STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA Sta 157 Poštnina poračunjena (C. C. con la posta) V Trsta, t torsk, 3. lullla. 1928. - Leto VI. Posamezna številka 30 cent. Letnik Ll!l Ust. izhaja. vsaki, 3 me«cct L t 6-50 v«6. * tir ok osti 1 Bke, zahval*. „ede! očaina: za 1 mesec L 8.—« 'jIo l prri strani L 2.— NOST Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi na) se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiran. pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «£dinost»* Poduredništvo v G o r i c i ; ulica Giosuč Cardccci št. 7, L n. — Telai št. 327< rUa-mi in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Seflemstoletnlca slovenske Me M a. j a meseca je mariborska Škofija obhajala sedemstoletni-co svojega obstanka. Tu hočemo podati na»im čitateljem ob kratkem potek dogodkov in vzroke, ki so ustvarili to za severne Slovence važno cerkveno provinco. Naj omenimo, da je prvotna lavantinska škofija obsegala čisto drugo ozemlje od današnjega. sedanja mariborska škofija je samo po škofu, ki je povzročil premestitev in po starib dekretih naslednica nekdanje lavantinske škofije. Ustanovitev stare lavantiske škofije pa je bila tesno združena z začetki krščanstva pri Slovencih. Ozrimo se s par besedami tudi po nji. V isti čas, ko je začelo fran-kovsko prodiranje na slovensko ozemlje, se je začelo širiti pri u as tudi krščanstvo. Politično prodiranje franlovske oblasti je vršilo s severa in juga ob enem, ist^tako je tudi krščan-fcka vera prihajala od dveh strani. Karel Veliki je bil določil dravsko črto za mejo med oglejskim patrijarhatom in solno-graško nadškofijo. Oboje, širjenje krščanstva in nemško prodiranje, je zadrževal naval Ma-čarov. Ta pa ni mogel ubraniti cerkvene razdelitve slovenske zemlje med Oglej in Solnograd. To ozemlje je bilo preobširno za uspešno cerkveno pastirova-nje bodisi za enega kakor za drugega cerkvenega poglavarja. Oglejski patrijarhi 30 upravljali cerkveno ozemlje po arhi-dijakonih, solnograški nadško-fje pa so ustanovili več podložnih škofij, katerim so dali le malo župnij, kolikor jih je bilo potrebno za njihovo vzdrževanje. škofje niso imeli samo vrhovnega vodstva podeljenih jim župnij, morali so za nadškofa opravljati tudi druge pošlo. Od enajstega do trinajstega stoletja so ustanovili tri take škofije, tretja med njimi je bila lavantinska, ustanovljena dne 10. maja leta 1228. Razlogi za njeno ustanovitev niso bili samo oni lažjega upravljanja višjepa-stirskih poslov, bili so globljega značaja. Na jugoslovenskem ozemlju se je bila v tisti dobi mooio razširila posebna verska sekta bogomilov. Ta sekta seje bila razširila v Bolgariji, v Bosni in v Srbiji, našla pa je pot tudi med Slovence. Cerkev je bogumilstvu napovedala odločilen boj. Lavantii ski škof je bil izbran, da ta boj izvojuje. Nova škofija je obsegala le nekaj župnij: Št. Andraž, La-but, Dolenji Dravograd, Rem-žnik, Veliki Sveti Florjan, Sveti Peler in Sv. Martin v Sulm-ski dolini. To je bil torej del o-zemlja, ki je bil naseljen z obmejnimi Slovenci. Sedež škofije je bil v St. Andražu v labudni-ški ali lavantinski dolini. V narodnem oziru je bila ta škofija več stoletij brezpomembna. Preobrat v tem oziru pa je nastal v dobi, ko so bile za časa cesarja Jožefa preosnovane škofije. Takrat je bilo tudi lavan-tinskemu škofu določeno obsežnejše, škofijskemu dostojanstvu bolj primerno ozemlje. Kot podlaga te preosnove je služila okrožna razdelitev pokrajin. Ljubljanska škofija in goriška naslednica oglejskih patrijarhov sta bili omejeni le na Kranjsko in Primorsko. Južna Koroška je prišla v zapadnem delu pod Celovec, vzhodna pod lavantinsko škofijo, ki je na južnem Štajerskem dobila tudi celjsko okrožje, med tem ko je mariborsko okrožje na severni strani Drave prišlo pod graško škofijo. Celovška škofija je bila po svojem vodstvu skoraj čisto nemška, še v večji meri graška. Vendar pa je živelo v teh dveh škofijah na stotisoče Slovencev, ki so bili v dobi narodnega prebujenja na obeh straneh izpostavljeni ponemčevanju. Na Koroškem se je to v nekem oziru posrečilo, velika in še večja nevarnost je grozila pod graško škofijo. Tudi povečana lavan-jnska škofija je bila po vodstvu nemška, vendar se je jel pojavljati v njej Slovencem bolj Prijazen duh, ko je nastopil fikof Ignacij Franc Zimmer-(nann. Popolnoma so se razmere iz-premenile tedaj, ko je leta 1846. postal lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Silno nerodno je bilo, da se je nahajal sedež škofije v obmejnem Št. Andražu. Neprestano so delali na to, da bi prenesli sedež v Maribor ali v Celje, seveda bi se morale spremeniti tuti škofijske meje. To potrebo je posebno občutil škof Anton Slomšek, ki je bil zelo bister mož, in je spoznal, kako žalostne razmere vladajo v narodnem oziru na ozemlju graške škofije. Ta škofija ni imela niti enega škofa, ki bi bil vešč slovenskega jezika. V stolni kapitelj je prišel v dolgi dobi en sam Slovenec. V duhovskem semenišču v Gradcu slovenski jezik ni imel mesta, med Slovence pa so prihajali duhovniki, ki še moliti niso znali po slovensko. Slomšek se ni bal velikih ovir, delal je z vsemi močmi in posrečilo se mu je, da se je leta 1859. preselil v Maribor. S tem je razširil svojo škofovsko oblast tudi na mariborsko okrožje, ponemčevalno delo iz Gradca je med tem ponehalo. Le eno žrtev je moral plačati za to: Ve-likovško okrožje je prišlo pod celovško škofijo in s tem pod nemški vpliv. Tudi vseh štajerskih Slovencev ni mogel združiti v svoji škofiji, vlada se je trdno držala okrožnih mest, Slovenci graškega okrožja so ostali pod graško škofijo. Iz tega je razvidno, da je la-vantinska škofija, ki je bila ustanovljena pred sedmimi stoletji, končno popolnoma izgubila svoje prvotno ozemlje, le ime ji je ostalo. Po svetovni vojni je dobila v upravo še Mežiško dolino na Koroškem in Prek-murje. V narodnem oziru je bolj važen prenos sedeža lavantinske škofije v Maribor kot pa letnica njene ustanovitve. Po ustanovitvi Jugoslavije so prišli pod njeno upravo še deli celovške in somboteljske škofije. Nagovor načelnika vlade na poadiske vojne pohabljence RIM, 2. Poadiški vojni pohabljenci, o katerih smo predvčerajšnjim poročali, da so koncem preteklega tedna prispeli v Rim, so se v soboto odpeljali v Osti-jo. Še tekom tistega dne so se vrnili v Rim in včeraj zjutraj so se v svojih narodnih nošah zbrali v dvorani Borromini, kjer so jih pričakovali zastopniki italijanskih vojnih pohabljencev s poslancem on. Delcroixom na čelu. Ob 10. uri je vstopil v dvorano načelnik vlade v spremstvu državnih podtajnikov on. Bian-chija in on. Giunte. Pričeli so se govori in je kot prvi govoril poslanec on. Delcroix, za njim pa sta se oglasila zastopnika nemških invalidov Warther in Wal-cher. Končno je spregovoril on. Mussolini, ki je med drugim dejal: «Pred nekaj tedni so prišli v Rim zastopniki bolcanskih gospodarskih društev. Njim sem takrat dejal, da imajo enake pravice vsi italijanski državljani, ki izpolnjujejo svojo dolžnost. In jaz ne razlikujem državljanov iz ene pokrajine od o-nih iz druge: vsi državljani morajo biti enako lojalni in enako pokorni zakonom nacije. Faši-stovska vlada je vlada moči, lojalnosti in pravice. Pravica mora biti vedno poleg moči in fa-Šistovska vlada se ravna po tem načelu.» Po njegovem govoru je zaigrala godba fašistovsko himno in himno Piave. Nato so invalidi odšli v cerkev sv. Petra k maši. Popoldne so si ogledali druge rimske cerkve in spomenike. Sinoči ob 21.30 so se s posebnim vlakom odpeljali v svojG ožjo domovino. Komentarji rimskih listov ftlM, 2. Tukajšnji tisk komentira z velikim zadovoljstvom manifestacijo 500 vojnih pohabljencev bivše avstro-ogrske vojske iz Poadižja, ki so — kakor znano — te dni obiskali Rim, kjer jih je včeraj sprejel načelnik vlade on. Mussolini, ki je imel ob tej priliki nagovor. Listi naglasa jo, da je ta dogodek nov nedvoumen doka® uda-nosti in zvestobe prebivalstva Padižja do Italije. «Tribuna» piše, da ima romanje poadiških vojnih pohabljencev, ki ga je podčrtal on. Musso- 1 lini s svojo mirno besedo, realno vrednost in pomen, ki ne dopušča nikakega nedvoumnega tolmačenja. «Lavoro dTtalia» naglsša v tozadevnem komentarju, da nobena človeška sila ne bi mogla spet odvzeti Italiji njene naravne meje ob Brennerju in pripominja naslednje vrstice: «Z vzgledom in s konkretnimi dejanji je fašistovska Italija zmagala v Poadižju v jako težavni bitki, v kateri so naši sovražniki uporabljali najbolj za-vratna orožja. Tako je prebivalstvo Poadižja vstopilo v našo nacijo. Vsako dvoumje je izključeno. To dejstvo bo nekega dnf-pripomoglo k ureditvi odnoša-jev med Italijo in nemškim svetom.« Pred KončnoreSifvilo Vig lerijeve skupine Ruski ledolinec „Krasta" v neposredni bližini Viglierijeve skupine VIRGO BAY, 2. Ruski ledolo-mec «Krasin», ki je pred dnevi odplul iz Leningrada na pomoč ponesrečencem italijanske polarne ekspedicije, je tekom noči od petka na soboto dosegel Sval-bardske otoke. Naslednje jutro je plul mimo King's baya in Danskega otoka kar naprej, ne da bi se niti za hip ustavil v Vir-go bayu, in v soboto popoldne se je nahajal že na 80° 15* severne širine in 15' 43' vzhodne dolžine. Trije letalci, Penzo, Maddale-na in pilot švedskega trimotor-nika, ki so včeraj na zgodaj zjutraj odleteli proti vzhodu z nalogo, da znova založijo Viglieri-jevo skupino z vsem potrebnim in da poskusijo najti zrakoplov, so okrog poldneva javili, da je veter, ki piha z vzhoda, razgnal ledovje, da je morje prosto in da bo imel lomilec ledu «Krasin» lahko pot do Viglierijeve skupine. Kmalu nato, ko je «Krasin» že zapustil za seboj Sedem otokov, so se ledene gore v resnici tako zelo zredčile, da je pričela ladja pluti z brzino 22 km na uro. Le-dolomec je tedaj ubral najkrajšo pot do Viglierijeve skupine. Pri tem je zašel v že znani severo-zapadni-jugovzhodni tok, ki zanaša tudi Viglierijevo skupino vedno bolj proti jugovzhodu. Danes zjutraj pa je postaja na «Citta di Milano» prejela brezžično vest z ledolomca, da je od Viglierijeve skupine oddaljen le še za nekaj ur poti. Izgleda torej, da je tekom današnjega dne že naletel na ledeno polje, na katerem se nahaja rdeči šotor in Viglieri, Biagi, Behounek, Lundborg, Cecioni in Arduino. Tri letala poskusila poleteti do Viglierijeve skupine, a jih je megla sredi poti ustavila RIM, 2. O delovanju poedinih ekspedicij in sploh o položaju na Svalbardih, je izdala agencija «Stefani» uradno poročilo, ki ga v naslednjem na kratko posnamemo: Včeraj zjutraj so se Maddale-na, Penzo in neki švedski pilot dvignili s svojimi letali «S. 55», «Marina II.» in «Upland» ter odleteli proti vzhodu. Naročeno jim je bilo, naj na novo založijo Viglierijevo skupino - niki mirovnih organizacij iz raznih držav in množica odličnega občinstva. Poročila so bila sestavljena v francoščini, isto tako so govorili v francoščini razni delegati. Edino profesor Luidde je govoril v nemškem jeziku; njegov govor, v katerem je nagi ašal potrebo sporazuma in sodelovanja med Nemčijo in Poljsko, je občinstvo pozdravilo z burnim odobravanjem in ploskanjem. Otvoritvena seja se je zaključila z nastopom gojencev varšavskih osnovnih šol, ki so odpeli nalašč v ta namen napisano in komponirano himno miru. i • Poljski tisk je pokazal velike simpatije do kongresa, pa tudi ni prikrival pesimizma glede njegovega uspeha. Nekateri listi so izrazili bojazen, da bi neka- tere velesile utegnile izrabiti pacifizem kot politično orožje v svoj prid. V splošnem listi ne pričakujejo od kongresa nika-kega jamstva za ohranitev miru, marveč, smatrajo njegovo delovanje kot nekako podpiranje ideje, ki stremi za tem, da bi se vsi mednarodni spori reševali mirnim potom. Udeleženci mirovnega kongresa so bili v Varšavi jako gostoljubno sprejeti. Predsednik republike, vlada, varšavska občina in razne organizacije so kar tekmovali s prirejanjem banketov in slavnostnih sprejemov. Po kongresu, ki bo zaključil svoje delovanje prihodnji petek, si bodo udeleženci ogledali Varšavo i okolico, obiskali bodo Krakov, Poznanj in druga poljska mesta. DNEVNE VESTI mmm trm mam prog Iz Rima nam poročajo: Pristaniški gospodarski odbor in deželna fašistovska zveza sta zaprosila iza elektrifikacijo tržaških dohodnih prog: Trst-Opči-ne in Trst-Tržič. Ta elektrifikacija bi se morala smatrati kot začetek splošne elektrifikacije mednarodnih prog: Trst-Postoj-na, Trst-Podbrdo, Trst-Trbiž. Elektrifikacija teh prog je za Trst življenskega pomena. Nekateri so sicer priporočali, da bi se izpremenile vse proge v dvo-tirne, a to delo bi zahtevalo mnogo več dela in stroškov kakor pa enostavnejša elektrifikacija. Tudi kar se tiče hitrosti je elektrifikacija bolj priporočljiva, ker se spričo nje lahko postavi dvojen ali celo trojen promet. V tukajšnjih krogih prevladuje mnenje, da bo tržaški predlog sprejet, ker je minister on. Ciano naziranja, da se morajo elektrificirati vse železniške proge. Verjetno je, ta se bo elektrifikacija omenjenih dohodnih prog izvršila še tekom tekočega leta. Predavanja o Dražbi narodov Kot smo poročali v nedeljo, se bodo vršila na vseučilišču v Žene^ vi od 27. avgusta do 1. septembra javna predavanja o družbi narodov in drugih mednarodnih vprašanjih. Bil nam je sporočen program teh predavanj, ki vsebuje naslednje predmete: 1) Kako stoji sedaj Družba narodov? — predava baron Albert von Bodman dodeljeni tajnik Zveze društev za Družbo narodov (v nemščini). — 2) Kako stoji danes mednarodna organizacija dela? —• Dr. Herz (v nemščini). — 3) — 4) Odprava vojne in sankcija v med-narodnem pravu — prof. G. Salle (v francoščini). — 5) Učinki ekonomske konference. — A. E. Huss-lein iz tajništva Družbe narodov (v nemščini). — 6) Narodne manjšine in Družba narodov, — prof. dr. Ernst Jaeckh (v nemščini). — 7) Delo Družbe nar. na polju zdravstva — predava uradnik zdravstvenega oddelka v tajništvu Družbe narodov. 8) Intelektualno sodelovanje — W. F. Schubert iz tajništva Družbe narodov (v nemščini). — 9) Kako razvijati mednarodni duh, — Prof. Emst Bovet, glavni tajnik švicarske Zveze društev za družbo narodov (v nemščini). — 10) Zadržanje Zedinjenih držav napram Družbi narodov. — 11) Zadržanje južne Amerike napram Družbi narodov. — Prof. Th* Ruyssen. — 12) Zadržanje Rusije napram Družbi narodov. Predavatelji, ki bodo govorili o predmetih pod 7), 10) in 12), niso še določeni Posvetovanje o davkih Kot se poroča iz Rima, so so vršila zadnje dni v prostorih finančnega ministrstva važna posvetovanja o davkih, in sicer o vprašanju pravičnejše obremenitve z davki v skladu z resničnim položajem davkoplačevalca, oziroma njegovega obdavčenega imetja. Posvetovanj so se udeleževali višji davčni nadzorniki na eni ter zastopniki poljedelske in industrijske konfederacije na drugi strani. Posvetovanje med omenjenimi zastopniki se je vršilo — kot pravi poročilo — s ciljem, da se najde primernejše merilo za odmerjanje obdavčljivih dohodkov v kmetijstvu in industriji. Kar se tiče kmetijskih dohodkov, se hoče doseči, da bi se ne cenili po kakem enostavnem načelu, ki bi bik> enako za vse kraje, temveč po načelih, s katerimi bi se upoštevale krajevne razmere, ki so različne od enega kraja do drugega, tako da bi se dohodki določili v skladu z resnično vrednostjo zemlje. Izt!r!«an]e nemaih terfatev Uradni list ®Gazzetta Ufficiale« od 27., junija je objavil zakon o iztirjevanju malih nemSkih terja-* tev, ki so bile naznanjene uradu za overovi j en je in kompenzacije ▼ smislu čl. 296 versailleske mirovne pogodbe. Te terjatve so bile po- r&TTUin(k rta • «treni itjUiimv- skega urada v prid nemškemu u-radu. Dolgove bo radi tega izterjala italijanska država na svojo roko, ker so prešle vse pravice prvotnih upnikov in nemške države na Italijo. Za izterjevanje je kompetentno finančno ministrstvo. Omenjeni dolgovi se bodo izter-jevali na način, ki ie določen za iztirjevanje davkov. Prizadeti imajo pravico vložiti proti ugotovitvi dolga priziv na finančno ministrstvo na način, kot določajo kr. ukazi - zakoni od 15. oktobra 1925, št 1921, od 9. novembra 1926. št. 1881 in od 12. avgusta 1927 št. 1547. Priziv ne ustavi eksekucijskega postopanja, če ne odredi drugače finančni minister sam. Promocije. V soboto dne 30. junija t. 1. je promoviraj za doktorja prava na univerzi v Zagrebu g. Ivo Lasič iz Vrtojbe. Dne 30. junija je promoviral za doktorja Živi no zdravniške vede v Zagrebu naš idrijski rojak, g. Ivo Kenda. Obema mladima doktorjema naše čestitke. Prokuratorski izpiti Prokuratorski izpit so napravili pretekli teden dr. Janko Vouk in dr. JesriČ (Trst), dr. Požira (Ajdovščina), dr. Gruden in dr. Glaser (Gorica)- Novim prokuratorjem čestitamo! Smrt nemškega Časnikarja V bolnici v Partenkirchnu je u-mrl v 58. letu nemški časnikar in pisatelj Viktor Anburtin. Bil je sodelavec pri «Berliner Tage-blatti>-u, ki ga je večkrat pošiljal kot poročevalca v razne države, odkoder je pošiljal redno listu podlistke, ki so bili i po vsebini i po obliki pravi umotvori. Ni dolgo od tega, ko se je mudil v Rimu. Svoje podlistke je zbral v več zbirkah, ki so ponesle njegovo slavo daleč Črez nemške meje. REFORMA KOLEDARJA Strokovnjak koledarske komisije pri Družbi narodov Costworth se je vrnil te dneve iz Amerike, ker se je dogovarjal z merodaj-nimi činitelji o reformi koledarja. Njegov predlog se glasi, naj M štelo leto trinajst mesecev po štU ri tedne ali po osem in dvajset dni. Novi trinajsti mesec naj bi ga sestavljalo zadnjih trinajst dni meseca junija in prvih petnajst dni meseca julija. Ta mesec naj bi se imenoval soI; kar pomen j a po latinsko solnce. V bodoče ne bo imel noben mesec ne 29., ne 30. in ne 31.. ostal bi pa še en dan, ki bi ne spadal k- nobenemu mesecu. Cost-worth je za to, naj bi bilo ta dan novo leto, ki naj bi postal mednarodni praznik in bi ne nosil nobenega datuma. Ta novotarija naj bi se vpeljala po letu 1933. Costworth se odpravi v nekaj dneh v Rim, da predloži načrte za koledarsko reformo tudi sv. stolici, ki naj se o njej izrazi. ŽITNI TRG Vsi mednarodni trgi stoje v pričakovanju nove žetve. Ameriška žitna špekulacija menda še ni našla ugodnih tal za svoje izpade in spričo tega ne kažejo cene prav nikakih gibanj. Pri nas je začela prihajati nova žetev na trge. Letina je dobra, denarne potrebe poljedelcev velike. Spričo tega je zlezla cena novega blaga v nekaterih krajih celo izpod L. 120 za meterski stot- Razne agrarne institucije so na pobudo vlade sklenile potrebne korake, da se prepreči padanje pšeničnih cen. Agrarni zavodi dovoljujejo od 60 do 100 lir predujma za vsak metrski stot založene pšenice. To je vesel pojav, ki ostaja na tvorbo cen zaenkrat brez odmeva, kajti konsum želi prej spoznati prodajno taktiko a-grarnih ustanov. Koruzna kupčija v preteklem tednu ni oživela. Pomanjkanje blaga in ponudbe po cenah, ki se razlikujejo od trgovca do trgovca za celih pet lir, vplivajo, da konsum ni voljan kupovati in pričakuje r&zčiščenja položaja v veletrgovini. Ostali predmeti so večinoma ne i 7. prem en j eni. Naročajte „NaS Glas" Iz tržaškega življenja ■otocfkelj proti avtomobilu. — Dr« osebi ranjeni. Nedelje in prazniki so v poletnem času dnevi avtomobilskih in drugih sličnih pocestnih nezgod, zlasti če je vreme lepo, kajti tedaj kar mrgoli po cestah avtomobilov, motocikl j ev in drugih vozil, s katerimi se vozarijo nedeljski izletniki. Tudi predvčerajšnjim je bil takšen dan, zato pač ni Čudno, da ni potekel brez nesreče. Zgodila se je na cesti med Opčinami in Prošekom. Okoli 17. ure je vozil po tej cesti motocikelj, ki ga je vodil 35-letni železničar Serafin Falai, stanujoč na OpČinah št. 218; zadaj je sedela 20-Ietna Albina Gahrijel-čič, stanujoča istotam. Bila sta namenjena na Prošek. V bližini vojaške smodnišnice jima je privozil naproti avtomobil, ki ga je vodil trgovec Angel Chirchino iz Trsta. Radi prahu, ki sta ga dvignila pred njim dva druga motociklista, Fa--lai ni zapazil pravočasno avtomobila; ko ga je zapazil, je bilo že prepozno, da bi se mu izognil. Tudi Šofer, ki je v zadnjem hipu uvide! nevarnost, je zaman skušal preprečiti nesrečo s tem, da je naglo zavii v stran in ustavil. V istem hipu je motocike1} treščil spredaj cb avtomobil in se razbil. Pri tem sta Falaj in Gabrijelčičeva radi siinega sunka zletela s svojih sedežev; prvi jo butnil ob hladilnik avtomobila, in se pri tem hudo pobil po nogah in najbrž zadobil tudi notranjo poškodbe; druga je odletela več metrov daleč in si pri padcu zlomila na kompliciran način desno nogo, se ranila na desnem stegnu in drugih delih telesa. Kmalu potem je privozil s svojim avtomobilom tam mimo šofer Gvi-don Barinsich iz Trsta, ki je pre- peljal oba ranjenca v mestno bolnišnico, kjer sta bila sprejeta v kirurgični oddelek. Falai bo okreval — Če ne nastopijo kake komplikacije — v par tednih, dočim bo morala Gabrijelčičeva ležati najmanj mesec dni. Chirchino je bil po zaslišanju na bližnji orožniški postaji izpuščen na svobodo, ker se je izkazalo, da nima pri nesreči nobene krivde. Nevaren padec otroka V hipu, ko mati ni pazila na njo, je 6-letna Virginija Foltian, stanujoča v ulici S. Marco št. 17, v ne^-deljo opoldne smuknila na hodnik ter se skobacala na ograjo pri stopnicah. Pri tem se je preveč nagnila naprej, izgubila ravnotežje ter padla na hodnik spodnjega nadstropja; na srečo jo je zadržala ograja, in sicer bi bila padla z višine kakih t* metrov naravnost v pritličje. Pri padcu se je revica hudo pobila po glavi in si pretresla možgane. Prenesli so jo v mestno bolnišnico, kjer so jo pridržali v precej nevarnem stanju. Slabo srečanje. 43-letna dninarica Josipina De-camilli, stanujoča v ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi, ima smolo, da je jako podobna neki drugi ženski, ki se je zelo zamerila nekemu težaku, ki ga pozna na vi-| dez in ve samo, da se imenuje Regent. Ta njena podobnost je imela predvčerajšnjim za žensko prav neprijetne posledice. Imela je smolo, da je srečala na uli-ci Regenta, ki jo je pomotoma, misleč, da ima opraviti z drugo žensko, tako silno lopnil s pestjo po obrazu, da ji je stri spodnjo čeljust. Decamillijeva se je morala zateči v mestno bolnišnico, kjer so ji povedali, da se bo morala zdraviti najmanj mesec dni. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti VreC boj dveb bratov, ki se ne pustilo aretirati Ranjenec pred vasjo ¥ vasici KopriviŠče, ki se nahaja v bližini Kala pri Kanalu, so imeli na praznik Sv. Petra in Pavla razburljivo noč. Takoj zvečer se je raznesla po vasi novica, da leži pred vasjo neki ranjenec v luži krvi. In že so se začeli zbirati na določeno mesto domačini. Poklican je bil poteštat De Toni, ki je tudi prišel na kraj zločina z nekaterimi miličniki. Ranjenec, ki je bil ob strel j en s samokresom na levo stran tilnika, se piše Anton Cvetrežnik in je star 59 let. Pode-št&t je takoj zavkazal, naj se ponudi ranjencu prva pomoč, nakar je tu sam izjavil, da ga je ranil Franc Okroglič radi starega sovraštva, ki je obstojalo med njima že dolgo časa. Okroglič je streljal nanj petkrat. Prva krogla ga je zadela, kot ie povedano, v tilnik, druga je šla v prazno, dočim ga je tretja zadela v desno roko, zadnja dva strela pa sta k sreči zgrešila svoj cilj. Takoj po tej izjavi so bili poklicani orožniki, da bi zločinca prijeli in ga izročili roki pravice. Brata se zabarikadira t a v svoji hiši in nap a deta z ognjem in kamnjem Ko so dospeli orožniki, se je z njimi vred odpravil poteštat proti hiši Franca Okrogliča, da bi ga a-retirali. Potrkali so na hišna vrata in zahtevali, naj se Franc vda. Iz kiše se je oglasilo dvoje glasov, krepkih in odločnih, da se ne vdfu ta za nobeno ceno. V hiši se je nahajal namreč tudi brat prvega — in sicer Andrej, star 49 let, ki je sklenil, da se z bratom vred bori do zafdnje kapljice krvi za njegovo svobodo. Ko pa je pričel s poteštatom vred siliti zabarikadirana brata, naj se vdata, tudi brigadir Mosti, sta brata napadla in sicer najprej s streli iz samokresov. Poteptat in orožniki so se morali umakniti, Če jo niso hoteli izkupitL Istočasno pa so tudi ljudje domačini že obkolili hišo, toda nihče se ni hotel preveč približati vratom in oknom, kajti zaprta brata sta vsakega, ki je hotet biti preveč poreden, nažgali s kamenjem, ki sta ga celo rušili od sten. In tako sta se brata popolnoma zavarovala ter z as tražila in zabarikadirala okna in vrata. Fotaitat poskuša z rvifačo Ko je poteštat uvidel, da zlepa ne e^e in da ne bo mogoče vdreti v hišo, je skutel doseči svoj cilj potom zvijače. In sicer na sledeči način., Pozval je brata naj prideta iz hiše, ker jima ima izročiti občinski sluga Peter Leban nekaj denarja. Toda prebrisana brata nista nasedla zvijači pač pa odgovorila — in sicer s streli iz samokresa, občinski slusra pa jo je pobrisal in je Se imel srečo, da brata nista zadela. Hkratu sta ona dva ▼ hiši vzajemno in odločno potrdila, da, raje umreta kot pa bi se udala. Stvar je postajala vedno bolj napeta, ljudje so hoteli zažgati h lio, da bi tako na lastno peet kaznovali trdovratna brata. Nov poickus je napravil mbuto-nič Avgust Močnik, ki je s pomočjo neke lestve spletal na streho in skušal skoči majhno odprtino sfco* člti branilcema za vrat Toda ta d* kmstu AOMU* ve namene. Brž sta se spravila nanj in ga odpodila. «Za nič se ne vdamo.« Noč je pretekla, brigadir Mosehi jo ponovno zažugal v hišo, naj se vendar že enkrat neha in naj se vdata. Ta dva pa sta začela ponovno klicati proti njemu in sta mu vse prerekla. «Za nič se ne vdamo!« To sta venomer kričala. In ob štirih zjutraj sta vnovič pozdravila orožnike, ki so od zunaj stra-žili hišo, s streli. Tedaj pa' se je orožnikom zazdelo dovolj teh komedij in neki orožnik je zlezel s puško na senik, iz katerega se vidi skozi okno v hišo, kjer sta se branila toliko časa brata. Nameril je in sprožil. Strel je odjeknil, njemu pa je sledilo ječanje v hiši. Tudi kamenje je prenehalo padati pred hišo. Po strelu, ki je očividno moral koga raniti, so miličniki, orožniki in poteštat sklenili, da z veliko previdnostjo udro vrata v hišo. In to so tudi storili. Kaj se jima je nudilo? Oba brata Okroglič sta bila ranjena ter ležala v krvi. Bila sta zadeta v noge in roke. Vendar pa sta bila odločna, da se branita do zadnjega, kajti Andrej je še vedno z eno roko meril s samokresom, dočim je Franc tiščal med rokami sekiro. Vendar pa sta morala pred cevmi orožniških pušk svoje orožje položiti poleg sebe na tla in se predati. Na več vprašanj, čemu se nista že prej vdala, nista hotela ničesar odgovoriti. Molčala sta. V dokaz, da sta resnično mislila na skrajno brambo in se zato tudi že prej pripravila svoje o-brambno orožje, naj povemo še to, da se je v njihovi bližini na tleh nahajal zavoj dokumentov, med katerimi tudi testament za sestro, ki s« nahaja kot izseljenka na Nemškem. Pustila sta tudi lisičk za poteštata, kjer pravita, naj on preskrbi, da bo sestra vse, kar je v testamentu, prejela. Kmalu nato je dospel na to — bojišče Zeteni križ, katerega avto je prepeljal ranjena brata in ranjenega Cveirežnika v goriško bolnišnico. Ko so jih odpeljali, so orožniki takoj izvršili v hiši preiskavo in naŠU nekoliko svinčenk in patron za samokres in puško, dve jeklri, bajonete, staj*e sablje in še veliko drugih stvari. Hiša je izgledala kot prava trdnjava. Vse zamreže^ no in zabarikadirano, v sobah po kotih kamenje, ki je služilo za obstreljevanje skozi okno. Franc Okroglič se je malo prej izrazil, da če ga bodo domačini poskušali in pomagali aretirati, bo razbil vso vas. Oba brata, ki sta ranjena po nogah in rokah se bosta morala v bolnici zdraviti kakih 60 dni, nakar se bosta zagovarjala pred sodiščem radi tega, ker sta se z orožjem uprla javnim organom. Cvetrežnik pa se bo moral zdraviti 40 dni. Takoj drugi dan v soboto se je na mesto zločina in upora obeh bratov proti orožnikom odpeljala kvestura. In »icer komisar Midolo in marešjal Patumbo. Pogreb V nedeljo popoldan ob petih se Je vrftil v Gorici pogreb Ivana Koluta, knjigovodje na posestvu grofa Coroninija v Kromberku. Pogreba, ki se Je razvil Iz hiše št 7 v ulici Sv. Ivana proti pokopališču, se je udeležilo mnogo pokojnikovih znancev in prijateljev m samo 4* Goric* sa£ x» tudi iz Kromberka, iz Ozoljana in CrniS. Naj v miru počival Toča Komaj smo pred nekaj dnevi pri* nesli poročilo o toči v okolici Go* rice na Vipavskem in okrog 8*. Lucije, že moramo vnovič prinesti žalostno vest, da je v nedeljo okrog poldne pričela padati toča na dolnjem Tolminskem, dočim je po hribovskih vaseh padal močan dedL, Zaman pa so pričakovali blagodejnega dežja po ravnini okrog Gori-i ce in po Vipavskem, kjer je zek* vroč dan povečal sušo, ki je pričela moriti letošnjo letino, ki je spr« va jako dobro kazala. Preselitev uradov S prvim julija so se preselili uradi sindikata nacionalnegal patronata in uradi za nastavljanje uslužbencev v ulici Duomd št. 4, na Corso Verdi v « Trgov* ski dom». Potolkel se je Zeleni križ je moral prepeljati » goriško bolnišnico Antona HvaJi-« ča, starega 35 let, iz Podgore. Precej močno se je potolkel po čelu* ker je padel. SELO NA VIPAVSKEM Himen V soboto, dne 30. t m. se jo ^ naši vasi poročila gdč. Vladka Bavčarjeva, hčerka tukajšnjega vele-industrijalca in izdelovalca pohištva g. Bavčarja, z g. Stankom Benedikom iz Beograda. Mlademu zakonskemu parčku in zlasti gdč. Vladi.i, naše najiskrenejše častit-kel SELA NA KRASU O storilcih groznega umor« nad pokojnim AŠaherjem ni ša nobenega sledu in zločin je še vedno v popolni temi. Potrebno se nam zdi, da malo popravimo poročilo, ki je bilo objavljeno v «Edinosti» par dni po umoru. Po tem poročilu ja čitatelj sklepal, ta se je umor zgodil blizu Sel. Resnica pa je, da je bil nesrečni Ašaher umorjen na poti med Brestovko i/t Cerovljami, ko je šel ono nede* Ijo popoldne v Vižovlje na postajo. da se odpelje z vlakom v Trst na delo. Zločin se je tore) zgodil na ozemljil občine Mavhi nje in v Mavhinjab je bil ]Hjkoj-nik tudi pokopan. Tukajšnji domačini smo čedalje bolj prepričani, da gre za čin maščevanja s strani kakih osebnih sovražnikov pokojnega Ašaherja iz Trsta. To je tem bolj verjetno, ker je sam pravil, dat so ga ze dvakrat letos čakali, da ga napadejo. Ik previdnosti jaj potem nekaj časa hodil, ko je še| v Trst, na postajo v Tržič namesto v Vižovlje. Izključuje se, da bi bil umor izvršen iz lopar.-kili namenov, kajti pri pokojniku je našla listnica s 45 lirami. Ta-, ko je vsaj prepričanje med ljudmi. Kraj zločina se nahaja v področju nabrežinske orožniške postaje, ki tudi vodi preiskavo IZ SELA PRI VOLČAH Novica je, da se iz naše vasice čuje glas v javnosti. Dasi ne živimo v izobilju in gospodarska kriza ne dela niti pri nas izjeme, vendar bi se bilo lahko nekoliko na boljšem. V nedeljo, dne 8. julija, bomo imeli prvič po vojni izvanredna slavnost, nekdanji običajni shod «selski semenj« imenovan ob katerega priliki bo blagoslovljena naša med vojno porušena po-družna cerkvica sv. Magdalene; Kakor povedano, je bila cer^ kvica med vojno skoro docelr-porušena, le deloma je ostal o-hranjen gotski prezbiterij. Da se pa ohranijo starinske umetnine (oboki in arhitektura? sploh), se je obnovitveno delo, po zahtevi višjih oblasti, izvršila v prvotnem gotskem slogu. Delo so po veČini dokončali deloma tuti z roboto, domačini sami... Imamo tudi že zvonove^ ki pa odtehtajo komaj tretjino predvojnih. Da se je cerkvica obnovi 1p katere delo je vodil sam, je za-« slug-a č. g. A. Kodermaca, župni« ka v Volčah, kateremu naj bo priznana zahvala vaš ča no v zal trud in požrtvovalnost. Že leta je, kar v naši vasi nismo imeli mrliča. Pred kratkimi pa, v petek 15. t. m., smo po k o« pali 47-letnega Andreja Juga-Delal je v francoskih rudokopih, kjer »i je nakopal bolezen ter s« pred letom vrnil domov. Bil ja priden gospodar in mirnega zna-čaja. Delal je do zadnjega; štiri-« najsti dan pred smrtjo je legel, in sedaj ga krije tiha ruša svg Danijela. Večni mu pokoj! IDRIJA Birma V petek, 29. pr. m., na praznih sv. apostolov Petra in Pavla, Ja delil prevrvišeni nadškof goriški dr. Frančišek Borgia Sede j v našem .mestu zakrament sv. birm«. Ko Je na predvečar praznika prispel v mesto — odklonil je bil že nrei vsak slavnostni spre tom —• V Trstu, dne 3. julija 1928. •EDINOST* III. Je Te glas zvonov idrijskih cerkva pozdravil našega priljubljenega nad pastirja. V mraku so mu cerkveni pevci in godci napravili pred iupniSčem podoknico; zbralo se je tam na sto in sto ljudi, ki so « navdušenjem prisostvovali temu pozdravu. Po končani sv. birmi, katere se je udeležilo nad 500 birmancev in bdrmank iz mesta in bližnje okolice; se je prevzvišeni napotil z majhnim spremstvom peš po našem mestu, kjer je z zanimanjem ogledoval razne s t a. vb e in okolico. Med obedom v Župnišču ob 13. uri je tudi svirala pred hišo cerkvena godba, ki je napravila zjutraj tudi budnico po mestu. V okoliških župnijah se letos sakrament sv. birme no bo delil. Smrtna nesreča starčka. V četrtek 2& junija popoldne se je na cesti Idrija-Vojsko v bližini mesta smrtno ponesrečil 71-letni upokojeni gozdni delavec Ivan MohoriO iz Cekovnika št. 10. Ko se je namreč vračal iz našega mesta kamor je bil prišel po svojo pokojnino, proti domu, se mu je ob kraju ceste nenadoma utrgal kos zemlje in starček je omahnil in strmoglavil v globočino kakih 50 metrov in bil takoj mrtev. Usoda je hotela, da se je nesreča pripetila rano na mestu, kjer je teren najgrši in prepad pod cesto najbolj strm. Truplo ponesrečenca je bilo prenešeno v tukajšnjo mrtvašnico in je bilo pokopano »a istem pokopališču. Iz tržaške_pokrajsne SKOPO Kmetijskc-poučni izlet v Fur- lanijo Preteklo nedeljo 24. t. m. je Potovalna kmetijska Šola v Trstu priredila kmetijsko-poučni izlet v Furlanijo. K izletu so bili pripuščeni le udeleženci zimskih kmetijskih tečajev, ki so se vršili preteklo zimo v Koprivi, Dutovljah. Dobravi jah, Avberju, Repentabru in Lokvi na Krasu. Poleg glavnega voditelja g. inž. Klavžarja, potovalnega kmetijskega učitelja, so nas spremljali kot naši kmetijski učitelji g. Kosovel iz Toma-ja in g. Poljšak iz Avberja. Bilo nas je še čez 80 oseb. Na Opčine smo dospeli z vlakom, od tam pa s korijerami čez Nabrc-žino proti Tržiču. Najprej smo se ustavili \ non-kah, kjer smo si ogledali veliko sušilnico tobaka. Pristojni gospodje so nam posamezne dele razkazali in razložili njih delovanje. Obiskali smo tudi tamkajšnje veleposest. g. Dottorija, kjer smo si ogledali raznovrstne moderne kmetijske stroje in naprave, moderno urejeno vinsko klet. hleve, velike nasade breskev itd. ter smo prisostvovali poskusnemu oranju s strojem. Nato smo se odpeljali proti Beglianu, kjer smo si ogledali pokrajinsko drevesnico, ki od- gaja raznovrstno sadno drevje ] in vinske trte. Naši gg. voditelji so nam razkazali izsuševanje močvirnatih krajev in namakanje suhih travnikov. Nato so nam tamkajšnji gospodje pripravili majhen prigrizek in nas okrepčali z dobro furlansko kapljico. Spravili smo se v korijere ter se odpeljali ob najlepšem vremenu proti Redipulji, kjer smo si ogledali tamkajšnje znamenito vojaško pokopališče. Vrnili smo se domov polni dobrih vtisov in občudovanja do napredka tamošnjih kmetij. Vsem gg. voditeljem in spremljevalcem na poti izleta ter vsem, ki so pripomogli, da je izlet tako dobro vspel, se vsi udeleženci prisrčno zahvaljujemo. —■ Udeleženec. Znanost irujmetnost Voltaire Med pozabljene obletnice bi lahko š^eli tudi sto in petdeseto obletnico Voltairove smrti. Ta človek je bil v svoji dobi najslavnejši pisatelj in ob njegovi smrti skoraj gotovo nihče ni mislil, da bo po tolikih letih obletnica njegove smrti tako tiho Šla mimo nas. Časopisi se ga skoraj niso spomnili. Kljub temu ta mož za svojo dobo ni bil tako brezpomemben, da bi ne bilo prav, če ga ne omenimo vsaj z nekaj besedami. Voltaire je bil rojen dne 21. novembra leta lt>94. v Parizu. Njesrov oče je bil uradnik, mati pa plem-kinja. Tega ciničnega sovražnika krščanstva so vzgajali jezuitjo. Takrat je vladal v Francija državni absolutizem, ki ga je moral Voltaire kaj kmalu čutiti na lastni koži. Leta 1717. so ga po nedolžnem zaprli in ga držali etno leto v ječi. Doižili so ga, da je on napisal ostro satiro, ki je bila izšla ob smrti kralja Ludovika Štirinajstega. Njegova Žaloigra «Oodipe» je dosegla naslednjega leta velik uspeh, toda ta mu ni mogla iztrgati žela, ki mu ga je bila vcepila pariška ječa. Voltaire se je mnogo gibal v plemiški družbi, v katero ga je bil vpeljal stric. Kmalu ga je neki spor s plemeni taši znova spravil v zapor. V njem so ga sicer držali le nekaj Časa, toda sledil je izgon. Ker je veliko ohčeval s plemiško družbo, se je priučil neprisiljenega vedenja, dvakratni zapor pa je zapustil v njegovi duši silno sovraštvo do nasilja in na-silnikov. Svoje pregnanstvo je preživel na Angleškem. Naj omenimo, da njegovo pravo ime ni Voltaire, ampak Arouef. Svoje ime je Sele spremenil na Angleškem. Bivanje med Angleži je bilo za njegovega duha odločilno. Angleška je bila takrat v primeri z drugimi državami zelo napredna in prosvetljena. Voltaire je sklenil, da bo uvedel angleške ideje med ostali svet. Spisal je veliko Število del, dram, romanov pesmi, vsa ta dela so bila v službi te njegove življenjske naloge. Leta 1728. so mu dovolili, da so čokoladni bonbončki, jako okusni in brzo učinkujoči. Delujejo sigurno in so edino nedosegljivo sredstvo proti glistam. Izvrstno zdravilo za vsacega, velikega in malega. Otrokom velja za slaščico, prinaša družinam zadovolnost veselje in srećo. Kupj se v vseh lekarnah v seienih imi&li do Uro 1.— ft sme priti v domovino. Takrat je spisal «Pisma o Angležih«, toda francoska cenzura je knjigo zaplenila in sežgala. Voltaire je bil v Franciji dolgo Časa brez stalnega bivališča. Pozneje je našel svoj dom kot ljubimec in prijatelj neke duhovite a razuzdane plemkinje. Bival je na njenem gradu. Tam je spisal obilo modroslovnih in pesniških del, ki so mu prinesla mnogo časti. Postal je slaven kot največji izmed živečih pisateljev Evrope. Kot tak se je vrnil tudi v Pariz, kjer je zbiral krog sebe najodličnejšo družbo. Pruski kralj Friderik ga je bil celo povabil na svoj dvor, Voltaire se je vabilu odzval. Ker se je bavil s prepovedanimi denarnimi špekulacijami in je proti volji kralja natisnil neko satiro, ga je ta odslovil. Voltaire pa se je maščeval, objavil je o kralju spis «Zasebno Življenje pruskega kralja«, ki jo bil poln obrekovanja in pretiravanja. Pozneje sta si moža zopet postala prijatelja. Voltaire Je prebil vrsto let po nemških dvorih. Potoval je tudi po Švici in si kupil posestvo in grad blizu Ženeve. Znova je pisal spis za spisom, vsi ti spisi pa so imeli ed{ni namen, zlomiti moč katoliške cerkve Boril se je tudi 2a versko strpnost in za omiljen je krutega kazenskega postopanja Na koncu svojega življenja je bo7 lehavi starec popravil marsikaj, kar je poprej zagrešil. V svoji mladosti ie bil skop in sebičen pozneje je postal radodaren in zagovornik preganjanih. Navajajo cele vrste slučajev, v katerih je pomagal Voltaire s svojim velikim vplivom temu ali onemu iz zadrege. Ljudstvo ga jo radi tega slavilo, imel je tak glas, da je postal celo svetovalec kraljev in državnikov sploh. Za njegov značaj značilna pote kor so ga preje precenjevali, so ga pozneje omalovaževali. V njegovih spisih ne najdemo topline srca. zato se zdijo hladni. V znanstvenih spisih pa je bil površen. Na vsak način pa je imel velikanski vpliv na svojo dobo. Kulturni vestnik Kaj fita ruska delavska mladina? Moskovska revija «Revolueija i Kultura* je objavila izid vprašanj, ki jih je stavila na dva tisoč pet sto članov delavske mladine. Na prvo vprašanje, če radi berejo, je odgovorilo tr? in devetdeset odstotkov t «da». dva odstotka z «ne» pet odstotkov pa je molčalo. Na vprašanje, kako prebijejo svoje praznike, je odgovorilo pet in dvajset odstotkov, da z branjem. Na ostala vprašanja katere vrste Ctivo imajo rajši, se je izrazilo ena in trideset odstotkov za aventur-ske romane osem in dvajset odstotkov za ostalo leposlovje, in petnajst odstotkov za politično in revolucionarno 3iteraturov Na vprašanje, katerega pisatelja imajo najrajši, se je izreklo petnajst odstotkov za Puškina, deset odstotkov za Gorkega, osem odstotkov za Gogolja in Jacka Londona, Turgenjev je dobil šest odstotkov in Tolstoj pet. Značilno je, da se je za Dostojevskega izrazilo le pol odstotka mladine. V celoti se je izrazilo za ruske klasike nad polovično število vprašancev, za sodobno rusko literaturo pa le osem odstotkov vseh. Slovenska knjiga ▼ Kelniorajnu Znano je, da se vrši v Kelmoraj-nu na Nemškem mednarodna razstava tiska. Na tej razstavi je tudi poseben oddelek za književno o-premo. Pri tem oddelku pa je zastopana tudi slovenska lepa knjiga Kot smo izvedeli, so zastopane sledeče knjige, ki so bile pri nas merodajne za lepo književnoopremo: «Izbrani spisi za mladino», ki jih je izdala Učiteljska tiskarna in so jih opremili Kos, Stiplovšek, ivana Kobilica in Roža Klein. Druga knjiga je dr. Malova «Zgo-dovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih«, ki jo je izdala Narodna galerija, v Ljubljani. Nadalje še knjiga: Izidor Cankar, «Uvod v umevaziie likovne umeta-nosti«, Alojzij Gradnik, «Padajočo zvezde«, ki jih je ilustriral Božidar Jakac; razstavljeni so tudi originali, Miran Jarc, «Clovek in noč«, ki jih je tudi ilustriral Božidar Jakac; France KralK «Kralj Matjaž«, Tone Kralj, originalne ilustracije Resovih «Rožic svetega Frančiška«, Hinko Smrekar, oprema »Martina Krpana« in «Lite-rame pratike«. Poleg tega so razstavljene še različne knjižne opreme Vavpotiča, Helene Vurnikove, Ivana Vurnika in Josipa Plečnika, ki pa ne moremo vseh naštevati. «Haffija Sofija« cHagija Sofija« se imenuje nova pesniška zbirka ki jo je spisal in izdal v zelo okusni opremi znani pesnik, sarajevski metropolit in nadškof dr. Ivan šarič. Nadškof je znan široki javnosti kot religiozni pesnik, ki je po svojem pesniškem obiležju soroden našemu pesniku Si Ivinu Sardenku. Knjigo je posvetil prvemu vrhbosanske-proseva globoka, pristna pesniko-mu nadškofu Stadlerju Iz zbirke va religioznost iskrena vdanost j božji milosti in otroška ljubezen do Marije. Glas o naši igralki V časopisih čitamo vest, da je zagrebška drama gostovala v Splitu in igrala med drugim tudi dramo «V agoniji«, ki jo je spisal znani hrvatski pisatelj Krleža. Ob tej priliki beremo dobesedno sledeče: «Slovenka, gospa Vika Podgorska, je žela v Splitu ogromne uspehe. Ves tisk brez razlike piše o njej samo pohvalo in priznanja. Po svojem nastopu v tej drami je ona splošno priznana kot najmočnejša igralka zagrebškega gledališča, pa je tako izpopolnila ono lepo število slovenskih igralcev, ki so dosegli velike uspehe na zagrebškem odru, Tudi večji narodi bi zavidali Slovencem tako igralko«. — Tega ne bi citirali, Če bi se ne zavedali da je Vika Podgorska naša ožja rojakinja, Goričanka. dlEnogo ljubezni, ljubosumja^* Neki nemški list je prinesel sledeči, krvavo resni oglas: «Podpi-sani iščem za natis in sicer za kolportažne namene, če mogoče honorarja proste, zelo obširne ljudske romane. Mnogo ljubezni, ljubosumnosti, dogodivščin, zločinov, skratka ojačena sentimentalnost in pred vsem napetost so glavni pogoji. Za vsako pošiljatev takega dela plačam stroške in poleg tega še dvajset državnih mark odškodnine.« — Ta oglas bo menda edini v zgodovini nemškega založništva. Carevi Za «Šolsko društvo« so darovali: gosp. Nada Kravos lir 10.— V blagi spomin 20 letnice smrti predobre soproge in matere, daruje družina Gerk L. 10.—. Ob priliki poroke gdč. Vladke Bavčarjevo z g. Stankom Benedi-kom v Selu pri trnlčah daruje N. N. za t šolsko društvo« L 40.— Denar hrani uprava. Neimenovanemu dobrotiiiku najprisrčnejša zahvala! Vladka Bavčarjeva Stanko Bemdik poročena Selo pri Črnicah Beograd 30. junija 1928. MALI OGLASI VINO ISTRSKO imiboljie vMte, pretil »s t zajamčena, dobite založnrkl in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, burgundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka poftilja4ev se tsvrši takoj. Naslov: Nikola Draghicchio - Pa-renzo. VIA CIAMICIAN, Piociola & Benede-tich. Se proda radi razrufienja bi4e 25 kosov vrat m 10 kosov oken. 718 BABICA, avtorizirana, sprejema ii^sece. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 123 Proti TRAKULJ9 Ugledni zdravniki priporočajo le več let in predpisujejo kot SREDSTVO Z GOTOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM TENIFUGO VIOLAMI ki ga izdeluje kcmlk-lekarnar G. VIOLAMI v MIlanu F. i ZOSOZDaAVMH ▼ ▼▼▼ v v TRST VIA S. LAZZABO 23, II. Žesko-s!ovenski geiteraBni hoasuist V TrstU naznanja, da je njegov zvesti sotrudnik, gospod Josip Tuzar konzularni tajnik, stotnik v p. dne I- julija t. 1. ob 2. uri zjutraj, po kratki bolezni preminul. Pogreb se je vršil v pondeljek 2. julija. 63c Biser čistil za čevlje PODLISTEK y. J. KRI2ANOVSKA: Pajčevina"29' Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V. VI Ko ju je Ludolf črez nekaj dni zopet obiskal, je bila Milica po moževi želji zelo hladna napram gostil. Bržkone je baron opazil to hladnost, ali pa se mu je kaj drugega zamerilo, ker od takrat ga ni bilo več v Krenico in niti potem, ne, ko sta grof in žena bila na kosilu v Karolinen-lkofu. Ta čudna izprememba z Ludolfom bi morda vzbudila Miličino zanimanje, če bi je ne odvrnili od tega drugi dogodki, ki so ji vnovič priskutili njeno novo domovino. V teku zadnjih tednov so se odnošaji med rljskim prelivalstvom in šolsko upravo poostri-in prisilni ukrepi oblastnij so vzbujali v narodu odpor. Grof si je prizadeval, da bi žena čim manj »vedela o tem, kar se je dogajalo v njih okolici; toda Milica je po Dunji marsikaj zvedela in umevno je, da je pomilovala Poljake in obsojala Nemce. Dtinja je bila dobro obveščena o vseh dogodkih, ker ji je dvoril neki gozdarski uslužbenec. tudi Poljak, katerega predstojnik je bil Gurecki Ta ji je odkrival svojo nevoljo nad ravnanjem Nemcev. Tako je Milica zvedela, da se trpinčenje otrok v Šoli nadaljuje ter da so imenitni vzgojitelji na materine ugovore in solze odgovarjali s tem, da so pretepli otroke pred očmi starišev. Taki prizori so kajpak vzbujali proteste in burne nastope; toda nemške oblastnije so te nastope po svoje razlagale. Vsaka ostrejša in neprevidna beseda je bila zločin in tako so vtaknili v ječo moške, Ženske in celo trinajst in Štirinajstletne otroke. Pri tem niso upoštevali družinskih razmer in brezzadčitne otroke so večkrat na ulico metali tako, da so bili nekateri obsojeni skoraj v smrt za lakoto. Miličino srce se je krčilo od žalosti pri vsaki taki vesti in pomagala je po svoji moči nesrečnežem, pozabljajoč pri tem nehvaležnost Poljakov napram Rusiji in njih sovraštvo do vsega, kar je bilo rusko. Zanjo so bili to sotrpini, katerih glavna krivda je obstajala v tem, da se jim Je po žilah pretakala slovanska kri. Toda Milica je bila zdaj bolj izkušena in previdnejša ter je izkazovala svojo pomoč s posredovanjem Dunje, gozdarja Janovskega in stare Gurecke. Moževo uporno molčanje o teh grozotah je ni navidezno prav nič vznemirjalo; toda v Miličini notranjosti se je porajalo neko hladno ogorčenje, ki se je kakor temen oblak razgrnilo med njo in grofom. To Čuvstvo se je 5e poostrilo po nekem pogovoru z možem. — Ali si se ustavila v gozdarj evi hiši 7 — jo je nekoč vprašal Berenklau po povratku iz sprehoda. .. ' _ — Da. Medtem ko je Džemaldin popravljal priprego, sem pila kavo pri Gurecki. — Prosim te, da prenehaš s temi obiski, ali d& jih vsaj omejiš, ker gozdar se mi zdi vedno bolj sumljiv. — Zakaj pa? — Če bi imel v rokah kakršnekoli dokaze, ne bi bil več v moji službi. Toda opazil sem na njem izpremembo: v njegovem pogledu se skriva nekaj sumljivega, otroka pa neredno zahajata v šolo z izgovorom, da sta bolna. —Kaj pa je na tem čudnega? Vsled vzgojiteljskih ukrepov gospoda Hamerja in gospe Brunemanove, sta pač morala zboleti. Nekaj nezaslišanega bi bilo zahtevati od staršev, da bi se navduševali nad temi vzgojnimi metodami in mučenjem svojih otrok. — V vseh teh povestih, je mnogo pretiranega. Namesto da bi se Poljaki udali neizbežnemu, izrabljajo te dogodke, da razvpijejo po vsem svetu, kako jih mučimo, ter na ta način hujskajo javno mnenje sveta proti nam. Hm! Tepci! Vsekakor ne bom na svoji zemlji trpel nikakih demonstracij in takoj pošljem zdravnika preiskovat otroka. Razen tega sem glede Gureckega slišal še druge nelepe reči; za zdaj pa glej, da izpolniš mojo željo in prestaneš obiskovati gozdarjev dom. Milica je zardela. Vročekrvna in svojeglava, kakor je bila, se je upirala takim prepovedim, slasti Se, ker je bilo vse to samo sumničenje. Že je hotela ugovarjati možu, toda spomnila se je, da bi utegnil^ s svojim odgovorom škoditi ne- srečnikom, zato se je zatajila. — Dobro, izprehajala se bom drugje. Dva tedna po tem pogovoru je bila Milica sama doma; grof se ni še vrnil; čakala ga je eno uro, nato je sama pokosila, in šla v vrt. Nepričakovana moževa odsotnost jo je spočetka vznemirjala; toda potem ji je prišlo na misel, da ga je služba zadržala, morda pa je ostal pri tovarišu, ki je tisti dan praznoval povišanje v službi. Bil je topel in tih junijski večer. S polnimi prsi je Milica vdihovala čisti, blagodišeči zrak, ter šla ob robu parka skozi senčnat hrastov drevored, koder se je najrajši sprehajala. Mogočne veje stoletnih dreves so se strnile nad stezo, kjer je vladal vedno dremotni mrak in kjer je dišalo po hladu. Komaj je stopila v zeleno senco, je iz obrobnega grmovja skočil nekdo na stezo in ji prihajal naproti. Prestrašila se je in odskočila in kmalu bi bila zavpila, da ni v tem trenotku prepoznala mladega gozdarja. Bil je strašno bled, tresel se je kakor v mrzlici, obleka mu je bila povaljana in mestoma tudi raztrgana. — Usmiljeni Bog! Kaj pa se je zgodilo z vami, Gurecki? — ga je vprašala Milica. — Skrivam se in hotel sem počakali a da tbežim odtod... Preganjajo me, in če me ulove, je po meni... No, Gospod mi je poslal vas naproti, grofica... Usmilite se me, rešite me!... — je za-mrmral s pretrganim glasom gozdar ter se vrgel pred njo na kolena in dvignil k njej proseče roka — Kaj ste napravili in kdo vas preganja? IV. •EDINOST* V Trstu, dne 3. jnliia 1928. Obstojalo kulturne vezi med Ameriko, flzUo In Ewopo? Indijanska sfinga. Skozi dve tisočletji so se skrivali za srepim obličjem egiptovske sfinge nerazrešljive uganke. Komaj raziskovanju v sedanjosti, in sicer od onega znamenitega pohoda Napoleona v Egipt dalje, je u-spelo odkriti nekoliko zastor, ki je zabranjeval vpogled v preteklost stare faraonske države. Vsa skrivnost se jo umaknila od častitljivih ostankov starega Egipta, ko se je lotil tega privida kritični duh moderne vede z izkopavanjem in razbiranjem in ga postavil na dnevno svetlobo. Imamo pa Še danda-nos drug del najstarejše zgodovina človeštva, ki je obdan s podobno tajnostio kakor Egipt pred 130 leti: to so stare kulturno države novega sveta. O njihovih izvorih kakor tudi o njihovih prekooceanskih zvezah je spisal pred kratkim argentinski učenjak Irnbelloni knjigo «1 a Esfinge Indiana» (indijanska sfinga). Mayska kultura Kdaj je nastala višja kultura pp. planotah Meksiko Guatemale, Kolumbije in Peruja? Kako so se bile zanesle v te kraje kali, iz katerih so so razvilo velekulture, o koji'h sorodstvu s kulturami starega sveta dandanes nobeden ne dvomi več. To so vprašanja, ki se bodo rešila v bodočnosti na sli-čen način kakor so se rešila vprašanja glede egiptovsko in glede drugih kultur starega sveta. Kajti planjave, puščave in pragozdovi novega sveta skrivajo v nepregledne množini stare naselbine ki čakajo samo še lopate izvežbanih Btarinoslovcev. Pri nekem staro-ameriškem narodu pri Maya, sta " i pisava in časovno štetje tako razvita, da nam razkrijejo popisani stebri v sve-tiščih m listi ohranjenih zakonikov, ko jih bomo znali razbirati, najvažnejše podatke o ameriški preteklosti. 2e danes vemo toliko, da segajo najstarejši doslej znani spomeniki v prvo stoletje pred Kr. r. Dobo dolgo približno 1100 let, obsegajo napisi v mayskem jeziku. To je pa bore malo v primeri z dobama s katerimi moramo računati pri gorenjih vprašanjih. Pot iz Azije in Evrope Poleg starinoslovja so poklicana tudi človekoslovje, narodoznanje in jezikoslovje, da sodelujejo pri reševanju teh vprašanj. V tem o-ziru so se dosegle že mnoge po-mebne ugotovitve, ki bodo v bo-dočnsoti zelo koristile. Vprašanje po iz.voru staroameriških velekul-tur je namreč le en del onih vprašanj, ki se tičejo celote ameriških narodov. Mi vemo danes da so v plemenih in jezikih zapadne Amerike očitni in jasni oceanski elementi, ki se ujemajo z mnogimi skladnostmi med materialnimi kulturnimi dobrinami Ameriko in Južnega morja. Francoski pisatelj Pavel Rivet je podal za to prva dokazilna dejstva. Veliko preseljevanje prebivalcev Oceanije se ni moglo ustaviti pred vrati novega sveta. Tesneje je zvezana Amerika na severu s starim svetom. 01- BerinJkl ožini se vidi pri lepem vremenu obal tako Azije kakor A-merike in lok Aleutskih otokov Ka ruča tko v Aziji z Alasko v Ameriki. Na drugi strani so i i. tarerski otoki, Izlandija in Grenlandija posamezne postaje ki so kazala normanskim ladjatn okoli 1. 1000 po Kr r. pot do ameriških obal. Jasno je, da so upo-rabijali te ameriško-azijatske zemeljska mostove v pradavni dobi prvi izseljenci, prav tako je pa tu-Ji verjetno, da so si izbirali pot črez severni Atlantski ocean Normani na svojih antičnih ladjah. Priseljenci so torej prihajali v A-meriko tako iz Azije kakor iz Evrope. O tem priča mno?o sledov na ameriških tleh.. Berinška ožina ni bila nikdar nobena meja ne za kulturo, ne za jezike, ne za plemena, kajti le premnogo azijat--kih kulturnih elementov je prodrlo iz ruskih stepi do severno-ameriških prerij, velikih s travo obrastlih ravni. Neko pleme Eskimov«, v živi v Severni Ameriki in to pleme ima po novejših raziskovanjih jezikovne sorodnike v u-m is ki h Altauih. Antropolog Hrd-lička je dognal, da so najbližji uski sorodniki ameriških indijanc-v Mongoloidi Severne in osrednje Azije (Tunguzi itd.). Tudi z vprašanjem starih vezi po sever-noatlantski poti so se v novejšem času intenzivnejše bavili. Po Loe-vventhalu je zelo verjetno, da so pripustili Normanci svoje sledove v mnogih pripravah, posodah, običajih in pravljicah indijanskih plemen severno od velikih jezer Severne Amerike. Ra^jia ugibanja in skladnosti Pri poskusih združiti amerižke vele":u.lture s kulturami starega sveta igrajo navadno gotove umetniške obliko veliko vlogo: podobe slona in piramido. Kakor znano, ne živi nobena vrsta slonov v Ameriki. Ko so se odkrile na ameriških tleh brezhibne podobe slona, so sklepali učenjaki, da so se te podobo napravile ali po spominu na izumrle slonsko vrste ameriške kvaternerske dobe ali pa po inozemskih vzorcih. Zadnji slučaj bi kazal na zvezo z južno in južno-vzhodno Azijo. V isto smer kažejo tudi druge pomembne skladnosti. Sem spadajo ameriške piramide, ki pa nimajo z egiptov- skimi, s katerimi se večkrat primerjajo, nič skupnega, pač pa s stopniškimi templji južno-vzhod-ne Azije. Ameriške piramide niso grobnJce kakor egiptovske, marveč so le podstavki pravomu templju na gorenji plošči, do katere vodijo na več straneh strme in široke stopnice. Isto opažamo pri mnogih staroindijskih templjih v Birmi. Kambodži, na Javi itd. Na-daljna skladnost tiči v staroame-rigkem koledarju, ki zaznamuje prav tako čudno dneve kakor siamski, javajski in kitajski kole^ d ar j i, in ima za dneve enaka oziroma podobna znamenja (kuščar, v Aziji zmaj; kača; jelen; pes; jaguar, v Aziji tiger). Podobne skladnosti je dognal profesor Horn-bostel v stari' glasbi Amerike in starega sveta: tako so luknjice pri kitajski, staromeksikanski in peruanski piščali enako oddaljene druga od druge. Slednjič imamo v staroperuanskem bajeslovju slučaj, ko se neka pravljica popolnoma celo do postranskih podrob-dosti ujema s siamsko pravljico. Take sličnosti najdemo tudi v poljedelstvu tkalstvu, lončarstvu, obdelovanju kovin, državni upravi in verstvu staroazijatskili in -tnro-ameriških narodov, kar rešitev vprašanja le še bolj otežkoča. Ce je bila res kaka zveza med južno Azijo in Ameriko, kakor smemo sklepati po že navedenih sklad-r nos tih, potem se nam mora zdeti vsekakor čudno da ni bila nobena kulturna rastlina in nobena don mača žival starega sveta vpeljana v Ameriko pred njenim odkritjem1* tako da so bile važne tehnične pridobitve kakor plug in voz, nadalje vsa glasbila s strunami in poznanje Železa, amerikanskim narodom popolnoma neznana. Še težje je vprašanje po poteh, po katerih jo je ubiral v starih časih promet med Azijo in Ameriko. Berinška ožina na severu no prihaja v poštev. kajti ljudstva v Severni Ameriki so bili lovci in ribiči in so dobili kal višje omike (poljedelstvo, lončarstvo, tkalstvo, kamenska arhitektura) iz juga iz Srednje Amerike. Promet se je moral torej vršiti preko oceanskih otokov, toda za to domnevo nam manjkajo vmesni členki, ki naj bi 'bili omogočili zvozo Amerike z južno-vzhodno Azijo na več ko 17.000 kilometrov dolgi morski poti. Ostane nam le še živahen ladijski promet v severnem Tihem oceanu, ki ga je podpiral morski tok Kuroshio. Do teh zaključkov je prišel tudi Hennig v svoji knjigi: «0 zagonetnih deželah», v katerih navaja od leta 1805. do leta 1871. deset slučajev ko so bilo zanesene japonske džu'nke (ladjice) na ameriško obalo. To naj bi bili zadnji neprostovoljni slučaji onega prastarega prometa, ki je bil možen, ako pomislimo, na kako visoki stopnji razvoja je bilo tedaj vzhodnoazijsko plovstvo. Že se obrisuje staroameriška kulturna zgodovina mnogo raz-ločneje kakor v začetku tega stoletja toda minilo bo še marsikako desetletje, dokler ne razkrijemo popolnoma obraz indijanski sfingi, kakor smo to že storili pri egiptovski. Po dr. W. Krickelbergu. Um m resničnost Raketno vozilo, Čigar poskusi so se obnesli tako v Russelheimu kakor na berlinskem dirkališču, je obrnilo nase pozornost tudi u-čenjaških krogov. Povsod v dnevnikih, revijah, strokovnih mesečnikih srečujemo razprave*,, ki se bavijo z raketnim vozilom ter ga obiolujejo z raznih vidikov. Pod gornjim naslovom razpravlja učenjak De\vald o raketnem poletu in raziskovanju višin. Iz njegovega članka posnemamo to-Ie: Uspehi Opelskega raketnega vozila so dali mnogim ljudem povod, da so začeli kovati fantastično načrte o premostitvi vsemirja z ra-» kotnim letalom. Sanje so po pojmovanju psihiatrov padavine neizpolnjenih želja. Tudi o človeškem poletu je sanjalo človeštvo dolgo pred njegovo udejstvitvijo in prav tako sanja danes o poletu na zvezde. To sanjarjenje se je stopnjevalo, dokler ni doseglo zadnje tedne že groteskne oblike in doklar ni dovedlo do naravnost nesmiselnega pričakovanja. Zato vpliva zelo zdravilno dejstvo, da se jc znanstveno društvo za letalstvo pri svojem zadnjem zborovanju v Gdanskem kritično bavilo z raketnim poletom in s potovanjem v vsemirjo in postavilo nadepol-nim optimistom previdne razsoje-valce nasproti. Izid tega zborovanja dovede drzne fantaste zopet na realna tla treznega razmišljanja. Poleg mnogih podrejenih, a zato nič manj važnih vprašanj je odločilno, dobiti potrebno energijo, da se z njo premaga težnost naše zemlje. Ako se ne oziramo na ovirajoči vpliv zračnega upora, zahteva previden račun delo 11180 sekundnih metrov, t. j. hitrost nad enajstih kilometrov v sekundi. ki jo mora doseči letalo, da izenači zemeljsko privlačno silo pri navpičnem odletu. Ker doslej kot pogonsko sredstvo služeči gorilni motor ne deluje več v višinah radi pomanjkanja kisika in ker bi moral napraviti zračni vijak s katerim se prenaša sila, v neskončno razredčenem prostoru neskončno obratov, če bi hotel uspešno delovati, se morajo uporabljati le taka gonilna sredstva, ki nosijo kisik s seboj in ki spravljajo predmet naprej z odboji, z ritenskimi sunki. Za to je pa edino raketa uporabljiva, ki izpreminja ritenske sunke radi gorenja uhajajočih plinov v premikanje naprej. Ta gonilna sredstva imajo v primeri s tekočim gorivom pri prej imenovanih motorjih to napako, da imajo bistveno večjo težo, ker so kemično »pojena s kisikom v trda telesa., medtem ko jemljejo ona za gorenje potrebni kisik iz zraku. Izumitelji raketnega motorja se bavijo pri najnovejših poskusih s tem, da bi dosegli zmanjšano težo in obenem povečano silo. Izumitelj Vallier priznava, da se bodo za sedaj izstreljevalo le rakete brez moštva kakor so se doslej spuščali takozvani registrski balončki, ki imajo velik pomen v raziskovanju zraka. Meteorologično in fizikalično so spodnje plasti našega ozračja do višine tridesetih kilometrov precej dobro raziskane. Letala in baloni z moštvom so prišli do višine trinajstih kilometrov, siste*-matično po mednarodnih dogovorih izpuščeni registrski baloni so se dvignili za nadaljnih sedemnajst kilometrov visoko. S pomočjo registrske rakete se bo skoraj gotovo krog našega znanja pove-zopet za nadaljnih deset višinskih kilometrov. Izid tega raziskovanja ima zgolj znanstven pomen, toda sčasoma bosta izkoristili te uspehe prometna tehnika in prometno gospodarstvo. Njihovega pomena za praktično letalstvo ne smemo nikakor podcenjevati, kakor hitro se znanost in resničnost ujemata. Meteorologija deli naš planet obdajajoče ozračje v več plasti, ki so se po svoji plinasti sestavi iz-obličile. Kakor se ločijo v neeno-vrstni tekočini sestavine po svoji specifični teži, tako tvori tudi v zračni zmesi težki dušik s kisikom točno merljivo plast ▼ nasprotju s plastjo lahkega vodika. Meja med obema plastema se nahaja približno v višini osemdesetih kilometrov. Prva se zopet deli v tako zvano tropično in stratično plast, ki mejita druga z drugo v višini enajstih do trinajstih kilometrov. V tropičnih krajih, poleti in pri jasnem vremenu se pričenja stratična plast v večji višini kakor na tečajih, pozimi in pri slabem vremenu. V tropični plasti se o-hlaja zrak od 6—10 stopenj na vsak kilometer višine, dokler ne doseže temperatura v naši širini na spodnjem robu stratične plasti 51 stopenj pod ničlo. O vetrovnih razmerah v stratični plasti ne ve mnogo povedati znanost. Dosedanja opazovanja kažejo, da doseže veter na gorenji moji tropične plasti največjo hitrost, ki potem v stratični plasti vidno pojema. V tropični plasti so pojavljajo razni vrtinci, medtem ko so v stratični plasti vetrovni tokovi skoraj ravnočrtni. Te prednosti gorenje zračne plasti poveča pomanjkanje vodne pare zato ni v tej plasti ne megle, ne oblakov, ne snega, ne neviht in ne olode-nitve, kair vse ovira v nižiih plasteh letalstvo. Najvišji oblaki so se doslej ugotovili v višini trinajstih kilometrov. Razbičanje tropične plasti našega ozračja po vetrovih povzroča mehanično mešanje njenih sestavin, v umirjeni stratični plasti so se pa stvorile posebno stopnje in se sodi, da se je na njeni spodnji meji nabrala plast kisika, kar je za letalstvo velikega pomena. Izračunalo se je, da pojema zračna gostota progresivno z višino tako, da znaša v višini petih kilometrov približno 50% desetih kilometrov 30%, dvanajstih kilometrov 6% in tridesetih kilometrov 1% one gostote, ki jo ima zrak nad morsko površino. V spodnjem delu stratične plasti je dana možnost poleta in je zračni upor za eno četrt manjši od onega v bližini zemlje. Radi zračnega upora se drže leteča telesa v zraku, zato pa. nadomešča to zmanjšano silo večja hitrost, ki se doseže prav radi zmanjšanega upora. Prav tako se da dovažati motorju kisik, moštvo se pa nastani v ne-produšno zaprti in zakurjeni kabini, ki se obvaruje morebitnih posledic, ki bi jih povzročila pomanjkanje kisika in velik mraz. Polet v osnovnem delu stratične plasti, t j. v višini približno nekaj nad 13 km, je torej tehnično mogoč. Tak polet postane lahko gospodarska potreba, ker so pri premostitvi velikih daljav prihrani mnogo časa, in je gotovost in udobnost v taki višini večja kakor pa v nižjih plasteh, ki so zelo nemirne in polne megla. Za tak polet pa zadostuje naše letalo in ni treba raketnega motorja. Za promet po vsemirju pa nikakor še nismo zreli. K temu spisu dodajamo pravkar sprejeto vest, da so se napravili v Junkersovih tovarnah za letala v Dessan-u prvi koraki, da se dvigne osebni promet v večje višine. Gradi se že v ta namen Junkersov motor «L 55». S posebno, popolnoma novo pripravo se bo v večjih višavah vbrizgaval kisik ii tozadevne zaloge v motor, da se tako omogoči vžiganje. S takimi Jun-kersovimi motorji nameravajo doseči v osebnem prometu višine, kakršne so se dosegale doslej le v rekordnih poletih. S tem pa odpadejo vse vremenske oviro. Ta prvi motor za višinski polet na meji stratične plasti se bo uporabil prvič pri Junkersovem veieletalu «G 35», ki bo v najkrajšem času dograjeno. To bo največje letalo, kajti s posadko vred bo imelo na njem prostora približno petdeset oseb. Prvi poskusi se bodo vršili proti koncu oktobra meseca na dessanskem letališču. Kakor vidimo, prehitevajo dovršena dejstva že tozadevne načrte. Hikaj zanimivosti iz \\Mm sveta Filmski umetniki so postali polagoma naši znancL Ni treba, da smo stalni obiskovalci kinematografov, da jih videvamo pred sabo na platnu v raznih situacijah, ne, znanci so nam postali že radi tega, ker jih dan na dan srečujemo po lepakih in letakih mestnih ulic. Zanimivi so podatki o življenju teh umetnikov, preden so prišli k filmu. Emil Jannings je bil mornar, pozneje komedijant v nekem vaškem gledališču, sedaj zasluži na leto pol milijona dolarjev. Har-ry Liedtke, ki dot iva dolar- jev na dan je bil trgovec. Alfred Abel je bil gozdar, vrtnar in risar. Harry Piel je služil pri mornarici. Leopold Ledebour je bil sodni u-radnik. Pavel Wagener in Friderik Zelniks sta bila tudi jurista. Dou-glas Fairbanks je bil odvetniški uradnik. Albert Pavlig je bil učitelj, Hans Mierendorf knjigotrž&c, Reinhold Schunzel trgovski potnik, Fritz Lang slikar Erich Tietz zidar, Adolphe Menjou natakar, Willy Ftitsch mehanik. Od ženskih umetnic so prišle z gledališkega odra k filmu samo tri, in sicer Asta Nielsen Olga Cehova in Mady Chriistians. Plesalk je prišlo več, tako Lya Mara, Pola Negri, Ossi Osvvalda Lili Damita, Lee Parry, Lilian Harvey. Lya de Pulta. Erna Morena, je bila bolniška strežnica, Helga Molander medicifrika Camdlla Horn šivilja, Evi Eva cigararca, Ruth Weyber konservatoristka, Elza Temary ve-jilja, Ksenija Desni slikarica, Glo-ria Swanson ri-sarica, Vera Engels prodajalka Mnogo imen filmskih umetnikov oziroma filmskih umetnic so psevdonimi. Naj na tem mestu pri važnejših navedemo v oklepaju pravo njihovo ime in priimek. Pola Negri (Apoloni j a Haiupec).. Ossi Oswalda (Ossi Sperling), Mia Mai (Hermino Pfleger), Lya do Putti (Amalija Janke), Lya Mara (Lia Gerdovič), Erna Morena (Ernesti-na Fuchs), Ellen Richter (Kaethe Weiss), Elza Temary (Else Kle-cker), Lee Parry (Tilde Benz), Hel-la Moja (Helena Moravski). Od moških navajamo: Jackie Coogan (Jakob Cohan), Pavel Morgan (Pavel Morgenstern) in Curt Bois (Curt Saverski). Umetnice so s porokami žzpre-menile večkrat svoje priimke, in ker se večkrat ločijo, ozdroma je ločitev naravna posledica poroke v Ameriki, se dogaja, da nosi marsikatera umetnica do šest priimkov. V tem slučaju je razumljivo-Čemu si nadevljejo ženske filmsko igralke psevdonime, ki ostanejo neizpremenjeni skozi dolgo vrsto zakonov. ražkFžšotvosu Znameni! izdelovalec gosli Nikola Vasić živi v Ameriki in sicer v malem mestecu Seattle-ju v državi VVashingtonu. Vasić izdeluje gosli in o njem bodo govorili zanamci kakor govorimo mi o znamenitih izdelovalcih v prejšnjih stoletjih, o Amati-ju iri Stra-divari-ju. Iztaknil ga je znameniti violinist Miša Elman. Vasić je rojen Bosanec, svoje obrti se je naučil pri svojem očetu, ob izbruhu vojne je bil v Berlinu, zbežal črez Rusijo, Sibirijo, Mongolijo do kitajskega Šanhaja, Od tu se je pripeljal v Ameriko. Slučajno je dobil Elman njegove gesli v roke, začudil se, priporočil ga in nenadoma je zaslovel Vasić kot najboljši izdelovalec gosli. Njegove gosli imajo poseben čaroben glas, kakršnega imajo le še redki ek-semplarji starih mojstrov Amati-ja in Stradivarija. Poljska državna literarna nagrada Poljska država razpiše vsako leto posebno literarno nagrado, ki jo izpla.ča. pisatelju, ki se je tisto leto najbolj odlikoval. Literarna nagrada za leto 1927. je znašala deset tisoč zlotov. Dobil jo jo Leopold Staff za svojo pesniško zbirko «Uho ši'vanke». Staff ni novinec v literaturi. Njegovo prvo delo «Sanje moči» je izšlo že leta 1901. Staff je prehodil dolgo razvojno pot, ki ga je v zadnjem času privedla do mistično religioznih razpoloženj. ki so našla izraza tudi v njegovi poslednji zbirkL MOC PRET Roman v treh delih Spisala V. J. Križanovska. Le ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6'—, po poŠti priporočeno L 7*4#. V Inozemstvo L 8*60 oroti v naprej poslanemu znesku. - Roman je izdela iz .založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna J. Štoka, Via Milano 37 v Trstu. - Nar. Knjigarna, Gorica, • Carducci 7. - Katoliška knjigarna. Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. Vezane t originalne platnice (cena L 10) ni dobi v knjigarni STOKA. □OOOOODDDODOD umuje vsa tiskarska ada t Rojraoderne-Jen ssub. - st a ? pol asi a z D*nnoacrD^|iail Črkami, okraski l. t d. HliaiaMHMIBDI Unetupe, stereeftjpl-|# ter retoc. strojem, ■■■■■■■■■■■■■■■■a NaroCBa selzrr$nje|o točno !■ po zmernih l. - Telefon 11-57. TRST, UL. SaifBAN-CESCO d ASSISI 2t. □DDD0D[]DDDD0n □ o □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ o □ □ □ □ □ □ D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ g □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ p □ □ □ □ □ n □ □ g □ o D g g O o II ZLATARNA Albort Pevh Trst, Vin Mazalni 48 kupuje krone po 1*46 Popravlja in prodaja i'2tenino. roglstrovana »draga z orasj. poroltvom uraduje v laslni hiši Via Terra Menca 13,1. Telefon štv. 25-67. Sprejema navadne branil, vloge na knjižice, vloge na lek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje po 4% Večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema ,DINARJE" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (sate) Uradne ure za stranke od S'30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Avlovnobilska proga TrstLokev-Divača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhoci s trga Oberdan Vozni red od 15. tunija do 30. septembra. Delavnik: Odhod t iz Trsta: 12. in 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Sent-žeČ . 7. zjutraj in 18. zv. Nedelja: Odhodi iz Trsta: 7.30. 14.30 in 16. Dohodi v Senožače: 9., 16. in 17.30. Odhodi iz Senožeč: 7., 18.30 in 18.35. Listki za tja in nazaj: Tr^t-Divača in nazaj L 13—. Trst-Senožeče )n nazaj L 16'—. Avtomobilska proga Ghlozza-VHU RevolteHa-Cacciatore Vsako nedeljo in pripoznan praznik od 5.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3.— s povratkom L 5.—. Odhodi Id prihodi vlakov Trst - Tržič - Porto gr u aro - Benetke (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (l), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55 o), 9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44 !), 21.45 (b). 0.40 (b). Trs l-Bu je-Poreč (Državni kolodvor) Odhodi: 5.— (o), 9.45 (m), 13.55 m), 18.25 (m). Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), i8.20 (m;, 21.16 (m). Trst-Herpelje-Pcla (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (h**), 15.30 (b*), 19.— (o). Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), lb\3o (b**), 19.30 (b*), 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - Št Peter - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b),' 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trst-Gorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 fo), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Tr»t-Goxica-KrmIn-Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasu - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - Št. Peter na Krasa Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 vm), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorioa - PrvaČina - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o). Pomen kratic: — osebni vlak, b — brzo vlak, m — mis-Šani vlak, 1 — luksusni vlak.