dovolj dobra, da bi se sploh lahko odtegnila prahu porabe, ki tako rad sega na trenutne modne muhe. Tehnične kvalitete filma so sicer nesporne, scena vabljiva, prizorišče živah no, a tudi to je samo dokaz, da je film delal denar. Čemu torej ves ta trušč okoli precej navadnega Filma? A kaj, ko tudi trenutne modne muhe krepko polnijo blagajne, posebej, če cikajo na vedno„ širše mase mladih navdušencev, pa zato ni čudno, da vsakršna ugibanja o uspehu postajajo skoraj smešna! Lili jana Saver __________J Tržič - V petek zvečer so v Tržiču podelili Kurnikove plakete in nagrade, najvišja priznanja za kulturno delo v občini. Prejeli so jih Janez Bodlaj, Veno Dolenc, Ivanka Hvalica, Jaka Kepic, Franc Meglic, Jože Savs ter uredniški odbor Nihala. — Foto: H. J. Groharjev spomenik Prosvetno društvo Ivan Grohar iz Sorice prizadevno vodi akcijo za postavitev spomenika rojaku Ivanu Groharju, slikarju impresionistu, čigar 70 let smrti mineva letos Spomenik, ki bo postavljen v Sorici, Groharjevi rojstni vasi, bo izdelal kipar Tone Logonder Ivan Grohar — slikar sončne svet-f lobe. Slikal je domačo zemljo in ljudi, nastajale so resnične, krepke in žive slike. Sejal je lepoto v času, ko je bilo to povezano z žrtvovanjem lastnega življenja in zdravja. Prvi med slovenskimi impresionisti, ki je dozorel do popolne umetniške individualnosti. Doma iz Sorice nad Železniki, najlepša dela so nastala v Škofji Loki, med travniki, njivami in kozolci okrog starološke cerkve. Škof jo Loko lahko poimenujemo zibelko slovenskega impresionizma. 30. aprila letos bo minilo 70 let od rane smrti Ivana Groharja. Dotlej še ne, letos pa zagotovo, bomo v Sorici postavili spomenik Ivanu Groharju, so nam povedali pri Prosvetnem društvu Ivan Grohar Sori-ca. Na pobudo Muzejskega društva iz Železnikov so osnovali poseben odbor, ki dela od novembra lani. Začela se je akcija zbiranja denarja. Sprva so računali, da bodo potrebovali milijon dinarjev, danes predračuni kažejo, da bo treba zbrati milijon in pol dinarjev. V Selški dolini in v Sorici bodo zbrali okrog 900 tisoč dinarjev, doslej se je nateklo že več kot 500 tisoč dinarjev. Denar prispevajo tovarne, krajevne skupnosti, društva, posamezniki. Akcijo bodo razširili tudi na Škofje Loko, saj pričakujejo odziv tudi med škofjeloškimi organizacijami združenega dela. Moralno podporo je odbor v okviru škofjeloške občine dobil, v zdajšnjih razmerah se zatika pri denarju. Občinska kulturna skupnost je namreč takorekoč »odpovedala« sodelovanje. Na tesnem je letos s sredstvi in črtati je morala vrsto postavk svojega programa. Groharjev spomenik je ostal na seznamu vse do zadnjega usklajevanja, ko se je zastavilo vprašanje: ukinjanje dejavnosti ali črtanje naložbe. Tehtnica se je prevesila v prid dejavnosti. Odbor za postavitev spomenika Ivanu Groharju je seveda to občutil kot nerazumevanje akcije, ki že teče in se zavzel, da Groharjev spomenik ostane vsaj zapisan v programu, četudi brez ustrezne finančne postavke. Pobuda ne najde (denarnega) odmeva tudi pri republiški kulturni skupnosti. Društvo slovenskih likovnih umetnikov je odboru poslalo pismo, da akcijo podpira. Postavilo pa je vprašanje javnega natečaja, kar je običajna praksa, ki jo društvo zagovarja. Javnega natečaja ni bilo, zahteval bi še več denarja, so nam povedali pri odboru. Delo so poverili kiparju Tonetu Logondru iz Škofje Loke, ki bo idejni osnutek dal v verifikacijo umetniškemu svetu škofjeloškega Združenja umetnikov. Tone Logonder ima študijo Groharjevega obraza že izdelano. Groharjev doprsni kip je namreč pred leti izdelal za Groharjevo naselje, ki je zraslo za Dolenčevo hišo, v kateri je Grohar nekdaj stanoval, na poljih in travnikih, kjer so nastajale njegove slike. .. Groharjev spomenik bo postavljen v Sorici. Projekti so že izdelani, lokacija je izbrana. Pred vasjo bo. obiskovalec ga bo ugledal, ko Jw prišel po cesti, ki vodi do vasi. Celovito bo ujet v podobo vasi, eno redkih, ki je ohranila svojo prvotno podobo. Z naravno velikostjo se bo vpel, kar najbolj zlil z naravo. V projektu je vrisal Groharjev Sejalec, le kot primer, saj kot je dejal Tone Logonder, Sejalec je taka umetnina, ki jo je težko prenavljati. M. Volčjak Prosvetno društvo Ivan Grohar iz Sorice želi. da se akciji za postavitev spomenika Ivanu Groharju pridružijo tudi tisti Soričani. ki ne žive več doma. Sorica, odročna vasica nad Železniki, se je namreč v preteklih letih praznila. Tako je imela okrog leta 1900 več kot tisoč prebivalcev, danes jih šteje le okrog tristo, Seveda je poziv naslovljen tudi na vse. ki žele gmotno podpreti postavitev spomenika. Prostovoljne prispevke lahko pošljete na žiro račun Prosvetnega društva Ivan Grohar Sorica: 51510-678-83193 pri Ljubljanski banki, podružnica Skofja Loka. Obiskovalce bo v celotni ptnhthi Sonce ugledal spomenik Iranu Crohar/u. V projektu (na sliki skica) /e vrisan Sejalec. Vendar le kot primer G LAS 6.STRAN TOREK. 17. MARCA Tomo Križnar 15 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Inki so bili dobri psihologi, vedeli so, kako obrzdati človekov um. Ko gledam motne, tope obraze, sklanjajoče se pod velika pletena bremena, strogo sledeč suhljate, z žilami prepletene noge tovariša nosača pred samo stopajoča v vrsti, ki bosa drsa s hriba proti trgu, se mi zdi, da jih razumem malce bolje. Cusco je prizorišče velike žaloigre cesarstva, ki mi je nekoč v šoli obrnilo pozornost iz Anteninih zaupnih besed pod klopjo v svet krvoločne romantike vitezov in fantastov, ki jih je za Boga in Brezmadežno pripeljal čez surove skale sin greha in bridkosti, tisti že tolikokrat omenjeni Francisco Pizzaro, brez katerega se tedaj v novem svetu ni mogla zgoditi skoraj nobena podlost. Tudi ne porušitev inkovskega svetega mesta in posiljevanje devic sonca, kar mu je menda devica Marija razumevajoče spregledala skozi prste. Centralizirani inkovski aparat se je sesedel kot dinozaver brez glave. Kolektivizem, nesamostojnost podložniških množic, ki so se odvadile misliti, je bila obsojena v trenutku, ko so odsekali glavo Atahualpi. V nekaj mesecih so drzni možje na konjih z mečem in ognjeno vodo podjarmili največje cesarstvo Amerike Bilo jih je samo peščica. Za vitezi v oklepih so Cusco naselili zidarji, duhov-nUU» J2f «P*ns«ega plemstva. Porušili so Viracocho - palačo kač - in na njenih temeljih postavili znamenito La compania de Jezus. Poganske bogove so zamenjali krščanski svetniki Kjer je nekoč stalo svetišče Corchanca - posvečeno ^Uv^?'r^rUdenaKTKi ye}rov in zrakih nalivov cerkev Santa Doroingo. Na zadnjih zidovih je neki Ju-f^°Van ^^"[l gostišče Circhance, daleč naokoli srb^omlkf ,<*|hčnih. Pesnih piščancih v nekam S^LZft' tUdl ™!m Uko P°v8e*ni in v zadovoljstvo, sploh ker sem jedel zastonj J ešJLnt^LES pred8tavi *<»ta. Visokega možakarja etegantno oblečenega zastopnika firme iz Lime Jugo slovanski emigrant. Dobro živi, Jasno, da sTmu toži po Jugi, vendar nazaj ne bi šel. Tita c^i pTavi dat Sv mZoZ^ da ga 8pofttu* večin^emi^an ^^aas^^ mai°bfh- Indijanski market K meni se nagiba le z desnim ušesom. Z levim, pravi, da ne sliši. Neki partizan ga je davno tega kresnil v kočevskih gozdovih. Ja, davno tega. . . Zamisli se. Ne silim, bo že sam povedal. Odvija stare štrene, nataka grenke okuse, zasmrdi po puškah in bombah fantalinov, ki jih je iz pomladnih meglic in hrepenečih murnčkovih noči, na lestvah, prislonjenih na okna drage, potegnil črn mašnik z grožnjami hudičevih vislic in večnega prekletstva. Govori o kolegih. Padli so. Pobili so jih... Same neizživete mladosti, on je zbežal. Vojska je uravnalni mehanizem narave. Podobno kot bolezni, lakota. Stvarnost je popoln zaprt sistem, ki se sam krmili. Zametki zla so v nas. Ko pride do alarmnih pogojev v nekem času, jih razplamte strasti in nekaj milijonov Kajnov se še pred egoistično smrtjo spremeni v prah in spoji z zemljo, da nastanejo novi pogoji življenja v katerih se napetosti poteše, usmerijo, Ženejo. Poslušni mediji kozmičnih sil smo, enkrat žival na begu, drugič lovec na pogonu. Dokler zopet ne nastane konflikt, ki pravzaprav vrne svet iz ene kvalitete v drugo; ta je bogatejša za novo izkušnjo. Praktično doživljanje, čustveno doživljanje, je pogoj za človekov razvoj v popolnost... eee Tomos počiva, vržen kot bicikel za ograjo vhoda v rezidencial Bolivar. Ne morem ga videti. Vendar, kadar grem mimo s klapo potepuških Japoncev, Francozov ... kaj vem, s kakšnimi dušami vse sem se bratil, se mi zazdi, da ga spoštujem. Rad ga imam, hudiča železnega. Pretepel bi ga, kdor bi pljunil nanj. Umazan sem. Ze mesec dni si nisem umil glave. Nohti so podobni kondorjevim krempljem. Nič se mi na da. Pamet ne dela. Misli so počene, ideje robate in razbite. Nekaj dni traja, da mine višinska bolezen. Bog ne daj piti žganja ali tiščati v kako hašišmansko druščino v takem stanju. Cele dneve počivam in odganjam domačinke, ki trkajo na vrata, sladko gruleč, da žele oprati moje cunje, na skrivaj seveda, goječ sanje o eksotični ljubezni podprti z mojimi dolarji. Na silo se spravim do muzeja. Ogledam si keramiko brez fantazije, človeške kipce iz zlata z nenaravnimi falusi, kosti, lobanje z izrezanimi luknjami, kot dokaz, da so Inki že operirali zmešane in nore ... eee V okolici svetega inkovskega kraljestva je najti skrivnostna dela visoke sakralne, kamenodobske kulture veličastnega sveta, ki je zatonil Ollantavtambo Lecco, Kenko, Sacsahuaman ... razvaline sye^^ brušeni kamniti bloki, polni preroške plastike, obdelovani brez poznavanja železa . .. Višek vsega pa je doživetje Machu Pichuja. Turiste vsak dan zjutraj natrpajo v vlake in spuste po ozki soteski ob reki, ki se vije v amazonske pragozdove. Železnica je edina pot v sveto inkovsko mesto. Torej z motorjem ne bi šlo, zatrjujejo v Cuscu. Pa se da, vse se da, če se res hoče. Indijanci, ki nimajo denarja za vlak, hodijo peš po ozkih stezicah kraj pragov ... Šla sva, tudi motorju bi privoščil, da vidi njega sanjsko mesto, kjer mi ni dalo več miru, odkar sem ga prvič videl narisanega v National Geografic. Bilo je precej padcev, sploh tam na nekaj metrov dolgih mostovih, kjer ni steze. Nova šola v Medvodah - Iz sredstev II. samoprispevka ljubljanski občanov grade delavci koprskega Stavbenika Osnovno šolo Medtoit ■ — Svetje. Nared bo do septembra letos. V objektu bo 14 učiia* j telovadnica in večnamenski prostor, fr Jesenice - Na letni skupščini poklicne gasilske in reševal* jeseniške železarne so med drugim poročali o lanskoletnem članov, ki je bilo obsežno in nadvse koristno. Sodelovali so v ob 10 nesrečah, opravili 340 prevozov z reševalnim avtom in tisoč kilometrov z gasilskimi vozili, oskrbeli 181 varnostnih i zaradi plina in 52 požarnovarnostnih spremstev ter rešili _ utopljenca. Uspešno šo posredovali v 136 povečini manjših poiemkj so povzročili skupno za dobrih 420 tisoč dinarjev škode. Razen sjfl ventivnih pregledov so pripravili strokovna predavanja za obveznikov civilne zaščite. Na sliki: del udeležencev skupščine Organizirano zbiranje papirja - V jeseniški železarni, kjer imj, posvečajo zbiranju kovinskih in drugih odpadkov, so februarja zbirati ves odpadni papir, ki so ga doslej odvažali na smetišče, ga v posebne koše, snažilke pa ga odnašajo v dva mrežasta km ja. Ker je zbiralna akcija pokazala dobre rezultate, razmišlja*?] večanju zbiralnih mest. Tako bodo koristili sebi, saj bodo s starega papirja zbrali nekaj denarja in preprečili dodatno oju. vanje okolja zaradi sežiganja odpadkov, predvsem pa družbi, kiptjM huje vedno več surovin za izdelavo papirja. Na sliki: snažilke oojS" tejnerju s starim papirjem (B) — Foto: B. B. JOŽE VIDIC 13 Vojni zločinec FRA NC FRA KELJ Ne, domov ne grem. Ne smejo me ujeti. Hodi potiho, me je svarila vest, ponoči se šum laleč čuje. Ubogala bom prijateljski nasvet ' Hitro sem si sezula čevlje, jih prijela v roko in začela spet teči, teči... hitro, hitreje, še hitreje, me je preganjala sla po življenju. Tekla sem ob nekem potoku in nato zavila desno v gozd. Nalašč sem rinila skozi najbolj zaraščeno pobočje, kjer bi tudi zasledovalci s psi imeli težavno pot. Nenadoma pod seboj zagledam veliko hišo « razsvetljenim dvoriščem. Čim bolj sem strmela v to poslopje, tem bolj sem zaznavala »brise Lisičjega gradu. Na dvorišču sta dva lomobranca z navadno kmečko žago enako-nerno žagala drva. Prijela sem se za drevo in ►b steblu zdrsnila na tla. Bil je le privid kot »osledica prestanega strahu. Dvignila sem se n šla naprej. Pod menoj je žuborel potok. Od rnja sem bila vsa opraskana, toda bolečin nisem čutila. Kako lep in čaroben se mi je zdel gozd! Vzljubila sem ga. Le kje se skrivajo veverice, zajčki in lisice? Kje smrči medved godrnjač? Domišljija in podobe iz otroških sani so se prepletale v moji glavi. Prispela sem do neke jozdne kolibe. Rada bi ugotovila, kje sem. :ato sem šla navkreber, da bi z vrha pogledala / dolino. Hodim in hodim, ko se spet znajdem >ri tisti kolibi. Blodila sem v krogu. Skoraj se ne je začel polaščati obup. Splezala bom na Irevo, sem sklenila, in ugotovila, kje sem. »rijela sem se za vejo in šele tedaj sem začu- tila kri. Vse do tedaj nisem vedela, da sem ranjena. Strel me je oplazil pod brado in se prebil skozi desno ramo. Vsa sem bila že krvava. Vso pot sem menila, da se tako potim. S težavo sem splezala na drevo. Sto metrov pod menoj je nekdo posvetil z baterijo. Slišala sem govorjenje. Verjetno sta se srečali domobranski patrulji, ki sta me zasledovali. Še nižje se je v neki hiši prižgala luč. Slišala se je hoja okrog hiše, odpiranje vrat in govorica. Zagotovo domobranska patrulja sprašuje, če so slišali koga bežati po poti mimo hiše, sem sklepala. Ne boste me dobili, prišla bom do partizanov in razkrinkala vaš zločin. V daljavi sem videla Ljubljano. Začelo se je daniti. Hitela sem naprej, proč od domobranskih patrulj. Pritečem na veliko ravnino in že mi je srce zaigralo. Mislila sem, da je pred menoj Ljubljansko barje. Zagledam železniško progo, se ozrem levo in desno in že sem bila na drugi strani. Zemljišče se je začelo spreminjati in nič več ni bilo podobno zemlji nekdanjih mostiščarjev. Kako sem se zmotila! Čez progo sem šla tik pred Grosupljem. Sprva sem mislila, da sem med Škofljico in Igom. Zavila sem v hrib. Pod neko košato smreko, ki je imela veje do tal, sem se usedla. Ranjena roka je bila mrzla, zatečena in skoraj negibna. Slekla sem črn predpasnik, ga zatrgala in si obvezala vse rane od padcev in strelov. Najraje bi ostala čez noč tu pod smreko, a me je začelo zebsti in vprašanje je bilo, če boni imela zvečer toliko moči, da bom lahko nadaljevala pot. Obula sem si čevlje in nadaljevala pot v hrib. Na sosednjem grebenu sem zagledala nekoga v uniformi. Za njim sta se pojavila še dva. Ustrašila sem se jih in se med smrekicami zavlekla kakih petdeset metrov nazaj. So bili partizani, domobranci, delavci, privid? Tega še danes ne vem. Čakala sem skrita med smrečicami, a nikjer se ni nič zganilo... Angela, le naprej. Končno sem se na vrhu hriba prvič nasmehnila. Pred menoj se je v sončnih žarkih kopala Pijava gorica in tam v daljavi moj ljubljeni Krim. V podnožju Krima je moja draga vas Vrbljenje, na gori pa gospodarijo partizani. Skozi najgostejše smrekiee sem se bližala cesti Pijava gorica-Turjak. Na Pijavi gorici so bili domobranci. Dobro sem jih videla in se v velikem loku izognila vasi. Približala sem se stezi, ki je povezovala dve vasi. Čepela sem pod smrekico in čakala rešitve. Upala sem, da bo po poti prišel kak partizan ali ilegalec, ki ga bom prepoznala. Ljudje so hodili blizu mene, a nikogar nisem poznala in se jim nisem upala prikazati. Tu ni kruha zame. sem si rekla in šla naprejh. Previdno sem šla čez turjaško cesto in se po pobočju spustila proti vasi Zelimlje. Nisem smela več omahovati, ker so me že vedno zapuščale moči. Približala sem se prvi hiši, prd katero sta stali dve ženski in se pogovarjali. Poslušajte, mamca, sem dejala, ali pridejo v ta kraj kdaj domobranci? Ja, je odvrnila, včasih pridejo domobranci, včasih pa partizani. Tako začudeno in sumljivo sta me gledali, da ju nisem prosila pomoči. Grem po dolini naprej in pri tretji hiši vprašam starejšega moža, ki je ravnokar prišel iz hleva, katera cesta vodi v Škrilje. Tale desna, mimo tistega kozolca, je prijazno odgovoril. Zrl je vame kot v prikazen. Kaj pa vam je, da ste krvavi po obrazu in obvezani s temi črnimi krpami? Povedala sem mu, kaj se je zgodilo; Bil je prvi človek, ki sem mu zaupala notyio*Jrf gedrjo. , : / #JM> - * ■ - r 'r c na«* ji * Prišla sem v vas Klade. Pri neki ] pragu stala ženska, ki je imela v majhnega otroka. Od daleč sem si precej sumljiva, ker sem šla počasi. Iz Vrbi jenja sem, sem se ji predstavi* nekaj stavkih" sem ji razložila, kaj sem ^ vela. Ko je slišala za umor devetih H1 hkrati pa s široko odprtimi očmi irla \' izmučeni, ranjeni in krvavi obraz, v k<* vrat, noge in roke, ji je postalo tako s£ay je spustila otroka iz naročja. Priteče # mama in naju spravi, v kuhinjo. K stopim prag, že sem omedlela. Si lačna, sta me vprašali. Ne pa naj bi mi kaj dal. Prinesli sta mi mleko. Jedla sem z levico, ranjena odpovedala poslušnost. Tista, ki je bila prej držala otroka v jp, Je opravila bolničarski tečaj. Takoj a* slekla in obvezala rane. Potem mi je pou*£ la, da sem lahko zlezla na toplo kmečko T Tresla sem se od mraza in izčrpanosti. Zaspite, grem po partizane, je dejal*' odšla. Prišli so trije, ki so imeli šesta***, vasi. V njihovem spremstvu sem ivečer#| vas Škrilje, kjer je bil sedež rajonskega resnični pesnikovi podobi, pa najsi bo ta iz njihovih mladih, zrelih ali jesenskih let. je zahtevalo že obilje črnila in tiskarske barve. Do nedvomne pesnikove podobe pa le še nismo prišli. Zadovoljiti se moramo zazdaj le z njegovo duhovno podobo, ki se nam kaže iz nesmrtnih Poezij. A kar brž bi rad človek le veroval v Koželjevo up«>dobitev. posebno ob Vidmarjevih stavkih: »Koželjev portret je edina Prešernova podoba, v kateri je podana tragika pesnikovega življenja. Podana je preprosto, nevsiljivo in nrepriča-valno. Gotovo je mlad človek ni risal kar tja v en dan. pač pa po neizbrisnem vizuelnem spominu. Prav ta neizumetničenost. enostavnost, čistost linij vzbuja zaupanje v resničnost doživetja.« Vsekakor vzbujajo pozornost tudi nekatere fiziognomske podrobnosti: karakteristična ozka usta. ovalni obraz, izraz okoli oči. iztegnjen nos. in ne nazadnje tudi <>blačilo. kar vse poznamo iz poznejših pričevanj pesnikovih sorodnikov, prijateljev in sodobnikov. Mladi K«>želj leta 1862 teh opisov gotovo ni poznal! Za Koželje bi res kar lahko rekli, da po svojem delu predstavljajo svojevrstno pravcato kamniško slikarsko šolo. Vse tri — očeta Matijo in oba njegova sinova Antona in Maksa — druži izjemna solidarnost, dognano obrtniško znanje, prislovič-na marljivost, a vse skupaj le brez kake revolucionarne iskre, brez nad-zemel jskega umetniškega ognja. Trdno na zemlji so stali vsi trije slikarji Koželji! Mar je to tako napak, da bi zaslužili očitek? FRESKANT MATIJA Staremu Koželju, ki je bil rojen 7. februarja 1842 v Vesci pri Vodicah za Šmarno goro in se je leta 1865 priselil v Kamnik, so očitali, da je s svojimi »popravili« poškodovanih ali obledelih starih slik napravil več škode kot koristi. A mož je dobro hotel — napraviti slike spet »lepe« — pač po naročilih starih in zahtevnih fajmoštrov. Kot slikarsko le malo šolan, Matija seveda še ni vedel za sodobne principe restavriranja in prepariranja poškodovanih umetnin. Boli uspešen ie bil kot freskant (slikal je na moker omet). Ustvaril je celo vrsto izvirnih cerkvenih podob: pri Sv. Trojici nad Vrhniko, v Mengšu, v farni cerkvi v Kamniku, na Bohinjski Bistrici, v Gorjah, Šentrupertu, Novem mestu, v Trebnjem, na Homcu, Zgornjem Tuhinju, in še v mnogih krajih. A vse to ogromno delo je le del njegovega slikarskega opusa. Sai je naslikal še celo vrsto oltarnih oljnih podob pa tudi nekaj pokrajin. V svojem času je Matija Koželj veljal za zelo znanega cerkvenega slikarja, četudi ni dosegel ravni kakega Jelovška, Berganta, Cebeja ali Metzingerja. Vendar je svojo življenjsko nalogo častno izpolnil. Utrujen od delovnih naporov, je umrl 26. februarja 1917 v Kamniku. Zdaj počiva na Žalah, skoraj pozabljen . . . RISAR ANTON Za Matijevega starejšega sina Antona (rojenega 10. januarja 1874 v Kamniku) lahko rečemo, da je bil v prvi vrsti risar, ilustrator. Le kdo oo količkaj načitanih rojakov ne pozna čudovitih Koželjevih ilustracij Gregorčičevih Poezij, Medvedovih Slovenskih legend ali pa Slovenskih balad in romanc. Natančna risba, dobra perspektiva, bogata fantazija, anatomsko f>ravilno oblikovane figure, vse to so )ile značilnosti Koželjevih ilustracij. Bil je nedosegljiv risar - za zahteve svojega časa seveda — a tudi današnje oko jih ne more povsem odkloniti, četudi so se za Koželjem zvrstili taki mojstri, kot so bili, n.pr., Ivan Vavpotič, Gvidon Birolla, Maksim Gaspari ali Hinko Smrekar. Anton Koželj ni bil samouk kot njegov oče. Po gimnaziji je obiskoval dunajsko akademijo likovnih umetnosti. Dolga leta (od 1903 dalje) je služboval kot profesor risanja na ljubljanski realki. Bil je strog, pravičen mož. S slikarsko nadarjenimi dijaki je imel veliko veselje. Med drugimi velja omeniti vsaj Slavka Pengova, Borisa Kobeta, Elka Justina, Bojana Stupico; tudi zapisovalec teh vrstic je pil Koželjev realčni dijak. V smrt ie'Anton Koželj omahnil 14. junija 1954 v Ljubljani, dobrih 80 let star. KOLORIST MAKS Tako sem vse tri slikarje Koželje na kratko označil. Očeta, cerkvenega freskanta, sina Antona kot virtuoznega risarja, sina Maksa pa kot kolorista, čigar največje veselje so bile poleg gora le čiste, sončne barve. Zaradi obilice prelepih planinskih podob, ki krase mnoga sodobna stanovanja (Slovenci imamo na stenah radi podobe svojih gora), je ime Maksa Koželja najbrž najbolj znano. Seveda kot izrazitega slikarja gora. Zanimivo je prisluhniti mnenju in oceni strokovnjaka: »Slikar Maks Koželj zavzema v našem krajinarstvu, zlasti v prikazovanju gorskih motivov, Častno mesto. Njegova umetnost je izvirna in neodvisna. Vendar svojih gora ne opazuje ob divjanju elementarnih sil, pač pa v blagem svetlem dnevu ali pa po nevihti, ko se ozračje izmije in se spet razlije sončna svetloba. Zato žare Koželjeve planine skoro v rožnatih barvah.« Kot pritiče Valentinu Hodniku sloves, da je bil slikar bohinjskih gora", tako bo Maks Koželj slej-koprej veljal za slikarja Kamniških planin. Maks Koželj, rojen 30. marca 1883, je študiral na dunajski likovni akademiji. Poleg slikarskega poklica je kot zagnan planinec nosil tudi Eretežni del organizacijskih bremen amniškega planinskega društva. Pet let mu je bil predsednik, celih 20 let pa je tajnikoval. Vse barve sveta so mu potemnele 1. avgusta 1956, ko je za vselej odložil čopiče in paleto. iMip Jurčie JURIJ KOZJAK Riše« Jelko Peternelj Priredba: HI. Zrinski % m tak* posije ahorsuVcai easesra odposlanca do gospo-S Patra, m/se kar najhitreje oglasi pri velikem ognju. \ak, soško in oblastno naslonjeni na svoje čepove, Vsa h Msljiiar kolce in krepelca, vprašajo plemeniti Milina, kdi je tistile Človek, ki je prišel v jamo z V 4^veda je gospod lahko med nami," mu rečejo, p pit grad ne more dovolj varovati, sotzvedeti, kdo j« r- t ali razumite. Hudi časi so K" £.3-~< r $> 158. In nesramnemu Petru je na mah zaigralo srce. Tako je zavohal lepo priliko, kako bi lahko uničil cigana. Zato je rekel: „Tega človeka res ne poznam, prišel je sem namreč za menoj; videl pa sem ga nekoliko prej, preden so bili prišli Turki. In zdaj ga ponovno vidim, nemara je Turkom tako — malo — znan.« „Ogleduh je!" na mah ugotovijo eni in ogenj je švigal iz oči vsakemu izmed njih. „Turski ogleduh med nami!" so vsi za vpili in visoko dvignili batine. v S i ■ . z a r '■ * ~ ' r -. w4e:rr-cV . s * ; 7 • t - w S T * - ■ - ' 159. „Na kol ga nataknemo, kakor delajo Turki z našimi brati!" vpije eden. „Nos in ušesa mu po režemo!" kriči drugi. „Ne, moije, kdo pa ste?" pravi star možakar, ki tih Je že prej pomiril. „Ali se boste ravnali po Turkih? »rimimo raje moža in ga vrzi m o v Krko! ,,Res, to napravimo!" pritegnejo drugi. Cigan je kmalu spoznal, kako je. Na obrazih je videl „oblačino" zase, saj ga je Peter, ki mu je bil pravkar dobro storil, z lažjo izdal. Z nožem v roki seje skušal izmuzniti, a mu cepci zap; o pot. G LAS12.STRAN_j__ Alpsko smučanje Nov uspeh Bojana Križaja KI R >() — Ameriškojaponska turneja aajbo.' h alpakih smučarjev je prinesla TOREK, 17. MARCA ]& aoao>. —pek naši m smučarjem. Bojan Krita;. Aort* Strel in Jote Kura It so po-■ovnu lokazali, da so med najboljšimi tek-aaovalri daloaaa in veleslaloma. V Puranu, kjer sta bila aa sporedu slalom in veleslalom so ae naši trije odlično dr tal i. Bojan Križaj ,<• v predzadnjem slalomu sezone issrart' rlnigTr mesto in premagal Šveda lam ja Stenmarku. Jugoslovanska trojka m- je tudi v veleslalomu, saj so bili vsi trije med prvo petnajaterico. Solidno sta v veleslalomu v Furanu naslirnili tudi Bojana Dornig in Anja Zavadi*v. V slalomakem nastopu naši dve ■iaca imeli take sreče. Bojana Dornig je odnehala v prvem nastopu, Anjo Zavadlav pa je izločila druga vožnja. BOJAN IZ SEDMEGA NA DRUGO MESTO Prvi nastop najboljših slalomistov v Paranu se je začel presenetljivo. Vodstvo je prevzel Američan Phil Makre pred AaJreaaom Wenzlom iz Lieckensteina in Stevom Makre jem. Od favoritov za visoka ssislu »ta bila Jugoslovan Bojan Križaj sedmi. Šved lsgemar Stenmark pa je bil deveti « skoraj nenadomestljivim zaostankom za vodilnim. Edini, ki je bil lahko prepričan o visoki uvrstitvi, je bil vodilni. ZmagaOŠ France Prešeren NEM IME - Šolsko športno društvo z oaaov iole Franceta Prešerna v Kranju je pripravilo skupaj s smučarskim klubom Trigla in odborom za SSD pri ZTKO Kran t majsko osnovnošolsko prvenstvo v sm .rakih tekih. Tekma je bila v Ne-smiljat? kljnb močni od jugi, vendar je SK Trigla <. uspel dobro pripraviti progo. Sode!t *lo je • osnovnih sol ali skupno 129 pionir v. Ekipno je imela največ uspeha osnov n« sol a Franceta Prešerna. Druga je bila osnovna šola Stane 2agar, tretja pa osnovna lota Simona Jenka. Druge .osnovne *ole niso imele popolnih ekip. Občinski prvaki za leto 1*81 so postali Borut Nunsr (Lucijan Seljak) med cicibani. Joti Kalrašnik (Lucijan Seljak-Podblica) med < . ibankami, Matej Kordet (Simon Jenko) med mlajšimi pionirji. Ivica Beiter (Lucijan Seljak) med mlajšimi pionirkami. Vida Bertoncelj (Lucijan Seljak) med starejšimi pionirkami in Boštjan ' Šolar (Lucij«.; Seljak) med starejšimi pionirji. Najboljši posamezniki so prejeli diplome, ekipe pa plakete. B H Zlata puščica ponovno Vinku Frelihu «*^aa".k" 1,!^*,LIVf™ Kr»n> l* 7 in lwi rzvedla tekmovanje za občinsko •Zlato puščico« Nastopilo je 46 strelcev in strelk iz vseh kranjskih strelskih družin aaten so imeli na družinski »Zlati puščici« najboljše rezultate. Izmed vseh nastopajočih je na Občinskem prvenstvu izpolnilo ■■rit tekmovalcev normo za nastop na republiftki »Zlati puščici«, ki bo 21. 3. 1981 v Lipici. ^*_.t?im Prven"lv« «*" bodo pomerili res najboljši, norma 540 krogov od 600 motnih s senjsko zračno puško, pa prikazuje pravo kvaliteto vsakega posameznega m.-S$>^le!e Mpet PriPr"-vljen nas veteran r relih > inko. saj je s svojimi 560 krogi te 11 krat prvak Občinske »Zlate puščice« Kranj. Njegov zasledovalec Plestenjak -Marko se je s 553 krogi močno priblital k najboljšemu. Nadalje sledijo: 3. Omahen Igor s 547 krogi. 4. Rozman Rajko s 546 krogi. 5. Pičulin Igor s 546 krogi, 6. Marki. Tone 545 krogi 7. Strniša P rimo/ s 544 krogi. H. Retelj Bogomir s 543 krogi. 9. Strniša Franc s 542 krogi. 10. Kern Alfonz .vil krogi. \ I...U.u Strelke za praznik ' KRANJ - Občinska strelska /ve/a je tudi za letošnji M. marec pripravila za ten* skr tekmovanje v streljanju z zračno puško. Kljub nekoliko skromnejši udeležbi je tekmovanje pokazalo, da imamo v Kranju nekaj odličnih mladih strelk, kar še pose-L»ej velja za družino Bratstvo-Kdinstvo. Zmag*!* je članica Bratstva-Rdinstva Sonja Hafner / 270 krogi od 300 motnih. Sledijo Helena l.ipar 267, Darinka Smrtnik 2C> in Lidija Vodopivec 264. Vse so članice B"-at»tv>i Kdinstvu. Peta je bila Zdenka O »Jak (Iskra), šesta Jelka Bauman (T.Na-d zar), sedma Nada Markič (F. Mrak), o ma Neva Likozar (F. Mrak), deveta Vera L.vvrenčič (Br. Kd.) in deseta Mili Bre/.ar (Tabor) K Mttjmrh Drugi nastop ie največ prinesel Jugoslovanu Bojanu Križaju. Uspelo mu je, da se je iz sedmega mesta prebil na izredno drugo mesto. To mesto ga je spet utrdilo na tretjem mestu svetovnega pokala v alalom-ski razvrstitvi. Odličen je bil tudi nastop Šveda Stenmarka. toda več kot tretje mesto Stenmark ni mogel več dobiti. Bojan Križaj je bil na drugi progi odličen. Z natančnostjo je jemal vrauca tako kot jih samo on zna. Naredil ni nobene napake in uspeh ni izostal Čeprav sta bila Jože Kuralt in Boris Stel v prvi vožnji uvrščena na enaindvajseto in štiriindvajseto mesto, sta v drugi nadoknadila zamujeno in dosegla solidne uvrstitve. Rezultati - 1. Ph. Mahre (ZDA) 1:36,97. 2. Križaj (Jugoslavija) 1:37,21. 3. Stenmark (Švedska) 1:37,4«, 4. Zirov (SZ) 1:37.84. 5. Wenzel (Liechtenstein) 1:38,42, 6. S. Mahre (ZDA ) 1:38,19, 7. Gruber (Avstrija) 1:38.42. 8. Halsnes (Norveška) 1:38.89. 9. De Chiesa (Italija) 1:39.06. 10. Strand (Švedska) 1:39.89. 11. Andrejev (SZ) 1:39,22, 12. Mallv (Italija) 1:39,24, 13. Gaspoz (Švica) 1:39.38. 14. Gros (Italija) 1:39,42, 15. Kaiwa (Japonska) 1:39,72, 18. Kuralt 1:40.18. 19. Strel (oba Jugoslavija) 1:40.39. VSI NAŠI S TOČKAMI V veleslalomskem nastopu v Furanu je za presenečenje poskrbel reprezentant SZ Zirov. Žirovu je uspelo, da je tokrat prvič v tej sezoni zmagal. Tudi drugo mesto Avstrijca Jagerja je presenečenje. Oba ta dva sta namreč Šveda Stenmarka zrinila na tretje mesto. Švedu Ingemarniu Stenmarku na tej ameriškojaponski turneji še ni uspelo, da bi si zagotovil svojo triinšestdeseto zmago v svetovnem pokalu. Boris Strel, Jože Kuralt in Bojan Križaj so v furanskem veleslalomu izredno dobro držali in zasedli mesta med prvo petnajste-rico. V tej sezoni se še ni zgodilo, da bi bili trije Jugoslovani med petnajst najboljšimi. Rezultati - 1. Zirov (SZ) 3:00,41, 2. J ager (Avstrija) 3:01,54, 3. Stenmark (Švedska) 3:01,63, 4. Gaspoz (Švica 3:01,94. X S točk (Avstrija) 3:02,04, 6. Zurbriggen (Švica) 3:02,12, ?. Spiss (Avstrija) 3:03,90. H. l.uthv (Švica) 3:04,14, 9. Strel (Jugoslavija) 3:04.45, 10. Nockler (Italija) 3:04,47, 11. Ortner (Avstrija) 3:04,61, 12. Kuralt (Jugoslavija) 3:04,68, 13. Fournier (Švica) 3:04,81. 14. Križaj (Jugoslavija) 3:04,96, 15. Ciganov (SZ) 3:05,02. SVETOVNI POKAL - SKUPNO- 1. Stenmark 260, 2. Ph. Mahre 253, 3. Zirov 146, 4. Milller 140, 5. S. Mahre 132, 6. Križaj 131, 23. Strel 55, 42. Kuralt 33, 85. Benedik 6, 92. Oberstar 3. 93. Zibler 2. 97. Cerkovnik 1; SLALOM - 1. Stenmark 120, 2. Ph. Mahre 94, 3. Križaj 80, 4. Frommelt 77. 5. S. Mahre 69, 6. Andrejev 64, 7. Žfrov 52; VELESLALOM - 1. Stenmark 125. 2. Zirov 85, 3. Ph. Mahre 74. 13. Strel 38. 16. Križaj 34, 20. Kuralt 15. I). Humer Devetič za svetovno prvenstvo v motokrosu Tržič '81 Tržičani se že pripravljajo TRŽIČ - Na znani moto-kros progi bo AMD Tržič 24. maja že devetič organizator svetovnega prvenstva v motokrosu v razredu do 125 ccm. Ta dirka, nastopili bodo tudi tekmovalci na motorjih do 250 ccm za »Pokal Karavank«, bo tudi v počastitev petin petdesete obletnice organiziranega moto športa v podljubeljski dolini. Čeprav je do prireditve še več kot dva meseca, so organizatorji v Tržiču že začeli s pripravami. Znano je, da je moto kros proga v Podljubelju ena od najlepših in najtežjih v Evropi. Le pravočasne pnpra-"~ porok, da bosta obe ve so dirki dobro uspeli, kot dosedanje dirke v Podljubelju Izvršilni odbor AMD Tržk je na svoji zadnji seji že imenoval ožji organizacijski odbor. V tem organizacijskem odboru so že znani in prekaljeni športni delavci iz Tržiča. Predsednik organizacijskega odbora je predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris, direktor dirke pa Jože Jurjev-čič. Častni odbor motokros komiteja tako kot lani- tudi letos vodi zvezni sekretar zt zunanjo trgovino Metod Ro tar. -dh vse za Smučarski skoki Uspelo prvenstvo I). Humer V--- Občni zbor zmaj ar je v ŠKOF.JA LOKA - Člani Društva za prosto letenje in gradnjo lahkih letalnih naprav Let Skofja Loka so pregledali svoje delo v preteklem jetu ter sprejeli program letošnjih dejavnosti in nalog. Novi predsednik društva je Janez Šlfrer. podpredsednik pa Venčeslav Ambrožič. Nalogo predsednika izvršnega odbora so zaupali Zlatu Vaniču, tehnični sekretar bo Stane Kranjc in delo gospodarja bo opravljal Janko Habian. Glavna pridobitev preteklega leta je klubski prostor, ki članom omogoča sestajanje in izvedbo predavanj, kar pa lani še ni bilo polno uveljavljeno in izkoriščeno. Trudili so se s pripravo dveh medklubskih tekem, pa jim jo je vreme zagodlo. Vendar so dokaj uspešno sodelovali na vseh drugih tekmah v Sloveniji, saj so se kar trije piloti uvrstili v državno reprezentanco in so tekmovali na evropskem prvenstvu v Kbsse-nu. Na republiškem prvenstvu so ekipno dosegli drugo mesto. Jeseni sta Stane Kranje in Jure Franko pričela z organiziranim šolanjem začetnikov. Pomen te zmajarske šole je velik tako za društvo, ki bo imelo stalen priliv novih članov, kot tudi za razvoj zmajarstva v Sloveniji, saj je to prva tovrstna šola pri nas. Teoretični del šole - strokovna predavanja o aerodinamiki, meteorologiji i" tehniki letenja — je bil prijetna in korist n pridobitev tudi za ostale č' ki so si kategorijo pilota te pridobili. Največja lanska težava, ki bo člane društva Let pestila tudi še letos, so financ sredstva. S prostovoljnim delom in spevki IX) v zameno za reklamiranje nje nih izdelkov upajo, da hodo tetavo ukrotili. Menijo, da so lani vse premalo naredili /a rešitev tega problema. Letos hodo nadaljevali s šolanjem začetnikov in pričeli tudi z nadaljevalno šolo za kategorijo pripravnika. Pričakujejo pet novih pilotov ali bolje pet kandidatov /a opravljanje izpita za kategorijo pilota. Predavanja hodo tekla še naprej tudi v spo-miailaiiM,. m času. V okviru Zveze za prosto letenje bi>do izdali dva priročnika - /» pripravnike in za pilote. Želijo dvigniti kvaliteto letenja in so /e začeli prirejati tako imenovane klubske polete. Prednosti takega letenja v skupini M precejšnje: večja skrb za varnost in za začetnike, manjši stroški, pogovor o vremenskih razmerah na startu in o samem poletu ter motnost neformalnega tekmovanja in s tem izpopolnjevanja tehnike letenja. Potrdili so pristop društva Let k Z vezi društev za prosto letenje. In še novica za prebivalce Kranja in oko-ce Jošta: skupina letalcev z zmaji iz Kranja, sicer članov Let Skofja Loka, bo spomladi zgradila startno rampo na Joštu pr Ii( TRZIC - Smučarski klub Tržič, odbor za skoke je pripravil odprto prvenstvo Tržiča na 50-metrski skakalnici v Se-benjah za mlajše in starejše pionirje, mlajše in starejše mladince in člane. Na odlično pripravljeni skakalnici, ki so jo s prostovoljnim delom uredili domačini, je nastopilo 70 skakalcev iz sedmih slovenskih klubov. Blizu 500 gledalcev je v lepem vremenu videlo konico dobrih skokov, med drugim tudi najdaljši skok na tej skakalnici — 48 metrov, ki ga je skočil Brane Finžgar, vendar je podrsal, tako da z novim rekordom skakalnice ni bilo aič. Pokrovitelj prvenstva je bila Občinska konferenca ZK, ki je prispevala pokale, praktična darila za najboljše pa so poklonili Peko, obutev Tržič, Jote Ravnik (gostilna Pr Benk in Adela Jazbec. Rezultati - mlajši pionirji: 1. Matjaž Zupan (Tržič) 186.4 (35, 39,5), 2. Jote Kešnar (Triglav) 172.3 (36.35); 3. Nenad Marjanovič (Jesenice) 166,5 (35, 36,6); starejši pionirji — 1. Janez Stirn (Triglav) 201,0 (41,5, 40), 2. Martin. Skerjanc (Tri Radovljiške sindikalne igre Najboljša Elan in Vezenine RADOVLJICA - V okviru programa športno rekreativnih iger radovljiških sindikatov, je bilo v nedeljo, 1. marca 1981, na smučiščih Koble v Bohinjski Bistrici letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Na tekmovanju, ki so ga pod pokroviteljstvom OSZS in ZTKO Radovljica organizirali in izvedli prizadevni člani SK Bohinjska Bistrica, je nastopilo 364 moških in 65 žensk ali skupaj 429 članov sindikata iz 85 osnovnih organizacij sindikata. Tekmovalci so bili razdeljeni v pet, tekmovalke pa v štiri starostne kategorije in so "se pomerili za občinske naslove na treh različno zahtevnih progah. REZULTATI - 2ENSKE C: 1. Ivanka Berčič (Žito Lesce) 33,94, 2. Francka Legat (SDK Radovljica) 36,20, 3. Amalija PodJi-pec (Elan Begunje) 36,32; ŽENSKE B: 1. Romana Lakota (Združenej obrtnikov Radovljica) 32,66, 2. Ana Sifrer (LIP Bled) 33,14, 3. Alenka Bajtelj (Vezenine Bled) 35,78; ŽENSKE A: 1. Boža Torkar (Speče-rija Bled) 32,37, 2. Barbara Prešeren (Iskra O toče) 33,61, 3. Barbara Mikež (Planum Radovljica) 34,21; MOŠKI E: 1. Franc Cvenkelj (Elan Begunje) 33,69, 2. Franc Smit (Turistično društvo Bled) 35,76, 3. To-ne Stihcrle (Združenje obrtnikov Radovljica) 36,13; MOaKI D: 1. Janez Bohinc (Elan Begunje) 31,26, 2. Damjan Hafner (Iskra Lipnica) 31,92, 3. Janez Novak (Sukno Zapute) 33,04; MOŠKI C: Andrej Klinar (GG Bled) 30,10, 2. Franc Perkovič (Elan Begunje) 31,50, 3. Maks Rozman (Plamen Kropa) 32,00; MOŠKI B: 1. Miran Gaiperšič (Elan Begunje) 29,09, 2. Tomaž Pogačnik (UKO Kropa) 29,79, 3. Miha Zupan (Elan Begunje) 30,80; MOŠKI A: I. Tine Mulej (Elan Begunje) 45,5«, 2. Janez Šemrl (GG Bled) 46,67, 3. Lado Mikič (Elan Begunje) 46,94; EKIPNO ŽENSKE: 1. Vezenine Bled 22 točk, 2. Elan Begunje 21 točk, 3. LIP Bled 18 točk, 4. Speče rij a Bled 16 točk, 5. Planum Radovljica 16 točk; EKIPNO MOŠKI: L Elan Begunje 146 točk, 2. Veriga Lesce 60 točk, 3. LIP Bled 41 točk, 4. GG Bled 36 točk, 5. Združenje obrtnikov Radovljica 31 točk; EKIPNO SKUPAJ: L Elan Begunje 167 točk, 2. Veriga Lesce 65 točk, 3. LIP Bled 59 točk, 4. Združenje obrtnikov Radovljica 45 točk, 5. GG Bled 43 točk, 6. Iskra Otoče 37 točk, 7. Iskra Lipnica 36 točk, 8. Vezenine Bled 34 točk, 9. Sukno Zapuže 31 točk, 10. Špecerija Bled 24 točk. V M. ladi zaradila startno rampo' «» ''"""r popularizacijo poletov z zmaj. x Kranju in okolici. ,,1 Prvi občni zbor na pri-nje- STARA FUŽINA - V petek so se na rednem občnem zboru zbrali člani pred dobrim letom dni ustanovljenega športnega društva, katerega so poimenovali po predvojnem revolucionarju in prvoborcu NOV Avgustu Gašperinu. Poleg članov društva so zboru prisostvovali tudi predstavniki D PO iz KS, predstavnik Turističnega društva Bohinj in žičnic Vogel, s katerimi je društvo v tesnem sodelovanju. Društvo je uspelo s pomočjo zičničarje\ Vogla postaviti kratko smučarsko vlečnico na Trati, katera služi namenu te drugo zimo. prav tako pa so si nabavili najosnov-—"■ športnih nejšo opremo za izvedbo raznih tekmovanj. V tej zimski sezoni so ze organizirali tekmovanje v veleslalomu, slalo- Nastopajo tudi velemojstri BLKI) - V blejskem hoteJu Park bo med 14. in 2'.\. marcem mednarodni šahovski turnir. Dosedanja prijave pričajo n močni udeležbi, saj so med prijavljenimi tudi velemojstri Šahovir. Planine. Ostojić. Nemet in S. Nikolir. mednarodni mojstri Pur. Lobron i prvak ZRN). Rjin (Romunija!, mojster FIDK Bareli«', mojstri Osterman in -J ovirir m znani slovenski igralci Štajnrr. Mencinger in Orel Zelezarji stt uredno prizadevni in uspešni na področju športne rekre acije. V okviru sindikata komisija za šport in rekreacijo pripravlja tek molčanja v številnih športnih disciplinah. Pred kratkim so se pomerili v streljanju z zračno puško v novem modernem strelišču Strelske družine »Triglav« na Javorniku. Udeležba je bila odlična, uspehi pa tudi zelo dobri. Razveseljivo je, da se je tega tekmovanja udeležilo tudi prece/ žensk - B. B. Zmagal Leon Mazi KKAN.I - Na mesečnem brzoturnirju za marec je s prodorno igro zmagal Mazi l.eon, ki je v finalu premagal devet tekmovalcev in z dvema izgubil. Nastopilo je 30 šahistov. Rezultati: 1. Mazi 9 točk, 2.-3. Bumbar in Lazar 8 točk, 4.-5. Vojičič in Jokovič 7 točk. 6. Rakovec 6,5 točke, 7.-8. Ivanovič in Logar M. 5 točk itn. Tekmovanje je med drugim namenjeno izbiri igralcev za moštvena brzopotezna tekmovanja v letošnji sezoni, šahisti Kranja želijo tudi na ta način premagovati zaprtost znotraj posameznih šahovskih organizacij, ki delujejo v občini, in z igranjem presegati nekatere razprave, katerih cilj je ie samozadovoljevanje vodstev klubov. S. B mu, tekmo s samotetnimi sanmi a ^•u.,.,,. Vogar v dolino, hitrostno vožnjo s sanmi po Bohinjskem jezeru s sodelovanjem TI) Bohinj, prav tako pa bo na sporedu še nočni slalom, kar je največja zanimivost tukajšnjih zimskih prireditev. Na zboru je bil ponovno izvoljen za predsednika Tone Zadnikar, kateri je zelo uspešno vodil društvo v preteklem obdobju. Bodoče delo naj bi bilo: dokončna ureditev smučišča na Trati, podaljšanje smučarske vlečnice ter ureditev nogometnega igrišča. Sredstva za realizacijo tega plana naj bi s prostovoljnimi akcijami, to je čiščenje pašnikov, dobili pri pašni skupnosti. Veliko si obetajo tudi z izgradnjo manjše dvorane, za katero krajani te drugo leto zbirajo sredstva s samoprispevkom, saj hi s tem pridobili motnosti rekreacije tudi \ slabem vremenu, ki K" v Bohinju ne manjka. Zelja vseh je tudi večje sodelovanje s 'ITKS Radovljica, katerega vabljeni ps»>d-stavnik se zbora tokrat ni udeležil, I 11.rinil, Sporočili ste nam CVETO ZALOKAK ZMAGOVALEC DESNEGA BREGA - Na kegljišču gostišča Benedik v Stratišču je bilo te 11. tradicionalno kegljaško tekmovanje.. posameznikov kranjskega desnega brega Save. V predtekmovanju je sodelovalo nad 60 kegljačev, v finale pa se jih je uvrstilo deset, od katerih je vsak opravil po 200 lučajev Z 962 kegJji je zmagal Cveto Zalokar pred J ožeto m Zvršenom 933, Milanom Jerebom 894, Tonetom Šemrlom 880, Jernejem Bajtljem 884, Dominikom Polaničem 861, Francem Tiringerjem 849, Marjanom Križnarjem 893, Boštjanom Miheličem 827 in Slavkom Vidicem 821. ISKRA PRESENETILA - V sedmem kolu občinske kegljaške lige je Iskra največ po zaslugi odličnega Alojza Kor-deža premagala na P od reči gorenjskega prvaka Simona Jenka s P odreče. Kordet je podrl kar 481 kegljev. Gumar je premagal Merkurja, Sava Elektro, Krvavec pa Borca. Vodijo Iskra, Simon Jenko in Sava s po 12 točkami. V drugi občinski ligi vodi Tekstilindus, v tretji pa Podbrezje in Iskra B. i M 1'i.ulm ZMAGAL DUŠAN BORSTAR - Tržiški šahovski delavci so tudi marca pripravili redni mesečni šahovski hitro po te zni turnir. Tokrat je sodelovalo 16 šahistk in šahistov. Z 12 točkami je zmagal Dušan Borštar, kolikor si jih je priigral tudi Andrej Loc. Sledijo Simona Borštar, Srečko Mrvar, Boris Kogoj, Škrjanc itd. I Kikel glav) 200,5 (41.5. 40). 2. Renat* *** (Predmeja) 200,5 (42. 42). mlajši s*JP _ 1. Franc Poljane (Tržič 219.1 (44. * 2. Igor Eržen (Žiri) 200.4 (44. 41). i Ta** Dolar (Jesenice) 207.2 (41.5. 41.5); «*V mladinci: 1. Tomaž (44.5. 44), l j/ Bernard (Triglav) 211.2 (42. 41.*); t*# Ivo Zupan (Jesenice) 206,4 (39, tu, Brane Finžgar (Triglav) 197.2 (17.1 * 3. Jože Demšar (Tržič) 192.9 (38,41). J k»* Skoki tudi v Šmartnem ŠMARTNO PRI CERKLJAH - «ajf I domačini so organizirali prvenstva §jr| na v smučarskih skokih aa 39-sajr skakalnici, na katerem je nastojala 44** movalcev iz osmih društev. Orassad*? 1 zaslužijo vso pohvalo pri orga^nsajj ** | movsnja. Rezultati: pionirji — L P (Šmartno) 201,0 (14. 13,5). 2. Ktm»s^ (Kamnik) 198,5 (13. 13.5), 3. NamklPT (Cerklje) 184.0 (11.5. 12.5); ilishii Klopčič Vinko (Šmartno) 213,9(11-1*: Podlipnik Mihael (Domžale) MU (PT 16,5), 3. Košir Jaka (Šmartno) 19U0C 13,5); člani - 1. Kešnar Franc (DsafC 212,5 (15,5, 16), 2. Kepic Joat (N< 211,0 (14,5, 15,5). 3. Kimovec Pntrff/ nik) 208,5 (16.5. 16). i Ka* Pokal Kranja Triglavu BESNICA - Kljub je smučarski klub Triglav izvede) v 1 meddruštveno tekmovanje v taasr, pokal Kranja. Na 20-m aktkanan *\ pomerili cicibani in mlajši pionirji. \ je bila hkrati zaključna tekata | sezone za najmlajše skakalce. Mat 1 skakalci so imeli največ uspeha skakalci, ki so tako ponovno i ima Triglav najboljši naraščaj 1 sajr OSvojili so tudi ekipni pokal Krmjtf solidno ekipo Jesenic. Rezultati - MLAJŠI CICUANk vi godic (Triglav) 173,5 (15. 15,6), t (Jesenice) 172,5 (15,6. 16,5). 3. glav) 144.5 (12.5, 12.5). 4. Rozm. Duplje), 5. Pagon (Triglav. Castaldi (Triglav-Duplje), 7. U_ lav), 8. Eržen (Jeaenice-Mo«*W. Kocelj (Triglav), 10. Psvlovčič (Jas/, Mojstrana); STAREJŠI CICIBANI vd Knific 178,0 (16. 15.6). 2. Ksžsr 1« 15,5), 3. Mubi 167,0 (14.5. 16). t 5. Nedeljko (vsi Triglav), 6. G (Jesenice), 7. Šenk (triglav), 1 (Jesenice-Mojstrana), 9. Batastic (1 10. Legat (Jesenice); MLAJŠI PKjp 1. Kešnar (Triglav) 187.0 (17. 17), ti (Jesenice) 184,5 (17.5, 17.5), t7V (Triglav) 183,5 (16,5. 17). 4. kW (Jesenice), 5. Remic, 6. Lipar (oba' 7. Demšar (Tržič), 8. Rančigsj, t (oba Triglav) in Kaltemsksr ^ ekipno: 1. Triglav I 1032.5, t I 939.0, 3. Triglav II 913,5. 4. T> 5. Jesenice II, 6. Triglav IV, 7. 8. Tržič, 9. Triglav V. Najmlajši prvaki BESNICA- V petek je ŠŠD Seljak iz Stratišča organiziral« ki prvenstvo osnovnih šol k ran jak* Aa/, smučarskih skokih. Udeležb« i« 2^ senetljivo velika. Prireditev j> da je med osnovnošolci p-—\Sj' manje za skoke. Največ teknievaW na prvenstvo pripeljali. oesovniTr' Seljak in Davorin Jenko. Rezultati: MLAJŠI CICIBANI 1 J (S8D Davorin Jenko) 140.5 (lku Rozman (ŠŠD F. Prešeren) 129a Ilir 3. Zupan (ŠŠD D. Jenko) 126,9 (11 »♦ Pagon (ŠŠD. F. I*sisi»«w'*n»» Kocelj, 7. Špenko (vsi ŠŠD D STAREJŠI CICIBANI: l. L KakV m Žagar) 160,5 (16.5. 17), 2. Mesek uH 18), 3. Dežman 151,0 (15. 16)Ui £ 151,0 (14.5,14,5). 5. M. Raaeiak Kešar (vsi ŠŠD L. Seljak) 7 3yL PredosljeL 8. Šenk (ŠŠD. S JaZ Batistič (SŠD L. Seljak). 10. KosCT St Žagar); MLAJŠI PlONDuTTT (SŠD D Jenko) 180,0 (18.5, laV Knific (ŠŠD St. Žagar) IT& ivft 3. Remic (ŠŠD D. Jenko) 102,« nit Sli Lipar (SŠD TJ. Jenko), 5. Fnadi t&i Prešeren), 6. G. Rančigsj (ŠŠD L 4 7 Dobnikar (SSD D. Jenko) l (SŠD St. Žagar). 10. KomovW <* Žagar); STAREJŠI PIONIRJI l" (ŠSD D. Jenko) 197.5 (19, 19), 1 j (SŠD L. Seljak) 190.6 (19.5, 19), 1, s sW S. Jenko), 8. Gorjup (SŠD L $akd>» Melin (SŠD S. Jenko). 10. Juaoa (35? Žagar) 10. Četrti mednarodni tek Pokljuka '81 LJUBLJANA - Smučarski Snežinska iz Ljubljane se v io4iii „ varaždinske Yaaae skrbno priar««ta' četrti mednarodni smučarski Ml. t r v nedeljo, 22. marca na Pokljuki. Novost letošnjega — nit/ smučarskega teka je v tem, 4s W' pravi maraton. Proga je naavaf 4*r dvainštirideset kilometrov, lajala/ bo tako, da bo v eni sami ma/ Pripravljajo tudi mali marata«, h r dolg enaindvajset kilometrov N>a/ Snežinka sprejema do četrtka. Ikaj/ ca. Tekmovalci bodo morah m / Snežinko, Koblarjeva 34. da štša/ poravnati prijavnino, ki je m sssa' ženske po 160. za pionirje, ki bamtar na osem kilometrov, pa M šmrn^ Vsi tekači bodo rassabeai > e4 moški in dve ženski katssjarij*: aa# do 40 let in nad 40 let. teask*aaa>F in nad 30 let. Ta četrti mednarodni smsčarau SK Snežinka prireja v interam «»W zimske rekreacije in v put sata* 1 af ridesete obletnice uataaovitva 0a/ bodilne fronte in vstaje . narodov. iihiss/| MjfcOLTRAVNA STANOVANJSKA *ITN08T OBČINE KRANJ Xa podlagi 6 člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske •»im. objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost I ^be Kranj s* sklepom 17 seje zbora uporabnikov SSS %*? Kranj z dne 16\ 3. 1-*H1 RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM I SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. člen fttzptsa se lahko udeležijo delavci tistih družbeno pravnih ^ ia združujejo del stanovanjskih sredstev po samouprav-sporazumu o izločanju sredstev v sklade skupne porabe ^Imenskem združevanju za obdobje od leta 1978 do 1980 Nrn vestnik Gorenjske, št. 14-182/77) in delaVci tistih ^fceao pravnih oseb, ki so podpisale samoupravni spora ^•temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti >Kranira obdobje 1981-1985. Marci lahko zaprosijo posojila za: ■> aakup standardnega stanovanja v okviru usmerjene in starane stanovanjske gradnje na območju občine Kranj ^taramu za leto 1961; 'dograditev standardnega stanovanja v individualni hiši **akjaoi!ju občine Kranj, ki je že zgrajena do vključno III. Nese faze: x rekonstrukcijo obstoječih stanovanjskih hiš in stano-N aa območju občine Kranj, kadar prosilec s to rekon-^stijopridobi nove stanovanjske površine, ki z obstoječimi 'Njaimi ne presegajo velikosti standardnega stanovanja "'Ušivo družino; " a nakup montažnih hiš. na območju občine Kranj, če '^tgnjena prva plošča. . ^oeojilo s« lahko zaprosi tudi za stanovanje, ki se gradi 2**a kupije zunaj občine KranjV vendar na območju j%. kjer ona TOZD ali obrat, pri katerem delavec zdru-2*tvoj« delo. svoj sedež. Posojilo se lahko zaprosi tudi za iSo n nakup stanovanj zunaj občine Kranj, če se delavec Nkj vozi oziroma se bo vozil na delo iz kraja, v katerem *tlttt©oziroma kupuje stanovanje. 2. člen Jhojso je razpisano iz dela sredstev, ki lih združujejo or-LSijev Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, t tali in sicer za nakup stanovanj v višini 27,000.000,00 \atale namene v višini 15,000.000,00 din. 3. člen ttjsisa se lahko udeležijo le delavci: wx katerim njihove organizacije dajo soglasje za odobritev Na, sbredno namensko varčujejo najmanj 6 mesecev, kje sklenejo pogodbo o namenskem varčevanju po pravilniku o varčevanju (velja samo za nakup Vsaj m montažnih hiš), it imajo do objave razpisa sklenjeno posojilno i banko na osnovi namenskega varčevanja oziroma ^aeiavce katerim poprečni mesečni dohodek na člana L ne presega 5.260,00 din pri nakupu stanovanj in uh h« oziroma 4.384,00 din pri ostalih namenih, o namenskem varčevanju in odobrenih posojilih ni Rva ki u dolžni namensko varčevati, morajo ob 5%i posojila predložiti potrdilo organizacije, da mu bo vHne^ohodka redno odtegovala obroke namenskega ^»Mja do poteka varčevalne dobe 4 £ 1 t?n 1 «,.niske objekte, za katere je bilo že odobreno S,»unovanjske obje, sarnoupravne stanovanjske jLCS po tem razpisu zaprositi za posojilo, n, *Vi. kdo-od družinskih članov je najel posojilo 5. člen i, 'itjdelavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta razpis, ^ra standardno stanovanje JCvec ki kupuje ali dograjuje stanovanje, katerega Si ie večja od površine pripadajočega standardnega Sinja, ne more dobiti po tem razpisu posojilo za večje fyuii»ko površino 'takast aUndardnejga stanovanja je: ^?T-4 Člansko družino je 60,5 do 68 kvadratnih ^.Wlansko družino je 68 do 75 kvadratnih metrov, klansko družino je 75 do 83 kvadratnih metrov, :J SSnako družino je 83 do 100 kvadratnih metrov. ai» izračun vrednosti standardnega stanovanja v blokovni ^»Vupoiteva orientacijska cena za 1 kvadratni meter v l^kafuSPrednosti standardnega stanovanja v indi-Ssffadnji se upoštevajo stroški gradnje za 1 kvadratni N ki bodo predvidoma po odloku o poprečni gradbeni Jitaaovani in poprečnih stroških komunalnega urejanja ^oCočju občine Kranj v višini 18.914,000 din. 6. člen u\*tu mera za poaojilo Je 4 '* letno Po Preteku 10 let utaetka odplačevanja posojUa se obrestna mera za ne-^Vaaidel posojila poveča na 6 *¥ letno. 7. člen kidala* odplačilna doba za posojilo po tem razpisu sme JtfletVi nalmpih stanovanj oziroma 18 let pn ostalih Ji. Najkrajša doba je 5 let. Skupna obremenitev N^emalca po zaprošenem posojilu je prosta l/d ^Wo*ebnega dohodka prosilca. Obveznosti do 1 letase ih^evajo kot obremenitev. V primeru da prosilec ni Nao sposoben, zakonec pa združuje delo na območju SatiaoOTravne stanovanjske skupnosti, se pri odobritvi Sla upošteva kreditna sposobnost obeh zakoncev od ^♦1/300 .^(ssrici, ki imajo glede na socialno stanje možnost, da za-S)55X/po80JUa pri nakupu stanovanj, montažni gradnji A.M «wojua pri ostalih namenih, se jim odobn posojilo z J&arT rokom 20 oziroma 18 let, vendar pa mesečni N odplačila posojila ne more biti nižu od 500,00 dinarjev. JTSSžem SSS občine Kranj se lahko ob ugotovitvi Si odstopanja amuitete od OD, v času odplačevanja mesečni obrok poveča do 1/3 OD, ki ga bo posojilo- 7I«ukrat dobival. ^ ,. ... .. Adso odplačevanje posojila se zagotovi s predložitvijo ^iat/ativne prepovedi. 8. člen Jaalec, ki zaseda družbeno najemno stanovanje, je \ da po dograditvi oziroma vselitvi v kupljen«) jVtoje izprazni najemno stanovanje, razen če predloži ^organizacije, ki ima razpolagalno pravico, da v njeni rtanejoožii družinski Člani. / primeru, da prosilec ne izprazni stanovanja in ne navedeno potrdilo, mora posojilo vrnitvi v celoti. 9. člen - . • Uo lahko dobijo le kreditno sposobni prosilci. 10. člen 1 \J. v, 1 eri a kj» standardno stanovanje lahko najame posojilo tudi več X«kih članov, če izpolnjujejč> pogoje razpisa. V tem pri kSwota posojil ne more presegati višine posojila, ki jim \atlede na poprečni mesečni dohodek na člana družine 11 člen \ ^ura/un poprečnega mesečnega dohodka na člana dru-^»asUevamo mesečne osebne dohodke obeh zakoncev, ne i^dTnjunih otrok, ki že prejemajo osebne dohodke Za N družine štejemo oba zakonca, njune nepreskrbljene Jfc in nepreskrbljene starš«-, če živijo z zakoncema v JSaem gospodinjstvu in se bodo preselili v novozgrajeno ^♦ziroma stanovanje 12. člen tla lastno udeležbo se šteje tudi namensko privarčevan Nr« posojilo, ki ga delavec dobi na podlagi namenskega jW>ja ali namenske vezave sredstev v banki, ne .štejejo Saosojila, ki jih je prosilec dobil od organizacije direktno 1 ? %kda skupne porabe oziroma na podlagi vezave teh \\rtev v tanki 13. člen V primeru, da odobreno posojilo i/, skladov skupne porabe oziroma v banki odobreno na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe presega .10-35 od vrednosti standardnega stanovanja v individualni hiši, se za presežek zniža možno |x> sojilo jH) tem razpisu 14. čHen Posojilo se zavaruje z vknjižbo zastavne pravice oziroma zaznambo vrstnega reda v zemljiški knjigi^ Posojila, odobrena za rekonstrukcijo stanovanj v družbeni lastnini pa se zavarujejo s kreditno sposobnimi poroki. Pri nakupu stanovanj in montažnih hi* se posojilo zavaruje do vknjižbe v etažni register s kreditno sposobnimi poroki. 15. člen Prednost pri odobritvi posojila po tem razpisu ima delavec, ki: — nima stanovanja — ima neustrezno stanovanje — ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine — ima večje število družinskih članov — invalidnost, bolezen v družini — bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo oziroma kupljeno stanovanje sprostil družbeno najemno stanovanje — ima stanovanjsko hišo, zgrajeno do višje gradbene faze (ne velja pri nakupu stanovanja). 16. člen Prosilec lahko proda pred poplačilom posojila kreditirano stanovanje oziroma stanovanjsko hišo samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določa pogoje in način poplačila preostalega dolga. 17. člen Ce komisija, ki bo pripravljala predlog za odobritev posojila, ugotovi, da so podatki, ki jih je navedel prosilec v. prošnji za posojilo, neresnični, bo prosilec izločen iz nadaljnjega postopka za pridobitev posojila. 18. člen Prosilci za posojilo morajo izpolnjevati vse splošne in posebne razpisne pogoje. II. POSEBNI RAZPISNI POGOJI ZA NAKUP STANOVANJA 19. člen ' Za posojilo za nakup stanovanja v etažnem lastništvu lahko zaprisijo le tisti delavci, ki imajo potrjeno rezervacijo stanovanja pri SSS. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za nakup stanovanja in gradnjo montažne hiše v osebni lasti in potrebna lastna udeležba, izražena v odstotku od cene standardnega stanovanja, sta razvidna iz naslednje tabele: Ce znaša popr. mesečni do- Potrebna lastna ll^SfiS^TS° hodek na člana družine v udeležba v ri od £ene primerjavi s poprečnim cene standardnega Sfand»rHn«an mes. dohodkom v SRS za stanovanja standardnega leto 1980 din 8.767,00 _ naim stanovanja najmanj _ najvec do 60% (5.260,00 din) 20 S nad 60-90 ^ (nad 5.^60,00-7.890,(X) din) 25 ri nad 90-120 % (nad 7.890,00-10.520,00 din) 30 9 nad 120 ri (nad 10.520,00 din) 359 55 '* 50 ri 45 fi 40 S lil POSEBNI RAZPISNI POGOJI ZA OSTALE NAMENE Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za namene i/ člena tega razpisa (razen za namen iz 19. člena) in potrebna lastna udeležba, izražena v odstotku in zneski, v odvisnosti njel;Xle:tandardnega stanovanJa- sta razvidna iz nasled- Ce znaša poprečni mes. dohodek na Člana družine v primerjavi Lastna s poprečnim mesečnim osebnim udeležba dohodkom v SRS za leto 1980 din 8.767,00 do 50 % (4.384,00 din) nad 50-75 % (nad 4.384,00-6.575,00 din) nad 75-100 '* (nad 6.575,00-8.767,00 din) nad 100-120 % (nad 8.767,00-10.520,00 din) nad 120 f¥ (nad 10.520,00 din) Možno posojilo . po tem razpisu najmanj _ najver din din 25 321.5:18,00 45 578.768,00 30 385.846,00 35 450.153,00 35 450.153,00 30 385.846.00 40 514.461,00 25 321.538,00 45 578.768,00 20 257.230,00 • • ura^Ur2oJlan » standardno stanovanje v individualni hiši, 68 kvadratnih metrov za 1-4 člansko družino Za vsakega nadaljnjega člana pa se površina poveča v skladu s 5. členom tega razpisa. 21. člen Najvišje možno posojilo se zniža za ustrezni del zgrajene višje gradbene faze. * ft J IV. DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k zahtevkom za posojilo na predpisanih obrazcih ki jih prosilci dobijo v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, PE Kranj, predložiti - izjavo organizacije, da se lahko udeležijo razpisa - potrdilo organizacije o višini poprečnega osebnega dohodka za leto 1980 (obeh zakoncev), - potrdilo prijavnega urada o številu družinskih članov - dokazilo o namenskem varčevanju - hranilna knjižica samo na vpogled oziroma predložitev posojilne pogodbe, - potrdilo o premoženjskem stanju. 1 pri nakupu stanovanja v bloku se: - kupno pogodbo na ime prosilca ali zakonca, overjeno .na sodišču od strani prodajalca (če je prosilec že sklenil kupno pogodbo), - dokazilo o lastni udeležbi, , - eventuelne sklepe o odobritvi posojil iz sklada skuDne porabe s posojilnimi pogoji F 2. pri rekonstrukciji obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj še: - gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo pristojnega občinskega organa o priglasitvi del z opisom del, - zemljiško knjižni izpisek (pri individualnih lastnikih) - izjavo . lastnika stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma upravljalca družbenega najemnega stanovanja da dovoli nameravana dela, kadar občan - posojilojemalec ni sam lastnik, ^ - izjavo lastnika stanovanja ali stanovanjske hiše, da bo dovolil občanu - posojilojemalcu stanovati v adaptiranem stanovanju najmanj 10 let. 3. pri ostalih namenih še: - overjeni prepis ali fotokopijo gradbenega dovoljenja na ime prosilca ali zakonca, , .,~,,>ZuTJj7*k° knjiŽni ',zP'sek z datumom izdaje od 1. 3. 1981 dalje na ime prosilca ali zakonca, - predkupno pogodbo sklenjeno s proizvajalcem (velja za nakup montažne hiše). V. INFORMACIJE Vse informacije in sprejemanje zahtevkov po tem razpisu opravlja Ljubljanska banka. Temeljna banka Gorenjske, PK Kranj — stanovanjski oddelek, Prešernova ulica 6, Kranj, do 3. 4. 1981, in sicer: za nakup stanovanj in montažno gradnjo: ob sredah od 11.-17. ure ob petkih od 11.-17. ure za ostale ijamene^ ob torkih ; od 11—17. ure bh četrtkih • od 11.-17. ure SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA Predsednik zbora SKUPNOST uporabnikov OBČINE KRANJ Stane Sladic, 1 r N;i podlagi finančnega načrta Samoupravne stanovanjske s nosti občine Kranj je /bor uporabnikov SSS občine Kranj na 17 dne 16. 3. 1981 sprejel SKLEP o razpisu za dodelitev posojil delavcem, zaposleni, samostojnih obrtnikih, ki — kupujejo etažno stanovanje V zasebni lasti, — dograjujejo standardno stanovanje v individualni stano ski hiši. — rekonstruirajo individualno stanovanjsko hišo. - kupujejo montažno stanovanjsko hišo. I. Razpisa se lahko udeležijo delavci, ki združujejo svoje del«: pri samostojnih obrtnikih, če le-ti vplačujejo sredstva v solidan: stanovanjski sklad občine Kranj od skupnega zneska izpla osebnih dohodkov. •-' vJ," , • /2. , Prosilci morajo predložiti zahtevku za posojilo: a) potrdilo samoupravne stanovanjske skupn«jsti, da delodajalec plačuje stanovanjski prispevek v solidarnostni stanovanjski sklad: b) potrdilo delodajalca, da ima s prosilcem sklenjeno redno delovno razmerje; c) soglasje osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih. Posojilo je razpisano do skupne višine 3,(XK).()0(),(X) din. 4. Za vse ostale pogoje pri odobritvi posojila se smiselno uporabljajo določila razpisa za dodelitev posojil delavcem, ki je objavljen v tej številki »Glasa«. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Predsednik zbora uporabnikov Stane Sladic, 1 1 ZAHVALA j Ob boleči izgubi naše zlate JAKUNOVE mame s Kokrice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom dr Udirju. g. župniku in pevcem ter kolektivom GG Bled, IBI Kranj. Mladinski knjigi Ljubljana. VIBA Ljubljana, gasilcen prijateljem in znancem ter vsem, ki so ji darovali cvetje in j-spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI OTROCI: Karolina. Janez, Anica, Milka in Lojzka —1 ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega JOŽETA FURLANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in so sedom za darovane vence in cvetje, izrečena sožalja ter za številno spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujenio dr. Bavdku za zdravljenje in prizadevanje ob njegovi bolezni. Vojni pošti Kranj za zadnji pozdrav, pevcem in godbi ter za poslovilne besede ob odprtem grobu. ŽALUJOČI: žena. hčerki in sin sorodstvo! družinami ter drugo Kranj, 12. marca 1981 Skupščina nogometnega kluba Triglav KRANJ — Še V sezoni 1978—79 je člansko moštvo kranjskega Triglava igralo v medobčinski rekreacijski nogometni ligi. To leto je znotraj kluba prišlo do kadrovskih sprememb. Na redni skupščini so pregledali delo in ugotovili, da se tako ne da več delati. Potrebne sit bile korenite spremembe, če š\> hoteli, da bo nogometni klub Triglav 2 bogato tradicijo v slovenskem nogometu spet imel tako veljavvt kot jo je imel še pred nekaj leti. V klub so prišli novi ljudje. Naredili so tisto, kar bi že morali pred leti. Začeli so delati tako kot je treba. Odstranili so tiste, ki so ribarili v kalnem in delo je steklo ter prišlo v normalne tire. Tudi uspehi njihovih moštei* so se izboljševali in ie v nogometni sezoni 1979/80 je člansko moštvo ponovno prišlo v enotno slovensko nogometno ligo in se v njej tudi obdržalo. Tudi v letošnji sezoni je njihova četrta in peta selekcija dobro startala in ni bojazni, da bi se morali posloviti od obeh slovenskih nogometnih lig. Pri tem niso pozabili na rekreativni nogomet. Njihovo člansko moštvo je drugo najboljše rekreacijsko moštvo v Sloveniji. Tudi v pokalu maršala Tita so nogometaši t Sloveniji vedno dobro igrali. Pred ki ni so bili polfinalisti. lani pa so izpadli v osmini finala. V klubu imajo petinšestdeset aktivnih igralcev. Klub pesti težka finančna situacija. Kot smo slišali iz poročila predsednika izvršnega odbora Staneta Pirnata nimajo nobenih pomislekov pri prednostni razvrstitvi športa v Kranju. Zadovoljni so, da ima Kranj močno zaledje vrhunskih športnikov. Nerazumljivo se Jim le zdi, da jim TKS pri delitvi dotacij odreže preskromno rezino. Nerazumljiv jimje tudi odnos do stadiona vKranju. Tribune ra spadajo tako močno,da jim ob večjem nalivu pod tribunami zamaka v garderobe in druge prostore Čuvaja ponoči ni in stadion je prepuščen vandalizmu. V programu imajo povečevanje članstva in tesno bodo še napraj sodelovali z vsemi klubi v občini in tudi izven meja. Vse poizkuse klubaštva bodo zavračali. V hovenu odboru so ljudje, ki so voljni delati in niso samo funkcionarji na papirju. Potrebno bo tudi poostri ti nadzor nad disciplino vseh igralcev. Leta ni vedno najboljša. V klubu deluje tudi aktiv ZK in aktiv ZSMS. V zahvalo so dolžni delovni organizaciji Planike in tudi drugim organizacijam združenega dela v občini in Sloveniji. ]) Humer GLASU STRAN TOREK. 17. II SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Zbor uporabnikov objavlja predlog prioritetne liste za najemna stanovanja, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. . Velikost in vrsta stanovanja se dodeljujeta v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj za obdobje 1981-1985. 5 Stanovanja se bodo delila po vrstnem redu, ko bodo na razpolago. Lastno udeležbo bodo prosilci — upravičenci prispevali v skladu s Pravilnikom o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno-najemnih stanovanjih. V skladu z 8. členom Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, imajo pravico dati pripombe k predlogu upravičenci, drugi občani in OZD. Rok za dostavo pripomb je 1. 4. 1981, katere je potrebno dostaviti na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. JLA 14, po tem datumu se bo izdelala dokončna prioritetna lista. / I. Občani, ki so sposobni plačevati stroške bivanja stanovanj višje kategorije: 1. Varga Martin, Preddvor 38 (3 člani druž.) 2. Kuprešanin Nataša. Titov trg 25 (2 čl. druž.) 3. Pirnat Danilo, Jezerska 7, Kranj (2 čl. druž.) 4. Molek Jožica, Kidričeva 57, Kranj (1 član) 5. Dolšina Marija, Kocjanova 3, Kranj (1 član) 6. Galjot Vladimir, Tomažičeva 8, Kranj (1 član) 7. Rejc Amalija, Ljubljanska 17, Kranj (1 član) 8. Eling Angelca, Stritarjeva 4, Kranj (1 član) 9. Merhar Frančiška, Delavska 19, Kranj (1 član) 10. Bernot Veronika, Ul. V. Sinkovčeve 11(1 član) Občani, ki glede na socialno stanje niso zmožni plačevati stroškov bivanja v stanovanjih višje kategorije: 1. Semrov Mira, C. 1. maja 5, Kranj (2 čl. družine) Kokalj Pavla, Dom oskrbovancev Preddvor, (1 član) Dulc Janko, Pipanova 26, Šenčur (1 član) Matjašič Ivan, Kebetova 1, Kranj (1 član) Simon Zdravko, Zg. Brnik 60(1 član) Vehovec Sonja, Voklo 65, Šenčur (1 član) Kralj Rudolf, Stara Cesta - avtobus (1 član) Gomivnik Tomislav. Ul. St. Rozmana 9 (J član) . ISKRA - ŠOLSKI CENTER Kranj, p. o. Kranj, Savska loka 2 liSnr "J* M razP»B del in nalog ravnatelja šol razpisuje v skladu z določili zakona o združenem delu, statuta izobraževalne organizacije in družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj dela in naloge RAVNATELJA SOL n^Čv^l^^* V0*0**' predPi8anih 2 ekonom, spolnjevati še - visokošolska izobrazba, - najmanj pet let ustrezne pedagoške prakse - moralno politična neoporečnost * l£ln°K??A?AdTlavca 8 P°»«*»ainii pooblastili in odgovornostmi velja za štiri dneh n^rf«lniaJwPo41jej°,priJave 1 dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 oznako\ZUk? - *PUki center Kranj, Savska loka 2, 64M1 Kranj, z -RmM^ Wo ™ PHj-vljeni kandidati obvešče- Jogurt naš vsakdanji! Komunalno podjetie KOVINAR |WU,eiJe Jesenice objavlja prosta dela in naloge VARNOSTNIKA za nedoločen čas Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je varnostni inženir, — da ima opravljen izpit A kategorije Prijave sprejamamo na naslov Komunalno podjetje Kovinar, Jesenice, 15 dni po objavi. Prijavi priložite dokazila o strokovni usposobljenosti. en kmetijsko Živilski kombinat z n.*ol.o. Kranj, jla 2 Delovna skupnost skupnih služb oglaša na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA za luknjanje in verifikacijo kartic — za določen čas — za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Kandidatke naj pošljejo pismene prošnje z dokazilom o izpolnjevanju pogoja Splošno kadrovskemu sektorju KZK Kranj, JLA 2, v 15 dneh po objavi. j} t * l i i - ■ ' 1 ^ * * * * Gostinska delovna organizacija WotetJJrad®o&>iri objavlja prosta dela in naloge za neomejen čas receptrja Pogoji: - dokončana hotelska ali ustrezna srednja šola z dveletnimi delovnimi izkušnjami in znanjem 2 tujih jezikov, - ali dokončana gostinska šola z dveletnimi izkušnjami in znanjem 2 tujih jezikov Za objavljeno delovno mesto je določeno dvomesečno poskusno delo. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Vloge pošljite na naslov: Hotel Grad Podvin, Radovljica p. p. 10 ali pa se osebno zglasite v kadrovskem oddelku. Hotelsko turistično podjetje TOZD hotel kri m bled Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge v obratu BLEJSKI GRAD 1. 2 kvalificiranih kuharjev oziroma kuharic 2. 3 polkvalificiranih oziroma priučenih kuharic 3. 2 pomival k kuhinjske posode 4. čistilke v hotelu KRIM 5. poslovodje strežbe — VKV natakar s prakso in vsaj pasivnim znanjem dveh tujih jezikov Prijave z dokazili pošljite do 31. marca 1981. I SAP VIATOR Medkrajevni potniški promet SAP Ljubljana TOZD Medkrajevni potniški prosa* delavnice, turizem in žičnice Jesenice oglaša naslednja prosta dela in naloge 1 VOZNIKA ZA LINIJO KROPA — JESENICE Pogoji: — poklicni voznik motornih vozil D kategorije. — 2 leti delovnih izkušenj 2 VOZNIKA ZA LINIJO PODBREZJE-JESENICE Pogoji: — poklicni voznik motornih vozil D kategorije, — 2 leti delovnih izkušenj 3 SPREVODNIKA Pogoji: — dokončana osemletka, znanje slovenskega jezika 4 SKLADIŠČNIKA V SERVISU ZA AVTOBUSE IN TOVORNJAKE Pogoji: — poklicna šola avtomehanske ali druge ustrezne stroke. — 2 leti delovnih izkušenj 5. VRATARJA Pogoji: — dokončana osemletka Zaposlitev pod točko 1. in 2. je primerna za delavce s stalni« j vališčem v Kropi in Podbrezjah oziroma v neposredni Mineri krajev. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opbum d/ danjih zaposlitev pošljite do vključno 27. 3. 1981 na naslov SAP VkVj Medkrajevni potniški promet SAP Ljubljana, TOZD Medkrajevni*r niški promet, delavnice, turizem in žičnice Jesenice. Titova 67 Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po preteku rob zbiranje prijav. I^KSPRES POPRAVILA m OBUTVE STARMAN Na novo smo odprli ekspres popravljalni«) za vse obutve. STARMAN DUŠAN, Zupančičeva 2 (čez Kokrški most proti Planini, pri parkirnem prostoru) POPRAVLJAMO HITRO IN KVALITETNO. Se priporočamo! telefon 23-341 KUPIM prodam Odifen KOKOŠJI GNOJ naložen JWe ae dobi v torek in četrtek Hlan. Srednja vas 6 pri Goricah 1983 Jjiam dve leti starega PSA -JCJAKA. Sv. Duh 43, Skofja 7 2056 JSum 3000-litrsko kovinsko CI 3&N0. Pavel Lovrinec, Puštal ^tojiLoka 2058 Nam APARAT za sladoled Ju«. Telefon 60-801 1969 Adam 80 cm dolge kvalitetne He SKODLE (3000 kosov). V v oglasnem oddelku 2168 ^dam TROSILEC hlevskega J mengele in PUHALNIK menila silažo. Cerkljanska dobrava Sije 2169 %iaro KROMPIR kifelčar. La-5»54, Cerklje 2170 %iam KRAVO s teletom. Grilc, 8,Cerklje 2171 aro semenski KROMPIR Ztbnica37 2172 a^odain KOSILNICO BCS v Si »tanju in VERIGE (na pol S*) za 28 col. Debelak Slavko, 7»0aelica 54, Gorenja vas 2173 hain skoraj nov AVTO-KA-^fOfON. Kalinškova 41, Kranj - Eije 2174 foo prodam barvni TELEVI-- wnje in črnobel TELEVI-jbaaador Naslov v oglasnem 2175 flijm 9 mesecev brejo KRAVO CJkPodhom 49, Zg. Gorje ^am betonsko ŽELEZO pre-10 mm. Telefon 47-144 zvečer 2177 fSffl manjšo SLA MOREZ ™ x elektromotorjem, primemo V kmetije. Zg. Brnik 26, Cerk- k 2178 K™-pj dve leti starega NEM-OVCARJA z rodovnikom. r>5.Duplje 2179 S« semenski KROMPIR *8r. Bitnje 7 2180 *m stereo RADIO-KASETO-tjtn za 10.000 din, sobni stereo JdKASETOFON wagner, za KAMERO kodak instant * JjOOO din. Hafner Majda, naselje 33, Ban ta le - S*, Kranj ' .2181 tSo prodam malo rabljen 3(jTROSKI VOZIČEK. Tele- .183 2182 preselitve poceni prodam ro ohranjeno kompletno JO (češnja), dve omari za m kuhinjsko »KREDEN-■M v sredo in Četrtek, 18. m kVa od 16. do 18. ure v Sen-Wjskac.l9 - 2183 C NEMŠKE OVČARJE, ta tednov. ZbUje 8/b, Med-2184 ZVOČNE SKRINJE V, primerne za večjo sobo, in Nirano ŠKODO 100. Cebulj, %, ul. 49-121 2185 barvni TELEVIZOR t, star eno leto. Naslov v oddelku 2186 i novo fantovsko OBLEKO (za starost 10 let). Horvat, 125. Kranj 2187 novo ŠPORTNO KOLO! , nove strojne SVEDRE [> M 3 in svedre za 0 6,5, 2,5 in itvsdske). Telefon 064-82-487 traktorsko VITLO. Za Bled 2189 zgodnji semenski KROM to ssrtena in kifelčar jana. Žabmca 66 2190 lun 80-litreki električni BOJ-.V, Luže 6, Šenčur 2191 Xro okroglo OTROŠKO STA-V Telefon 74-601 2192 m ŠIVALNI STROJ ja-v omarici, Koren Marija, a 6, Radovljica 2193 iro semenski KROMPIR Ta Bitnje 23, Zabnica 2194 „ dva BIKCA, stara po 6 in prenosni TELEVIZOR. fj 2195 količino SENA prodam, ifo Mišače 5, Kamna gorica 2217 novo plastično BANJO, 470 cm, cena 6.000 din. Ribno 131. Bled 2227 >j prodam KAVČ (zložljivi I m dva FOTELJA. Kličite pri tel. 23-546 2229 Satje borcev NOV prireja 5RT ansambla M0VAVSENIK Urek, 24. marca 1981 ob ."•■»uri ^»orani Iskra Telekom u-dfjks LABORE. aja vstopnic v domu kra-Aupnosti Stražiftče od marca dalje, od 15. do VABLJENI: Kupim SUH SMREKOV in MACESNOV LES. Novak. C. t. maja 71. Kranj, tel.26-537 Kupim 200 kosov STRESNE OPEKE, cementno sive, »vesna«. Blatnik, Voglje 77, Šenčur 2196 Kupim smrekove HLODE. Kadi-vec Janez, Šenčur, Pipanova 46 2197 Kupim enoosno traktorsko PRIKOLICO - (vojaško). Sajovic Borut, Naklo 176, tel. 47-236 2198 Kupim 5 do 10 kub. m smrekove HLODOVINE za deske in plohe. Ponudbe pod šifro: Dober plačnik 2199 Kupim dva rabljena enfazna MEŠALCA in tri rabljene SAMOKOL-NICE. Telefon 28-731 od 15. do ',9. ure ali pod šifro: April 2200 Kupjm dele za SIMCO 1100 LE, letnik 1974: kompleten motor ali glavo motorja, odmično gred, menjalnik, glavo volana, štarter, izpušno cev; ŠTEDILNIK (2 elektrika, 2 plin) in ŠTEDILNIK kuppersbusch. Prezelj Milan, Leniše 7, Sovodenj, tel. 064-69-001 2216 VOZILA — Prodam AUDI 60-L. Ogled vsak popoldan. Milner Franc, Groharjevo naselje 12, Skofja Loka 2025 Prodam osebni avto PEUGEOT .304, letnik 1971, za 70.000 din. Hafner Majda, Seljakovo naselje 33, Bantale - Stražišče, Kranj 2201 Poceni prodam ZASTAVO 101. Bašelj 7, Preddvor 2202 Prodam OPEL REKORD, letnik 1973. Jenko Anton, Smledniška 64, Kranj 2203 Ugodno prodam ZASTAVO 1300-E, letnik 1979, ali menjam za SPAČKA ali Z-101. Osterman, Olše-vek, Preddvor , 2204 Prodam FIAT KOMBI 435 F za 15.000 din. Cerklje 135, telefon 064-42-068 2205 Prodam VW 1500 dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 40-607 2206 Prodam R-4, letnik 1976. Ogled v soboto popoldan ter nedeljo dopoldan Javornik Jože, Struževo 14, Kranj 2207 Prodam avto BMVV 1600, letnik 1968, dobro ohranjen, cena po dogovoru Pavlovič Mišo, Zvirče 26, Tržič 2208 Prodam GOLF-J, letnik 1977. Gol-majer, Brezje 77/a na Gorenjskem 2209 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in enofazni CIRKULAR. Zupan Štefan, Zalog 92, Cerklje 2210 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975 _ december, registriran do januarja 1982. Bider Franc, Vodice 89 2211 Prodam TOMOS elektronk 90 in tomos CROSS junior 90 E. Strus, Jezerska c. 26, Kranj 2212 Prodam FIAT 132 - 2000/79. Telefon 064-47-083 2213 Prodam APN-4. Turk Jože, Matija Copa 7/a, Bled 2214 RENAULT 4-TLS, letnik 1977, registriran za leto 1981, ugodno prodam. Informacije po telefonu 064-50-260 - int. 302 2215 Ugodno prodam R-4 ali 126-P. Telefon 22-298 - Kranj 2228 1 STANOVANJA i Dve dijakinji iščeta SOBO v Kranju. Veselic — Tiršek, Kidričeva 53, Kranj 2218 Dve dijakinji iščeta SOBO v Kranju. Glavač — Znidaršič, Kidričeva 53, Kranj 2219 Za posojilo, približno 300.000 din, nudimo opremljeno komfortno dvosobno STANOVANJE (centralna, telefon, center). Do vrnitve garancija hiša. Šifra: Pošteni 2220 1 POSESTI „ V centru« Kranja, na izredni lokaciji, damo dolgoročno v najem ali eventuelno tudi prodamo urejene KLETNE PROSTORE: delavnica ali garaža, bivalni prostor, sanitarije, telefon. Možnost vsake dejavnosti ali mirnega življenja. Šifra: Najlepša lokacija 2221 i=^^ ZAPOSLITVE i Zaposlim KV ZIDARJA. Zaželje-no vozniško dovoljenje B-kategorije. Dežman Tone, Straninj 15, Naklo 2222 Iščem STRUGARJA. Strojno KLJUČAVNIČARSTVO Valentin Repe, Železniška 9/a, Lesce 2223 OBVESTILA Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Telefon 60-801 2161 SERVIS: za čiščenje »tepihov«, tapisoma in itisona, čistim za privatni in družbeni sektor. Telefon 25-819 od 14. do 20. ure 2224 Zidar s skupino sprejme vsa ZIDARSKA DELA. Delamo kvalitetno. Staneta Žagarja 20, Kranj 2225 ČESTITKA Dragemu možu in očetu JOŽETU VIDMARJU za njegov visoki dvojni praznik še mnogo srečnih let mu želita žena in hčerka Mici z družino • ' 2226 DRUŠTVO MODRINA organizira PETKOVJAZZ VEČER dne 20. marca 1981 ob 19.30 v Koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju, vhod št. 6. > Gostuje mednarodni JAZZ KVARTET TONETA JANŠE. Vstopnice dobite uro pred predstavo in pa na Društvu Modrina, Trg revolucije 3, Kranj, tel. 21-444. Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož. oče, sin in brat PAVEL PELKO kvalificirani strojnik Od njega se bomo poslovili v sredo, 18. marca 1981, ob 15.30 na pokopališču v Predosljah. Do pogreba leži na svojem domu v Predosljah st. 87/a. Žalujoči: žena Tilka. sinova Miro in Zvonko, mama, brat in drugo sorodstvo! Predoslje, Kranj ZAHVALA Ob boleči in mnogo preprani izgubi našega dragega sina, brata in strica ANDREJA ZAPLOTNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam ustno in pismeno izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki ste mu darovali cvetje; Cestnemu podjetju Kranj za denarno pomoč, Mizarstvu Škrjanc, Planinskemu društvu Križe, pevcem Zupan, govornikoma in praporščakom ter sovrstnikom, ki so ga spremili na zadnji poti. Iskrena zahvala tudi duhovščini za lep obred. ZAPLOTNIKOVI! ZAHVALA Ob boleči izgubi in prerani smrti ljubljenega JOŽETA PETERMANA starega komaj 17 let se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz GG Bled, prijateljem, sošolcem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvala velja vsem, ki so se trudili in lajšali sinove bolečine v času bolezni. zdravnAorn m osebju Onkološke klinike Ljubljana in zdravnikom z Bleda ter jeseniške bolnišnice, posebno pa sestri Cilki iz Gorij. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, članom gasilskega društva iz Gorij in Podhoma, godbi iz Gorij, vsem govornikom ob grobu, kakor tudi g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste sočustvovali z nami v težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: oče Pavel, mati Marija, stara mama, bratec in sestrica! Zg. Gorje, 11. marca 1981 m ■i m ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi naše drage mame MARIJE JENKO Jančeto ve mame — gostilničarke iz Srednje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem ki ste sočustvovali z nami in nam pomagali. Iskrena hvala dr. Beleharju, AMD - TD - SD ŠemČur, Združenju obrtnikov, Vinu Kranj, sodelavcem Elektra in Planike, pevcem ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta FRANCA KOKALJA upokojenca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, darovane vence in cvetje ter ustno in pisno izraženo sožalje Hvaležni smo, ker ste ga tako množično pospremili na zadnji poti. Naša hvaležnost velja še prav posebej dr. Bajžlju, zdravniškemu, medicinskemu in strežnemu osebju Inštituta za pljučne bolezni in TBC Golnik, ki so.med njegovo dolgoletno boleznijo storili vse,da bi nam onranii dobrega moža in očeta. Iskrena hvala Gasilskenhi društvu, OO ZB, delovni skupnosti SIS druž. dej. SO Kranj, družini Grilc, podjetju KOTO - Odkupna postaja Kranj, pevcem, praporščakom in govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prisrčna hvala g. župniku za tako lep obred in ganljive poslovilne besede. Vsem in za vse, še enkrat hvala! VSI NJEGOVI! Gorice, Radovljica, Ljubljana, Cleveland Vinko Vidmar, TD Šenčur: »Denar bi vse pokvaril!« ŠENČUR - V nedeljo zvečer so zaprli rekordno razstavo ročnih" del v Šenčurju. Vsi, ki so te dni žrtvovali svoj prosti čas in se posvetili le obiskovalcem, si bodo oddahnili. Ni majhna stvar postavitev takšne razstave, zraven pa še dober teden dni skrbeti za stalno polne in vroče lonce godlje in kuhanega krompirja, narezke ravno prav zapečenega, zlatorumenega budla, pa še za kapljico, ki je tudi ne sme zmanjkati. Veliko dela so imeli člani izvršnega odbora društva in drugi člani Turističnega društva Šenčur, od predsednice Kristine Tušek in podpredsednika Vinka Vidmarja pa do Tiletove Mari, katere kuhinja je te dni kar naprej dišala le po godlji. Že načrtujejo za naprej. Letos bodo začeli dom preurejati. Zgornje prostore bi radi izkoristili. Načrti so že narejeni, le v roke bo treba pljuniti. Ko bo dom končan, bodo njihove razstave ročnih del lahko še za enkrat večje. Takrat bodo lahko sprejemali ročna dela tudi od drugod. Že tokrat so imeli nekaj primerkov iz Radovljice, Primskove- f;a in Cerkelj. Pozimi se bodo žene ahko v njem shajale in delale razna ročna dela pod strokovnim vodstvom, ki bi ga tudi organizirali. Pa še kakšne stare navade bi uvedli zraven kot lickanje koruze. Na vasi je običaj že zamrl, ob večerib ročnih del bi ga pa lahko spet oživili. 260 članov šteje danes šenčursko Turistično društvo in tudi podmladek dobro deluje. Delo pa poteka po komisijah, saj imajo posebno komisijo za ročna dela in razstave, za šport in rekreacijo, za izobraževanje, kamor sodijo predvsem predavanja in predvajanje raznih poučnih filmov, komisijo za kmečki turizem in komisijo za poslovni turizem, kamor sodi oddajanje sob in podobno. Morda je nam zaradi razstave in srečanj s šenčurskimi delavci najbolj poznano prav delo prve komisije. Pa tudi druge niso dosti manj delavne. Vsi člani Turističnega društva Šenčur svoje delo pri društvu opravljajo brezplačno. Zlata košuta za Almiro RADOVLJICA - Beograjski sejem moda 81 je pomembna in ena najvažnejših modnih prireditev pri nas. Na sejmu moda 81 nase delovne organizacije prikažejo modele za naslednjo jesen in zimo. Almira iz Radovljice redno sodeluje na beograjskem modnem sejmu. Na letošnjem so še bolj utrdili poslovne odnose z organizacijami, s trgovinami in prodali vse količine svojih izdelkov za jesen in zimo 81/82. Tako Senčurski turistični delavci znajo tudi drugače pridobiti denar. Pred dvemi leti, ko je krajevna skupnost iskala najboljšega ponudnika za rušenje stare mežnarije, so najcenejšo ponudbo dali prav pri društvu. Za delo so dobili, pa še za material, ki so ga odprodali. Društveni blagajni se je pošteno poznalo. In še vrsta podobnih priložnosti je. Tako bodo delali tudi naprej. Le enotni bodo uspešni, druži pa jih dobra volja. D. Dolenc SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST KRANJ o b v e S č a vse uporabnike cest v kranjski občini, da je lokalna cefB Kranj — Orehek — Mavčiče — Podreča, do križišča v 2* Ijah, zaprta za tovorna motorna vozila na odseku od kraja Jama do križišča v Zbiljah. Zapora bo veljala oV> nadaljnjega. Obvoz za tovorna motorna vozila bo v tem času mogoč oi Zbilj proti Jeperci po magistralni cesti do Kranja in Kranja do kraja Jama. Samoupravna komunalna uit skupnost Kranj »Prepričan sem,« pravi podpredsednik društva Vinko Vidmar, »da bi, če bi začeli delati za denar, vse pokvarili. Tako pa skupaj pridemo, znamo narediti in biti dobre volje. Denar gre v skupno blagajno, vsako leto pa za člane društva organiziramo izlet, kjer je, verjemite, veselo. Če bi začeli delan za denar, ne bi več dolgo delali, le vsak bi Sledal, kako bo dinar več obil...« Podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite Široko sodelovanje v naboru5 V procesu podružbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ima poleg osnovne obrambne vzgoje v srednjih šolah pomembno mesto eno temeljnih kadrovskih vprašanj, nabor. Naloge s tega področja so do nedavnega opravljali izključno ozki krogi strokovnih vojaških služb in občinski upravni organi za ljudsko obrambo. Spomladanski izlet za nase naročnike Z Glasom na Koroško Danes vam, dragi bralci, že lahko damo malce podrobnejši oris poti, po kateri nas bo popeljal Glasov spomladanski izlet v soboto, 18. aprila. Izpred hotela Creina bomo odrinili ob 6.30, potem pa naravnost na Ljublej in do Borovelj, kjer bo krajši postanek, od tu pa skozi Šmarjeto v Rožu do Robeža, kjer se bomo pri partizanskem spomeniku poklonili padlim borcem. Od tu pa naprej do Dobrle vasi, kjer se bomo ustavili, potem pa skozi Velikovec in Mostič do Gospe Svete. Okrog dvanajstih bomo v Celovcu, potem se pa okrog pol dveh popoldne zbrali v Bilčovsu pri kosilu. Po kosilu bomo vožnjo nadaljevali ob Vrbskem in Osojskem jezeru in obiskali še Šentrupert, kjer je pokopana mati našega pesnika Franceta Prešerna. Še skozi Beljak, kjer bo tudi krajši postanek, potem pa na mejni prehod Koren in domov. V Kranj se bomo vrnili okoli osme ure zvečer. Posebnih vabil za ta izlet ne bomo pošiljali. Zato, prosimo, pazite na uro odhoda (6.30!) in ne pozabite veljavnega potnega lista. . Današnje Glasove naročnike je izžrebala Ivanka Ivič iz Predoselj 61. Sreča se je nasmehnila naslednjim: Petrovčič Stanko, Begunje 61 Klatzer Marija, Aljaževa 4, Bled Ulčar Pavel, Sp. Gorje 103/b Ličof Jvan, C. revolucije 12, Jesenice Luksa Tatjana, Kejžarjeva 32a, Jesenice VučkoviČ Daniel, Šempeterska 29, Kranj Pernuš Jože, Sr. Bela 57, Preddvor Kene Slavko, Jurčičeva, Radovljica Mrak Ivan, Mlakarjeva Šenčur Frantar Janez, Visoko 54, Šenčur n.h. 17, Naklanski gasilci ocenili delo Najvišje priznanje za radovljiško Almiro na beograjskem sejmu — Priznanje med 350 razstavljalci pri trgovcih kot tudi med obiskovalci sejma je bilo za Almirino razstavljeno kolekcijo veliko zanimanje. Almirini izdelki so poželi vse priznanje tudi med iznozemskimi kupci. Razstavljena Almirina kolekcija je Almirin ponoven dosežek. Zimsko kolekcijo so modni novinarji Beograda ocenili enoglasno za najboljšo kolekcijo izmed vseh 350 razstavljenih in podelili oblikovalcu te kolekcije, akademski slikarki Vesni Gaber-šček-Ilgo priznanje »Zlati pari«. Strokovna žirija beograjskega sejma pa je kolekciji podelila Zlato Košuto za najboljšo kolekcijo s področja trikotaže, v kateri deluje okoli 160 delovnih organizacij. V Almiri so tako znova potrdili, da so njihove poslovne odločitve pravilne in znova dokazali, da so njihovi izdelki zares vredni vse pozornosti. Uspeh na beograjskem sejmu je velik uspeh naše delovne organizacije, uspeh, s katerim vstopa Almira v novo modno zimo. D. Sedej Naklo - Na 71. letni konferenci prostovoljnega Gasilskega društva Naklo so naklanski gasilci poročali o delu in uspehih v preteklem letu, uspešnost poslovanja GD, ki je namenjeno humanosti in reševanju skupnih in posameznih kritičnih situacij oziroma nesreč na področju krajevne skupnosti, pa tudi sosednjih. Ugotovili so, da je v društvu premalo zastopanih mladih, zato je nujno, da se društvo razvija, povečuje in predvsem pomlajuje, saj niso edina aktivnost le gasilske vaje, ampak se člani lahko ukvarjajo tudi Z različnimi zvrstmi, katerih rekvizite ima društvo na voljo. Za letošnje leto so si zadali širok program, ki bo temeljil, poleg tekočih nalog, na popravilu ostrešja in strehe gasilskega doma, ureditvi sanitarij, sejne sobe S SODIŠČA v pritličju stavbe, organizirali pa bodo slovesnost ob prevzemu težko pričakovanega novega gasilskega avtomobila, katerega dobava je predvidena v poletju. Le-ta pa bo zahteval, da društvo v bodoče bolj posveti skrb gasilski dejavnosti in tehničnem izpopolnjevanju. Soglasno so se člani odločili, da vsak Član gasilec prispeva deset ur prostovoljnega dela za GD ali pa le-to finančno podpre za uresničitev plana dela. Za uspešno delo v gasilstvu in odborih Občinske gasilske zveze Kranj je bilo podeljeno sektorskemu poveljniku ter pod poveljnik u Občinske gasilske zveze Kranj in dolgoletnemu članu GD Naklo Vinku Gale-tu republiško odlikovanje — »gasilska plamenica II. stopnje«. D. P. Kazniva vezana prodaja praška Temeljno sodišče v Kranju, enota Kranj, je v začetku februarja izreklo sodbo Centralu, tozd Delikatesa Kranj, zaradi špekulacije pri prodaji blaga. V začetku septembra lani je namreč Delikatesa prejela od osiješ-ke Sapo ni e pralni prašek »faks«, obenem pa še več kot dvajset kartonov mehčalca »ornel«. Mehčalec v Delikatesi niso naročili, saj so ga imeli še od prej več kot 50 kartonov. Da bi tudi mehčalec spravili v promet, so na škatle v jeseni zelo iskanega pralnega praška nalepili tudi škatlo mehčalca. Tako je kupec, če je hotel kupiti pralni prašek, moral vzeti še pol litra mehčalca, če ga je potreboval ali ne. Takšna prodaja pa je spekulativna in je v nasprotju z zakonom o temeljih poslovanja OZD na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu ter s sistemom ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanja enotnosti jugoslovanskega trga. Za takšen gospodarski prestopek je za pravno osebo zagrožena denarna kazen od 20.000 do 100.000 din, za odgovorno osebo pa 3000 do 30.000 din. Senat temeljnega sodišča se je v tem primeru odločil za denarno kazen v višini 50.000 din za tozd Delikatesa, namestnik poslovodje Stane Markovčič pa mora kot odgovorna oseba plačati denarno kazen 3500 din. Sodišče je pri odmeri kazni za ta gospodarski prestopek upoštevalo, da gre za povsem nesprejemljivo ravnanje, ki povzroča nezadovoljstvo potrošnikov ter istočasno ruši vsesplošna prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva. Lani so povabili k sodelovanju pri naboru tudi družbenopolitične organizacije, predvsem Socialistično zvezo in Zvezo socialistične mladine, razen tega pa so v kadrovanje vključili bolj kot v preteklosti krajevne skupnosti. Najpomembnejši napredek je ob tem prav gotovo nov pristop do nabornika kot glavnega osebka v kadrovanju, ki se kaže v prizadevanjih za vsestransko pripravo posameznika na vse stopnje obravnave pred napotitvijo v armado. Gre namreč za težnjo po usposabljanju in pripravljanju nabornika za sodelovanje in zavestno odločanje o izbiri roda armade, ki bo najbližnji njegovim umsko telesnim sposobnostim in poklicni' usmeritvi. To ni mala naloga, predvsem pa ne zgolj naloga ozkih krogov strokovnih delavcev. Za njeno uresničitev je odločilnega pomena aktivnost krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v niej, saj pri pripravi in oceni mladinca lahko aktivno sodeluje le, kdor ga zares pozna; njihova ocena pa je, kadar je potrebna, odločilna v kadrovanju kandidata za armado. Ob tem je naloga sekretariata za ljudsko obrambo seznanitev slehernega z rodovi in službami v oboroženih silah in specialnimi poklici znotraj rodov. Samo takb, ob najširšem sodelovanju, se bo nabornik lahko zavestno odločal za posamezno specialnost v oboroženih silah. Druga skupna naloga ie spremljanje mladinca pri odhodu v oborožene sile. Sedaj gredo obvezniki v armado štirikrat na leto. Nanje ne bi smeli pozabiti niti med služenjem vojaškega roda; vojak bo zelo vesel. na primer, domačega ali ta ga Časopisa pa'čestitke ob armade in podobnem. Obveza za uresničevanji bljanja splošne ljudske družbene samozaščite ton odgovornost, izraženo v naše ustave, tako krajev* nostim kot upravnim or drugim, ki sodelujejo pri pripravi mladinca na tako vorno nalogo pa seveda lak* tivno sodelujejo tudi sta* zaradi preobremenjenosti « malokrat prisluhnejo otrok« žavam in nalogam, ki ga kaj' igrač postavijo k odgovornu«1 najodgovornejšim obvezam LINHARTOV oder BO ZASTOPAL SLOVENIJO Radovljica — Linhfjlfl mladih iz Radovjice bo 25. marca zastopal SI« jugoslovanskem srečanj1 teljskih recitatorjev proljeće«, ki bo letos » Radovljiškim recitatorjen i logo zaupala Zveze I * organizacij Slovenije in no je to zanje pot znanje. Recitatorji L., savljevič, Irena Zorko a Crtalič (slednji je Skc vendar stalni član Li odra) bodo pod m Alenke Bole-Vrabec pripravili Prešernove, Minattijeve pesmi. GLASOVA ANKETA V katero šolo Jeseni začenjamo z usmerjenim izobraževanjem — reformirano osnovno šolo, ki naj bi dala večji poudarek proizvodnim poklicem, odpravila ponavljanje izobraževanja in učenci se v teh dneh ne odločajo več za šolo, temveč za usmeritve in programe. Kako so svetovalci, učenci in starši pripravljeni in kako se bodoči srednješolci odločajo, smo povprašali v " železnikarski osnovni šoli. doma na kmetiji, ki je velika, da preredi najnun. goved. Da bi se laže i potrebovala štipendijo, si z menoj odhaja v s tudi sestra, ki se je odktfil*: medicinsko usmeritev l\s larja, bo za starše velika menitev.« Marija Mihovec, socialna delavka: »Lani je bila precejšnja zmešnjava, ko smo se pripravljali' na vpis v šole usmerjenega izo-braževanjarletos pa so zadeve že veliko bolj jasne. Pri nas v poklicnih namerah ni velike razlike. Že pretekla leta se naši učenci niso množično odločali za gimnazijo, temveč za poklicne in lesne šole. Tu je najbrž precej vpliva staršev, ki želijo da otroci ostanejo doma in se zaposlijo v domačem podjetju. Največ se jih zato usmerja v lastno in kovinarsko usmeritev, saj sta Alples in Iskra razpisala precej štipendij.« Marjeta Jensterle iz Davče: »Odločila sem se za kmetijsko šolo in to zato, ker je šola v Kranju. Ce bi morala naprej v Maribor, bi bila odločitev veliko težja in najbrž ne bi šla v šolo tako daleč, /a kmetijsko šolo sem se odločila zato, ker bom ostala Branko Habjan iz 2e*^J kov: »Odločil sem se ta K' usmeritev in rad bi bil uuar 1 T starša sta zaposlena v Alpta*j upam, da bom, ko bon iS poklic, tudi jaz delal v tej tovarni. Vpisal se bom na wL šolo v Škofji Loki. ne vem p* ali bo šolanje trajalo tri ah J leta.< Ni važno, da bom W svoj poklic«