GOSPODARSTVO LETO XIX. ŠTEV. 542 CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 25. JUNIJA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. 11 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Trst med Italijo in Jugoslavijo Veleposlanik Vejvoda: Italija naj več uvaža iz Jugoslavije Tiskovna konferenca, ki jo je sklical jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda na tržaškem velesejmu, je zopet pokazala, kako živo občutijo tržaški poslovni krogi in tržaški listi, v katerih se odražajo njihove težnje, vsa vprašanja, ki zadevajo gospodarske odnose med Italijo in Jugoslavijo. V razvoju teh odnosov pripada očitno Trstu posebna vloga kot tradicionalnemu posredovalcu, na drugi strani pa so se gospodarske koristi Trsta in tudi vse samoupravne dežele Furlanije - Julijske krajine, ki ji je Trst glavno mesto, še bolj povezali z gospodarskim razvojem Jugoslavije z znanimi sporazumi o trgovini z obmejnimi področji. Ta posredniška vloga v splošni trgovini med Italijo in Jugoslavijo in obmejno gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo sta za tržaške poslovne ljudi danes toliko bolj pomembna, ker se je vpliv Trsta zaradi njegovega položaja in nove politične gospodarske konstelacije v daljnem zaledju v povojnem času zožil ter je gospodarstvo Trsta zadela kri-za,^ iz katere se še ni izvleklo. če upoštevamo vse te okoliščine, nam bo povsem razumljivo izredno zanimanje predstavnikov tržaškega tiska in poslovnih ljudi, ki je prišlo letos do izraza na tiskovni konferenci. Od tod tako lepa udeležba, od tod tudi vrsta vprašanj, ki so bila postavljena na konferenci. Predsednik uprave tržaškega velesejma kap. Suttora je v svojem pozdravnem govoru še posebno naglasil, kako važno vlogo igra Trst v italijansko -jugoslovanskih gospodarskih odnosih; ta vloga je še pomembnejša, odkar je bila ustanovljena samoupravna dežela Furlanija-Julijska krajina. Pri trgovinski izmenjavi med obmejnimi deželami pripada važna vloga sejmom, tako zlasti sejmu «Alpe-Adria» in tržaškemu velesejmu, katerega se vsako leto udeleži lepo število jugoslovanskih razstavljalcev. Veleposlanik Vejvoda je nato podal splošno sliko italijansko-jugoslovanskih gospodarskih stikov ter pri tem naglasil važno vlogo Trsta za nadaljnji razvoj teh odnosov. Gospodarsko sodelovanje med obema državama se utrjuje, ugodni so tudi politični in kulturni odnosi. K razvoju trgovinskih odnosov gotovo pripomogla uvrsti-tev Jugoslavije med države, ki So deležne carinskih ugodnosti tabele «A»; s tem je bila medsebojna trgovina bolj sproščena. Novejši razvoj italijansko - jugoslovanske trgovine napravlja vtis, da je trgovina skoraj že. izčrpala možnosti, ki so dane v komplementarnosti obeh gospodarstev. Zato je treba iskati nove oblike medsebojnih gospodarskih stikov. Treba bo razviti sodelovanje na industrijskem področju; ni dvoma, da bi industrijska kooperacija po-Zlviia tudi samo trgovino. Govornik je izrazil upanje, da bo v najkrajšem času pričel 'delovati mešani italijansko - jugoslovanski odbor za industrijsko sodelovanje, katerega ustanovitev predvideva rimski novern-oerski sporazum. Veleposlanik Vejvoda je sicer z obžalovanjem ugotovil, da se v italijansko - jugoslovanski zunanji trgovini nenehoma kaže primanjkljaj za Jugoslavijo. Nagli razvoj jugoslovanskega gospodarstva ustvarja tudi nove možnosti za zunanjo trgovino, toda Italijani sistematično odbijajo jugoslovanske industrijske izdelki z raznimi izgovori, tako npr. se tudi v italijanskem tisku Pojavlja očitek, da Jugoslovani Prodajajo svoje izdelke izpod Pjednam&nih cen, torej v dum-Pmgu. Ta očitek ne drži. Veleposlanik Vejvoda se je “otaknil tudi obmejne trgovine c®r Pripomnil, da danes pred-stavlja ta že 10 odsto vse tr-govinskg izmenjave med Jugoslavijo in Italijo. Naglasil je .udi, kako pomembno vlogo tgra turizem med obema državama; dane so možnosti za P°glohitev sodelovanja ha tem Področju. časnikarji pa tudi nekateri Poslovni ljudje so nato postaji veleposlaniku več vprašanj v zvezi z gospodarskim sodelo-vanjem med Italijo in Jugoslavijo, kakor glede posledic stabilizacije dinarja na novi Podlagi, glede gospodarskega sodelovanja v trikotu Furlanija-Julijska krajina — Koroška — Slovenija, glede cestne povezave, glede prometa čez Jadran s trajekti, glede znanstvenega so- rbiskeeaa’nngied^ °'lajŠanja- Ca' ™i~T®ga, postopka na meji in glede odprave vizuma na potne Veleposlanik je kar v italijanščini dajal ustrezna pojasnila ter zlasti naglasil, da si bo tudi osebno prizadeval, aa se odstranijo vse ovire ki So morebiti še na poti prostemu razvoju gospodarskih stikov Tudi vprašanje odprave vizuma dozoreva, vendar to vprašanje ne zadeva samo odnosov med Italijo in Jugoslavijo, temveč je večstransko. Po tiskovni konferenci so si časnikarji v spremstvu veleposlanika Vej vode, jugoslovanskega generalnega konzula Janhube m drugih konzularnih nameščencev ter jugoslovanskih odposlancev ogledali jugoslovanski Paviljon. MANJŠINA — NAJ BO MOST Velese j ernsfca uprava je v hotelu De La Vlile priredila v čast jugoslovanskih gostov kosilo, med katerimi je spregovoril tudi jugoslovanski veleposlanik Vejvoda. Orisal je na__ kratko koristi, ki jih prinaša gospodarsko sodelovanje med obema sosednima državama; prijateljski odnosi prispevajo tudi k utrjevanju splošnega miru v svetu. Govornik je omenil tudi vlogo narodnostnih manjšin, ki naj postanejo živ most sodelovanja med obema državama. Jugoslovanski dan se je zaključil z običajnim sprejemom na vrtu jugoslovanskega generalnega konzulata, kjer sta sprejemala goste generalni konzul Rudi Janhuba in njegova soproga. Povabilu se je odzvalo res mnogo ljudi iz tržaškega poslovnega sveta pa tudi predstavnikov oblasti, (generalni vladni komisar dr. Mazza, predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldi idr.), slovenskega javnega življenja v mestu in na podeželju. Sestanek petih zbornic Na jugoslovanski dan je bil v popoldanskih urah na tržaški trgovinski zbornici sestanek predstavnikov treh zbornic samoupravne dežele (tržaške, goriške in videmske) s predstavniki gospodarskih zbornic za Slovenijo in Hrvatsko. Za ta sestanek je dala pobudo gospodarska zbornica Slovenije, vendar se ta ni razvil po določenem delovnem programu, ker je bilo zbornicam v Trstu, Gorici in Vidmu premalo časa na voljo za sestavo takšnega programa sporazumno s slovensko in hrvatsko zbornico. Na sestanku so se dogovorili, da bo nov sestanek predstavnikov vseh petih zbornic meseca julija v Gorici, in sicer v prvih desetih dneh meseca julija. čeprav je šlo za nekakšno improvizacijo, je bila udeležba tudi na tem sestanku velika. Predstavniki omenjenih petih zbornic so izkoristili ta kratek čas za razgovor o vprašanjih, ki se ■ pojavljajo zlasti v zvezi z obmejno trgovino, oziroma med gospodarskim sodelovanjem obmejnih dežel Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Hr-vatske. Govorih so o predlogu, da bi se kontingent sejma «Alpe-Adria» povišal; v trgovini v avtonomnem računu naj bi se razširila lista C (brezcarinskega uvoza v Italijo). Pristojne gospodarske ustanove naj bi podprle napore industrijskih podjetij, da bi navezala odnosne stike industrijskega sodelovanja. Sestanka, ki ga je vodil predsednik tržaške zbornice dr. R. Caidassi, so se udeležili poleg ravnatelja zunanjetrgovinskega oddelka pri tukajšnjem vladnem komisariatu dr. Tornade predstavniki tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske zbornice predsednik dr. E. Vatta in podpredsednik D. Košuta, pa tudi glavni tajnik italijansko-jugoslovanske zbornice dr. Di Salvio; za gospodarsko zbornico Slovenije so bili dr. B. Novak in L. Lesjak iz Kopra (bivši predsednik koprske gospodarske zbornice), v imenu gospodarske zbornice za Hrvatsko pa glavni tajnik Kurelič. Med sestankom sq bili udeleženci obveščeni, da je rimska vlada zvišala kontingent za letošnji sejem «Alpe-Adria» od 1,750 milijarde lir na 2,2 milijarde; zdaj je potreben še pristanek beograjske vlade. V smislu dogovora med italijansko in jugoslovansko trgovinsko delegacijo se je kontingent brezcarinskega uvoza v tržaškem avtonomnem računu, ki je doslej znašal za uvoz v Italijo okoli 600 milijonov lir, dvignil na 1,045 milijarde lir v vsako smer, kar pomeni, da bo Italija dovolila brezcarinski uvoz v tem obsegu, prav tako bo pristala Jugoslavija na brezcarinski uvoz iz Italije za 1,045 milijarde lir. Zdaj delajo na to, da bi se ta kontingent še povišal. Preosnova jugoslovanskih gospodarskih zbornic Glavni odbor Zvezne gospodarske zbornice v Beogradu je razrešil , dolžnosti predsednika dosedanjega predsednika Jakova Blažev,iča ter imenoval Toneta Boleta, dosedanjega podpredsednika, za vršilca dolžnosti predsednika. V jugoslovanskih gospodarskih krogih napovedujejo preosnovo sedanjega ustroja gospodarskih zbornic, in sicer v smislu, da bi pri njihovem vodstvu prišle bolj do izraza težnje podjetij, ki so včlanjena v njih. NOVO SOVJETSKO LETALO V Sovjetski zvezi so pokazali javnosti novo potniško letalo, na reaktivni pogon, v katerem Je prostora za 186 potnikov. č*re za letalo vrste Sonol «IL-62», ki ima visoko avtonomijo m se ne leti na rednih progah. Po vsej verjetnosti ga bodo prikazali na prihodnji aeronavtični razstavi v Parizu. Skupno tržišče tudi na severu? Politični in gospodarski krogi nordijskih dežel sledijo z velikim zanimanjem razgovorom med danskim ministrskim predsednikom Kragom in švedskim vladnim predsednikom Erlan-derjem, do katerih je prišlo te dni v Harpsundu pri Kopen-hagnu. Glavni predmet teh razgovorov je bila namreč ustanovitev skupnega nordijskega trga znotraj Evropskega področja svobodne trgovine (EFTA), za katero se sedaj stockholmska vlada zavzema z vso odločnostjo, potem, ko se je izkazal načrt, da bi spremenili EFTA v carinsko unijo po vzorcu EGS, za neizvedljivega. Švedi so pripravljeni zelo zrahljati sedanje ovire za uvoz poljskih pridelkov, s čimer u-pajo pridobiti Dance za svoj načrt, švedska vlada je tudi poudarila svojo pripravljenost za posebno agrarno ureditev v okviru EFTA, s čimer bi v trgovini med državami članicami dosegli boljšo uravnovešenost med industrijo in poljedelstvom. Te velike obetajoče «nove glasove iz Stockholma« so v Ko-penhagnu seveda z veseljem sprejeli na znanje. Do konkretnih dogovorov pa kljub temu verjetno za zdaj še ne bo prišlo, ker se morata Krag in Er-lander ozirati tudi na norveško vlado, ki pred novimi volitvami v septembru, pač ne bo sprejela nobenih tako važnih gospodarsko političnih odločitev. Do takrat bosta torej Stockholm in Kopenhagen zavzela čakajoče stališče. Če se bosta pa medtem sporazumela glede ustanovitve nordijskega tržišča, načrt jeseni verjetno tudi na Norveškem ne bo naletel na nepremagljive težave, zlasti ker v zadnjem času tudi pojema odklanjajoče ponašanje norveške industrije, saj bi bilo tudi v njeno korist sodelovanje nordijskih držav v EFTA. Drugo vprašanje je pa, kako stališče bodo do nordijske carinske unije zavzele ostale članice EFTA — Velika Britanija, Avstrija in Švica. Take daljnosežne spremembe brez njihovega pristanka ne bodo možne. Stališče teh držav ni jasno, za zdaj se izmikajo z izgovorom, da vprašanje še ni aktualno. (n) v Čustvena trgovina med Vzhodno in Zahodno Nemčijo? Od viška, ki ga je trgovinska izmenjava med Vzhodno in Zahodno Nemčijo dosegla v letu 1964, je zdaj pričela nekoliko upadati. Leta 1964 je vrednost te trgovine znašala 2,2 milijarde zahodnonemških mark, kar je predstavljalo višek po drugi svetovni vojni. Toda izmenjava med področji, ki danes sestavljajo Vzhodno oziroma Zahodno Nemčijo, je leta 1963, ko še ni bila industrija tako razvita, znašala 5,4 milijarde tedanjih mark, Izmenjava je torej bila tedaj živahnejša. V letu 1965 je izmenjava med obema Nemčijama pričela popuščati. Vzhodna Nemčija je zahtevala od Zahodne kredit 100 milijonov mark, iin to na račun blagovni račun 1 (za jeklo, premog, stroje v zameno za lignit in nafto iz Vzhodne Nemčije); na računu 2, ki zadeva industrijske izdelke, znašajo vplačila Vzhodne Nemčije samo 40 milijonov mark. Vzhodna Nemčija že nekaj let ne kupuje več proti takojšnjemu plačilu v gotovini, kakor bi lahko v okviru posebnega računa S. Izmenjava z Vzhodno Nemčijo predstavlja 2 odsto zunanje trgovine Zahodne Nemčije, izmenjava Vzhodne Nemčije z Zahodno pa 10 odsto njene zunanje trgovine. Vzhodna Nemčija kupuje v Zahodni velike količine finega jekla in opremo za kemično industrijo. Med obema Nemčijama ni carinskih tarif in za izmenjavo se ne zahtevajo devize, temveč sloni izmenjava na blagovni kompenzaciji. Zahodni Nemci trdijo, da kupujejo v Vzhodni Nemčiji tudi blago, ki bi ga morda pod boljšimi pogoji lahko nabavili drugod. Ta trgovina ima tudi nekakšno sentimentalno osnovo, ker gre za izmenjavo med državama, kjer živijo Nemci, ki jih veže ta skupna preteklost in pripadnost k istemu narodu. Zahodna Nemčija izvaža industrijsko opremo in druge industriske izdelke v zameno za lignit, mineralna olja in petrolejske derivate. Zahodnonemški tisk priznava, da se je kakovost blaga, ki ga izvaža Vzhodna Nemčija, še Jugoslovanska podjetja na tržaškem sejmu V jugoslovanskem paviljonu, oziroma na lesni razstavi razstavljajo na tržaškem sejmu naslednja podjetja: 1. ŽELEZARNA JESENICE (železo, jeklo, cevi, profili, žica, žeblji, elektrode); 2. TOMOS, Koper (izvenkrmni motorji za čolne); 3. STROJNA TOVARNA, Trbovlje (udarni granulator — drobilec za kamenje); 4. LABORATORIJA Export-Im-port, Zagreb (laboratorijska, medicinska, zobotehnična in foto oprema ter pribor); 5. VEGA, Ljubljana (episkopi, mikroskopi, leče in diaprojektorji) ; 6. LIV, Postojna (odlivki, obdelani in modeli); 7. UČILA, Zagreb (učila — šolski. poučni aparati); 8. PIRAMIDA, Zagreb (medicinske ampule); 9. TEHNO - IMFEX, Export-Im-port, Ljubljana (kovinski proizvodi — verige, okovje, igle); 10. TOVARNA VERIG, Lesce pri Bledu (verige, avtomobilske snežne verige); 11. TIK, tovarna igel, Kobarid (igle — industrijske, medicinske, orodje); 12. KOT, Tacen pri Ljubljani (razno galanterijsko okovje, kovinska galanterija); 13. AVTO - HRVATSKA, Export-Import. Zagreb (vozila in pribor); 14. METALNA INDUSTRIJA, Varaždin (ventili); 15. CONTAL Export-Import, Ljubljana (pisalni stroji in tehnična merila); 16. TOPS, tovarna pisalnih strojev, Ljubljana (pisalni stroji) ; . TOVARNA MERIL, Slovenj-gradec (različna merila); . ISKRA, Ljubljana (radio a-parati, gramofoni, kinoprojektorji, elektronski merilni aparati, deli in pribor); 19. KEMTJA-IMPEX, Export-Im-port, Ljubljana (kemikalije, eterična olja, kemični proizvodi, papir); 20. BELINKA, Ljubljana (Na perborat, peroksid); 21. PAPIR, Zagreb (pisarniški material, papir, embalaža); 22. KARBON, Zagreb .pisarniški material); 23. LIPA MILL, Zagreb (proizvodi papirne konfekcije); 24. BILO - KALNIK, Koprivnica na Hrvaškem (papirna em- Ho 1 0 70 J • 25. SLADKOGORSKA TOVARNA KARTONA IN PAPIRJA, Sladki vrh (papir, solfitni papir za zavijanje); 26. TVORNICA RAČUNSKIH SROJEVA, Zagreb (ročni in električni računski stroji); 27. TOKO, Domžale (usnjena galanterija); 28. KOTEKs - TOBUS, Export-Import, Ljubljana (usnje, galanterija in konfekcija iz usnja); 29. DERMA-KOTEKS, Zagreb (usnjena konfekcija in galanterija) ; 30. KONUS, Slovenske konjiče (Nadaljevanje na 5. strani) A posebno tkanin in živil v zadnjem času zboljšala. Vzhodni Nemci bi zdaj radi še več strojev, industrijske opreme in umetnih gnojil. Ker ni Vzhodna Nemčija dobavljala Zahodni obljubljene količine mineralnega olja, je Zahodna Nemčija s svoje strani dobavila manj železa in jekla Vzhodni Nemčiji, tako so se te dobave leta 1963 do leta 1964 padle od 315 milijonov mark na 185 milijonov. Tako je za Vzhodno Nemčijo nastal primanjkljaj 60 milijonov mark, ki gotovo ovira razvoj izmenjave, čeprav ne kaže, da bi se v prihodnje trgovinska izmenjava med Vzhodno in Zahodno Nemčijo posebno okrepila, ostane dejstvo, ki je veJikega pomena tudi za politične odnose med obema državama, da predstavlja trgovinska izmenjava le določeno vez med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, ki vpliva tudi na druge negospodarske odnose med vzhodnimi in zahodnimi Nemci. V. L. Širjenje kitajske trgovine z Zahodom Uvoz zahodnih dežel iz Kitajske ljudske republike je lani prvič presegel eno milijardo dolarjev. Britanska «Chir.a Asso-ciation» ceni lanske zahodne nakupe na 450 milijonov funtov, to je za 65 milijonov več kot v letu 1963. Hkrati se je povečal izvoz dežel na Kitajsko za 27 na 286 milijonov funtov. Trgovinska bilanca Pekinga z Zahodom izkazuje, kot se zdi, tako brez upoštevanja prevoznin in zavarovanj presežek od 89 milijonov funtov. Proti Sovjetski zvezi znaša ta presežek okoli 75 milijonov funtov, pri čemer je obseg trgovine po zahodnih cenitvah nazadoval od 215 na 165 milijonov funtov. Trgovina Pekinga z drugimi deželami vzhodnega bloka se 'e povečala. Od vseh zahodnih dežel je lani najbolj razširila svojo trgovino s Pekingom Japonska. Obseg blagovnega prometa v obeh smereh je bil s 110,7 milijoni funtov še enkrat tako velik kot v letu 1963. Najvažnejši uvoznik za blago iz Kitajske je bil Hongkong ki je pokupil glaga za 123,1 milijonov funtov. Sledijo Japonska s 56,6, Malajska z 32,15, Vel. Britanija s 24,6 in Zahodna Nemčija z 18,5 milijoni funtov. Kot dobaviteljica glaga na Kitajsko je bila na prvem mestu spet dežela pšenice — Avstralija z 62,5 milijoni funtov, sledijo Japonska s 54,2, Indonezija z 20,7, Francija s 17,8, Velika Britanija s 17,7 in Zahodna Nemčija z 9,1 milijonov funtov. _________(n) POSOJILO MEDNARODNE BANKE ZA KMETIJSTVO PERUJA Svetovna banka je odobrila denarnemu zavodu Ba-nco de Fomento Agripecuario v Peruju posojilo 15 milijonov dolarjev za obnovo kmetijstva in še posebno živinoreje. Po letu 1954 je Svetovna banka dovolila že tri manjša posojila (po 5 milijonov dolarjev) isti banki. Perujska banka posoja ta denar naprej, po letu 1954 je namreč že podelila kmetovalcem 14.400 posojil. Naj novejše posojilo Svetovne banke bo Peru moral vrniti v 15 letih ter zanj plačevati 5,5 odsto obresti. Prodajno servisna organizacija «ISKRE» iz Ljubljane vabi cenjeno tržaško občinstvo, da si ogleda razstavo njenih izdelkov v jugoslovanskem paviljonu tržaškega velesejma Državni udar v Alžiriji V noči med petkom in soboto je v Alžiru minister za narodno obrambo polkovnik Huari Bumedien z oporo vojaštva izvršil državni udar in zrušil predsednika Ben Belo. Oblast je iprevzel revolucionarni odbor, ki je v svojem proglasu na al-žilrsko ljudstvo očital Ben Beli, da je pripravljal osebno diktaturo v škodo alžirskega ljudstva in se tako izneverila načelom alžirske revolucije. Kljub posameznim demonstracijam, ki so jih vodili predvsem študenti, je Bumedien s svojo dobro organizirano (po francosko) in plačano vojsko (okoli 60.000 mož) obvladal notranji položaj. Ben Belo so uporniki dali zapreti, zanj sta posredovala predsednik Naser in etiopski cesar Haile Selasie. O resničnih vzrokih, ki so dovedli do državnega urada, si niso povsem na jasnem niti dobri poznavalci alžirskih razmer. Vse kaže, da gre deloma za osebno obračunavanje med voditelji, hkrati pa tudi za razlike v pogledih na notranjo in zunanjo politiko. Ben Bela se je skušal postopoma otresti vpliva vojaštva na politiko, zlasti pa polkovnika Bumediena, ki je poprej pomagal Ben Beli do oblasti, in organizirati oblast na civilni osnovi. Uvajal je gospodarsko -socialne preosnove v duhu ((evropskega« socializma — v gospodarstvo tudi sistem delavskega samoupravljanja Polkovnik Bumedien odklanja takšen socializem ter je pristaš ((mohamedanskega (arabskega) socializma, ki naj spoštuje mohamedanske tradicije, pa tudi samo mohamedanstvo. To naglasa tudi proglas revolucionarnega. Odbora. Takšno pojmovanje socializma naj bi bilo sorodno z Naserjevim pojmovanjem. S tem ni rečeno, da bo Bumedien zunanjepolitično povsem na strani Naserja. V Pamu so prepričani, da gre v Alžiriji za preobrat na desno. Značilno je, da je Bumedien dal izpustiti iz ječe nasprotnike prejšnje vladavine, a zapreti mnogo pristašev ((evropskega« socializma in komunizma. Nova vladavina naj bi tudi ne bila usmerjena «protiimpe-ririistično«. Predsednik Saragat v severnih državah Že kot zunanji minister je sedanji predsednik republike G. Saragat vnesel nove pobude v italijansko zunanjo politiko. Podobno podjetnost kaže tudi zdaj kot predsednik republike. V spremstvu zunanjega ministra Fanfanija je te dni odletel na obisk v severne države — na Dansko in na Norveško. V Kopenhagnu ga je toplo sprejel kralj Friderik IX. v Oslu pa kralj Olaf V. Po zadnjih poročilih iz Rima namerava predsednik Saragat v jeseni obiskati tudi Poljsko, kamor ga je povabila poljska vlada. Poprej bo še obiskal Latinsko Ameriko. Predsednik Moro obišče Jugoslavijo Iz Rima poročajo, da je predsednik Al do Moro sprejel pred nekaj dnevi jugoslovanskega veleposlanika Iva Vejvodo. Med tem sprejemom je bilo govora o sporedu obiska italijanskega ministrskega predsednika v Jugoslaviji. Moro odpotuje v Jugoslavijo menda v drogi polovici julija. Njegov obisk Jugoslaviji je bil že davno napovedan, vendar ni do njega prišlo iz raznih razlogov, predvsem v zvezi z vladno krizo v Italiji. Tito po Sovjetski zvezi Dne 18. junija je predsednik Tito v spremstvu svoje soproge Jovanke, članov CK zveze komunistov Jugoslavije Dj. Pu-carja, Koče Popoviča in Miien-tija Popoviča, književnika Miroslava Krleže, zveznega tajnika za finance Kira Gligorova in drugih visokih funkcionarjev odletel na obisk Sovjetski zvezi, kjer ostane menda 14 dni. Po prvih stikih s sovjetskimi državniki v Moskvi je Tito odpotoval z letalom v Minsk, nato v Sverdlovsk, od tod je odletel v Irkutsk v Sibiriji. Za 7 milijard dolarjev izmenjava Vzhod - Zahod Lansko leto vsaj 10 odsto več prometa Še celo po mnenju ameriške- ga desničarskega lista ,Time’ obseg blagovne izmenjave med Vzhodom in Zahodom nujno raste. Samo ob koncu maja letos imamo tri pojave, ki kažejo, kako hitro se razvijajo trgovinski odnosi med socialističnimi in kapitalističnimi državami. Združene države so odprle prvo trgovinsko razstavo v Budimpešti med brnenjem računskih strojev in ropotom traktorjev. Zahodna Nemčija je odprla v Bukarešti industrijsko razstavo v vrednosti šestih milijonov dolarjev, a Kitajci so na pariški svetovni razstavi med 37 udeležni-mi državami priredili naj večjo in najboljšo razstavo svojih izdelkov. Trgovina med Vzhodom in Zahodom je doslej redno rastla vsako leto za 10 odsto, letos pričakujejo, da bo prvič dosegla 7 milijard dolarjev. Ta blagovna izmenjava obsega ves svet in nešteto panog blagovne izmenjave: Japonci npr. uvažajo za milijone dolarjev premoga iz Severnega Vietnama in so sedaj nezadovoljni, ker se je zadnje čase prevoz premoga zmanjšal, ker se prestrašeni japonski mornarji zaradi vojne bojijo pluti po vietnamskih morjih. Drugi čuden primer trgovine: Angleži kupujejo kašmir na Kitajskem, ga predelajo v sviter-je, ki jih prodajajo v ZDA in drugod na zahodu. Delo v nekaterih italijanskih ladjedelnicah teče samo zato naprej, ker gradijo 6 tankerjev za trgovinsko mornarico ZSSR. Nekatere države štejejo trgovino z vzhodnimi državami za sestavni del svoje blagovne izmenjave s tujino. Finska izvaža 18 odsto svo- Tudi madžarsko gospodarstvo proti centralističnemu upravljanju Po zgledu drugih vzhodnoevropskih dežel je sedaj tudi Madžarska na tem, da pripravi spremembo svojega centralistično usmerjanega gospodarskega sistema. Medtem ko zlasti Češkoslovaška svojo gospodarsko preosnovo že izvaja, se Madžarska ukvarja šele z načrti. Kakor se da sklepati iz izjav dolgoletnega madžarskega finančnega ministra Rezso Nvera, ki jih je objavil «Nepszabad-sag», bo 130 strokovnjakov iz področja uprave in gospodarstva ter delavskih krogov izdelalo podlago za spremembo sedanjega gospodarskega sistema. Njihove predloge bodo do začetka prihodnjega leta predložili Centralnemu komiteju. Glavna naloga teh strokovnjakov bo, da najdejo pota za povečanje storilnosti, ne da bi pre tem kršili načela socialističnih delovnih metod. Ministrski nredsednik Janos Kadar je že v februarju v nekem govoru v parlamentu obžaloval, da se madžarskemu gospodarstvu kljub vsem uspehom ni posrečilo doseči ravni drugih evropskih industrijskih držav. Medtem ko je industrija svoje postavljene naloge še precej dcbro izpolnila, je popolna kolektivizacija madžarskega poljedelstva pripeljala do tega, da je nekdanja žitnica Evrope že več let navezana na uvoz živil. Čeprav ni madžarska industrija mednarodno konkurenčna, mora po Kadar j evih besedah poskušati dobiti za uvoz živil potrebne devize. Potem ko so skozi mnogo let poskušali ozdraviti gospodarstvo z upravnimi (administrativnimi) ukrepi, so v zadnjih mesecih začeli krčiti upravo ter tako sproščene sile usmerjati v proizvodnjo. Razen tega so povišali delovne norme, kar je pa imelo za posledico spet upad delovne morale. Kot je razvidno iz «Nyrovega» razgovora, bodo obrati dobili večjo samostojnost, na minimum bodo pa skrčili navodila centralnih organov. (n) je proizvodnje v vzhodne države, Avstrija in Grčija pa celo 20 odsto. RUSIJA NAJVEČJI KUPEC — ZAHODNA NEMČIJA NAJVEČJI PRODAJALEC Mnogi zahodni poslovni ljudje smatrajo, da je velikanska površina zemlje med Brandenbur-škimi vrati v Berlinu in Kitajskim morjem največje svetovno neobdelano tržišče. Od vzhodnih držav je seveda Rusija s svojima dvema milijardama dolarjev letno največji kupec zahodnega blaga, za njo Kitajska z 900 milijoni dolarjev, nato si slede Poljska, češkoslovaška in Vzhodna Nemčija. Največji prodajalec blaga na Vzhodu pa je Zahodna Nemčija s 656 milijoni dolarjev, druga Anglija, tretja Italija. Japonska in Španija pa sta vodilni nekomunistični državi v trgovini s Kubo. V zadnjih dveh letih je nastopil zastoj v kupovanju socialističnih držav na zahodnih kapitalističnih tržiščih, in sicer iz čisto razumljivih razlogov: Zaradi slabe letine žitaric je cela vrsta socialističnih držav bila prisiljena kupovati velikanske količine žita in tako ni ostalo dovolj valutnih sredstev za nakupovanje običajnih industrijskih proizvodov Zahoda. Toda resni poslovni krogi na Zahodu niso s tem stanjem zadovoljni, ker vedo, da so žitne kupčije kratkotrajne veljave in si žele redno trajno blagovno izmenjavo, ki bi prinesla stalno kupovanje industrijskih proizvodov Zahoda. Nekatere socialistične države poskušajo prodajati cenejše industrijske proizvode in ne samo surovine ali pa kmetijske pridelke. Bolgarija izvaža ladijske motorje in male tovornjake Grčiji, Švici in Indiji. S pomočjo švedske proizvaja Poljska pohištvo po skandinavskem okusu, a Čehi so začeli prodajati velike orodne stroje ZDA. Prihaja tudi do sodelovanja med podjetji v državah z raznim družbenim sistemom: Romuni so pozvali Italijane, da bi ustanavljali tovarne v njihovi deželi, znano je tudi, da je zahodnonemški Krupp v podobnih pogajanjih za postavljanje tovarn na Poljskem in v Bolgariji. že lansko leto nas je avstrijska poštna uprava s prelepo serijo znamk, ki kažejo posamezne dele Dunaja, opozorila, da bo letos na Dunaju od 4. do 13. junija Svetovna razstava poštnih znamk ali kratko WIPA, kar bi oomenilo Wiener Internationale Postwertzeichenausstellung, in tako sva se tudi midva z ženo odločila, da se kot stara filatelista udeleživa svetovne prireditve na cesarskem Dunaju. Vožnja po železnici ie trajala čez Beljak samo 10 ur, na voljo smo imeli tudi ležišča (cuc-cette) in družba do Dunaja j e bila prav prijetna. Z nami se ie vozilo kakih 50 deklet in starejših dam na dunajski Festival, ki je bil prav tiste dni v glavnem avstrijskem mestu. Iz Trsta smo se odpeljali ob 10. zvečer, na Bu. naju smo bili že ob 7. zjutraj Hotel smo si poskrbeli v VIII. okraju in bil je kar v redu. cena 200 šil. za noč. Nato smo se Dodali takoj na razstavo v Messe- Tržačana na mednarodni razstavi znamk Vrednost razstavljenih znamk okoli 25 milijard lir - Še živi cesarski Dunaj palast (palačo dunajskega velesejma) , toda glavna in veličastna je bila razstava v cesarskem gradu (bivšem Hofburgu), kjer so bile razstavljene najdražje znamke z vsega sveta. Zbirka angleške kraljice Elizabete s prvimi znamkami iz leta 1340 z vsemi mogočimi žigi. Brit. Gua-jana, Bermude Trinidad in nadvse dragoceni Mauricijus, ki je poznan le v nekai primerkih itd. čudovite so bile zbirke kardinala Spellmana, ki je razstavljal znamke cerkvene države, dalje znamke princa iz Monaka, dalje stare italijanske znamke Toskane. Sardinije, Lombardo Veneto, žigi in znamke stare Avstroogrske, Belgije. Nizozem- ske, Francije itd. Vsa razstava je bila cenjena na 25 milijard lir! Največ je bilo Angležev in A-merikancev, ki so tudi kupovali in plačevati kar s traveller čeki. Italija je bila bogato zastopana z vsemi znanimi trgovci (Dr. Bolaffi. Diena, dr. Rivol-ta, ki je kot sem slišal .odnesel tudi prvo nagrado in se je predstavil s prekrasno zbirko Lombardo Veneto ter drugimi redkostmi.) Iz Trsta ie razstavljal samo neki zasebnik in ta ie prejel za albanske znamke srebrno kolajno. Toliko dragocenosti in redkosti v filateliji nisem še nikoli videl in niti svetovna razstava v Parizu (1.1964), bi rekel, da je ni mogla prekositi, še nekaj! Pri vhodu v impozanten Hof-burg pa še danes stoji preprost marmornat spomenik Francu Jožefu m ob tej priliki je bil takorekoč zasut v rdeče nageljne. Takšen je današnji cesarski Dunaj ... Vsepovsod je bilo polno policije in organov državne varnosti. Ko sem nekoga vprašal, zakaj ta okrašeni spomenik iz davne dobe. mi je smehljaje odgovoril; «Francu Jožefu se ima Dunaj mnogo zahvaliti za marsikaj in tudi vsa Avstrija mu je lahko hvaležna...» Očitno še mnogo Avstrijcev čaka na povratek Otona Habsburškega. Cene v restavracijah so zmerne, dobro kosilo z dunajskim zrezkom in prikuho stane 60 šil., pivo je odlično (Schvvechat in Goss). škoda le, da je lilo kakor iz škafa .Zato si nismo utegnili ogledati umetnine v mestu in okolici, kot smo se prvotno namenili. Na Dunaju smo ostali le tri dni in ti so bili kljub dežju zelo zanimivi. V soboto proti večeru sva si ogledala še katedralo sv. Štefana, ki pa se mi je zazdela kljub svoji gotski kra. šoti nekako pusta in dolgočasna... Morda je bilo tega krivo tudi slabo vreme ... V nedeljo, na binkošti, sva se s ženo odpeljala okrog osme ure z brzim vlakom proti Trstu. Prihodnja WIPA bo čez kakih 30 let in tedaj nas ne bo več! še nekaj bi skoraj pozabil V spomin na razstavo je avstrijska poštna uprava izdala serijo priložnostnih znamk, katere so bile v nekaj dneh razproda ne in so že tedaj kupci zanie plačevali tudi trikratno nominalno ceno. F. K. ■tlenje Kdo si upa pobrati kamen? Za umetnika in njegovega imprezarija je vsekakor dobro, da mnogo govorijo o njem. Danes ni več važno, iz katerega razloga, važna je >e-klama in boljše od pisane ie gotovo ni. Gina nima zdaj posla ne s financo, ki ji je morda prijavila premalo dohodkov, tudi ne z državljanstvom, oziroma potnim listom, ki ga notranje ministrstvo svojčas ni hotelo dati njenemu sinu — napol Italijanu in napol Slovencu. Lollobrigida nima opravka niti s sodnikom, ki naj razsodi, ali ima ona prav ali filmska družba, s katero se je pogodila za filmsko snemanje. Lepa Lollobrigida je padla v kremplje kar samega javnega tožilca, ker se je pregrešila proti morali: med filmanjem se je dala posneti v Evini naravni obleki, ožarjena z močnejšimi žarki, kakor so sončni. Ni res, trdi ona, to je bil samo privid, igra barv, umetne svetlobe, žarometa in senc, v resnici ni bila naga. Sicer: Ali je nagota nekaj res tako strašnega? V umetnosti gotovo ni, odgovarjajo njeni zagovorniki. In če je morala ena, naj pobere kamen, kdor se ni pregrešil proti njej! Oglasilo pa se je tudi mnogo uglednih italijanskih piscev, pisateljev, filozofov in sociologov, ki govorijo nekako takole: Italija je potrebna v razpravljanju o odnosih med žensko in moškim, recimo kar, o spolnih vprašanjih več prostosti, pa tudi več naravne sproščenosti v zasebnih razgovorih in tudi med javnim nastopanjem obeh spolov. Toda prenagliti se Italijani na tej poti ne smejo. Privoščiti si ne smejo toliko v tem pogledu kakor npr. severnjaki; v severni Evropi je šel razvoj hitreje. Neki pisatelj opozarja, da Milan, Turin in Rim še niso vsa Italija, saj živi večina italijanskega ljudstva izven velikih mest; pa še tisti, ki živijo po mestih, so z eno nogo še na deželi, od koder so prišli. Ne smejo si delati ukvar, da živijo na Švedskem ali kje v Kaliforniji. Ali ne čuti to tudi sama Lollobrigida, ki je vendar nekemu časnikarju zaupno odgovorila na vprašanje, ali bi svojo hčerko vzgojila za filmsko umetnico, da ne? Ali ne bije še vedno tudi v njej vsaj šibko žila morale dekleta iz preproste italijanske hiše? — Ib — Na XVII. tržaškem mednarodnem velesejmu Čez 1100 razstavljalcev iz 23 držav - Razstave samoupravnih dežel - Tri specializirane razstave - Jugoslovanski izdelki tudi letos bogato zastopani V ponedeljek predpoldne je pomočnik ministra za narodno obrambo sen. Pelizzo odprl XVII. tržaški vzorčni velesejem v prisotnosti predstavnikov oblasti, tržaških poslovnih krofov, pomorstva pa tudi konzularnih predstavnikov držav, ki razstavljajo na letošnjem sejmu. Med predstavniki domačih oblasti naj omenimo predsednika deželnega odbora dr. Ber-zantija predsednika deželnega sveta dr. D. de Rinaldinija. gen. vladnega komisarja za deželo Furlanijo - Julijsko krajino dr. Mazzo in župana dr. Franzila: navzoči so bili tudi dr. L. A. Re-stivo, italijanski generalni konzul v Zagrebu, trgovinski svetnik pri italijanskem poslaništvu v Beogradu dr. V. Gorga, predsednik dunajskega inštituta za razvoj ing. G. Jaeger, dr. W. Szczepaniez iz poljskega poslaništva v Rimu, ing. R. Precek iz češkoslovaškega poslaništva v Rimu. Kakor vsako leto je na otvoritev seima prišlo močno odposlanstvo iz Jugoslavije, zlasti pa iz Slovenije: rimski veleposlanik Ivo Vej vod a, državni podtajnik za zunanjo trgovino Boris šnuderl, podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije inž. V. Kotnik, v imenu gospodarske zbornice za Slovenijo njen bivši predsednik Riko Jerman (zdaj glavni ravnatelj splošne gospodarske banke), na čelnik zunanje trgovinskega oddelka dr. B. Novak, oodpredsed-niš dr. inž. M. Hafner (glavni ravnatelj jeseniške železarne), svetnik Franc Burger (ki ostane jugoslovanski delegat za ves čas sejma); dalje v imenu ju-goslovansko-italijanske trgovinske zbornice v Beogradu inž. F. Kneževič in njen glavni tajnik D. Marič. Inž. Kneže vič je hkrati podpredsednik gospodarske zbornice za Hrvatsko, v nje-n.jem imenu je prišel tudi glavni tajnik zbornice Kurelič. Naslednjega dne je prispel v Trst tudi član izvršnega sveta SRS Drago Flis. ki je prisostvoval tudi tistkovni konferenci veleposlanika Vejvode Kap. Suttora o vlogi sejmov Zbrane je pozdravil predsednik sejemske uprave kap. Suttora, ki je zlasti naglasil, da tako močna udeležba tujih razstavljavcev in tujih držav na tržaškem sejmu dovolj jasno govori o važnem položaju, ki ga zavzema Trst v mednarodni trgovini. Proti Trstu težijo širni predeli srednje Evrope in Podonavja, ki predstavljajo njegovo naravno zaledje. Ni slučajno. da bo prav iz Trsta speljan naftovod na Bavarsko. Seveda je ustrezno zahtevam sodobnega prometa treba urediti tudi pristanišče in njegove prometne zveze z zaledjem. Ustanovitev samoupravne dežele postavlja Trstu kot glavnemu mestu nove naloge, odpira pa tudi nove možnosti za njegov razvoj; dežela seveda mora podpreti tudi težnje tržaškega pristanišča. Tržaški župan pozdravlja specializacijo Tržaški župan dr. Franzi 1 je z zadovoljstvom ugotovil, da se tržaški velesejem specializira; o tem pričata razstavi posvečeni lesu in kavi. Dr. Franzil je tudi naglasil, da je na letošnjem sejmu zastopanih vseh pet samoupravnih dežel. Vsekakor naj tržaški sejmi postanejo ogledalo proizvodnje zmogljivosti samoupravne dežele. Zelje sen. Pelizza Državni podtajnik ministrstva za obrambo sen. Pelizzo je v uvodu omenil, da ga je vlada poslala v Trst, da bi odprl sejem. ker so ministri zaposleni z reševanjem vprašanj, ki zadevajo tudi našo deželo. (Na sejmu so opazili, da so se ob ograji pojavili predstavniki delavstva noseč napise, da je treba ohraniti ladjedelnico Sv. Marka. Pozneje je sen. Pelizzo te predstav, nike tudi sprejel, da so mu lahko razložili zadevne želje delavstva in Tržačanov). Sen. Pelizzo je poudaril, da je tržaški sejem najvažnejša prireditev v deželi z vidika domače in mednarodne trgovine. Ne gre samo za snidenje poslovnih ljudi, temveč ob tej priložnosti se zbirajo tudi izvedenci z raznih področij in potrošniki. Na sejmu se odraža gospodarski razmah samoupravne dežele, vendar naj pride do izraza tudi večja solidarnost vse Italije. Država naj s svojim, posredovanjem še bolj pripomore k reševanju določenih krajevnih vprašanj. Sen. Pelizzo je ob koncu izrazil prepričanje, da se na obzorju pojavljajo znamenja ki napovedujejo gospodarsko obnovo dežele s pomočjo države. Nato je v imenu vlade odprl XVII. tržaški velesejem. Takoj v ponedeljek je bil d«n. posvečen Zahodni Nemčiji. Ob tej priložnosti ie zahodnonem-ški konzul v Milanu Herman Flender priredil sprejem. Zahodna Nemčija ima letos kolektivno razstavo, in sicer razstavlja kmetijske pridelke, zlasti živila, pa tudi kmetijske stroje. Značilnosti letošnjega sejma Osnovne značilnosti letošnega sejma je orisal predsednik sejemske ustanove kom.. Suttora na posebni tiskovni konferenci, na sejmišču. Glavni namen te važne prireditve je tvorno prispevati k gospodarskemu dvigu našega mesta, mimo tega pa še bolj poudariti važno vlogo Trsta v mednarodni trgovini. Letos sodelujejo na tržaškem velesejmu v uradni obliki spet dežele, katerih zunanja trgovina se odvija v večji ali manjši meri čez Trst, se pravi dežele Srednje Evrope, dalje afriške in južnoafriške dežele. Značilen je čvrst nastop obratov državnega zavoda IRI, prvič pa beležimo prisotnost samoupravne dežele Furlanije -Julijske krajine poleg ostalih štirih dežel z avtonomnim statutom. Število dežel, ki se uradno udeležujejo sejma je letos višje kakor lani, to pa izpričuje pomembno vlogo Trsta in hkrati nastavlja pereče vprašanje pomanjkanja prostora na sedanjem sejmišču, p čemer smo že večkrat poročali. (Zlasti govorijo o tem, da bi zgradili novo sejmišče ob morju nekje pod Svetilnikom zmage z delnim zasutjem morske obale). Tujih dežel, ki se uradno udeležujejo sejma, je devet: Jugoslavija in Avstrija (ki sta prisotni že od vsega začetka od 1. 1948), Zah. Nemčija, Češkoslovaška, Poljska, Madžarska, Kamerun, Nizozemska (ki že pet let ni bila prisotna) in novoustanovljena republika Tanzanija (nastala je iz zdru žitve bivših britanskih kolonij Tanganike in Zanzibara). Prisotni so seveda tudi številni privatni operaterji iz drugih dežel, ki jih torej zastopajo na našem sejmu zasebna po djetja ali poluradni organi, kakor n. pr. zastopa Brazilijo znani zavod za kavo Istituto Brasileiro do Cafe. Vsega sodeluje 23 tujih dežel. Vseh podjetij iz Italije in tujine, ki razstavljajo je 1.102, 496 tujih in 606 italijanskih (lani 1.057 razstavljalcev, od tega 547 domačih in 510 tujih) Prireditve posvečene lesu, pohištvu in kavi Kot smo že dejali, se odraža v tržaškem sejmu gospodarski razvoj Trsta. S tega stališča moramo tembolj ocenjevati specializirane razstave lesa pohištva in ladjedelske industrije, kakor tudi številna zasedanja, n. pr. o kavi in lesu. Les in konkurenčni material Vprašanje lesne trgovine zavzema zelo važno mesto na trža- škem sejmu, saj izvršuje tržaško pristanišče važno nalogo v trgovini z lesom med Italijo in tujino, zlasti pa v tujem tranzitu čez Italijo. Lesu sta posvečeni dve važni pobudi: XIV mednarodna lesna razstava in X. mednarodni lesni dan (29 junija). Lesni dan bo pod pokroviteljstvom ravnateljstva za gozdno in gorsko gospodarstvo pri kmetijskem ministrstvu in s sodelovanjem trgovinske zbornice ter Združenja tukajšnjih lesnih operaterjev. Osrednje vprašanje, o katerem bodo razpravljali na lesnem zasedanju se glasi »POSPEŠITI PORABO LESA GLEDE NA KONKURENCO NADOMESTNIH MATERIALOV«. Zasedanju bo predsedoval glavni ravnatelj za gorsko in gozdno gospodarstvo pri kmetijskem ministrstvu dr. Pizzi-gallo, prisotni pa bodo številni znanstveniki in izvedenci mednarodnega slovesa. Ob okrogli mizi si bo sledilo par zanimivih poročil, ki jih bodo podali ravnatelj lesnega odseka pri ustanovi FAO - EGS v Ženevi, profesor tehnologije na zagrebški univerzi inž. Ivo Horvat, ravnatelj curiškega »Lig-num» inž. Lanz, ravnatelj vsedržavne zveze trgovcev z lesom in plutovino dr. Trip-podo in inž. Giordano. Govorili bodo o stališčih dežel s svobodnim gospodarstvom in s socialistično ureditvijo do vprašanja konkurence med lesom in lesnimi proizvodi na eni strani ter nadomestnimi snovmi na drugi strani, dalje o propagandi za uporabo lesa in o lesni trgovini v okviru Evropskega skupnega trga s posebnim poudarkom na Italijo. Razen tega je na sporedu tudi vsedržavno zasedanje o gojitvi topola (28. jun.), ki ga organizira sejemska uprava s sodelovanjem vsedržavnega združenja gojiteljev topola in milanske revije «11 Pioppo«. O lesni razstavi poročamo posebej. Mednarodno zasedanje o pohištvu Pohištvena industrija je bila vselej vidno zastopana na tržaškem velesejmu Obiskovalci sejma se zelo zanimajo za pohištvene razstave italijanskih, kot tudi tujih podjetij zlasti jugoslovanskih. Omenimo naj zanimivo VIII. mednarodno zasedanje o pohištvu (27 jun ). Ne njem bodo izčrpno poročali o sedanjem položaju in o bodočih perspektivah italijanske pohištvene industrije. Posebna pozornost trgovini s kavo Trst velja za najvažnejši sredozemski center v mednarodni trgovini s kavo, kaj kmalu pa se bo povzpel do vidnega me- sta tudi v svetovnem merilu. Sejemska uprava je glede na to pripravila letos prvič in s sodelovanjem trgovinske zbornice ter Združenja operaterjev s kavo posebno zasedanje, ki bo posvečeno proučevanju neštetih vprašanj, povezanih s trgovino s kavo (Mednarodni dan kave — 1. julija). Na zasedanju bodo prebrali svoja poročila glavni ravnatelj francoskega zavoda za kavo in kakao v Parizu prof Coste, portugalski izvedenec iz Lizbone inž. Esteves, francoski strokovnjak prof. Navellier in predsednik zbornice za kmetijstvo, živinorejo in gozdarstvo Kameruna Ephrem. Prireditelji si nadejajo od zasedanja o kavi znatno pospešenje trgovine z afriškimi deželami. Srečanja z afriškimi gospodarstveniki S sodelovanjem tukajšnje trgovinske zbornice priredi sejemska uprava letos že drugič vrsto koristnih srečanj med tržaškimi operaterji in gospodarstveniki srednjeevropskih dežel ter kvalificiranimi predstavniki gospodarstev iz 10 afriških dežel (Maroka, Libije, Etiopije, Gabona, Malte, Kameruna, Tunizije, Gane, Nigerije in Tanzanije). Ta srečanja imajo ve- lik pomen, ker odpirajo nove možnosti za trgovinsko izmenjavo med Evropo in Afriko čez Trst. Ostale prireditve Med značilnostmi letošnjega sejma so poleg »dni« posvečenih posameznim deželam, ki se uradno udeležujejo sejma, dneva obrtništva (25. junija), modnega defileja v avstrijskem paviljonu idr., uradne razstave vseh petih italijanskih dežel s posebnim statutom (Sicilije, Sardinije, doline Aosta, Gornjega Poadižja in Furlanije - Julijske krajine) in mogočen prikaz naj novejših proizvodov s strani obratov zavoda IRI. Tudi letos je IRI zastopan v vseh sektorjih: Finmeccanica (Ansaldo San Giorgio, Officine Meecaniche Triestine, Termo-meccarrica), Finsider (Italsider, Stabilimenti Dalmine), Fincan-tieri (CRDA, vštevši obrate v Trstu in Tržiču) in Finmare (Italia, Tržaški Lloyd, Adriatica, Tirrenia). Pod okriljem sejma bo (25. in 26. jun.) X. vsedržavno zasedanje o proizvodnosti, ki ga organizira Pokrajinski center za proizvodnjo v Trstu s sodelovanjem Centra za gospodarski razvoj Trsta in pod pokroviteljstvom predsedstva ministrskega sveta v Rimu. Sem ter tja po paviljonih Velika železna vrata sejmišča pred novokrščenim De Gasparijevim trgom so za nami. Občutek imamo, kot da nismo več v Trstu, ampak v čisto malem pestrem mestecu, ki je čez noč zrastlo iz tal v bližini mestnega središča. Zanimivo je, s kakšnimi različnimi občutki se ljudje odpravijo proti paviljonom. Otrokom je to v slast, saj se jim zdi, kot da so morda v Disneylandu ali v pravljičnem kraju, radovedno si ogledujejo najrazličnejše razstavljene predmete in kar tekmujejo med seboj, kdo bo pobral čim več prospektov in propagandnih knjižic. Ničemurnikom je obisk sejma le eden načinov, kako zapraviti dve urici ali pa morda ugodna prilika, da navežejo prijateljski stik in kaj več s dekletom. Nekaterim spet ugaja trušč in gnetenje ljudi in tako dalje, nihče pa ne pomisli na »konjunkturo« in na osnovni- namen prireditve; lepše je navduševati in spodtikati se nad razstavljenim blagom to pa nikomur ne koristi. Res je, da je sejmišče pretesno, da je tržaško gospodarstvo ubralo pot po klancu navzdol in da ni za površnega opazovalca na sejmu nobeno leto bistvenih novosti, toda upoštevati je treba, da igra javno mnenje važno vlogo na poti do socialnega, kulturnega, tu pa predvsem gospodarskega napredka; če pa je tako mnenje površno in gizdavo, potem javnost ni dovolj zrela, da bi tvorno ocenjevala trud m prizadevanja prirediteljev in vseh tistih, ki s svojim delom prispevajo k uresničevanju tako velike letne prireditve, kakršna je za Trst mednarodni vzorčni velesejem, No, pa pustimo taka razglabljanja ob strani in se napotimo proti paviljonom. Nasproti poslopju sejemske uprave, v pritličju paviljona D je obsežna in lična razstava oblačil in sintetičnih tekstil (organiziralo jo je Vsedržavno združenje industrij cev oblačilne stroke iz Milana). Tu naletiš na vrhunske dosežke italijanske konfekcije, ki se je proslavila malone po vsem svetu. Tik ob razstavi oblačil prikazuje svoja sintetična tekstila koncern SNIA-VISCOSA, razen tega pa je tu mesta tudi za pregleden prikaz vsakovrstnih preprog, odej, jestvin in pijač najpomembnejših domačih in tujih podjetij. V pritličju je še razstava publikacij (od otroških risank in revij do velikih knjižnih zbirk) založniškega podjetja Mondadori. V prvem nadstropju istega paviljona so namestili prvo razstavo Ustanove za deželo Furlanijo - Julijsko krajino in Rotacijskega sklada za industrijski razvoj Trsta in Gorice. Gre za povečane fotografske posnetke, iz katerih je razvidno dosedanje delo za gospodarski procvit naše dežele. Tu je še vrsta naj-različnih obrtnih izdelkov (od stanovanjske opreme s prepo-gami, deli pohištva in prevlekami iz blaga do mizic, nasie-njačev in podobnega za počit- dije, ki jih je zbrala v pester prikaz Zveza svobodnih obrtniških združenj Italije iz Milana. Razstava gospodinjskih strojev Paviljon A. Ta se nahaja na levi takoj po prostorih sejemske uprave (sestoji le iz pritličja). V njem gre med razstavljenim blagom levji delež električnim gospodinjskim napravam (hladilniki, pralni stroji, stroji za pranje posode, sesalci prahu, stroji za čiščenje par-ketov. za kemično čiščenje oblačil in sploh blaga idr.), radijskim m televizijskim aparatom ter razstavam knjig in revij. Tu si lahko ogledaš še toaletno opremo, avtomatske naprave za razdeljevanje pijač, juke-boxe, električne igralne aparate itd. Pod nadstreškom vzdolž istega paviljona prikazujejo italijanska podjetja vseh vrst grelca, klimatske naprave-,- kmetijske in gradbene stroje in podobno. i Tržaški obrtniki se uveljavljajo Paviljon C tv podzemskih pro. štorih paviljona A) je narne-nien obsežni razstavi tržaških obrtnikov. Ta postaja od leta do leta pomembnejša in bolj kakovostna, saj so naši obrtniki spričo hude konkurence tovarn pohištva prisiljeni nenehno boljšati proizvodno kvaliteto, m sicer tako v stilnem, kakor v tehnološkem pogledu Tržaški obrtniki pa se pri svojem poslu ne omejujejo le na izdelke, ki so namenjeni notranjemu trgu, ampak zajema njihovo delo tudi opremo ladij, tako so n. pr. v zadnjih letih ustvarili okusno in pestro opremo na petih velikih prekomornikih, spričo katere so zasloveli tudi izven domačih meja. Paviljon B je največji in je posvečen, kot običajno, mehanski industriji. Tu razstavljajo svoje najnovejše proizvodnje največii itali lanski idustriiski kompleksi. Med drugim smo opazili stroje za predelavo kovin in lesa, opremo za livarne, raznovrstne električne stroje, težke stroje za gradbeno stroko in tekstilno industrijo, kot tudi kmetijske traktorje in različno tehnično opremo. Pod zunanjim nadstreškom paviljona so razvrščeni razni obrtni izdelki, stanovanjske pritikline, toaletni pribor, destilirane pijače, olje itd. Na mednarodni lesni razstavi V paviljonu F v pritličju je nameščena XIV. mednarodna lesna razstava. Poleg Avstrije in Jugoslavije, ki se je udeležujeta uradno, beležimo tudi tu prisotnost Glavnega ravnateljstva za gorsko in gozdno gospodarstvo, Kmetijskega ministrstva, Vsedržavne ustanove za papir in celulozo, podjetja SAFFA iz Milana itd. Avstrija sodeluje na tej razstavi letos že štirinajstič, in sicer jo zastopa Bundesholzvvirt-schaftsrat z Dunaja. Tema av- izi lepljive snovi*. Jugoslavija se udeležuje lesne razstave že od vsega začetka. Zastopajo jo največja lesna podjetja kot Slovenijales. (Ljub ljana), Lesnina (Ljubljana), Ezportdrvo (Zagreb), Jugodrvo (Beograd) in Meblo (Nova Gorica). Exportdrvo razstavlja zelo lepo, bogato grajeno dnevno sobo iz hrastovega lesa v baročnem slogu. Cena se suče o-koli 1 milijona ki mu je treba prišteti - carino (ki znaša malo m arij). Pred lesnim paviljonom so razpostavljeni jugoslovanski les v deblih, oprema za vrtnarjenje, naprave za čiščenje gozdov itd. V prvem nadstropju pa je Vlil. mednarodna razstava pohištva, kjer je zgoščena pač najbolj kakovostna pohištvena proizvodnja iz vse Italije (razstavnega prostora je malo. zato je kakovost pohištva toliko boljša). Kaj razstavljajo Avstrijci Paviljon E (Palača narodov). V tej elegantni in funkcionalno grajeni trinadstropni stavbi so razstave tujih dežel, ki se uradno udeležujejo sejma. V pritličju na levi je avstrijski paviljon, ki ga je organiziral Zavod za pospeševanje gospodarstva pri zvezni trgovinski zbornici na Dunaju. Avstrijska razstava je letos posvečena tekstilu in konfekciji. Po našem mišljenju je preskromna. V paviljonu je skromen urad za informacije m stand za prodajo tobaka. Zbornica za kmetijstvo, živinorejo in gozdarstvo iz Yaoun-de.ja, ki je pripravila kamerunsko razstavo daje poseben poudarek izvoznemu blagu, v prvi vrsti lesu, kavi, oljnatim semenom, raznim jestvinam in tradicionalnim obrtnim izdelkom. Kamerun se letos udeležuje seima že šestič zapovrstjo. Madžarski paviljon je uredila trgovinska zbornica iz Budimpešte. Na ogledu so. kot že lani, živilski proizvodi, vina in likerji. Na stenah pa so razobe-šeni povečani fotografski posnetki, ki pričajo o razvoju džarske zunanje trgovine Za hip v jugoslovanskem paviljonu niče ob morju itd.) iz Lombar-1 strijske razstave se glasi: «Les Jugoslovanski paviljon je na desni strani pritličja Palače narodov. Razstavo sosedne dežele sta v sodelovanju organizirali gospodarski zbornici Slovenije in Hrvatske, paviljon na ie uredilo ljubljansko podjetje Ex-port-projekt, o čemer smo že pisali v prejšnji številki našega lista. Tudi najbolj površen opazovalec dobi ob vhodu v paviljon vtis. da je letos razstava Jugoslovanov znatr-o okusnejša, zlasti pa bolj pregledna kakor prejšnja leta .Za to gre nedvomno zasluga arh. inž. Dobrinu. ki je osnoval razporedi lev posameznih blagovnih skupin. Jugoslovanska razstava za'ema tako proizvode, ki so namenjeni italijanskemu trgu, kakor tiste, ki so namenjeni izvozu v č^morske dežele. Seznam prisotnih imrnclnvanskih nod'o,'j smo priobčili na druge"! mestu, tu bomo navedli le tlel številnih izpostavlienih nrmzvodov: ti gredo od tranzistorjev, gramofonov, radijskih aparatov, motornih koles, motoriev za motorne čolne do žic. žebljev v‘ert od pisalnih stroiev in ni sarniškega pribora do šolskega pribora in pisanih balončkov od merilnih naprav, baterij, leč žarnic in raznega orodja ter kemikalij do moške in ženske konfekcije ter najrazličnejših u'•-nienih izdelkov, za katere se skoro vsi obiskovalci naravnost porrdušuioio. od folklornih iz- ^alVov (pmlr, Tyr°r\T*ocy ]rnčorif» pletenin, opank itd.) do jestvin in n;',nč. od kniig py do glasbil. Opazili smo tud- kemično čistilo za oblačila «Tfikal». ki ga razstavlja ljubi lanska Kemija-Im-nex; kaže. da vlada za to čistilo nrece i sni e zanimahi= in njegov proizvajalec Lojze žitnik ie menda zaključil tu že več dobrih kupčij. M°d značilnostmi letošnie razstave moramo omeniti res pregleden razpored kniig. ki jih je postavila na razpolago za +o priložnost Cankarjeva založba iz Ljubljane. Vse naokrog no stenah paviljona so razobešeni povečani fotografski posnetki in barvne diapozitive, ki prikazujejo lepote hribovskih in goratih predelov Slovenije in nailješe turistične kraie ob jugoslovanski jadranski obali. V paviljonu posluje tudi urad za informacije, ki je dal na voljo obiskovalcem cele svežnje prospektov in zemljevidov ter podobnega materiala. Razstavo turizma ie organizirala Turistična zveza ki jo na s°imu predstavlja gospod Dolničar. Obiskovalec jugoslovanskega paviljona takoj opazi da ie jugoslovanska industrija že tako napredovala da že skoro ni izdelka, ki se ga ne bi lotila; naj omenimo samo izdelke precizne mehanike, razne merilne naprave in elektromotorje v miniaturi. Češkoslovaška razstava Izven paviljona razstavlja Maroko (folklorni izdelki za vsakdanjo rabo ali okras). V prvem nadstropju je 5 uradnih razstav iz tujine: češkoslovaško razstavo je organizirala Italijanska trgovinska zbornica za češkoslovaško v Milanu, prisotnih .ie 25 podjetij katerih proizvodi zajemajo pravzaprav vse temeljne sektorje gospodarstva v ČSSR: zlasti so omembe vred. ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA TRŽAŠKI VELESEJEM GOSPODARSKIH ZBORNIC SRS IN SRH (SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE in SOCIALISTIČNE REPUBLIKE HRVATSKE) ni kristalni izdelki, dragotine, lepotilna sredstva in živila lesni izdelki, zdravila, vc merilne naprave idr. Nizozemsko razstavo je uredi- Od 21. junija do 5. julija OBIŠČITE XVII. TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM Ta prireditev predstavlja važen sestanek vseh poslovnih ljudi, kakor tudi interes posameznikov, da jo obiščejo. Jugoslavija sodeluje s kolektivno u-radno razstavo in s specializirano razstavo v LESNEM PAVILJONU K I M Slovenski HOTEL «BLED l I A L I J A Lastnik Vinko LEVSTIK KOMA, Via S. Croce in Uerusalemme 40 — fel /77-10*2. /564783 ihzu železniške postaje — Direktna zveza f avte busom št 3 — Domača kuh-mu Vse sobe s prhami KOT VSAKO LETO, VABI SPOŠTOVANO TRŽAŠKO JAVNOST, DA SI OGLEDA PROIZVODE JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU V JUGOSLOVANSKEM PAVILJONU V PALAČI NARODOV, V LESNEM PAVLJONU IN V GASTRONOMSKEM PARKU niča v Italiji s (Nadaljevanje na 5. strani) Elektro inštalacijsko podjetje Sl AMBROŽIČ 1 MILAN TRSI Mirnmnrski drevored Ssl 'Iti Sprejemamo vsa popravila m naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telefonsko številko 29-322 1 Se priporočamo IZVOZNO - UVOZNO PODJETJE | SLO VENIJA SADJE» LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA 10-IV 1 1 Hladilnici: ■ ZALOG pri Ljubljani BOHOVA pri Mariboru Predstavništva in skladišča: j 1 i j , BEOGRAD, Kneza Mihajlova 7 SKOPJE, Vase Karajanova 9 MARIBOR, Kersnikova 3 KOPER, Vojkovo nabrežje 12 VOLČJA DRAGA KANAL OB SOČI CELJE SPLIT OSIJEK SUBOTICA ■zetr N. " ." -- . . - Ti v V vseh oddelkih veleblagovnice vam predstavljamo poletne modne novosti Moda krila in bluze je vedno aktualna. Prijetna svežina tudi v poletnih kostimih in oblekah. Za moškega, ki ostane v mestu ali gre na počitnice ali se bavi s športom, nudimo srajce, ki se ne likajo in sveže poletne obleke, ki se ne mečkajo po zmernih cenah: 18.900 - 21.000- 25.000 - 29.000 - 35.000 lir poletje V SMISLU NAJNOVEJŠE MODE ■m 1» e 3 coin TRST, Corso Italia Ce Ge Mm COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE d z o z 1MPOKT TRST TRIESTE i:\pohi TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGR.: C I G 1 E R R E VIA DELLA GEPPA N 9 C P 135 TRGOVINA ČEVLJEV GEC ALOJZIJ Trg Tra i Rivi 2, telefon 31-198 TRST — ROJAN KMEČKA BANKA f. Z. Z O. ). CORK:A VI. Morelli 14 Tel. 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovljena leta 1909 TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA A Mudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga damič TRST Via S. Lazzaro 23-11 Tel. 28-449, 31-996 TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1883 Destilacija esenc JANOUŠEK TRST BRRKOfUE - TELEFON 20-963 Lastna proizvodnja in izvoz; eteričnih olj za lekarniško uporabo ln Izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov. MEBLO • MEBLO • NOVA GORICA, Kidričevo 18 - JUGOSLAVIJA TRGOVINA O S n POHIŠTVOM O NA D DROBNO Proizvajamo vse vrste pohištva za izvoz v Nemčijo. Francijo Italijo in druge države. NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo. divane naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOGI». IZKORISTITE 200,o POPUST pri vsakem nakupu v tuii valuti — Prevozni in carinski stroški so v breme kupca po predpisih njegove države. Špedicijske operacije izvršimo sami. — Kupcem iz obmejnega pasu jamčimo dostavo na dom in montažo. Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE • Obiščite našo razstavo na tržaškem velesejmu • v jugoslovanskem lesnem paviljonu! METALMINERARIA uvoz izvoz PredstOVniŠtVO TRST, Via Trento 15-lil - Tel. 23-049 - Telegrami: METMIN Izvaža: abrazivni material, umetne smole, stroje za soline, kamnolome in ostalo industrijo, stekleno predivo, itd. Uvaža: kvareni pesek, bloke marmorja, lomljenee, felspat in ostale minerale VKMIX TRST • ULICA RISM0ND0 9 - TELEFON 30-100 IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA Ekskluzivna glavna zaloga; RADENSKA mineralna voda USTEKLENIČENA ISTRSKA in DRISKA VINA KRAŠKI TERAN in PRŠUT Pivo; PUNTIGAM in REININEHAUS OB OGLEDU TRŽAŠKEGA VELESEJMA POČIJTE SI V JUGOSLOVANSKEM GASTRONOMSKEM PARKU IN POKUSITE NAŠA IZBRANA VINA. — ODŽEJATE SE LAHKO TUDI Z NAŠIM PIVOM PUNTIGAM V AVSTRIJSKEM GASTRONOMSKEM PARKU. Sov. a r. I. TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA PROIZVAJAMO: STRAMIT PLOŠČE, primerne za gradbeništvo, v debelini 5 cm, širini 1,2 m in v poljudni dolžini 2 do 3 m. ZA HIDROIZOLACIJE PROIZVAJAMO: Bitumenske strešne lepenke, bitumensko juto, pergamin — bitumenski papir, ibitol — bitumenska raztopina, bitumenske mase za temelje, strehe, parkete, bitumenske paste za strehe, bitumenski kit, bitumenske plastične tesnilne trakove. ZA ASFALTIRANJE CESTIŠČ PROIZVAJAMO: Bitumenske emulzije, cut back — rezani bitumen, bitumenske sleme, bitumenske mase — za luge betonskih plošč, kamenih kock, tramvajskih tračnic. ZA ANTIKOROZIJO PROIZVAJAMO: Ibitol lak za nizke in visoke temperature, alubitol — aluminijeva bron. ca, avtopasta. avtohitol — bitumenska masa za cevovode. ZA TERMO-AKVSTIČNE IZOLACIJE PROIZVAJAMO: Mineralna vlakna, izolacijske vrvi 0 30 do 70 mm, izolacijske blazine, file za pode, styropor — plastična pena. ZA ELEKTRO-IZOLACIJE: Izolacijske bergman cevi — svetle, inštalacijski pribor — pipice in uvodnice, bitumenske kabelske mase za v zemljo in nad zemljo. » - LJUBLJANA - MOSTE Naše geslo je: dobra kvaliteta in solidna cena - Prepričajte se! BEOGRAD, SREMSKA ti — p0št. fah 234 Delegacija u TRSTU: Via Cicerone 8 Telefon 29-306 Jugoslovenska izvozna i krediIna banka A. D. centrala Vrši sva plačanja u okviru Tr.ščan-skog regionainog sporazuma preko svoga računa «CONTO AUTONOMOa kod Banca dJtalia u Trstu — Odr-žava korespondentske I kontokorent-ske odnose sa svim vodečim italijanskim bankama — Obavlja sve vrste bankarskih i menjačkih poslova. GRUDA-ŽIVINOPROMET expormmpori LJUBLJANA, Miklošičeva 10-111 PODJETJE TA IZVOZ UVOZ ŽIVINE IN ŽIVALSKIH PROIZVODOV. DIVJAČINI. PERUTNINE. JAJC, KRME Telefoni: h.c. 312-231, 310-965 Gl. direktor: 310-183 Kom. direktor: 312-124 Sektor za živino: 310-069 Sektor za meso: 310-546 Sektor za krmo: 312-235 Telex: 03-117 P.O.B.: 243 Delovni kolektiv podjetja se sa nadaljnje še uspešnejše poslovanje priporoča vsem poslovnim strankam, dobaviteljem in kupcem. TEHNIČNI PODATKI ZA NOVI «TOMOSOV» IZVENKRMNI LADIJSKI MOTOR: Maksimalna moč motorja Število valjev Gihna prostornina Premer valja Gib bata Kompresijsko razmerje 4 KS 1 59,6 ccm 42 mm 43 mm 7,5:1 Dovoljeno območje vrtljajev motorja pri polni obremenitvi Statična potisna sila vijaka Število krakov vijaka Premer vijaka Vzpon vijaka Redukcija vrtljajev motor-vijak Višina od zgornjega roba krme čolna do; osi vijaka najnižjega roba motorja Razdalja med vijakoma za pritrjevanje Odprtina steznik podkev od Poseben rezevoar s prostornino Gorivo; mešanica bencina in olja v razmerju Priključek za električno osve- 1 tlitev Teža motorja Maksimalna hitrost, odvisna od vrste in obremenitve čolna do 4600-5800 vrt.-min 42 kp 2 200 mm 120 mm 2,08:1 585 mm 695 mm 76 mm 18 do 50 mm 121 25:1 6 V, 17 W 15 kg 15 km-h Poraba goriva pri polnem plinu ca. J.|] TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER Export S J/.3RAN SEŽANA svojimi obrati: «TRANSPORT in SKLADIŠČA , «MARM0R» in «KOBiLARNA UPICA » IZVAŽA IN UVAŽA BLAGO PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU OPRAVLJA PREVOZNIŠKE IN SKLADIŠČNE USLUGE NUDI MARMORN ATE IZDELKE IN POLIZDELKE I'ER MOZAIKE VSEH VRST PRODAJA NA DOMAČEM TRGU INDUSTRIJSKO BLAGO ZA TUJO VALUTO NUDI TURISTIČNE USLUGE V SVETOVNO ZNANI KOBILARNI LIPICA SimNIJIlES IZV0Z-UV0Z LJUBLJANA Beethovnova 11 Telefon 23-930 do 23-939 Brzojav SLOVENIJALES LJUBLJANA Telex; 03-112 - 03-138 IZVAŽAMO; S žagan les • montažne hiše • stavbeno pohištvo • zaboje in platoje • gozdne sortimente • parkete ladijski pod panelke vezane plošče trde leoovinske plošče izolirke i verice • turnir • čevljarska kopita • športne artikle • šolske potrebščine in merila strojilnr ekstrakte izdelke lesne galanterije stole fino in serijsko pohištvo GOSTILNA OSTROUŠKA TRST, Ul. S. Nicold I - Telefon 37-918 M ISKRA JUGOSLAVIJA PROIZVAJA: avtomatske telefonske centrale, brezžične telefonske naprave, VF naprave, avtomatske telefonske aparate, merilne instrumente, električne števce, avtomatske varilne aparate, električno opremo za motorna vozila, električna ročna orodja, elektromotorje, selenske stavke, releje, kinoprojektorje za normalni in ozkotrač-ni film, signalno varnostne naprave za železniški promet, ojačevalne naprave vseh vrst, avtomat, ske javljalee požava. radioaparate in gramofone, sestavne dele za elektronske naprave, električne gospodinjske aparate. VSE INFORMACIJE IN PRODAJA; ISKRA PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA, LJUBLJANA, Kotnikova ul. 6, telefon 312-933, telegram ISKRA PRODAJA LJUBLJANA, telex 03-134 Elektromehanika, telekomunikacije, elektronika, avtomatika Jazbar Stanislav UVOZ - IZVOZ VSEH VRST BLAGA ZA STAVBEN1ŠTVO VEZANE PLOŠČE VSEH VRST export-i mport LJUBLJANA izvoz KROMPIRJEV IN KORUZNI ŠKROB • ŠKROBOVI DERIVATI • MINERALNA VODA • ZELENJAVNE KONZERVE • SIR • SUHOMESNATE IN KRAŠKE SPECIALITETE: PRŠUT — KRAŠKI, PRŠUT — ALA PARMA, BODJOLA UVOZ BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE • DELIKATESE • SPECIALITETE • ALKOHOLNE PIJAČE Z ■ TER cc Ml PREDSTA VNISJVA: - D J E. BEOGRAD tel. 621-718 -1 VV^L. ZAGREB „ 33-514 EXP0RT-IMP0RT RIJEKA ” 25-935 UMAG (Istra) Telefoni: 22-22, 21-59 IZVOZ in UVOZ vseh proizvodov po bla- Telex: 025-33 govnih listah maloobmejnega prometa OB OBISKU LJUBLJANE NE POZABITE OBISKATI SaturnuS Kovinsko predelovalna industrija - embalaža - avto oprema LJUBLJANA - Tel. 33-666, Brzojav: Saturnus Ljubljana E3 SUPERMARKET PASAŽA NA AJDOVŠČINI POPUSTA PRI PLAČILU S TUJO VALUTO E3 MARKET LJUBLJANA: • CIGALETOVA • PRULE • SAVSKO NASELJE • VOJKOVA • ŠENTVID U R O 1 Z V A J A ; _ RAZNOVRSTNO PLOČEVINASTO EMBALAŽO ZA PREHRAMBENO, <{N KEMIČNO IN FARMACEVTSKO INDUSTRIJO IZ ČRNE, RET,E IN ALU-PLOČEVINE. ARTIKLE ŠIROKE POTROŠNJE: KUHINJSKE ŠKATLE, PLADNJE, IGRAČE, RAZPRŠILCE ITD, DELE ZA AVTOMOBILE IN BICIKLE: ŽAROMETE VSEH VRST IN SVETILKE, ZGOščEVALKE, AVTOOGLEDALA, ŽAROMETE, ZVONCE IN ZGOščEVALKE ZA BICIKLE. ELEKTROTOPLOTNE APARATE: KUHALNIKE, PEČI IN RADIA-TORJE. LITOGRAFIRANE PLOŠČE IN ELOKSIRANE NAPISNE PLOŠČICE. V____________ _________________________________________ Turistični avtobus «AS 3500», karoserija «Avtomontaža» Ljubljana; 38-42 sedežev, zračno hlajen Diesel motor 125 KS, samonoseča karoserija PROIZVODNJA DIESEL VOZIL IN MOTORJEV: Kamioni «TAM 4500», 4,5 t. Avtobusi «A 3000 S in T», standardni in turistični, 32 sedežev. Specialna vozila: prekucniki, kamioni — hladilniki, gasilska vozila, cisterne za odvoz fekalij, cisterne za polivanje ulic, vozila za odvoz smeti. Kamioni «TAM 2000», 2 t. 4 cilindrski, 6 cilindrski zračno hlajeni Diesel motorji T ovarna Avtomobilov in motorjev ŽELEZARNA JESENICE JESENICE NA GORENJSKEM SR SLOVENIJA Telet. 245, 246, 250 Teleprinter: 03196 Ljubljana Telegram: Železarna Jesenice Tekoči račun: NB Jesenice 607-13J1-406 PROIZVODNI PROGRAM ŽELEZARNE JESENICE JEKLA: TOPLA IN HLADNA PREDELAVA: ■ konstrukcijska - za cementacijo in poboljšanje • za vzmeti - orodna « za ladjedelništvo • nerjaveča in ognjevzdržna palice; debela, srednja in tanka pločevina; hladno valjani trakovi; vlečena, luščena in brušena jekla; vlečena žica; transformatorska in dinamo pločevina VARJENE CEVI ELEKTRODE ZA VARJENJE JEKLA ŽEBLJI BODEČA ŽICA Podrobnejše informacije lahko dobite v našem katalogu in prospektih Maribor REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih. PROGRAMMA Dl FABBRICAZ10NE DEL C0MPLESS0 SIDERURGICO Dl JESENICE §gg|gg Novo vozilo TAM: vlačilec «TAM 6500 BVL», nosilnost 12 ton; zračno hlajen Diesel motor 125 KS. Izdelava kabine cAvtomontaža» Ljubljana, izdelava prikolice «ltas» Kočevje. ACCIAI: - da costruzione - da cementazione e bonifica - per molle - per utensili - per costruzione navi - inossidabili e resistenti al ealore LAVORAZIONE A CALDO E A FREDDO: barre, lamiere grosse, medie e sottili, nastri laminati a freddo, aeciai trafilati, ealibrati e rettifieati, filo trafilato, lamierini per trasformatori e dinamo TUBI SALDATI ELETTROD1 PER SALDATURA Dl ACCIAI CHIODI FILO SPINA TO Informazioni piu dettagliate sono riportate nel nostro catalogo e prospetti illustrativi 'ha, SE O IZIDU VOLITEV NA GORIŠKEM. O zadnjih pokrajinskih in občinskih volitvah na Goriškem poročamo zaradi boljšega pregleda še naslednje: 24 sedežev v pokrajinskem svetu bo razdeljenih takole: krščanski demokrati 10 (pri volitvah leta 1961 11), komunisti 6 (6), socialni demokrati 2 (2), neofašisti 1 (1), liberalci 1 (1), lipova vejica (Slovenska krščanska demokratska zveza) 1 (1), socialisti 2 (2), socialisti proletarske enotnosti - PSIUP 1 (0). Izvoljeni so bili trije Slovenci, in sicer Marko Valtrič na socialistični listi, Martin Kranner na listi lipove vejice in Marija Selič na listi komunistične stranke. — Mandati v goriškem občinskem svetu: krščanski demokrati 18 (poprej 20), komunisti 3 (3), liberalci 4 (2), socialni demokrati 6 (4), socialisti 3 (3), neofašisti 3 (5), lipova vejica (Slovenska demokratska zveza) 3 (3). Med Slovenci bo v goriškem svetu tudi Milan čeme, izvoljen na listi komunistične stranke, ker se je njemu v prid odpovedal Bergomas, ki ne more biti hkrati deželni svetovalec in občinski svetovalec. Vseh Slovencev bo 5. Ivan Prinčič, indiustrijec iz Krmina, je bil izvoljen v občinski svet v Kr-minu na listi krščanske demokracije. TRI VPRAŠANJA SLOV. OBČINSKEGA SVETOVALCA. Dr. T. Simčič je v imenu Slovenske skupnosti pozval tržaškega župana, naj kaj ukrene za zaščito kmetijskih zemljišč in pridelkov v tržaški okolici, ki iih uničujejo izletniki iz Trsta, škoda je toliko večja, ker je tajnih izletnikov z motornimi kolesi in avtomobili čedalje več. Govornik je izrazil tudi svoje začudenje, da še danes ni nikjer v okolici dvojezičnih napisov, ki so jih predstavniki koa-čzfiskih strank med temi tudi krščansko demokratske, obljubili predstavnikom Slovenske e-notnosti, ko so z njo sklenili političen sporazum, čudno je tudi. da občinska uprava ni uiti pri najnoveičem poimenova-niu tržaških ulic upoštevale stare želje tržaških Slovencev, da bt vsaj nekaj ulic imenovala Po slovenskih javnih delavcih in umetnikih, ki so delovali v T-stu. PROTI IMENOVANJU SLOV. OBČINSKEGA ODBORNIKA. — Med koalicijskimi strankami (krščanskimi demokrati, socialisti, socialnimi demokrati in republikanci) je prišlo do sporazuma da bi se tudi tržaški občinski odbor preosnoval v smislu koalicije levega centra. Socialisti so predlagali da h* njihovo stranko predstavljala v občinskem odboru svetovalca Mocchi in Dušan Hreščak. Proti imenovanju Dušana Hreščaka sta nastopila v občinskem svetu neofašist (pripadnik It v li lanskega socialnega gibanja) Morelli in liberalec Trauner. O-ba sta mnenja, da predstavlja imenovanje slovenskega odbornika nevarnost za italijanstvo Trsta, liberalec Trauner je še dodal da bi okvalificirani titovski predstavnik nikdar ne smel Prevzeti odgovornosti v odboru slavne italijanske občine.* žu- pan dr. Franzil je obljubil, da bo v primernem trenutku odgovoril na vprašanja omenjenih svetovalcev. KAKŠNO NAJ BO MANJŠINSKO ŠOLSTVO. Preteklo nedeljo je bila na Reki druga skupna seja izvršnih odborov Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz Trsta in Unione degli Italiani dellTstria e di Fiume. Predstavniki obeh organizacij so obširno poročali o tem vprašanju, in sicer podpredsednik SKGZ dr. Peter Sancin in prof. Schachler. Nato je bila sprejeta skupna resolucija, ki nagla-ša, da je za pravilen vpis v manjšinske šole potrebno u-strezno psihološko obračje, ki ga ustvarja medsebojno spoštovanje narodnih kultur in jezikov. Treba je odpreti predšolske ustanove v vseh krajih, kjer živijo pripadniki narodnostne manjšine in še posebno v krajih, !-'"«r delujejo take u-stanove večine. Treba je nadalje poskrbeti za strokovno izobrazbo družine in v ta namen ustanoviti strokovne in tehnične zavode raznih smeri v jeziku narodnostne manjšine. Ker so se dosednji seminarji za strokovno izpopolnjevanje obnesli naj se ti nadaljujejo. Bolji uspeh na znanstvenem liceju Glas iz občinstva Ako bi nas šteli na Bazovici Res je, popisa prebivalstva, kakor so ga izvedli oktobra 1961 na Tržaškem popisovalci Osrednjega statističnega urada, ne moremo priznati. Na vsem Tržaškem so našteli, kakor ste že poročali, 25.582 Slovencev. Škoda, da nas niso prišli popisovalci štet v Bazovico med zaključno svečanostjo mladinskega teka STEDO. Prav na Bazovici bi bili videli, kako so se ušteli pri svojem štetju. Na Bazovici je bilo prav gotovo osem do deset tisoč ljudi. (Predstavniki varnostnih oblasti so vse to videli in so o tem gotovo poročali tudi svojim starešinam). Pa bi se popisovalci prašali: Kako je mogoče, da je na tako svečanost prišlo okoli 10.000 odraslih ljudi — in to brez posebne propagandne akcije — če je na vsem Tržaškem samo 25.000 Slovencev? __________L. T. URBANISTIČNI NAČRT SEŽANE Sežana je prva občina na slovenskem Primorskem, ki je dobila do kraja 'izdelan urbanistični in razvojni načrt za več desetletij. Načrt predvideva naraščanje prebivalstva same Sežane na okoli 8.000 prebivalcev, poleg nje se bodo pa razvijali kot lokalna središča še Komen, Dutovlje, Tomaj, Štanjel, Senožeče. Divača in Kozina. Gospodarska podlaga razvoja bo industrija, trgovina, promet, obrt in v kmetijstvu v prvi vrsti vinogradništvo. Divača, ki je že zdaj pomebno cestno križišče, se bo razvijala tudi kot železniško, brž ko bo dograjena koprska železnica. R. G TVRDKA SILA JOŽEF uvoz IZVOZ TRST - Via Milano, 4 - TeL 28-944 Dne 11. t.m. se je na znanstvenem in klasičnem liceju zaključil pouk in s tem tudi solsko leto 1964-1965. Bilo bi gotovo odveč, če bi naštevali, kaj '.se se je dogodilo tega dne. saj je vsem znano, da imajo maturanti tega zaključnega dne proste roke in si lahko privošč.io vsakogar na šoli, od profesorjev do šolskih slug. Vzdušje je bilo praznično in vsa.tdo se je zabaval po svojih močeh; s strani večine sem slišal ugotovitve, da je bil ta dan zanje najlepši v šolskem letu. če so se tega dne vsi zabavali, je bilo naslednjega dne do maši vse drugačno razpoloženje ,vsaj za nekatere. V novem šolskem poslopju so bili namreč izobešeni končni uspehi in razen tistih srečnikov, ki bodo lahko za štiri mesece odvrgli knjige in pozabili na šolske dolžnosti, so bili drugi slabše volje. ker poleg vsega šolskega leta bodo morali žrtvovati tudi počitnice, ki so, kot sama beseda pove. nameniene nočitku. Maturanti imajo v teh dneh polne roke dela in skrbi, saj je morda od zrelostnega izpita odvisna njihova usoda. V letošnjem šolskem letu niso v resnici imeli vseh pogojev za intenziven študij. Pomisliti moramo, da sta se znanstveni in kla- sična licej letos mudila kar v treh šolskih zgradbah, tj. najprej mesec dni v Ul. Lazzareto Vecchio, nato sta bila gosta trgovske akademije, končno jima je bila izročena nova zgradba pri Sv. Ivanu. Za študenta brez dvoma nastopijo težave, ko zamenja okolje, saj se ni tako lahko prilagoditi novemu okolju. Glavna težava pa je morda obstajala v tem. da je vsaj polovico šolskega leta bil pouk v popoldanskih urah in s tem so bili oškodovani predvsem študentje s podeželja, ki niso imeli na voljo primernih avtobusnih zvez. Vsekakor se je letošnje šolsko leto zaključilo kar najbolje, v smislu, da so se maturanti že prilagodili novemu okolju in jim bo sedai laže opraviti svojo nalogo, posebno če Domislijo, da so prav oni prvi. ki delajo zrelostni izpit v tej novi šolski zgradbi. Glede učnih uspehov naj ugotovimo, da je letos odstotek odklonjenih dijakov manjši kot lani. povečalo .pa se, ie število tistih, ki bodo delali popravne izpite. Razpredelnica učnih usoehnv na znanstvenem in klasičnem liceju je za šolsko leto 1964-65 naslednja: kultura in žtvtiente Razredi 1. A zn. liceja 2. A zn. liceja 3. A zn. liceja 4. A zn. liceja 4.B zn. liceja Izdel. Popr. izpiti Odklon. 12 13 1 16 6 — 11 4 1 8 6 2 10 7 — Neoc. 1 Skupaj 27 22 16 16 18 dijakov. 18 5.A zn. liceja K zrelost, izpitu j e pripuščenih vseh 19 4. viš. gimn. 5 3 — — 5. viš. gimn. K zrelostnemu izpitu v, klasični licej je pripuščenih vseh 8 dijakov. 1 klas, licej 9 1 — — lo 2 klas. licej 7 1 — — 8 3. klas.i licej K zrelosti izpitu .je pripuščenih vseh 9 dijakov. —bs— PROSLAVA V RIŽARNI. V torek so organizacije bivših depor. tirancev, partizanov in nolitič nih preganjancev pripravile v rižarni veličastno proslavo v počastitev spomina prvih 40 žrtev (moških in žensk, Slovencev m Italijanov), ki so jih sežgal: nacisti v rižarni. Svečanosti so prisostvovali tudi nredstavniki oblasti in delegacija partizanskih združenj iz Kopra. Pirana ter Izole. Pozdravni nagovor je imel predsednik tržaške federacije združenja bivših političnih deportirancev E. Arpano, govo rili pa so še zastopnik stranke PSIUP dr. Pincherle, gospa Jo-le Burlo, prof. Sala, španski republikanski borec Jose Seville, Doro čok (v imenu istrske delegacije) in dva študenta — Italijan Goldschmidt in Slovenec Tom Marc. Med svečanostjo so položili v zloglasne celice mnogo rož in vencev, pel pa je pevski zbor Prosek - Kontovel. V VEDNOST TRGOVCEM. Tržaška prefektura opozarja vse trgovce mestne občine, naj se pri izvrševanju svojega poklica ravnajo po odloku z dne 24. 6. 1959, ki zadeva umik trgovin. Odlok zahteva, da vsak trgovec izpostavi na vidnem mestu (na vhodnih vratih ali v izložbah) obesek, na katerem je natančno naveden urnik obratovanja posamezne trgovine. ZNIŽALI BODO DAVEK NA IZVESKE V TRGOVINAH. Občinski odbornik za davke prof. Lonza bo sporazumno z županom Franzilom in vsem občinskim odborom postavil občinskemu svetu predlog o znižanju davka na izveske. Davek naj bi znižali za okrog 40 lir, in sicer s 1. januarjem 1966. MASE SOŽALJE Umrli so: V Trstu 75-letni Marij Pertot, 49-letni Anton Peru-šek, 86-letna Marija Logar, 79-letna Grozdana Sancin vd. Fonda 86-letna M ari: a Korošec vd. Dežjot, Zora Šušteršič (iz Praprota), Pepi Mezgec, Ivan Gregor) (Bazovica), 83-Ietna Roza Kobal vd. živec. Josipina Kovačič vd. Žerjal. 67-letna Ana Juriše vič roj. Ribarič. 70-letna Cecilija Sibelja por. Milanič in 79-letni Albert Mahnič; v Gorici 63-letni Anton Figelj (z Oglavja) 59-letni Josip Valenčič in 42-letni Alojz Obljubek. Slovenci hočejo sodelovati, zahtevajo pa svoje pravice V nedeljo je imela Slovenska prosvetna zveza v dvorani p. d. «Igo Gruden» v Nabrežini svoj 16. redni občni zbor. Na zborovanje je odposlalo svoje delegate 23 društev. V svojem poročilu je predsednik prof. Ubald Vrabec ugotovil, da se je začela v zadnjih letih obujati samozavest pripadnikov slovenske manjšine, da se mladina vse češče vključuje v javno življenje in postopoma prevzema mesta starejših in da je prišlo med pripadniki naše manjšine kljub različnim političnim nazorom do večje medsebojne strpnosti in celo že do določenega sodelovanja. »Slovenci hočejo v okviru demokratične države lojalno sodelovati na vseh področjih, spoštovati ustavo in biti res most, ki naj zbliža sosedna naroda in tako vzpostavi bratsko mednarodno sodelovanje)), je poudaril govornik. Iz razprave o tajniškem poročilu je izšla zlasti želja po enotnem nastopanju Slovencev proti raznarodovanju ne glede na njihovo politično opredelitev in potreba po izobraževanju slovenskega človeka v njegovem jeziku ter v naprednem duhu «v skladu z našimi narodnimi in kulturnimi izročili)). Občnemu zboru so prinesli svoje pozdrave: predsednik p. d. «Igo Gruden« Slavko Pertot, Andrej Kokot za Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca, Vid Štempihar za Zvezo KFO Slovenije iz Ljubljane, Miro Kapelj za Slovensko - hrvatsko ljudsko prosveto, Rado Rauber za Slovensko gledališče v Trstu, Vlado Švara za Glasbeno Matico, dr. Jože škerk kot deželni svetovalec Slovenske skupnosti, Drago Legiša kot župan devinsko - nabrežinske občine, Mario Kont za društvo «Ivan Trinko« iz Čedada, Jožria Smet za Slovensko planinsko društvo iz Gorice, Jože Cesar za športno združenje «Bor», Stojan Spetič za Mladinsko iniciativo itd. Po zaključeni diskusiji so izvolili novi odbor. Novi predsednik Slovenske prosvetne zveze je dr. Robert Hlavaty; podpredsednika: Vid Primožič in Marjan Kont; I. tajnik: Edvin Švab; II. tajnik: Silvan Križ-mančič; blagajnik: Klavdij Repič; gospodar: Edmund Košuta; pevski zbori: prof. Ubald Vra- Jugoslovanska podjetja na tržaškem sejmu LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je pristala 24. junija v Marseillu nakar je odplula proti Genovi in Reki. »Bohinj« je zapustila te dni Port Harcourt, namer, j ena v Lagos. «Pohor,je» pluje proti Temi, Lagosu in Apapi. «Zelen-gora» je zasidrana v Trstu. «BIed» odpluje 17. julija z Jadrana proti zahodnoafriškim pri. staniščem. »Ljubljana* pluje proti Buenos Airesu. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta. Proga Jadransko morje — Severna Evropa: «Sloboda» 1. do 7. julija; Proga Jadransko morje — Severna Amerika: «Novi Vino-dolski» 21. julija; Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: «Risnjak* 3. do 7. julija; Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Vojvodina* 9. julija, «Uljanik* 15./25. julija; Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: <$Romanija» 29. julija; Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: «Ko-strena« 1./10. julija, «Trebi-nje» 15. avgusta; Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: «Hrvatska* 28. junija/5, julija. Prihodi v Trst. «Drvar* (zaliv ZDA) 27. junija; «Crna gora» (Sev. Amerika) konec junija. SOVJETSKA NAROČILA JAPONSKIM LADJEDELNICAM. Po vesteh iz Tokia so Sovjeti pripravljeni naročiti v japonskih ladjedelnicah okrog 40 ladij. Med temi naj bi bilo več petrolejskih ladij z nosilnostjo 20 do 70.000 ton. Lansko leto niso prejeli Japonci nobenega naročila iz ZSSR. pač pa so leta 1962 zgradili za Sovjete 12 petrolejskih ladij in 5 tovornih ladij za skupno 480.000 ton. bec in Pavlina Komel; dramski odsek: Filibert Benedetič in Savina Remec; šolski odsek: Antonija čok; godbeni . odsek: Svetko Grgič; prireditve in predavanja: Silvij Tavčar in Sa-verij Rožič; knjižničar: Marjan Pertot; tisk: Lojze Abram; šport: Franko Vitez in Davorin Pelicon; odborniki: Stojan Spetič, načelnik Slovenskega kluba v Trstu in načelnik kluba »Simon Gregorčič« v Gorici; nadzorniki: Gorazd Vesel, Darko Švab in Miro Prešel; razsodišče: dr. Gojimir Demšar, Boris Race in Ivo Marinčič. Šesti festival jugoslovanske folklore Letos od 26. do 31. julija bo v Kopru že šesti jugoslovanski foklorni festival v plesih in pesmi. Nastopile bodo poklicne eskupine »Lado« iz Zagreba »Kolo« iz Beograda in »Taneč« iz Skopja, izvirne in izbrane skupine ter skupina iz tuje države. Med izvirnimi bodo skupine iz Istre, Kvarnera in Bele krajine, j Kot tujci bi morali nastopiti Grki, so pa letošnjo turnejo po Jugoslaviji odpovedali, zato bodo izbrali kako drugo. Prireditve bodo v Kopru, Ankaranu, Izoli, Portorožu in Piranu. Zaključna prireditev »Jugoslavija pleše in poje« s Folklorno nočjo bo 31. julija v Kopru na Titovem trgu in jo bosta prenašali zahodna Evrovizija in vzhodna Intervizija, ki sega do Vladivostoka. Za obisk festivala se o-glaša že zdaj' veliko individualnih gostov iz Nemčije, Anglije in drugod. Izven festivala nastopi od 25. do 27. junija v Piranu, Izoli in Kopru tržaško Slovensko gledališče s »Partizanskim večerom«. Iz Pittsburga v ZDA pride 16. julija gostovat v Koper ansambl »Tamburica«, ki ga sestavljajo izseljenci tretje generacije. Dne 22. julija bo v Kopru »Večer zabavne glasbe«. Nastopi 12 jugoslovanskih in 12 italijanskih znanih popevkarjev in veliki zabavni orkester RTV Ljubljana. Verjetni so še nastopi skupine «Ma-gnifico«, ki poje južnoameriške pesmi, pevka Nila Pizzi in nekateri drugi. Vmes gostuje tudi igralska skupina »Česco Basse-gio». R. G. Naš! umetniki v srcu Krasa V nedeljo 27. t.m. bo Slovenski klub priredil ex-tempore z slikarje in pesnike na temo Krasa. Prireditev bo v Tupelčah pri Štanjelu kjer si je Slovenski klub izbral svojo week-er.d go-stilno pri Jazbecu. Svoj pristanek so že dali naši najuglednejši umetniki. Delovni rok je določen od zgodnjega jutra do 14. ure ko bo komisija izbrala napravljena dela. Po kosilu bo razsodišče ocenilo prispevke; sledilo bo nagrajevanje nakar bodo ob razstavljenih slikah pesniki prebrali svoje pesmi. Vabljeni vsi ljubitelji — umet. r.osti in kulture pa tudi naše kraške domačnosti. RAZSTAVA TRŽAŠKEGA SLIKARJA. V Občinski galeriji so 19. t.m. odprli osebno razstavo slikarja Sabina Coloni.ia. Na o-gledu ie 14 slik in 18 del v železu. Kritika Giulio Montenero in Carlo Milic se o Coloniju pohvalno izražata v prospektu, ki ga je ob tej priložnosti izdala Občinska galerija. Razstava ie odprta vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure( ob praz- /Nadaljevanje s 1. strani) (usnjena konfekcija, tehnični artikli iz usnja); 31. DOM, Ljubljana (izdelki domače obrti pletarski izdelki); 32. JUGOTEKSTIL - IMPEX. Ljubljana (pletenine); 33. INTERPLET, Zagreb (pletar. ski izdelki); 34. BELJE, Mece-Darda (meso, suhomesnati proizvodi, mesne konserve. mlečni izdelki, sir, vino); 35. JUGORIBA, Zagreb (ribje konserve): 35. KOFRODUKT, Novi Sad (mesne konserve); 37. VOČE, Zagreb (konservirano sad' e. sadni sokovi in zelenjava) ; 38. BOSNAPLOD. Sarajevo (suho sad'e suha zeleniava. su. he slive suhe vabe): 39. DALMACIJA VINO. Solit (dalmatinska vina in žganje v steklenicah); 40. I°TR\ VINO - Export, Riie-ka (vir.o in žganje v steklenicah) ; 41. SLOVENIJA VINO. Ljubljana (vino v steklenicah); 42. VTNrOVRODUKT. Zagreb (vino); 43. T.NTEFCOMMERCE. Umag (kononlja in izdelki, usnjena konfekcija, marmor, konserve) . izvozno-uvozno pod- RES LEPE PLAČE Italijanska javnost se čedalje bolj zanima za plače nameščencev nri iavruh nodietiih v nekaterih vel:kih ital1 lanskih občinah,’ tako nnr. pri mestnih podietiih. ki vodijo promet ali oskrbujejo mesto z električno razsvetljavo in električno energijo sploh, čedalje namreč prodira v javnosti mnenje, in to zlasti spričo raznih neprijetnih no;avov v zvezi s orotikonjunk-turnimi nirrpDi ria sn pogosto vlače previsoke. Zaradi previsokih r!ač-se ohremepivieio proračuni mestnih nodmtii. za katerih kririe ie treba povišati davke ali ceno uslug. Zanimiv je nrimer občine mesta Turin, ki je kot industrijsko mesto bogato. Občinski odbornik. ki odgovarja za mestno električno. podjetje Azienda E-lettrica, je med proračunsko razpravo povedal, da znašalo povprečni izdatki za plače posameznega nameščenca pri tem podjetju na leto 4 miliione lir. Pri pedietju ie nameščenih 1.459 Dud’, od teh 16 na vodilnih mestih. 727 je uradnikov in 752 delavcev. Mesečna plača ■ ‘posameznih nameščencev se suka takole: ravnatelj do 952.990 lir, voditelji od 360.525 do 678.050 načqln’ki oddelkov od 199 804 do 251.965, načelniki urada 171.132 do 216.273, tajniki 129.100 do 163.703 glavni vratarji 98.135 do 124.240, strojepiske 84 563 do 106.493, sluge 79 487 do 99.953, inšpektorji 170.032 do 215.173. kontrolorji 108.201 do 137.170. šoferji 101.341 do 128580. sprevodniki 87 213 do 110.398, delavci I. kat. 99.626 do 125 TU in delavski pomočniki 79.487 do 99.953 lir ODDAJTE BANKOVCE PO 500 LIR! Obveščamo vse bralce, da bodo s 30. junijem na osnovi ministrskega odloka od 12. januarja 1965 potegnili iz denarnega obtoka vse bankovce po 500 lir. Kdor jih ima. r.aj se jih torej čimprej iznebi, kajti od konca junija dalje ne bodo i-meli več veljave. Sicer pa iih lahko imetniki zamenjajo s kovanci pri podružnicah banke nikih samo od 10. do 13. ure),, (Banka d’Italia) najkasneje do in sicer do 30. junija. 131. decembra 1966. jetje, ki deluje zlasti v o-viru regionalnih sporazumov; 44. PRIMORJE - ENPORT. Nova Gorica (čipke, vino, sadni sokovi in konserve. industrijski izdelki); 45. JADRAN, Sežana: 46. ADRIACOMMERCE Koper; 47. MUZIČKA NAKLADA. Zagreb (kitare, klavirske harmonike) : 48. JUGOFILATELIJA, Zagreb (zr.amke in pribor za filateliste) ; 49. SLOVENSKI TISK, Ljubljana (leposlovne in znanstvene knjige); 50. TURISTIČNA ZVEZA SR SLOVENIJE, Ljubljana (turistične fotografije, propagandni material, informacije) ; 51. TTTRTSTIČKI S4VEZ SR HR-VATSFE Zagreb (turistične fotografije, propagandni material. informacije); 52. JTTGODRVO, Beograd (pohištvo) ; 53. FKtoftDRVO. Zagreb (pohištvo) ; 54 MEBLO. Nova Gorica (pohištvo) ; 55 FT ov^vt.ja LES, Ljubljana (rvnV-i-ptvO) ; 56. LESNINA Ljubljana (pohištvo) ; 57. IPR. industrija proizvoda za rasvietu, Zagreb (različne žarrvne in pribor. baterije): 58. MFF1MOTEHNIKA, Izola (igrače); 59. TFT AS. Koper (plastične ma- 60. I-AMA. Dekani (ključi); 61. Tt^^ttl Zagreb; 62. DROG \ Portorož (zdravilna 7e';**a); 63 Delamaris, izoia; 64. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV »TNDE*. Koper (čevlji, obutev); Sem ter tja po paviljonih (Nadaljevanje s 2. strani) ministrstva za gospodarstvo iz Haaga; Nizozemci prikazuje o umetniške izdelke, igrače, športno opremo, gospodinjske potreb, ščine. porcelanaste ir. keramič-‘ne izdelke, proizvode iz stekla in kristala, pohištvene pritikline, kmetijske stroje, motorne čolne in slaščice. PoljSKa razstava, ki io ie organiziralo poljsko poslaništvo v Rimu, zajema pro;zvode 17 podjetij, in sicer med dmgim tkanine, živila, kemikalije in zdravila, konfekcije, igrače, vrtno opremo, enofazne motorje, orodne stroje, iesne izdelke in pohištvo, Den’r in šolsko ter pisarniško opremo. Tanzanija je prisotna na tem-sejmu letos prvič, odkar je prišlo do njene ustanovitve prikazuje na izdelke domače obrti, industrijske naprave in kmetijske proizovde. Poleg teh vidimo še ra^ta-e samoupravne dežele Sardini e (izdelki domače obrti, vir.a, sir, nlutovina), in družbe Autove Venete, Ustanove za industrijsko pristanišče ter Ustanove za noovo julijsko letališče (s panoji, fotografijami in reliefnimi modeli prikazujem vsaka svoje najnoveiše dosežke). Značilno je, da razstavljata tu svoje mesne proizvode samostoino juaoslgvanski vodjetji Gavrilo-vič iz Petrinje m Sljeme ;z Sesvjete. V drugem nadstropju beležimo poleg knjižnih razstav .n podobnega okusno urejena stan. da samoupravnih dežel Doline Aosta (obrt in fotografski posnetki ter barvne diapozitive sugestivnih goratih področij) in Sicilije (obrt. živila ir.- razno). V tretjem nadstropju Da ie obsežna razstava obrtnikov naše dežele. PRENOVLJENI Hotel POŠTA lKU OBEKUAN I - Jel Z4-157 35-7Hti (v cenlru mesta) Udobne sobe s kopalnico - Teleton v vseh sobah Dvigalo — Centralna Kurjava I M PORT EXHORT TECHNA* TRST Via Carlo Ghega, 2 - Tel. 35-907 TELEUK.: «TEUHNALUIN» RONKE (GORICA) DREVORED SERENISSIMA MI9 POSLOVNO ZDRUŽENJE EM LJUBLJANA, Beethovnova 12 - TeL 23-915 - Telex 03-190 IZVAŽA IN UVAŽA: stroje in strojno opremo, rezilno in merilno orodje ter instrumente vseh vrst za industrijo, tehnični material za potrebe industrije, verige, vijake in matice, poljedelsko, strojno in gradbeno orodje in stroje, okovje za vrata in okna, kovinsko pohištvo, kovinsko galanterijo specialna transportna sredstva za notranji in zunanji transport, gradbeni material, marmor. granit in premog. eocp^^šrvo PODJETJE ZA IZVOZ EESA IN LESNIH IZDELKOV ZAGREB Maruličev Irg 18 TeL 36-251 v TRSTU: ZASTOPSTVA: Fra i et Fabris J/jg (J3r£juCCi 10 Tel. 28-318 v MILANU: Via Unione 2 TeL 861-086, 874-986 Obiščite nas na tržaškem velesejmu v jugoslovanskem paviljonu! Ifln iiifčtjf* in u planine! BLED vas vabi Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov 0 Prometne zveze ugodne 0 Grand Hotel Toplice-Bled Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in 'mednarodna kuhinja, odlična vina. Hotel «GALEB» - Koper Odlična restavracija s senčnim vrtom. Ples na vrtu vsak dan. Za dobro razpoloženje skrbita dva priznana orkestra. Kavarna «Loža», restavracija Taverna, bife Semedela in Ribja te-stavracija na Titovem trgu, ki posluje kot nočni lokal v glasbo od 23.30 do 4, ure zjutraj. Hotel «ADRIA» Ankaran vam nudi sonce in morje, udob no bivanje v ioeekend hišicah okusne jedi, priznana vina m mnogo zabave! t:::: »KONVENT« je skozi celo leto. odprt Obiščite RLEJSKI GRAD na krasni razgledni točki — Restavracija na prostem in v notranjosti z mednarodno kuhinjo — Domače specialitete — Nočni bar s cigansko glasbo. Informacije: Hotel KRIM - BLED Hotel TRIGLAV-KOPER vam nudi domačo to tujo prvovrstno kuhinjo, konfortne sobe, nočni bar s programom ter priporoča svoje obrate: hotel ŽUSTERNO z olimpijskim bazenom m restavracijo R1ZANA z ribjimi specialitetami — postrvi, raki. TRZNI PREGLED Italijanski trg Prve kupčije z letošnjo pšenico so se sicer že začele. Tudi cene so bile že določene in prekupčevalci so z njimi zadovoljni. Cene pšenične moke so čvrste; dobre so tudi kupčije s koruzo, ječmenom in rižem. Na zelenjavnem trgu je zanimanje za zelenjavo slabo, pa tudi prodaja sadja je otežkočena zaradi visokih cen, saj so cene češnjam in jagodam še vedno visoke. Vinski trg je umirjen, cene navadnim vrstam vina se niso spremenile pa tudi povpraševanje je zmerno. Zanimanje za oljčno olje je slabo, ker so se vse kupčije preusmerile k semenskemu olju. Kupčije z maslom so živahne in cene rastejo: dobro se prodajajo tudi vse vrste sira. Klavna živina se slabo prodaja, pač pa so kupčije z živino za rejo in posebno kravami zelo živahne.Prodaja prašičev se je precej zboljšala. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Banane 240 do 350, marelice 100—200 češ- nje 200—450, rumene pomaran-če 150—180, jagode 200—300, jabolka delicious 130—250, renette 140—220, hruške 150—180, limone 70—80; zelen česen 80—154, šparglji (beluši) 150—230, korenje 80—120, čebula 30—50, droben fižol 100—250, fižol boby 150—220, dišeča zelišča 150 do 300, svež fižol 120—220, cikorija 80—220, solata 60—150, krompir 65—70, grah 100—150, paradižniki 50—260, zelena paprika 450 do 700, peteršilj 40—100, zelena 40—75, bučice 20—110 lir za kg. ŽITARICE LODI. Fina mehka domača pšenica 7900—8000, dobra mer-kantile 7750—7850, fina trda domača pšenica 9750—10.250. mer-kantile 8600—8950, Manitoba 9500—9600, fina domača koruza 6350—6600, navadna koruza 5650 do 5750, Plata 4800—4825; ne-oluščen riž Arborio 8100—9200, Vialone 8000—8300, Carnaroli 7900—8400, Vercelli 7000—7700, R. B. 7500—8200, Rizzotto 7300 do 760, Maratelli 8000—8300; o-luščen riž Arborio 16.500 do 16 tisoč 800, Vialone 17.400—18.000, Carnaroli 17.100—17.700. Vercelli 14.500—14.800, R. B. 14.500 do MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) 8.6.65 139 Va 15.6.65 140 Va 22.6.65 138 V* Koruza (stot. dol. za 56 funtov . :• 131 Va 132,— 132 y2 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 58,50 58,— 57,— Cin (stot. dol. za funt) . . . . •e • 196,— 190,25 186,62 Svinec (stot. dol. za funt) . . , 16,— 16,— 16,— Cink (stot. dol za funt) . . . . • 15,75 15,75 15,75 Aluminij (stot. dol. za funt) . „ • » 24,50 24,50 24,50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . • • 79,— 79,— 79,— Antimon (stot. dol. za funt) . . • e 44,— 44,— 44,— Lito železo (stot. dol. za funt) . • 63,50 63,50 63,50 Živo srebro (dol. za steklenico) 740,— 740,— 740,— Bombaž (stot. dol. za funt) . . , • 32,80 31,25 31,05 Volna (stot. dol. za funt) . . . 160,5 161,05 161,05 Kava ((Santos 2» (stot. dol. za funt) , 45 3A 45 Va 45 y2 Kakao (stot. dol. za funt) . . . 12,06 11,38 10,94 Sladkor (stot. dol. za funt) . . . . 1,95 1,90 1,96 LONDON Baker čiščen (funt šter. za d. tono) 380,- 385,— 400,— Cin (funt šter. za d. tono) . . 1580,— 1475,— 1455,— Cink (funt šter. za d. tono) . . i 116,— 114,15 113,5 Svinec (funt šter. za d. tono) , * , 102 ,7A 101,15 . 21 V.« 98,50 Kavčuk (penijev za funt) . . . 21 'V.. 21 Vt SANTOS Kava «Santos D« (kruzejrov za 10 kg) 6900,— 6900,— 6900,— V preteklem tednu so se tečaji surovinam na mednarodnih trgih le rahlo gibali, živo srebro, bombaž in volna so se nekoliko podražili, baker, cin, svinec, cink. juta, kavčuk, kakav, kava, pšenica in koruza so se pocenili, a cena aluminija, litega železa in sladkorja se ni v bistvu spremenila. KOVINE Cena bakra je r.a londonski kovinski borzi nekoliko popustila m kaže, da se bo v najkrajšem času ustalila. Svetovna proizvodnja te kovine je dosegla v maju 352.880 ton ali 4.828 ton ' več kot v aprilu. V čilskih rudnikih so maja pridobili 45.115 ton bakra proti 45.600 tonam v aprilu in 42.649 tonam v lanskem maju. Svetovne zaloge rde. če kovine so se rahlo povečale, konec maja so znašale 339.464 ton (365 ton več kakor v zadnjih dneh aprila). Tečaj cina je nazadoval tako v Londonu kakor v Singapuru. V tej sezoni bo manjkalo na vsem svetu 20 do 25.000 ton svinca; tem pa je treba prišteti še okrog 2.000 ton, kolikor bo znašala proizvodna zguba zaradi nedavnih stavk v bolivijskih rudnikih. Potrošniki ne naročajo mnogo cina zaradi nestalnih cen, ki so tudi previsoke, ampak čakajo na ugodnejši trenutek. Tečaj svinca m cinka je na londonskem trgu rahlo zdrknil. VLAKNA Tečaj bombaža se je v New Yorku nekoliko dvignil. Na ameriškem kmetijskem ministrstvu bodo v kratkem določili višino posebne dajatve za pridelek 1965 do 1966, ki naj bi znašala 534 stotinke dolarja pri funtu; izplačljiva je v naravi, njen namen pa je odpraviti nesorazmerje med ameriškimi cenami in tečaji na svetovnem trgu, da bi se lahko ameriški industrij ci oskrbovali z bombažem pod e-nakimi pogoji kakor njihovi tek- meci. Cena volne se je komaj opazno povzpela na vseh terminskih trgih, tudi na newyor-škem. V maju so razpečali v Avstraliji znatno več volne kakor lani ob istem času (468.974 bal proti 414.303). Tečaj jute je na londonskem trgu zdrknil navzdol. V Pakistanu še niso mogli pobrati jute novega pridelka zaradi nedavnega tajfuna, ki je povzročil ogromno škodo. Napovedano je bilo, da bo znašal pakistanski pridelek v sezoni 1965-66 okrog 6,5 milijona bal, kar bi pomenilo 1 milijon bal več kakor v prejšnji sezoni. ŽIVILA VALUTE V MILANU 15.6.65 22.6.65 Amer. dolar 623,60 623,40 Kanad. dolar 573,— 572,— Nem. marka 156,— 155,75 Francoski fr. 127,30 127,30 švicarski fr. 143,90 143,90 Avstrijski šil. 24,17 24,1825 Avstral. funt 1381,25 1381,— Egipt, funt 750,— 740,— Funt št. pap. 1742,25 1742,— Funt št. zlat 6300,— 6300,— Napoleon 6125,— 6100,— Zlato (gram) 718,— 718,— Dinar (100) - Trst drobni 48-50 debeli 48-50 BANKOVCI V CURIHU 22. junija 1965 ZDA (1 dolar) 4,30 Anglija (1 funt št.) 12,— Francija (100 n. fr.) 87,50 Italija (100 lir) 0,6890 Avstrija (100 šil.) 16,65 CSSR (100 kr.) 11,50 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija (100 b. fr.) 8,60 švedska (100 kr.) 83,— Nizozemska (100 gold.) 119,15 Španija (100 pezet) 7,15 Argentina (100 pezov) 1,30 Egipt (1 eg. funt) 4,80 Jugoslavija (100 din) 0,35 Avstralija (1 av. funt) 9,50 Cer.a kakava se je na newyor-škem trgu znižala zaradi napovedi bogatih pridelkov v večini dežel pridelovalk tega živila. Strokovnjaki naglašajo, da se bo letos proizvodnja kakava po večala za dvakrat toliko kot potrošnja. To predstavlja resne težave za dežele pridelovalke, ki jih je več kot 20 in katerih gospodarstvo se oslanja skoro izključno na izvažanje kakava. Na londonski živilski borzi so padle cene kakava v začetku minulega tedna r.a najnižjo raven v povojnem času .toda ob koncu tedna so se spet nekoliko dvignile. Tečaj kave je v New Yorku popustil; kupčij je bilo malo. V Braziliji je prišlo do zanimivega dogodka: vlada je svojevoljno objavila lasten finančni načrt in lastni pošiljat-veni pravilnik za kavo pridelka 1965-66. dočim je za to poklican samo Brazilski zavod za kavo IBC. Izvedenci poudarjajo, da je bila to nevarna vladna poteza, iz katere se lahko izcimijo kaj neprijetne reči. Na trgih s sladkorjem, je bil obseg kupčij še kar zadovoljiv. Tečaji se v splošnem niso premaknili. Neki predstavnik mednarodne ustanove za prehrano FAO je pojasnil, da bodo letos na vsem sve tu pridelali 63 ali celo 64 milijonov ton sladkorja proti 54,5 milijona ton v lanskem letu. To naj bi znatno pospešilo potrošnjo sladkorja, ker se bodo cene znižale, četudi je potrošnja nekaterih deželah pravzaprav že na višku. Razlika med proizvod, njo in porabo naj bi dosegla le tos 6 do 8. mil. ton .Na svobod nih trgih so padle cene sladkor ja na naj nižjo raven v povoj nem času. ŽITARICE Cena pšenice je zdrknila. V letošnjem aprilu so izvozili Kanadčani 31,8 milijona bušlov pšenice, v prvih devetih mesecih te sezone pa so izvozili 276,4 mil. bušlov ali okrog 77 mil. bušlov manj kot v razdobju avgust 1963 — april 1964. Na avstralskem trgu ni bilo pretekli teden posebno živahno, ker so Avstralci že izvozili skoro vse presežke žita, zlasti pšenice. Prav tako je bil obseg kupčij skromen tudi na evropskih tržiščih vštevši francoski trg. Iz odgovora francoskega kmetijskega ministrstva na neko parlamentarno interpelacijo izhaja, da bi moral doseči v sezoni 1964 do 1965 francoski izvoz mehke pše niče in ječmena rekordni višek 5,6 milijona ton proti 4,4 mil. ton v sezoni 1963-64 in 3,6 v se zoni 1962-63. 14.900, Rizzotto 13.800—14.200, Maratelli 15.100—15.600; uvožen ječmen 4600—4700, uvožen oves 4650—4675, uvoženo proso 4450 do 4600; pšenična moka tipa «00» 10.300—11.600, tipa «0» 9800 do 10.000, tipa «1» 9300—9500, presejana koruzna moka 5900 do 6100 lir za stot. KAVA TRST. Cene veljajo za kg o-carinjene kave. Brazilska kava: Pemambuco 3, 17/19 1350, Santos Fancy 18 1480; Srednjeameriška kava,- Ekvador extra sup. 1360, Haiti naravna 1420, Kostarika 1500, Arabska in afriška kava: Gimma 1390, Moka Hodei-dah št. 1 1430, Uganda oprana in očiščena 1220. Indonezijska in malajska kava: AP/1 1190, AP special 1210. Rob EK/ 3-5 odsto 1180, Rob EK/1 special 1190, Rob EK/3 10-12 odsto 1170, Slonokoščena obala 1160 lir za kg. MLEČNI IZDELKI PADOVA. Maslo iz centrifuge 1020—1040 lir za kg, maslo iz smetane 940—960; sir grana proizv. 1962 1500—1600, proizv. 1963 1400—1500, proizv. 1964 1200—1300, švicarski Emmentha! 1100—1200, domač Emmentha' 880—980, gorgonzola uležan 800 do 900, provolone uležan 880 do 950 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Zaklani piščanci 460 do 520, zaklane kokoši 600—610, žive domače kokoši 830, žive u-vožene kokoši 440—470, zaklane pegatke 1300—1500, zaklani golobi 1400—1500. uvožene zmrznjene pure 500—600, uvoženi zmrznjeni purani 500—750, žive domače gosi 700, uvožene gosi 400—420, zaklani domači zajci s kožo 750—820, brez kože 800 do 920, uvoženi zajci 630—730 lir za kg. Perutnina za rejo: male gosi 350—450, račice 800 do 7800, mali purančki 1400 do 1800 lir za kos. Sveža domača jajca 26—30, uvožena jajca 22 do 23 lir za jajce. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA LODI. Klavna živina: voli I. 460—480, II. 360—460. krave I. 350—380, II. 270—300, biki I. 450 do 470. II. 350—380, junci I. 450 do 510, II. 370—440, teleta I. 660—690, II, 630—650; živina za rejo: voli za vprego 440—500.000 lir za glavo, krave mlekarice 250 do 310.000, navadne krave 150 do 200.000, neodstavljena teleta 150—190.000, teleta do 1 meseca stara 50—70.000, teleta do 6 mesecev stara 60—80.000 lir za glavo; prašiči: neodstavljeni prašiči do 15 kg 560—640, suhi prašiči 26-35 kg težki 460—500, 36 do 50 kg 410—450. debeli praši-125-145 kg 320—322, 146—180 kg 326—329 lir za kg. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 680—760, Barbera 13 stop. 1030—1080, mantovan-sko rdeče 9-10 stop. 630—660, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 740—810, Soave belo 9-11 stop. 670—810, Raboso 10 stop. 635 do 645 Merlot 10-12 stop. 675—785, Reggiano 9-10 stop. 640—660, mo-densko vino 11 stop. 640—710, belo vino iz Romagne 10 stop. 620—630, klas. toskanski Chian-ti 12-13 stop. 420—470 lir za steklenico, navadna toskanska vina 10-11 stop. 650—700, Aretino belo 10 stop. 630—640, belo vino iz Mark 9-10 stop. 630—640. 9 do 10 stop. 640—660, belo vino iz Sardinije 12 stop. 605—625, rdeče 13-15 stop. 665—685 lir za stop/stot. ¥cStMl KMEČKE ZVEZE Kmet in vrtnar konec junija Na njivi: Z velikimi koraki se bližamo žetvi. Najprej pričnemo z žetvijo zgodnjih žitnih sort, nato pridejo na vrsto srednje in pozne sorte. Najprej žanjemo ječmen. Poudarjamo, da moramo opraviti žetev, ko so žita v voščeni zrelosti. Kosi naj sledi takoj krožna brana ali drugo obdelovalno orodje. Njiva ne sme ostati nepokrita. Strniščne posevke moramo posejati čimpreje, da bodo razvijajoče se rastline zasenčile zemljo. Strniščno obdelovanje nam tudi olajša jesensko oranje, ker je zemlja manj zbita. Letos bo žetev zaradi deževnega in hladnega vremena pravzaprav precej kasna. Na sadnem drevju: Stalno moramo pregledovati sadno drevje in zatirati bolezni ter škodljivce, ki se na teh pojavijo. Pincirati moramo stranske poganjke, da se le ti ne razvijajo na škodo cele rastline. Pustimo, da nemoteno rastejo le one mladike, ki nam služijo za dopolnitev kron ali z vzgojo rodnih poganjkov. Odstraniti moramo vse poganjke, ki rastejo v notranjost krone in zasenčujejo_ drevo. Če je na drevesu preveč plodov, jih moramo preredčiti, da ne bo rastlina preveč oslabela. V vinogradu: Letos moramo posebno paziti na peronosporo in oidij. V toplih suhih dneh se razvija oidij, v vlažnih dneh pa peronospora. Proti tem boleznim bomo škropili z bordoš-ko brozgo, kateri dodamo nekaj močljivega žvepla. Na vrtu: Presajamo ohrovt: zelje, zeleno endivjo, jajčevec, in druge sadike, sejemo cikorijo, radič, peteršilj, gorjušico. Zalivati moramo vsak dan. Pri tem moramo paziti, da ne zmočimo listov paradižnikov in drugih sadik, ker se v tem primeru lahko močno razvijejo razne glivične bolezni.. Okopati moramo vrtno zemljo posebno če zalivamo zelenjavo z vrči. Razlaščenci naj bodo previdni! že večkrat smo opozorili dolinske posestnike, ki jim hočejo razlastiti zemljo za postavitev rezervoarjev, naj se nikar ne prenaglijo ter sprejmejo ponudb, ki jih jim postavlja Ustanova industrijskega pristanišča v imenu petrolejske družbe SIOT. V svoji interpelaciji je deželni svetovalec dr. Škerk u-gotovil, da so sodne oblasti doslej sprejele vse pritožbe razlaščencev (v druge namene), ki so zahtevali od Ustanove industrijskega pristanišča višje cene. To pomeni, da je sodišče dalo prav razlaščencem. Vsekakor imajo ti 30 dni časa, da se proti odlokom, ki bi jih prejeli, pritožijo proti prenizki ceni sodišču. Našim svetovalcem dr. škerku in dr. šiškoviču je predsednik deželnega odbora obljubil, da bo posredoval, da bi razlaščeni kmetje prejeli pošteno odškodnino. Obvestilo kmetovalcem Upoštevajoč škodo, ki jo povzročajo polži (vrste Mimax in-helix) ter plesen - oidij na cveticah in povrtnir.-ah, bo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu — Ulica Ghega, štev. 6/1, nudilo brezplačno (dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota), potrebne količine sredstev za zatiranje polžev in karathan. Sprejemanje naročil in razdeljevanje omenjenih pripravkov se bo pričelo v četrtek 1. julija p. m. UVOZ FIŽOLA IZ ALBANIJE Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino .je dovolilo u-voz 300 ton fižola iz Albanije čez carinarnico v Bariju. Uvoz se bo opravljal pod carinskim nadzorstvom in brez prednaročil. Vreme in letina b v kmečkih pregovorih Rožnik (junij) Sv. Peter in Pavel ribiča dva rada povodenj imata oba. Sv. Peter vrže ključe v morje, zadosti vode imata travnik in polje. Ko poje škržat, je gorko takrat. TRIESTE, VIA CICER0NE 8/11 Telefon: 68812, 30214 • Telegram: TRAD — TRIESTE • SPECIALNI STROJI ZA LESNO IN KARTON.AZNO INDUSTRIJO, • EKSOTI IN PLEMENITI FURNIRJI • POVRŠINSKI IN REPROMATERIALI TRANS-TRIESTE,. TRST - TRIESTE, Via Donota 3 • Tel. 38-827,31-906,95-880 UVAŽA vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Svetovna trgovina z jajci močno popušča Skrčen uvoz v Italijo, Veliko Britanijo in Francijo - Manj prometa z jajčnimi izdelki MED ITALIJO IN KANADO Pred nedavnim je bil na milanski trgovinski zbornici sestanek delegacije italijanske trgovinske zbornice v Quebecu (Kanada) z italijanskimi gospodarstveniki. Razgo-varjali so se o možnosti pospešitve trgovinske izmenjave med Italijo in Kanado spričo kar najbolj ugodnega razvoja kanadskega gospodarstva. Aktivni saldo kanadske trgovinske bilance je znašal konec lanskega leta 1,3 milijarde dolarjev, a italijansko-kanadska trgovska izmenjava se je v prvih treh mesecih tega leta povečala za 24 odsto v primeri s prvim tromeceč-jem lani. Italija lahko pri postavljanju svojih proizvodov na kanadskem trgu računa tudi na kupno zmogljivost kar 800.000 italijanskih izseljencev v Kanadi. V lanskem letu se je trgovina z jajci po vsem svetu zelo skrčila. V najvažnejših u-voznicah jajc, in sicer v Zah. Nemčiji, Italiji ter Vel. Britaniji so namreč občutno povečali domačo proizvodnjo jajc, tako da jim jih zdaj ni treba več toliko uvažati kakor pred leti. Uvoz jajc v Zah. Nemčijo se že od leta 1960 nenehno krči; lani je bil za 15 odsto nižji od predlanskega,. Najbolj pa se je znižal uvoz v dežele izven Evropske gospodarske skupnosti — kar za okrog 50 odsto. V deželah članicah EGS se je skrčil v manjši meri. Italijani so lani uvozili za približno 55 odsto jajc manj kot leta 1963; pri tem je značilno, da je do nedavnega veljala Italija za drugo največjo uvoznico jajc na svetu. Uvoz jajc so zmanjšali tudi Francozi in Angleži, samo Švicarji so ga povečali. Skrčenje povpraševanja po jajcih je prizadelo prav vse tradicionalne dežela proizvajalke jajc, ki preskrbujejo zahodnoevropski trg. Tako se je od leta 1959 do konca 1964. ieta izvoz jajc iz Danške in Nizozemske skrčil za 75 oziroma 40 odsto. Na drugi strani so se sicer poljske pošiljke jajc v Zahodno Evropo zmanjšale, vendar se je povečal izvoz v Sovjetsko zvezo. Drugod po svetu uvaža daleč največ jajc Hong Kong, in sicer iz Kitajske. Po padcu italijanskega uvoza je Hong Kong za- sedel drugo mesto na svetu v lestvici uvoznikov jajc. V letih 1960 in 1961 sta dobavljali jajca Hong Kongu predvsem Tajska in Japonska, leta 1692 pa je prevzela njuno mesto Kitajska. V Venezueli, ki je do konca leta 1950 uvažala velike količine jajc, so zdaj končno dosegli tolikšno proizvodnjo, da lahko z njo krijejo v celoti potrebe notranjega trga. Lansko leto je znatno po; stila tudi trgovina z jajčni izdelki (jajca v prahu in zir njena olupljena jajca), in sii zlasti zaradi Zmanj šanega u za v Italijo in Vel.. Britani Zahodni Nemci so sicer u' teh proizvodov nekoliko po čali, ne pa v tolikšni meri, to nadoknadilo skrčen u' Italijanov in Angležev. mm BAN CA Dl C R E DI TO Dl TRIESTE S. P A,- D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA G L A V N-l C A L l R 600.000.000 • VPLAČANIH L IB 18Q:000-.Q00 TRST - ULICA FABIO FTLZI ŠT, TO telefon št 38-101, 38-045 brzojavni naslov« BANKRED IMPEXPORT UVOZ - IZVUZ • ZAS I UPS 1 V A TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialne blago Ul. del tiosco 2L) Tel. 50010 Telegr-: lmpexport - Trieste U V A Ž A : VSAKOVRSTEN LES CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZ VAZ. A : TEHNIČNI MATERIAL RAZNE STROJE TEKSTIL KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu URARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL TRST Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike ..GOSPODARST VO“ Izhaja tedensko • Uredništvo In uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir ■ Pošt. tek. rač. ((Gospodarstvo« št. 11-9396 • Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba ((Gospodarstva-« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6 AVTOPREVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST ~ VIA BOCCACCIO. 3 TeL 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu In Inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. adriaimpex s.,,. TRST - Via della Geppa, 9 Telef. 38.770, 29-135 1MP0RT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo jflOBILI MA!>ALOSNO TRST . TRIESTE, ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrebianra, telef. 35-740 OJL&iijne Pohištva dnevne sobe oprema za urade • vozički - posteljice permafles Razstave: Ul. Vatdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7 RIJE K A - Jugoslavija Jadrolinija je letos uvedla novo progo iz Trsta in Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Port Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst. To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l »DALMACIJA« in «ISTRA». — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji «V. Bortoluzzi«, piazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst SPL0SNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA JADRAN — ZAHODNA AFRIKA REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22—035-23, Telefoni: 23-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu. ^OflSA, mednarodna špedicija in transport KOPER • TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica • Via D. d’Aosta N. 180 Tel. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji ea prevoz blaga v Jugoslavijo « » J t t A CJ U C G Ll N I J Gestisce i servizt mercl e passeggeri sulle tinee: ADRIATICU — N OKU KUKOVA (servizio celere ed espresso) partenze da Rtieka ogni 1 giorni ADRIATICU — NOK1) AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUD AMERICA partenze ogni 20 giorni ADRIATICU - LEVANTE partenze ogni 't giorni ADRIATICU - IRAN - 1RAQ partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - KSTKKMO OR1ENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESSICO partenze ogni 20 giorni con 57 moderne e rapide navi, 666 cuccette e 372.229 B.R.T. La «JUGOLINIJA» accetta il crasporto di mera anche to porti fuori delle linee regolar PBPUPiiPl * iBBrol TRASPORTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — «JUG0UNUA» - RIJEKA —