FoStntaa plačana ? gotovini Leto IX., št. 38 upravAistvo. Ljubljana, Knafljeva 6 ^ — reiefon St 3122, 8123, 8124, % 8120, 8126. igeratnl oddelek: LJubljana, fieleo-burgova ot — TeL 8492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7, Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora 6t_ 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta BL 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja LJubljana, ponedeljek 20. septembra 1937 Ponedeljska izdaja »Življenje in svet14 Cena 2 Dir Uredništvo: fitabljana: Knafljeva ulica 6, Tstefoc Št. 8122, 3128. 8124, 8126 ln 8126. Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pošta prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din mesečna Maribor, Grajski trg it. T. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. ToL 6S. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ČEŠKOSLOVAŠKI NAROD SE PRIPRAVLJA NA POGREB Ves kulturni svet se pridružuje njegovi žalosti — Pretresljivi dokazi ljubezni in žalosti za prezidentom Osvoboditeljem Praga, 19. septembra, br. Tekom cele noči so se valile nepregledne množice proti gradu, da zadnjič pozdravijo prezidenta Osvoboditelja, ki leži na visokem katafalku v tako zvani Matjaževi dvorani. Mnogi, ki so sinoči že stali v vrsti doli v mestu, so prišli šele v jutranjih urah v žalno dvorano. Danes je bil naval, če je mogoče tako reči, še večji in izkušalo se je, da bi se mimohod dvojnih četverostopov mimo katafalka razvijal čim brže. Pristop v dvorano bo svoboden še do jutri ponoči. Število vencev, ki prispevajo, gre v mnoge? tisoče. Praga je že danes polna, kakor še nikdar ni bila. Vlak za vlakom prihaja na razne kolodvore, in sipa vedno nove množice žalujočih državljanov. V vladnih krogih je nastala že skrb, kaj bo v torek. Češke radijske postaje od sinoči pozivajo prebivalstvo, da naj ne potuje v Prago, ker je mesto že prenapolnjeno. Prihajati so že tudi pričele delegacije tujih držav in narodov, ki se udeležijo pogreba. Ves kulturni svet bo spremljal največjega Evropca, kakor imenujejo Masaryka angleški listi, na njegovi zadnji poti. Poglavarji vseh velikih držav so že odredili svoja posebna odposlanstva. Zastopane bodo vlade in parlamenti vseh prijateljskih in zavezniških držav. Neštete kulturne in nacionalne organizacije iz slovanskega sveta, zlasti pa iz držav Male antante pošljejo svoje zastopnike. Kot prva je prispela v Prago delegacija mesta Pariza že v soboto z mestnim županom na čelu. Prezident ameriških Zedinjenih držav Roosevelt je določil posebno veliko častno zastopstvo. Sovjetska Rusija bo zastopana s posebno delegacijo, kateri na čelu je pariški ruski veleposlanik Surič. Angleška, francoska, italijanska, ru-munska, jugoslovenska vlada in vlade vseh ostalih balkanskih držav ter severnih narodov so že naznanile svoja zastopstva. Jugoslavijo bodo na pogrebu reprezentirali ministrski predsednik dr. Stojadinovic, predsednik senata dr. Ma-žuranič in predsednik narodne skupščine Čirič. V vseh čeških občinah bo na dan pogreba skupno žalovanje, in se bodo vse korporacije, društva in zastopstva ob uri pogreba zbrale, da v duhu spremljajo prezidenta Osvoboditelja na njegovi zadnji poti. Podrobnosti za pogreb so sedaj že določene. Sprevod se bo pričel premikati z Grada v torek ob 10. dopoldne. Šel bo doli v mesto čez Manesov most mimo parlamenta po Pariški ulici, mimo stare Radnice in po Ulici Karoline Svetle na Masarykovo nabrežje in bo od tam krenil po Narodni Tridi, Ulici 28. oktobra čez Vaclavsko namestje in po Hoover-jevi ulici na Wilsonov kolodvor. V sprevodu bodo sodelovali razen oficielnih delegacij iz inozemstva le člani vlade, vojska, legionarji in Sokoli. Vse druge korporacije bodo tvorile v nekaterih za to odrejenih ulicah špalir. Dosedaj se je priglasilo že skoraj pol milijona udeležencev za ta špalir. Ostale ulice bodo rezervirane za občinstvo. Vendar je že sedaj, da velik del naroda sprevoda ne bo mogel videti, temveč da mu bo moral prisostvovati po stranskih ulicah. Wilsonov kolodvor bo po svojem glavnem delu rezerviran v torek za žalni kondukt. Kolodvor je ves v črnini. Mogočni črni baldahini so razpeti po njegovih ogromnih dvoranah in zunaj nad peronom. Tudi samo mesto je v teku včerajšnjega in današnjega dneva zadobilo globoko turoben izgled. Mnoge hiše so v svojih frontah prevlečene s črnino. Ogromne črne dekoracije krasijo portale palač, okna hiš in izložbe velikih trgovin. Po ulicah se prerivajo nepregledne množice. Promet se le s težavo vzdržuje. Tramvaj in avtobusne linije vozijo noč in dan. Vsi lokali so vso noč odprti. V nobenem hotelu in nobeni gostilni ni več nobenega prostora. Danes je prispela v Prago delegacija Jugoslovenskega Sokolstva s prvim pod-starešino Engelbertom Ganglom. Bili so na kolodvoru svečano sprejeti in so se tekom dopoldneva poklonili pred krsto Prezidenta Osvoboditelja, h kateri so položili krasen venec Jugoslovenskega Sokolstva. Jutri prispejo še nadaljnji oddelki jugoslovenskega Sokolstva, ki bodo s svojimi češkimi brati sodelovali v žalnem sprevodu. Pogrebne svečanosti bodo oddajale poleg češkoslovaških radijskih stanic tudi mnoge inozemske radijske postaje, med drugimi francoske, angleške, amerikan-ske, ruske, rumunske, avstrijske in menda tudi jugoslovenske. Svečanosti bo mogoče zasledovati tudi na kratkovalovni emisiji na valovni dolžini 25.34 metra. V češkoslovaški javnosti je napravilo globok vtis dejstvo, da jugoslovenski narod tako iskreno žaluje ob krsti velikega Masaryka in ne le sočustvuje s češkoslovaškim narodom, temveč občuti Masarykovo smrt tudi kot svojo težko izgubo. Zlasti se mnogo opaža tudi globoka žalost, ki je zajela Ljubljano in poročila poudarjajo, kako je Ljubljana vsa v črnih zastavah. Številne žalne manifestacije, ki so se v Jugoslaviji vršile in se še vršijo, se sprejemajo kot dokazi iskrenega bratstva. Število so-žalnih telegramov, ki je prispelo iz Jugoslavije, gre v tisoče. Žalne svečanosti v naših šolah Beograd, 19. septambra A A. Da bi mogla celokupna jugoslovenska šolska mladina do stojno izkazati čast preminulemu predsedniku Tomažu Masaryku, je prosvetni minister odredil za vse šole v državi, naj se na dan pogreba predsednika Maearyka, 21. 1 m. pouk na vrši, pač pa naj 6e ta dan vrše predavanja o .življenju^ in delovanju predsednika Masaryk i. V državnih gledali-I ščih na dan pogreba ne bo predstav. Japonska ofenziva pri Pekingu zaustavljena Z velikimi žrtvami se je Kitajcem posrečilo onemogočiti Japoncem nadaljnje prodiranje Vojska se zbira • • • London, 19. septembra, d. Iz Pejpinga poročajo, da se je velika japonska ofenziva južno od nekdanje kitajske prestolnice po 4 dneh strašnih borb zaključila z uspehom. Kitajske čete, ki so se razvrstile vzdolž železniške proge Pejping-Hankov, in ki so tam vztrajale cele tri tedne ter odbijale japonske napade, so bile sedaj ' prisiljene umakniti se proti jugu. Na šanghajski fronti je bilo včeraj kitajsko topništvo zelo aktivno in je bombardiralo vse japonske postojanke od Vu-sunga do Čapeja. Razdejalo je več japonskih skladišč in utrdb. Pri tem obstreljevanju so sodelovala nekaj časa tudi kitajska letala. V severni Kitajski pa je imela kitajska vojska južno od Pekinga velike izgube, ker ni bila kos tehnično mnogo bolje opremljenim japonskim silam. Šanghaj, 18. septembra. AA. (Havas) Tiskovni predstavnik japonskega vrhovnega poveljstva je sporočil vojaškim poročevalcem, da so japonske čete vnovič zavzele Lotien. Kitajce so potisnile proti jugovzhodu in so zdaj 2 km od velike ceste iz Lotiena v Tahang. Japonci so zavzeli tudi utrjeno vas Jangmuciau, so se pa morali umakniti pred napadom številčno premočnih kitajskih oddelkov. Japonskim oddelkom hite na pomoč nove čete. Akcija kitajskega letalstva Šanghaj, 19. septembra. Kitajska letala so včeraj popoldne napadla več šanghaj-skih mestnih okrajev, ki so v rokah Japoncev. Posebej so napadla tudi japonsko admiralsko ladjo Idzumo, ki pa ni bila zadeta. Kitajske bombe so povzročile požar tudi v neposredni bližini japonskega generalnega konzulata v severno zapadnem delu mednarodne koncesije. Kitajska letala so včeraj bombardirala zlasti tudi japonske postojanke v Jang-cepuju. Tam je nastalo več požarov. Goreti je pričelo nekaj japonskih, pa tudi angleških poslopij. Večje število ljudi je bilo ubitih. Vobče zatrjujejo, da je treba pripisati te akcije kitajskih letal predvsem posebni okoliščini. Včeraj je bila namreč obletnica incidentov pri Mukdenu in poveljstvo kitajskega letalstva je hotelo z včerajšnjo akcijo demantirati japonske trditve, da so kitajske letalske sile že uničene. Kitajska letala so sinoči z uspehom bombardirala tudi japonske vojne ladje pri Vangpuju in japonske utrdbe v Jangcepu-ju. Tudi drugi nočr.i poleti so se obnesli. „Radovet ni potnik" Tokio, 19. septer bra. Bivši predsednik upravnega odbora emške narodne banke in nekdanji nemški poslanik v Washingto-nu Hans Luther je \ petek prispel v Hongkong. Izvedelo se je, da namerava ustaviti se v vzhodnem delu Kitajske, in nato iti tudi v Tokio. Tukajšnji gospodarski in politični krogi zatrjujejo, da ni prišel na Daljni vzhod le kot radovedni potnik. Nemški krogi pa zatrjujejo, da njegovo potovanje po Daljnem vzhodu nikakor ni političnega značaja. Kitajska intervencija v Ameriki Washington, (19. septembra. Prezidenit Roosevelt je danes dopoldne sprejel kitajskega poslanika Vanga. 0 tem razgovoru ni bil objavljeno nikako uradno poročilo, dobro poučeni krogi pa trdijo, da ja Vang interveniral zaradi prepovedi izvoza orožja in streliva iz Zedinjenih držav na Kitajsko. Vang je poskusil prezidentu Rooseveltu pojasniti stališče svoje vlade glade na izjavo, ki jo je dobila od državnega tajnika za zunanje zadeve Hulla. Kitajski diplomatski krogi v WasMngtonu so po tem sestanku izjavljali, da poslanik Vang nikakor ni protestiral pri Rooseveltu, nego mu tolmačil le veliko razočaranje, ki j a nastalo na Kitajskem spričo ameriške prepovedi. Državni tajnik Hull je bil po tem se-sitanku nemudoma pozvan k Rooseveltu. Tudi o tem sestanku niso objavili nikakega posebnega poročila, vendar je bilo vsem jasno, da se je nanašal na položaj na Daljnem vzhodu. Na španskem nič novega Madrid, 19. septembra. AA. Na front* pri MadridVolikischer Beobachterc obtožuje predsednika Roosevelta celo, da je imel naravnost namen z demagoškimi in napram narodnemu socializmu sovražnimi izjavami povača- ti nasprotstva med posameznimi silami in poslabšati položaj, ki je že sam po sebi dovolj resen. Nemški narod se že nekaj časa zelo čudi ameriškemu prezidentu, ki se ofividno nič ne ozira na prejšnje ameriške predsednike, ki eo vedno znova in ob vsaki priliki zavzemali čim bolj zmerno stališče glede vseh mednarodno političnih vprašanj. Predvsem pa baš Roosevelt nikakor nima pravice kritizirati kakršnihkoli diktatorskih ukrapov v drugih državah. »čiščenje" v Rusiji se še nadaljuje Praga, 19. septembra. AA. Iz Moskve poročajo, da bo ga. Arosed, žena b:všega ruskega poslanika v Pragi, ki je že nekaj časa v zaporu, bržkone obsojena na smrt, ker je baje sodelovala v pokrefcu Trockega. Arosed je češkega rodu. Poljski listi mnogo poročajo o sodnih razpravah, ki so se vršile zadnje dni po raznih ruskih krajih, posebno pa v Ukrajini, Beli Rusij:, Hareliji, Mongoliji in Geor-giji proti skupinam komunistov, ki so bili obtoženi separatističnega delovanja. V Ka-ljuskinu, glavnem mestu azovske republike ob Črnem morju, so prišli pred sodišče tajnik tamkajšnje organizacije komunist;čne stranke, predsednik njenega izvršnega odbora in še nekateri drugi, ki so jih obtožili raznih terorističnih :n sabotažnih dejanj, kakor tudi priprav za upor rdeče vojske v primeru kakšne vojne. Vse so obsodili na smrt. Siični procesi so tudi po drugih večjih mestih. Dolenjska je postala prava vojna etapa — Prebivalstvo navdušeno pozdravlja našo narodno vojsko V Črnomelj je snoči prispel glavni poveljnik manevrov armijpki general m predsednik vojnega sveta Milivoje Milovanovič s svojim štabom, kateremu načelujg pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba ddvizijski general Hija Brašič. Prebivalstvo je priredilo vojaškim dostojanstvenikom pri srčen sprejem. Sokoli v kroju, gasilci, žen-stvo v narodnih nošah in na tisoče ljudi se je zbralo k pozdravu na kolodvoru, nakar so jih v sprevodu z godbo na čelu epremeli v mesto. Občinstvo je prirejalo vojski ki njenemu vrhovnemu poveljniku Hfj. Vel. kralju navdušene ovacije Po vaseh na Dolenjskem in po Beiokra-jini eo postavili mlaje in slavoloke e pozdravnimi napisi: Živela naša jugoslovenska vojska! Prebivalstvo gre vojakom povsod na roko in jnm na vse načine izkasuje svoje simpatije. Tudi najrevnejši pomagajo, kakor morejo in znajo. V Rršljinu se je nastanila vozanska divizija, jutri pa pričakujejo prihod konjeniške brigade. V torek je napovedan prihod inozemskih vojaških odposlancev, ki bodo nastanjeni v Dolenjskih Toplicah. Novo mesto, 20. septembra Dolenjska prestolnica je čez noč oživela in sa pretvorila v glavno etapo naše vojske, ki se zbira na fronti. V Novem mestu še ne pomnijo takega vrvenja, kakor ga doživljamo te dni. Neprestano prihajajo novi oddelki in novi transporti, ki odhajajo nato iz Novega mesta na svoje določene postojanke. Ljudstvo našo vojsko povsod navdu-šano in prisrčno pozdravlja. Novo mesto je priredilo impozanten spre jem poveljniku 6everne armade generalu Panteliju Jurišiču, ki 6e je nastanil s svojim štabom v Novem mastu. Posebno pozornost so pri prebivalstvu zbudili strumni planinci in kolesarji, ki so z godbo na čelu prišli v Novo mesto ter v vzornem redu defilirali pred generalom Jurišičem, ki jim je izrazil svoje priznanje s pozdravom: Vrlo dobro, junaci! Od blizu in daleč so dan as prihajali ljudje v Novo mesto ogledovat in občudovat našo narodno vojsko. Posebno zanimanje vzbuja zlasti vzorno urejeno proviantno skladišče severne armade v Šmihelu ter vodne naprave na Gorjancih. Nemški avtomobilisti prispeli na Rled Na Podkorenskem sedlu so jih pozdravili zastopniki Avtomobilskega kluba — Danes dopoldne pridejo T Ljubljano — Pozdravni večer na Bledu Bled, 20. septembra. Ob skrajno neugodnem vremenu, med dežjem in snegom, so se po težavni poti preko Podkorenskega sedla nocoj ob 7. pripeljali na Bled prominentni nemški avtomobilisti pod vodstvom svojega vrhovnega voditelja generala Adolfa Hiinleina. Skupno je. prispelo 36 avtomobilov z 90 izletniku Med njimi so odlični zastopniki nemške avtomobilske industrije, kakor Mohnlberger, Lang in Guillone, predstavniki nemškega vojnega in letalskega ministrstva, mimisterialmi svetnik Bayer, Ehren-berg polkovnik Kreuzlin, podpolkovnika Branderoberg in Bergman. Prispeli so tudi odlični predstavniki nemškega plemstva, med njimi knez vom Urach, grofa Base-wicz in grof Sandizel ter mnogi drugi od-ličniki. Nastanili so se v hotelu »Toplice«. Zastopniki ljubljanskega Avtomobilskega kluba z dr. Bogdanom Zužekom na čelu so pozdrav;li goste na meji ter jih spremili na Bled. Nocoj je bil v slavnostni dvorani hotela »Toplice« na čast nemškim gostom banket. V imenu avtomobilskega kluba Jugoslavije je goste pozdravil predsednik g. Avgust Praprotmik, ki je v svo- jem govoru naglasil prijateljske odnošajS med nemškimi in jugoslovenskimi avtomobilisti To je že peti veliki izlet nemŠkA avtomobilistov v Jugoslavijo. Svoj govc* je končal z napitnico Nemčiji in njena-mu vod:telju Adolfu Hitlerju, godba pa jt zasvirala nemško himino. Za sprejem in pozdrav se je v daljšem govoru zahvalil general Hiinlein, ki je izrazil svoje veselje, da »o prišli v državo, s katero vzdržuje vodja Hitler prijateljske zveze. Niso prišli občudovati samo lepoto Jugoslavije :n njenih zgodovinskih mest, marveč predvsem za to, da izmenjajo misli o poglobitvi gospodarskih in športnih odnošajev med obema narodoma. Zaključil je svoj govor z željo, naj bi tudi ju-goslovenski avtomobilisti čimprej poset'11 novo Nemčijo. Napil je na srečo Jugoslavije in njenega kralja, godba pa je zaigrala jugoslovensko narodno himno. V prijateljskem razpoloženju so ostali gostje v družbi domačinov do blizu polnoči. Prenočfli bodo na Bledu, jutri dopoldne ob 9. pa se odpeljejo v Ljubljano. Po kosilu pri Mikliou bodo nadaljevali svojo pot po Jugoslaviji Mussolini — Hitler Velike priprave za sprejem predsednika italijanske vlade v Nemčiji - Ideološka povezanost obeh držav Berlin, 19. septembra, b. Točen program Mussolini j evega obiska v Nemčiji še vedno ni objavljen ter so znani le splošni podatki o njegovem bivanju v Nemčiji. Gotovo je, da bo Mussolini takoj po svojem obisku pri Hitlerju prisostvoval velikim jesenskim manevrom nemške armade na Meklenburškem. Pri kancelarju bo velika večerja z recepcijo, v Berlinu velika parada vojaštva, položitev venca na spomenik padlim nacističnim bojevnikom ter Neznanemu vojaku in končno velika prireditev v stadionu. Pri tej priliki bosta Mussolini in Hitler drug za drugim nagovorila člane berlinske fašistične organizacije ter člane narodno socialistične stranke. V uradnih krogih — in tudi v listih — iz-rečno poudarjajo, da Mussolini to pot ne prihaja v Nemčijo kot šef italijanske vlade, temveč kot vodja italijanskega fašizma, ki obišče vodjo nemškega nacizma, da se s tem še bolj poudari ideološka povezanost obeh režimov. V ostalem je časopisje glede pomena obiska in glede razgovorov, ki se bodo vršili ob Mussolinijevem obisku, precej rezervirano in piše namesto o tem o velikih tehničnih pripravah, ki posebno v Berlinu presegajo vse, kar se je do sedaj podobnega priredilo. Vsi listi izražajo v številkah pompoznost priprav. Tako pišejo, da bo znana ulica »Unter den Linden« sedemkrat bolj razsvetljena kakor je običajno, vsi obcestni stebri bodo okrašeni s pozlačenimi orli, visokimi do tri metre. Za okrasitev mesta z zastavami bo uporabljenih okoli 40.000 kv. metrov blaga. Za okras mesta je mestna uprava najela veliko število zasebnih tovornih avtomobilov, ki prevažajo najrazličnejše blago na kraje, Kjer bo uporabljeno. Berlin še ni doživel tako slavnostnega sprejema tujega državnika. Odlikovanje Neuratha Berlin, 19. septembra AA. Vodja države in kancelar Hitler je imenoval nemškega zunanjega ministra Neuratha za častnega šefa skupine zaščitnih oddelkov. Kakor zna ne, je minister Neurath poleg dveih drugih ministrov v januarju od Hitlerja prejel častni znak narodno-socialistične stranke, ker dotlej še ni bil njen član. Sneg v Franciji Pariz, 19. septembra AA. Velik val mraza je vdrl v severno Francijo. Vihar je napravil v pariški okolici veliko škodo. Pomorska plovba po Rokavskem prelivu in vzhodnem Atlantskem oceanu ja postala zelo težavna. V Loreni in Vogezih je zapadel sneg. Vojaška moč Francije Pariz, 19. septembra, b. Včeraj so bili zaključeni letošnji jesenski manevri francoske armade. Ob tej priliki je imel vojni minister Daladier predavanje, v katerem je na osnovi novih izkušenj izjavil, da ima danes Francija vsa sredstva, e katerimi lahko z lastno močjo brani svojo svobodo in svoje interese, o čemer se je prepričal tudi angleški vojni minister, ki je ponovno izrazil svoje zadovoljstvo in pohvalo nad opremljenostjo in sposobnostjo francoske armade. Dokler bosta Anglija in Francija združeni in trdno odločeni, da se postavita po robu slehernemu napadu, bo mir na sv«* t-u ohranjen. Ni boljšega Jamstva *« mir kakor odločno in vsestransko sodelovanje obeh velikih zapadnih demokracij. Nemiri v Budimpešti zahtevan 14 žrtev Budimpešta, 19. septembra, b. Skrajno desničarsko usmerjeni elementi, ki javno simpatizarajo z nemškim narodnim socializmom, kateri razvija tudi na Madžarskem telo veliko propagando, so priredili včeraj javne manifestacije, pri katerih je prišlo do večjih spopadov. Prišlo je tudi do strelja-padom 14 oseb ubitih, » Vatikanski protest v Berlinu London, 19. septembra, b. Rimski poročevalec »Dayli Telegrapha« doznava, da je državni tajnik v Vatikanu kardinal Pacelli dal berlinskemu diplomatskemu zastopstvu svete 6tolice navodila, naj v zunanjem ministrstvu protestira proti novejšim izpadom nemftksga proti katott&S oarkvi, »JUTRO« ponedeljska izdaja =■ PooeaeHefc 20. DL 193*. Tavčar |e dobil prvi spomenik Odkritju spomenika pred rojstno hišo je kljub slabemu vremenu prisostvovala velika množica ljudi Poljane 19. septembra. Kljub žeto slabemu vremenu se je današnja fldavnost odkritja tega prvega spomenika dr. Ivanu Tavčarju izvršila po programu in ob veliki udeležbi domačinov iz vse Poljanske doline in gostov od drugod. Žeto častno je bila zastopana Ljubljana s predstavniki raznih društev, ki so položili ob spomenik lepe vence. Slovesnost se je začela pred 9. uro s poklomitvijo ob njegovi grobnici na Visokem. Tu se je zbrala velika množica tujih gostov in domačinov in šolska mladina z učiteljstvom iz Poljan, šolski upravitelj g. Janko Kokalj je imel lep nagovor po Tavčarjevih delih »Cvetje v jeseni« in »Visoški kroniki«, posvečen spominu pokojnega Tavčarja, šolska mladina mu je zapela >Moj dom« in »Na grobu«, nato pa mu je položila na grob velik šopek in še vsak otrok svoj šopek. Ob 10. je imel župnik to pisatelj g. Fran Finžgar cetfkvi primeren govor o ljubezni in pravici, v katerega je vpletel tudi Tavčarja, češ da je bil pravičen in ubožcem velik dobrotnik. Pred rojstno hišo se je kljub velikemu nalivu zbra&a množica Tavčarjevih častilcev. Tu je pozdravil naivzočne domači župan g. Ivam Debeljak. škofjeloška godba je zaigrala in pevci so zapeli »Slovenec eem«. Zatem je govoril predsednik Slo- I venske Matice g. dr. Lončar, ki je karaJk-teriziral Tavčarja kot pot tika in literaita. Slavnostni govor je imel profesor dr. Anton Slodnjak to podal sMko o Tavčarju kot človeku, rodoljubu, politifku in pisar tel ju. Ko je s spomenika padla zavesa, so pevci zapeli »Bodi zdrava domovina« to domači župan je vzel spomenik v občinsko varstvo. Na njegove zaključne besede je zaigrala godba državno himno. Med polaganjem vencev so imeli krajše govore ljubljanski podžupan g. dr. Ravni-har, podpredsednik Ljubljanske kreditne banke g. Jelačin in vseučališki profesor g. dir. Dolenec Metod za druStvo > Pravnik.« Popoldne so se poklonili pokojniku Sokoli s prapori, in sicer Ljubljanski Sokol, ka* terega dolgoletni starosta je bil pokojnik do konca svojega življenja, potem društvo iz škofje Loke, žirov in Poljanske doline. Pred spomenikom se je oddolžil s krajšim spominskim govorom starešina Kaj-zel. Tudi Sokoli so potožili pred spomenik lepe vence. S Sokoli so prispeli še zastopniki drugih narodnih društev to korpo-racij z venoi. V imenu Narodne tiskarne in našega časopisja je položil krasen venec na spomenik g. Rasto Pustoslemšek. Nazaj grede so ti obiskali še njegovo grobnico na Visokem. Obmejni Maribor se je poklonil Masaryku Maribor, 19. septembra. Obmejni Maribor se je dostojno poklonil spominu velikega prezidenta Osvoboditelja T. G. Masarvka. Nacionalno zavedna javnost se je v velikem številu odzvala vabilu tukajšnje Jugoslovensko-češkoslovaške lige, medc'ruštvenega odbora sokolskih društev in Češtkega kluba k pietetni žalni svečano-ti za velikim pokojnikom v Narodnem domu. Za to žalno prireditev^ je b'l ves oder, na katerem je bila Masaryko-va slika, odet v črnino. Med črnino so bile češkoslovaške in jugoslovenske trobojnice. Vojaško oblastvo je zastopal na prireditvi podpolkovnik Stojkovič, mestno občino župan g. dr. Juvan, državno tožilstvo prvi državni tožilec g. dr Zorjan in policijsko predstojništvo g. dr. Trstenjak. Navzočna sta bila tudi narodni poslanec g. dr. Jančič in za starokatoliško cerkev župnik g. Še-gula. Zastopniki Sokolstva so prispeli k žalni svečanosti v slavnostnih krojih in s prapori. Po uvodni žalni koračnici, ki jo je odigrala vojaška godba pod vodstvom dirigenta kapetana g. Jiraneka, je izprego-voril predsednik Jugoslovensko-češkoslova-ške lige, g. dr. Kukovec in naglašal, da je bilo Masarykovo življenje posvečeno le sreči bratskega češkoslovaškega naroda. Mrtvemu Masaryku se v žalosti klanja ves svet in zlasti Jugoslavija, saj je bil veliki pokojnik vedno zvest prijatelj našega naroda in duhovni tvorec Male antante. Po končanem govoru je bil dvominutni molk v počastitev spomina T. G. Masaryka. Sledila je recitacija učitelja tukajšnje češke šole g. Drlyja. Zatem je govoril predsednik Češkega kluba g. Bureš. Izvajal je med drugim: »Naš prezident počiva na mrtvaškem odru na Hradčanih. Vsa Praga in ves narod plakata za svojim velikim sinom. Vse njegovo delo in življenje je slonelo na pravici in resnici, ki je osnova svobodne in samostojne češkoslovaške republike. Ob njegovem mrtvaškem odru se manifestira bratska složnost vsega češkoslovaškega naroda, ki bo vztrajno ?n žilavo nadaljeval smernice Masarykovega učenja. Mariborski Čehoslovaki pošiljamo v globoki tugi svoj poslednji pozdrav svojemu velikemu prezidentu Osvoboditelju T. G. Masary-ku.« Ko so naši vrii Jadranovci pod vodstvom svojega dirigenta profesorja Vrabca odpeli pretresljivo žalostinko »Umrl je mož«, je povzel besedo starosta Sokola Matice br. dr. Fomazarič in v imenu obmejnega Sokolstva naglašal, da žaluje za velikim pokojnikom predvsem Sokolstvo, saj je veliki prezident Osvoboditelj izšel iz sokolskih vrst in je kot Sokol posvetil vse svoje sile moralnemu in fizičnemu razvoju češkoslovaškega naroda. Samega sebe je vzgojil za učitelja svojega naroda in je vse svoje življenje deloval za osvobojenje svojega naroda v smislu vzvišenih idealov svojega prednika dr. Tyrša. Masaryk je bil največji borec za svobodo duha Boril se ni samo za pravico svojega naroda, ampak tudi za pravice in svoboščine jugosloven-skega naroda. Sledil je krepak poslednji »Nazdar« iz grl množice, ki je stoje počastila tvorca češkoslovaške republike. Jadranovci eo zatem še odneli »Teče voda, teče« in je sledila še ljubka recitacija malega Ivčeta Pregrada s poklonom duhu velikega pokojnika. Zatem se je s češkoslovaško in jugoslo-vensko himno zaključila lepa žalna svečanost. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 19. septembra. Rdeči križ je današnjo nedeljo izbral za glavni delovni dan svojega letošnjega tedna, posvečenega propagandi križarske ideje in zbiranju prostovoljnih prispevkov za pomoč, ki jo njegova organizacija deli vsako zime najbednejšim izmed bednih. Zbiranje po ljubljanskih ulicah se je v manjšem obsegu pričelo že včeraj, a neprestano deževje je skorajda obrezuspe-šilo samaritansiko delo. še manj uspeha je mogla zbirka doseči današnji dan, ko je ves dopoldan skoraj nepretrgoma lilo in je promet, kakršnega ima Ljubljana sicer ob nedeljah, skoraj povsem izostal. A če je moral biti zaradi nenaklonjenosti neba začeteik slab, naj bi se srca in roke toMko radodameje odpirale, ko bodo nabiralci Rdečega križa trkali nanje prihodnje dni! Vode rasejo Zavoljo neprestanega deževja se Ljubljana že pogreza v megleno dremavico, ki jo vsako leto zajema prve jesenske dni. Narasle vode v mestu in v okolici polagoma začenjajo škoditi polju in prometnim napravam. Kakor nam poročajo, je v vi-škam predmestju zaradi rastočega vodovja Jci ga prinašajo hudourniki iz Polho-grajskih dolomitov, Gradaščica že začela prestopati bregove, prav tako j« v Mostah Ljubljanica na nižjih mestih pričela poplavljati travnike in njive. Zaradi ogromne množine dežja, ki se je zadnje dni izlil po Gorenjskem, je tudi Sava narasla, da ponekod že ograža bregove to prehode. Tako so Iz Dola pod Zalogom davi naprosili ljubljansko glavno pošto, naj usmeri pošiljke za naselja na levem bregu Save preko Domžal, ker je promet preko mostu pri Sv. Jakobu za zdaj nemogoč. Masaryku v spomin V splošnem pa je Ljubljana deževno, žalostno nedeljo prebila v znamenju spomina na smrt velikega prezidenta Osvoboditelja dr. T. G. Masaryka. Mesto se je tedni do kraja zavilo v črnino. Kakor ob drugih podobnih prilikah, so nekateri trgovci v središču tudi tokrat prišli na misel, da najlepša izmed izložDcnih oken posvetijo misli na velikega moža in z okusnimi, intimnimi aranžmani opozarjajo mimoidoče na njegovo življenjsko delo. Tako je Tiskovna zadruga v šelenburgovi ulici razstavila velik portret prezidenta — Osvoboditelja, umetniško delo akad. slikarja Frana Tratnika, ovit s črnim floram, in s šopkom, domačega cvetja, okrog slike pa so zbrana najpomembnejša Ma-sarykova dela v izvirniku. Pa tudi sosednja okna so urejena deloma Masaryku za spomin. Med drugim je razstavljeno tudi veliko njegovo delo iz najnovejše politične in družabne zgodovine, »Svetovna revolucija« v slovenskem prevodu. Pri Bonaču je prav lep spominski kotiček uredila Ju-goslovensko - češkoslovaška liga. Tu je poleg velikega prezidentovega portreta razstavljena tudi fotografija, ko so bili predstavniki naših JčL v družbi predsednika. Češkoslovaško-jugoslovenske lige, sedanjega praškega primatorja dr. Zenkla, na obisku pri Masaryku. Sredi spisov velikega pokojnika v češčini to slovenščini počiva zlata palma, povezana z jugosloven-sko trobojnico in žalnim trakom. Ljubljana na pogrebu Včeraj in danes so odpotovali iz Ljubljane zastopniki mestne občine in JCL, da prisostvujejo pogrebnim svečanostim v Lanih. Zastopstvo mestne občine vodi predsednik mestne občine sam, z odposlanstvom J<5L pa je davi odpeljal tudi tajnik prof. Oven. že pred dnevi so odpotovali predstavniki našega Sokolstva s prvim podstarostom Ganglom na čelu. Sokoli polože na Masarykov grob lep venec s krasnim žalnim trakom, Id je umetniško delo Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt. Prva nedelja mestnega muzeja Danes je bil obenem prvikrat oficielno odprt novoustanovljani mestni muzej, ki so ga bili v sredo svečano otvorili v gornjih prostorih Auerspergove palače. Vfodeti je bilo, da je nova kulturna ustanova vzbudila mnogo zanimanja pri Ljubljančanih, saj ee je dopoldanske ure kar trlo svefta po sobah, po katerih je razstavljeno pohištvo od gotske doba do bidermajerja. Obiskovalcem je tolmačil zanimive zbirke starinskega pohištva načelnik kulturnega oddelka dr. Mole, ki vodi novi muzej. Pri tej priliki se je izkazalo, da bi uprava mestnega muzeja v veliki mari ustregla občinstvu, če bi razstavljene interierje opremila s kratkimi napisi, ki bfi tolmačili stil in kulturni čas, iz katerih izvirajo posamezni kosi in zbirke, pa morda tudi mesta in gradove, iz katerih ei jjh je nabavil narodni muzej. Vsi gostja pa so si tudi želeli, da bi se mestni muzej čim prej izipopolnil in razširil, kakor so najavljaU govorniki na . otvoritvi, da bi se izvedel v obsegu, v ka- -I kršnem ga je bila zasnovala prejšnja občin- | uprava, ki je tudi Anerspergovo palačo kupila zanj. Na razstavi mladih Lepo Število ljubiteljev umetnosti pa se je ob 11.30 zbralo v Jakopičevem paviljonu, kjer je imel vodstvo po razstavi neodvisnih upravnik Narodne galerije Zorman. V obširnih izvajanjih, ki so poslušalcem odprla zanimive poglede t svet umetniškega ustvar janja, čeprav so v nekaterih podrobnostih tu pa tam prehajala okvir običajnega vodstva, namenjenega predvsem zbliževanju umetnikovega dela in občinstva, ja upravnik Zorman predstavil javnosti posamezne raz-stavljalce. Pri Maksimu Sedeju je poudaril razvoj, ki ga je ta izraziti slikarski talent napravil od svojih linorezov s socialno tendenco do oblikovanja v smislu absolutnega slikarstva. Stane Kregar oblikuja svet sanj, njegove stvari so filozofija ob dogodkih, ki sa dogajajo pred nami, njegova tihožitja pa kažejo neposredno vdanost do nature. Zoran Didek ima v risbi izrazito šolo in veliko znanje za seboj, barve, s katerimi slika Zoran Mušič svoje krajina, so dobre, ugodne očem. Obširno je predavatelj pred-očil občinstvu delo kiparja Zdenka Kalina: liričen temperament, ki obravnava svoj material neverjetno dobro in pa enostavno, pa vandar izrazito rešuje. Kiparja Nikolaja Pirnata je predstavil kot umetnika impresionistične, slikovite smeri, izmed najmlajših mu je najbližji Karel Putrich. Posebno toplo je upravnik Zorman označil delo obeh najmlajših slikarjev, Nika Gmeree in Marija Preglja, katarih razstavljene stvari kažejo, da nudi zagrebška šola vse možnosti, da ee umetnik prosto razvija. Omersa in Pregelj obvladata vsa slikarska in oblikovna sredstva, a kot oblikovalca samega sebe sta v risbi močnejša ko v sliki. Mimogreda je upravnik Zorman podvrgel ostri kritiki načrte za spomenik blago-pokojnemu Viteškemu kralju, kakor si jih je bil zamislil prof. Plečnik. Načrti kažejo neko eklektiko, naneseno od vseh strani, ki ni v nikakem skladu z naturnimi potrebami Ljubljana in njenega razvoja. Posebej je •Še pograjal, da je spomenik v glavnem zamišljen iz kamna, ki ga bo zaradi podnebja, kakršnega je deležna Ljubljana, čas kaj hitro razjedel. Pravilna rešitev vprašanja bi bila samo v kiparskem delu iz brona, ki trajno ostane. Borba za osrednji zavod Pričetek novega šolskega leta je prinesel Ljubljani novo zagato, zavoljo katere so prišle v gibanje zlasti množice staršev iz siromašnejših, delovnih slojev. Zaradi nerazumevanja odgovornih čin?teljev grozi nevarnost, da bo moral Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt. na katerega se je vpisalo ob pričetku šole 318 gojenk, skrčiti svo^ dosedanji obseg na pičlo tretjino. Nekaj razredov zavoda je bilo doslej spravljenih n« mestnem Hceju, pa je mestna občina z novim letom odpovedala najemno pogodbo, čel da potrebuje prostore za osnovno šolo. Gojenke so povečini hčerke javnih in zasebnih nameščencev, ki imajo že druge šole za sabo, pa so ostale brez posla. Obisk zavoda je zelo velik, ker je pouk v resnici praktičen hi si gojenka lahko nabere znanja, od katerega bo imela korist kot bodoča gospodinja aH pa. če bo ostala v pokl;cu. Šola je delovna šola, ki je dala že na stotisoče zaslužka najpotrebnejšim. Če bodo zavodu odpadli prostori na lice ju, bo mogel spraviti pod svojo streho samo okrog 100 učenk, pa še te samo v znamenju stiske in gneče, ki vlada na vseh šolah. Zavod sam ima namreč v resnici prostora samo za 69 gojenk. V petek se je na zavodu vršil roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo okrog 200 staršev. Na sestanku je bil soglasno izvoljen odbor, ki se je snoči sestal na svoji prvi seji. Sklenjeno je bilo, da zastopniki staršev posredujejo najprej pri predsedniku mestne občine, naj da še dalje prostore na liceju na razpolago, v nasprotnem primeru pa naj mestna občina sn banska uprava drugje priskrbita zavodu primerno streho. V zvezi s krizo, lai je nastala, se je davi ravnatelj zavoda Božo Račič odpeljal v Beograd, da v pristojnem ministrsvu iz-posluje pomoč. Razkol v esperantskem gibanju V sejni dvorani Mikličevega hotela so se dopoldne zbrali zastopniki esperantskih organizacij, ki so se pridružili nedavno ustanovljeni esperantski zvezi. Zborovanje je vodil predsednik Anton Sterle, a poleg funkcionarjev ljubljanske centrale so bili navzočni tudi delegati iz Murske Sobote, Domžal, Kamnika, z Vrhnike, iz Kranja, iz Trbovelj in z Jesenic. Kakor povzemamo iz poročila tajnika Damjana Vahna, ima zveza med drugim v načrtu, prirediti mednarodni sejem znamk o priliki mednarodnega katoliškega esperantskega kongresa, ki se bo vršil v Ljubljani. Pretežni del svojega poročila pa je tajnik porabil za ostro polemiko proti Jugoslovenski esperantski ligi in proti Klubu esperanti-stov v Ljubljani, češ da sta v službi tujih, neesperantskih idej. V tem smislu je bila sprejeta tudi ostro stilizir~na resolucija, s katero zveza odklanja vsakokršno sodelovanje z Jugoslovensko esperantsko ligo in Klubom esperantistov. Za smer, ki jo je zveza sprejela za svoj progrrm, je značilno, da je bil na skupščini izvoljen pripravljalni odbo- za organizacijo XX. kongresa mednarodne katoliške esperantske zveze pod vodstvom znanega propagatorja katoliškega esperantskega pokrela Petra Golobica z Jesenic. Direktor Nande Marolt f Ljubljana, 19. septembra. Danes dopoldne je na svojem domu na Resljevi cesti po daljšem bolehanju izdihnil direktor državnega učiteljišča, ugledni, zaslužni nacionalni in sokoiski delavec Nande Marolt 2e dolgo ga je mučila za-vmtna morilka — jetMca, proti kateri je iskal leka pri zdravnikih in pod zdravim nebom naše Gorenjske in Dolenjske. Letos je dne 4. maja vnovič nastopil bolniški dopust. Tedaj so zdravniki ugotovili, da so se jetrki pridružile še komplikacije z drugimi organi. Po srečno prestani operaciji je šel čez poletje na oddih v Velike Lašče. Toda kljub vsemu se mu stanje ni hotelo izboljšati, rn medtem ko se je ob pričetku novega šolskega leta spet razgibal vrvež mladine in učiteljev na zavodu, ki mu je bil posvetil vso svojo ljubezen in skrb, je bil direktor Marolt še zmerom priklenjen na posteljo. A bil je vendarle še toliko pri močeh, da je pred dvema dnevoma vstal in predal svoje zadnje posle začasnemu namestniku prof. dr. Josipu Smajd-ku. Danes okrog 11.30 ga je smrt rešila bolečin. Z d;rektorjem Nandetom Maroltom bo po kratkem presledku legel v zemljo tTet-ji izmed šefov velikih srednješolskih zavodov v Ljubljani, ki so bili hkratu trdni, vzgledni narodni delavci. Pred njim sta šla odtod direktor II. drž. realne gimnazije Rado Pavl;č in direktor I. drž. realne Josip Mazi. Vodstvo državnega učiteljišča, ki spada med naše najpomembnejše vzgojne zavode, je prevzel pred štirimi leti, ko je njegov prednik, direktor Dokler, nastopil pokoj. V kratkem času so ga vzljubili učitelji in študentje, k; jim je znal biti skrben vzgpjitelj in vodnik. Bil je tudi član banovinskega :n krajne-ga šolskega odbora in predsednik odbora za praktične učiteljske izpite. Izmed nacionalnih organizacij bo blagega pokojn:ka zlasti težko pogrešal Sokol I na Taboru, katerega prospehu je posvečal mnogo svojega dragocenega časa in truda. Za ljubljenim življenjskim tovarišem in skrbnim očetom žalujeta soproga in 16-letni edinec Marko, ki obiskuje VII. razred gimnazije. Direktorju Maroltu ohranimo blag spomin, I njegovi družini pa naše iskreno sožalje! Maribor preko nedelje Maribor, 19. septembra. Vode so narasle Mariborčani pa so boli v jutrnih urah presenečeni, ko so videli silno naraslo Dravo, ki je nosila s seboj cela skladišča drv to drugega lesa. Ob Pristanu je segla voda do roba obrežja in bi ob nadaljnjem naraščanju utegnila vdreti v kleti bližnjih stavb Računati je ,da je Drava narasla za dva in pol do tri metre, česar Mariborčani že dolgo ne pomnijo. To daje sklepati, da so morali biti ob zgornjem toku Drave veliki nalivi. Z Dravskega polja so prispela poročila o prestopu Drave na niže ležečih mestih. V ospredju mariborskega zanimanja je bila danes predvsem počastitev spomina velikega prezidenta Osvoboditeljaj T. G. Masaryka, o čemer poročamo na drugem mestu. Minister dr. Rogič v Mariboru V okviru svojega službenega potovanja po naši banovini je minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič poeetil Maribor. Med drugim si je ogledal letno teiovadišče Sokola Matice to igrišča raznih športnih društev. Zvečer je bila prt »Orlu« slaA*noetna večerja. Ob tej priliki je bilo Stebana. Čudno so gledali na sodišču v Litiji, ko je prinesel kmet zaporniku zavoj okrepčiL Pa so kmeta pridržali in ta je povedal, da ga je na sodišče poslal z zavojem neznan moški. Seveda so takoj poslali orožnike na zasledovanje, a dobrega brata ni bilo več nikjer. Za Cirilpm Stebanom je že pred meseci izdala ljubljanska policija tiralico. Iščejo ga zaradi več tatvin. Sploh pa je Ciril Steban že dober znanec sodnih zaporov. Šteje komaj 26 let, pa je presedel v sodnih zaporih že šest let. Lojzeta Stebana eo zdaj 6hranili v zapore ljubljanskega sodišča, a ■tudi Ciril se gotovo ne bo dolgo veselil svobode. izrečenih tudi več govorov. Posebno pohvalno se je minister dr. Rogič izjavil o Mariborskem otoku. Opoldne je priredila mestna občina na čast g. ministru banket. Mariborski skavti so se ob 10. dopoldne zbrali v prostorih realne gimnazije k rednemu občnemu zboru. Maribor predstavlja krepko postojanko skavtsbva, o čemer je pričal tudi današnji občni zbor. V odsotnosti starešine g. dr. Martoiča je otvorii zbor g. Boris . Dabinovič. Po otvoritvenih besedah je bi- ' la iskrena komemoracija za pokojnim pre-zidentom Osvoboditeljem T. G. Masary-kom. Toplo občutne spominske besede je spregovoril župni delegat g. Franc Kos. Navzočni skavti so do končanem spominskem govoru počastili spomin velikega pokojnika s trikratnim vzklikom »Slava«. Sledila so poročila funkcionarjev mariborske skavtske družine. Poročala sta tajnik g. Mirko šoštarič to blagajnik g. Viljem Mihalek. Tukajšnja skavtaka družina šteje 130 članov. Delovanje je bilo marljivo to je znašal denarni promet v pretekli dobi 9025 Din. Skavti so priredili številne izlete ter se udeležili tudi skavtskega tabora v Mednem. Po poročilu nadzorstva so bile volitve in je bil pretežno izvoljen dosedanji odbor. FOTOAMATER Negativni papir uporabljajo izkušeni amaterji radi tam. kjer bi morali svoje posnetke delati drugače t veliko kamero na velike negative, za oljne in gumijeve tiske, za neposredno kopiranje večjega števila slik po posnetku v manjšem formatu itd. Poseben negativni papir izdelujejo razne tvrdke, prav dobro nam ga pa lahko za izdelavo večjih duplikatnih negativov nadomesti vsak tanjši in gladki bro-moerebrni in manj občutljivi papir. Kopija duplikatnega negativa na takšen papir, na katerem z lahkoto izvršimo najrazličnejša retuširna dela, pa bi kazala preočitno papirno strukturo. Česar si ne moremo vedno želeti. Napraviti moramo papir zato prozorne jši, kar gre s pomočjo različnih smol, olj in drugih pripomočkov. Dober recept, da napravimo duplikatni negativ na papirju prozoren. je n. pr. sledeči: 9 g benečanske-ga terpentina, 12 g svetlega kok/onija, 5 g voska. 150 g rektificiranega terpentinovega olja in 50 g na 50 stopinj Celzija, segretega lanenega firneža. Vse to dobro premešamo in nadrgnemo na zadnjo stran papirja. Počene steklene posode zlepimo lahko z različnimi zmesmi. Ena najobičajnejših sestoji iz 3 delov kazeina in 10 delov kalijevega volnega stekla. Papir nalepimo m kovine n. pr. etikete na pločevinaste posode, zelo dobro z gostim šelakovim firnežem. Diapozitive otenjimo rdečkasto, modrikasto ali zelenkasto 7 istimi tenjilci, ki jih uporabljamo za bromo-srebrne papirje, še veliko večjo izbero barv nih odtekov pa imamo, če uporabljamo v vodi topljiva anilinska barvila, kakršna uporabljajo tudi za otenjevanja kinofiknov. Ta barvila lahko tudi mešamo. Raztopimo jih v vroči vodi in proces barvanja v ohlajeni tekočini traja do 2 minuti. Če vsebuje voda mnogo apna. gre barvanje počasneje in moramo na vsak liter dodati približno 1 ccm navadne solne kisline. Seveda se pn tem barvnem postopku otenjijo tudi beline, Priporočljivi eo svetlejši odtenki v bolj ra reičemh raztopinah, ker jih dobimo en&k^ mernejše in ne učinkujejo kričeče. Zaidnja »Galerija« objavlja med svojimi odličnimi slikovnimi prilogami na uvodnem mestu delo našega amaterja P. Kocjanči-ča »Valček za Tebe«, ki ga poznamo s številnih razstav. Ta revija, ki obrača največjo pozornost slovenski fotografiji, izhaja od julija celo že v japonski izdaji in pravkar smo prejeli izvod v tej izdaji, ki dokazuje, da sa za delo naših amaterjev zanimajo tudi v tej daljni deželi. Tu najdemo poleg reprodukcije ene izmed najboljših Smole-jevih delovnih slik dva članka K. Kocjan-čiča, menda prvega slovenskega avtorja, ki so ga objavili v dežali vzhajajočega sonca. »Fotografiekv Obzor« nadaljuje v sliki in besedi s propagando za fotografsko obdelavo folklornih motivov, kjer nam morejo biti češkoslovaški amaterji, kakor v marsičem drugem (n. pr. kar se tiče organizacije), še vedno vzor. Vedno znova morami poudarjati, da našim amaterjam nikakor ne bi škodilo, če bi se tudi pri Čehoslovakih tako učili, kakor se učijo radi pri amaterjih drugih narodov. 0 posnetkih v naravnih barvah piše obširno 2. septembrska številka »Photograpbi« flir Alle«, kjer se boš v dobrem članku p> učil tudi o »Motivih na nebu« in o novem postopku pol plemenitega tiska, mediobro-mu, ki ga je izumil mojster belgijskih fotografov Leonard Misonne. Aktualno temo navadnih fotografskih povečav po posnetkih v naravnih barvah obravnavajo »Photoblatter«, glasilo Agfe, kj poročajo tudi v drugem članku o moderni povečevalni tehniki. »Foto-Beobaehter«, revija založba Wilhelm Knapp za široko amatersko maso, pa piše na uvodnem mestu zelo zanimivo o starih in novih razvojnih stremljenjih pokrajinskega motiva. Dva brata na krivih potih Enega so prijeli, drugega lovijo Litija, 19. septembra. Na Dolgem Brdiu pri Zagorju je bilo oni dan vlomljeno in so odnesli samotnemu posestniku več reči, med drugim harmonike, citre in nekaj obleke in obutve. Takih vlomov je bilo storjenih po Dolgem brdu, sosednjih vaseh in v Lokah več. Zato so orožniki zasumili, da sta pri tatvinah udeležena dva brata Stebana iz Lok. Na glasu sta med nevarnimi tatovi, dasi se sicer ukvarjata z muzikantstvom. Zagorski orožniki so se zglasili pri Ste-banovih in so aretirali Lojzeta. Sum je b:l upravičen. Pri Lojzetu so našli še nekaj Ukradenih predmetov, ki so jih na Dolgem brdu spoznali za svoje. Zato so pridržali orožniki Lojzeta v zaporu, za njegovim drugim bratom pa »o šli na lov. Aretirani Lojze je sicer trdil, da Cirila ni doma, češ da je zaposlen nekje v Srbiji tn da že dalje časa nima njegovega naslova. Orožniki pa so dvomili v bratovo izpoved, ki se je tudi izkazala za lažnjivo. Ciril Steban je, da bi menda malo potegnil ob-lastva,storil svojevretno šalo. Nakupil je kruha, salam in klobas ter vse v zavitku poslal svojemu bratu v zapor. Sam se seveda ni upal tj«, ker ga dobro poznajo, zato je naje.l nekega kmeta in ga zaprosil, naj nese priboljSek aretiranemu Lojzeta Iz Julijske krajine Nova ocenitev zemljišč v Istri. V Istri prično v kratkem na novo ocenjevati zemljišča in zemljiške dohodke. Na podlagi teh ocen bo določena nova davčna osnova V smislu določb dekreta iz 1.1931. o ureditvi novega italijanskega katastra. Na podlagi odijka, ki je bil te dni objavljen v rimskem uradnem listu, bodo do dovršene ocenitve znižani obroki za prisilno zemljiško posojilo kakor tudi izredni zemljiški davek, nespremenjene pa ostanejo občinske in pokrajinske davčne doklade. Omenjeni obroki in davek se bodo znižali za vso dobo od 1. januarja 1937 do konca cenitvenih op«racij. Obroki za prisUno posojilo, ki so jih posamezni denarni zavodi in zavarovalnice na račun posameznih obveznikov že plačale, se bodo znižali sorazmerno z vrednostjo na novo ocenjenih zemljišč odnosno njihovih dohodkov, nastali presežki pa zaračunali pri plačilih nadaljnjih obrokov ali pa se bodo vrnili. gledališče Umetnica svetovnega slovesa Dela L£* pinskaja nastopi drevi ob 20. v opernem gledališču. Ona poje, pripoveduje, igra na razne inštrumente, vse z neko posebno gracigo. Vse na njej je kakor prirojeno, nič na/učenega. Posamezne točke bo spremljala sama ali pa njen stalni spremljevalec pianist LajtaL Povsod, kjer j« umetnica doslej nastopila, je imela ogromen uspeh. Veljale bodo cene od 40 navzdol. Otvoritev dramske sezone bo v soboto 25. t. m. Uprizori se Shakespeare jeva tragedija »Julij Cezar« v režiji profesorja Oedpa šesta, »JUTRO« ponedeljek* kdajs TSretfe Golo v prvenstvu P Vse včeraišnie tekme za podsavezne tačke so močno trpele zaradi slabega vremena in tudi obisk ni bil zadovoljiv Ljubljanska skupina: m^^mm^mm^^mmm^^mmmmmmmmmmmmmmammmmmmf Ljubljana, 19. septembra Na 6]X>redu eo bile v Ljubljani tri. Toda Slovan ja rajši v slabem vremenu ostal doma, in prepustil Jadranu točki z rezultatom 3:0 — malo razveseljiv pojav v prvem razredu. Dopoldne so Svobodaši odpravili precej visoko Marsovce, popoldne pa so Re-čani pred precejšnjim svojim gledalstvom oddali obe točki SLškarjem. Svoboda: Mars 5:1 (2:1) Na težkem terenu je Svoboda povsem zasluženo odnesla dve točki. Za rezultat se ima predvsem zahvaliti odločnemu in prodornemu napadu, v katerem sta bila mijboll ša Šlamberger na desnem krilu in Rihtar v levi zvezi. V krilcih je bil zslo požrtvovalen in koristen Habiht. Branilca sta bila dobro razpoložena in zanesljiva, ne tako vratar, ki je napravljal vtis nesigurnosti. Poljanci s svojimi lahkimi igralci niso friogli uspeti na takem terenu. Razen ne-laj fizično krepkejših ljudi spadajo vsi črtali Š3 med mladino. Moštvo je v celoti Šaigralo slabo, posebno pa so popustih v €rugem polčasu. , , . Icrra je bila sicer precej živahna in ]8 potekla večji del v premoči Svobode. Gole so zabili za Svobodo Kompare 2, Zaje, Kib-tar, Šinkole po enega, za Marsa je padsl av-togol iz korneria. Sodri! je g. Camernik dobro. Hermes: Reka 4:1 (2:1) Tudi vilko igrišče je bilo razmočeno. Re-Jfani so se v prvih 20 minutah zaleteli in potisnili šiškarje v obrambo, toda kmalu ga je pokazalo, da razpolaga moštvo iz hiške z boljšo kondiaijo, čeprav eo mu nekateri igralci v primeri z Rečani fizično dokaj šibkejši. V zelo razgibani igri prvega polčasa so si Hermežani do odmora priborili razliko enega gola in so potem z boljšo taktiko in igro razliko še povišali. Dobro je vodil svoj napad Svetic, realizator pa j? bil Ferjan v levi zvezi. Med krilci je bil dober Primar, obramb« sicer zanesljiva, edini gol je zakrivil vratar. Re&mi so bolehali za mehkim in slabim napad-Mn. Ozadje ni vzdržalo pritiska, čeprav eta se Slanina kot branilec in Kokalj med krilci trudila, da bi zadržala herme-žanske napada. Naposled je moralo moštvo podleči. Sodil ie g. Betetto nekam nesigurno. Mariborska skupina: V tretjem kolu tekmovanja za prvenstvo mariborske skupine LNP so bile danes v I. razredu odigrane tri tekme, in si' cer dve v Mariboru na Rapidovem igrišču, ena pa v čakovcu. Medtem ko sta se tekmi v Mariboru končali s pričakovani' mi zmagami favoritev, je v čakovcu železničar doživel katastrofalen poraz V naslednjem podrobno poročilo: Rapid: Mura 2:1 (o:o) Maribor, 19 septembra. Vreme nogometašem v Mariboru danes ni bilo naklonjeno, kajti deževalo je vso to tekmo, kar je seveda zelo kvarno vplivalo na obisk. Na Rapidovem igrišču se je zbralo komaj okoli 300 gledalcev. Po visoki zmagi Rapida nad Mariborom je hotelo naše občinstvo videti, kako se bo enajstorica prekmurske metropole obnesla v srečanju z Rapidovim moštvom. Obe enajstorioi se v tej tekmi nista pokazali v posebni luči, čeprav je bila igra ves čas precej živahna in tudi napeta. Oba nasprotnika sta igrala brez pravega temperamenta in Igra Skoraj ni bila podobna prvenstveni. Rapid je danes zaigral za razred slabše kot preteklo nedeljo proti Mariboru. Res je sicer, da je moral ves čas igrati samo z 10 igralci, ker je bil Heller bleziran že v prvih minutah in je moral zapustiti igrišče, vendar so tudi vsi ostali igrali brez praivega elana in volje. Edina formacija ,ki je kolikor toliko ustrezala, je bila ož;;a obramba, ki se je vidno trudila in ima tudi glavno zaslugo, da rezultat ni bil obraten. Moštvo Mure je že enkrat pokazalo, da bo v tam prvenstvu nevaren nasprotnik. V obrambi ima trojico, ki je vseskozi zanesljiva in je nasprotniku onemogočila vsak večji uspeh Med krilci se je odlikoval le Kukanja, medtem ko ostala dva ne spadata v boljši razred. Napad je oživel, čim je začel dobivati pomoč od zadaj, imel pa je zelo težko stališče proti dobro razpoloženi nasprotnikovi obrambi. Bil je tudi premalo odločen pni končnem strelu in mu pač primanjkuje prave rutine. V ostalem pa je treba reči, da bo moštvo Mure v tem prvenstvu po vsem svojem znanju gotovo še igralo vidno vlogo. Tekmo je sodil g. Klanjšček Maribor: Gradjanski 7:1 (2:0) Ta tekma je bila nekoliko na višjem nivoju kaikor prva., in sicer pa zaslugi Maribora, ki je danes predvajal zelo lepo in efektno igro. Postavil je v polje uglajeno enajstorico, ki je posebno v napadu pokazala zelo dobro in odločno igro. Tudi krilci so dali prav dobro partijo ter so bili v obeh smereh zelo koristni. Obramba ni imela težkega dela, kajti današnji nasprotnik Je bdi zelo šibak. Gostje go današnjo tekmo zaigrali zelo žalostno. Edina formacija, ki sploh zasluži omembo, je bila še ožja obramba, vse ostalo pa je bilo pod vsako kritiko. Enaj- storica se je sicer vidno trudila, toda za dosego pravega uspeha še nima nobenih pogojev. Tekmo je sodil g. Nemec. Na istem igrišču je bila dopoldne prvenstvena tekma med juniorji železničarja in Rapida, ki se Je pod vodstvom sodni-ka Jančača končala z zmago železničarja. 2:1 (2:0). Na stadionu železničarja Je bila dopoldne še drugorazredna prvenstvena tekma med domačo Slavijo in SK Dravo iz Ptuja. Zimagala je Slavija s 4:2 (4:2). ČSK: železničar 7:3 (5:1) čakovec, 19. septembra. Današnja prvenstvena tekma I. razreda v mariborski skupini med Cakovčani in mariborskim železničarjem se je končala s katastrofalnim porazom za goste. Krivda je v tem, ker je moral železničar ves prvi polčas odigrati samo z 10 igralci. Njegov vratar švajghofer se je namreč z motornim kolesom odpeljal na tekmo, pa Je med vožnjo Imel defekt in je prispel v čakovec šele po odigranem prvem polčasu. Do tedaj je mariborska vrata branil Ronjak, ki pa seveda ni mogel nadomestiti pravega čuvarja. Zmaga čakovčanov Je bila seveda popolnoma zaslužena, čeprav je morda izražena nekoliko previsoko. Tekma je v ostalem potekla fair. Sodil je g. Macoratti iz LJubljane. Celjsk o-trboveljska skupina: V celjsko-trboveljsk; skupini eta bili danes za prvenstvo LNP odigrani dve prvorazredni tekmi, in sicer ena v Celju, druga v Trbovljah V Celju «o Atletiki s'avili dvo-številčno zmago nad Trbovljami, v Trbovljah pa so domači spravili obe točki proti Celjanom. Atletik: Trbovlje 10:1 (1:1) Celje, 19. septembra. Na razmočenem igrišču pri S!kalni kleti Je bila danes pred 200 gledalci odigra- na prvorazredna podsavezna tekma med »trboveljsko« enajstorico in domačimi Atletiki. Domači so visoko zmago popolnoma zaslužili. Igra je bila v splošnem precej nezanimiva in je nudila zelo povprečen nogomet. V moštvu Atletikov se je izkazalo samo nekaj igralcev in zato tudi v prvem polčasu rezultat ni bil več kakor neodločen. Po odmoru pa so gostje močno popustili, Atletiki pa prevzeli popolno premoč na polju. Razen tega so gostje igrali proti kraju samo z lo igralci. V začetku igre so bili Atletiki v premoči. toda v golih tega niso mogli izraziti. Prišlo je celo tako, da so Trboveljča-ni v 15. min. zabili vodilni gol, ki so ga mogli domačima izenačiti šele v 37. min. Po odmoru pa so domači absolutno prevladovali na igrišču in so po mili volji zabijali gole, med njimi Schuh 4, Koželj 3 in Honigmann 2. Tekmo je sodil ljubljanski sodnik g. Ku-šar točno in objektivno. Amater: Olimp 5:2 (3:1) Trbovlje, 19. septembra. Domači Amater je danes na svojem igrišču spravil zasluženo zmago nad celjskim Olimpom. Igro je precej oviral dež, ki je pokvaril tudi tla, škodoval pa je tudi obisku, ki je bil zelo majhen. Vodilni gol so domačini zabili že v 5. min. po Sajovicu in so potem zvišali že na 2:0 Gostje so po srednjem napadalcu znažali razliko na 2:1, toda odlični Jordan je tik pred odmorom sipet povišal na 3:1. Po odmora so Amaterji prišli še do enega gola, potem pa je sodnik zaradi faula na Olimpovem branilcu prisodil enajstmetrovko, iz katere so Celjani zabili svoj drucri gol. Tik pred koncem pa je bil še enkrat pri žogi Jordan, ki je postavil končni rezultat 5:2. V Olimpovem moštvu sta se najbolj odlikovala vratar in srednji krilec, pri domačih pa je bil dober Šuštar, nesiguren pa vratar. Tudi srednja vrsta je bila večkrat v stiski. Obe moštvi sta igrali požrtvovalno in disciplinarno. Tekmo je sodil g. Dorčec iz Ljubljane dobro to objektivno. Z dvema goloma razlike ali s 4 : 2 (1:1) ie včeraj enajstorico SK LJubljane gladko zmagala nad Batovci iz Borova Ljubljana, 19. septembra Prirdeitev ni bila pod srečno zvezdo zasnovana. Dež in blato, pa samo »prijateljska« tekma, to je za naše športno občinstvo očividno preveč in ni prišlo na igrišče. Tribuna je zevala v obupni praznoti, stojišča ob strani prav tako. Seveda se postavlja problem, kako spraviti moštvo v formo? V ligaških tekmah mora vendar že zaigrati, kje pa naj si pridobi potrebno spretnost? Devet tekem je na sezono, ko je treba pokazati, kaj moštvo zna, kaj pa naj počne ofo ostalih terminih? Od samega treniranja ni še nobeno moštvo postalo veliko:; rutina se trudoma pridobi v težkih tekmah, po možnosti v mednarodnih. Ali kako, oe na prijateljske tekme ni ljudi? Zato se bomo morali pač ndati v modo. da bomo večno eapliali za Zagrebom in za Beogradom, ker ti ove mesti nudita svojim — številnim, ne samo enemu — moštvom dovolj prilik, da se v težkih tekmah izuri j > in gredo potem v prvenstvene borbe z že nabranim izkustvom! Postavi moštev; Ljubljana: Pogačnik; Hassl. Bertonoelj I; Slapar, Pupo, Boncelj; Janežič, Lah. Bertonoelj II, Žitnik. Drago. Bata. Adjanski: Radonič. Toštf, Milivo-jevi<5 H, Stankovič. Cvetko; Beil, Borovič, Milivojevjč I, Rojič. Nikolič. Po zelo blatnem terenu 8« ni mogla razviti prava Igra. Bila je sicer precej oetra in »koto vseskozi v stilu prvenstvenih tekem, toda vise do poslednjih potez obenem v stilu tekem po globokem blatu. Potem je prišla do veljave mnogo boljša kom lici ja domačega moštva in je suvereno obvladovalo teren, in ne samo to, temveč je tudi pokazalo primerno igro. Bata ni tanko moštvo. Videti je, da je sestavljeno iz dobrih po-edincev. resda zbranih iz vseh vetrov; po, leg dobrih strani ima tako moštvo tudi precej senc: na trenotke zaMes+ijo taki »izbranci«, pokaižejo, da prihajajo reg iz boljše nogometne družbe, sčasoma pa utonejo v manjvredni okolici, ki prevlada. Igrali pa so gostje, dokler so mogli, predvsem zelo pametno. Terenske prilike eo neizprosno terjale naglo igTo po krilih, za kar sta bi1« Nikoiič m Beil kot nalašč: vedno eta bila ob črti in sta dolge predložke kar tako nosila pre i, ljubljanski gol. Ta dva igralca sta bila obenem najboljša v napadu gostov. Vidno vlogo je igral srednji kr:lee Stankovič, ki je imel v desnem krilcu (Milivojevi-čevem nasledniku) dobrega in koristnega tovariša. Z njegovimi točnimi predložki je bila desna stran napada nekajkrat izredno nevarna. V obrambi imajo gostje povprečne moči, vratar je precej sokriv za rezultat, ker so mu nekaj žog plasirali v mrežo zaradi njegovega nerodnega pkcementa. Ljubljana je, sebi zvesta, potrebovala tudi tokrat dobre četrt ure. predno se je znašla. Pa tudi požnejf je bilo do polčasa precej narobe v moštvu. Zaostajalo je po starem običaju za svojim nasprotnikom v startu, v igri r glavo, v kombinatorni povezanosti kot posledici netočnega podajanja. Točno podajati ljubljan-kermi napadu pa je svojevrstna umetnost. Krili, obe brez izjeme, sta bili stalno po nekaj metrov izza svojih krilcev, od ostalih se je le Luce znal postavljati na čisto. Dobil je zato precej žog, s katerimi pa ni znal marsikdaj početi kaj prida. Tako eo gostje potisnili igro dober del prvega polčasa v polje Ljubljane. Po odmoru je bilo precej drugače. Gostje so se kmalu sesuli, ker jih je teren ubil. Ljubljana Da je z večjo vztrajnostjo pritisnila in zopet se je igralo, sedaj pa bolj izrazito kot. v prvem polčasu, na vzhodni, bolj blatni polovici igrišča. Napad Ljubljane je še vedno zelo razbit., slabo ie postavlja, mnogo okleva, nihče ne sledi igri in skoro vsaka nova situacija vsakega iz te petorice preseneti. V krilcih ee Pupo nekoliko dviga, Slapar nazaduje, a Boncelj je po dobri nedeljski tekmi zaigral zopet v svojem »prijateljskem« slogu. Obramba v celoti ni povsem zadovoljiva. Pogačnik še nima pravega smisla za pravilen plaeement. sicer bi bil mogel oba zgoditka preprečiti. Stane na trpnotke »zaplava« v ne sigurnost. Desnega krilca je v drugem pol času igral Ceglar mesto Hassla, mnogo slabše. Nekaj poteka. V vodstvo so prišli gostje v 14. min. po Beilu, ki je zbežal Bonclju in poslal žogo mimo slabo plasiranega Pogačnika. Izravnal je Drago na Lucetov čiet predložek v 27. min. Do polčasa ob vidni premoči gostov ni bilo sprememb. Drugi polčas ie potekel ves v znamenju premoči LjuMjane. Toda že v 1. min. pridejo gostje po Nikoli&j zopet v vocfctvo; Boncelj' odbije žogo desni spojki na nogo. ta porine do nepokritega NikoliCa in tokrat prejme Pogačnik isti zgoditek z leve kot prej z desne strani. V 13. min. izkoristi Pepček hipno nepozornost nasprotnika in 6e prerije skozi obrambo ter izravna. Okoli 27. min. :»e žoea stalno na pet-metrs-ki črti, na'osle l potisne Janežič sicer nenevarno žogo pol vratarja, ki te za hrp prepozno spomni, da se mOTa vreči. Par minut pozneje je podobna situacija, tokrat uspe Žitnik s svojim strelom in postavi na 4 : 2. Potem se nihče več ne napreza. Sodil je dobro g. PečaT. LJubljana; Grafika:Slavija _ 6:0 (1:0). Drugorazredna prvenstvena, tekma. Litija: LJubljana rez-: Litija 14:1 Zagreb: Zagreb : Sofija 4:2 (2:0). Igro je kvaril dež, gledalcev Je bfk> 5000. Beograd: Rdeči : modri 4:2 (3:1) Dunaj: Avstrija:dvica 4:3 (4:2), 30.000 gledalcev, sodnik Jugoslovan Mika Popo-vič iz Beograda. — Prvenstvo: Simme-ring:Favoritner AC 6:2. — Avstrija Madžarska (amaterji) 6:3 (2:2) Budimpešta: Madžanrika CeSkoslovaSka 8:3 (2:2). 35.000 gledalcev, sodnik Nemec dr. Bauens iz Kbloa. Rim; Prvenstvo: MUanrBairi 8:3, Sem-piezdareoa:Roma 1:1, Torino:Luchese3:2, Napodi :Triestina 3:0, Juventus: Atalanta 1:0, Lazio:G€oova 2:1, Florentina:Bologna 2-.1, Ambrosiaiia:Lhro treba, da Je bU Pallada zaradi nekaterih napačnih sodnikovih odločitev seto ks forme. Juniorsko prvenstvo Ljubljane si je osvojila Ilirija s 26 prod Primorjem % 23 točkami — Odličen je bil Iliri jan Bratovi, postavili pa so se UM nekateri NovomeSčani Ljubljana, 19. »eptembra Danes dopoldne se je na letnem telovadi-šču ljubljanskega Sokola nadaljeval lahko-atletski miting Ilirije s tekmovanjem juni-orjev. Prireditev je veljala obenem ta juni-ornko prvenstvo Ljubljane. Čeprav tudi danes vreme ni bilo naklonjeno in »e je pretežni del sporeda odvijal v najhujšem dežju, je bilo zan manje tekmovalcev neverjetno veliko. Večino 60 tvorili mladinski tekmovalci Primorja in prireditelja, pohvaliti pa je treba tudi novoaneSki Elan, ki ee ni strašil stroškov in ee udeležil prireditve * nekaj zelo nadarjenimi atleti. Kakor že včeraj je tudi danes sodniški zbor briljiral e svojo odi-otnostjo in bi bU skrajni čas, da ol3očilni činitelji posvete temu vprašanju veg pažnje. V tehničnem pogledu )e bila prireditev zadovoljiva. Kljub dežju, ki je znatno rat-močil in omehčal tekališče in sploh silno otežkočil zlasti tehnične discipline, so __ ee nastopajoči pokazali v najboljši luči. Najboljši rezuJtat je dosegel reprezentativec Bratovž. ki je preskočil 170 cm pri prvem poizkusu. 01 ostalih je omeniti NovomeSča-na Smiljana in Janeza, oba odlična all-round atleta. Dularja, Senka in Cičarja od Iliri .je in Primorjaša Bojana in Poljška. To eo imena, ki jih bomo na bodočih mitingih še večkrat moral zapisati. Juniorski materija! ni slab in je tudi tehnično precej dobro podkovan, a kar je glavao — zelo borben. Juniorski miting je veljal obenem »a ljubljansko klubsko prvenstvo, ki si ga je osvojila Ilirija s 26 točkami pred Primorjeni s 23 točkami. Tehnični rezultati eo bili: 100 m: 1. Cičar (I) 11.8, 2. Relber (P) 12.3, 8. Ribičič (P) 12.4, 4. Poljšak (P) 1&5, 5. Groš (I) 12.8. 1500 m: 1. Ivo (I) 4:45.4, 2. Goje (I) 4:56.8, 8. Kien (P) 5:05.4, 4. Marine (P) 5:26, Izven konkurence 5. Adi Zargaj (P) 5; 83. (Elan) 4:58.4. 4 x 100 m: 1. Primorje 49.3, 2. Ilirija I 49.4. 8. Ilirija n 51.8. Skok ob palici (eeniorji):: 1. Kosec (P) 3 m, 2. Pribošek (I) 3 m. 8. Kulakov (P) 280 — juniorji: 1. Smiljan (Elan) 270, 2. Bratovž (I) 260, Skok v višino* 1. Bratovž (I) 170. 2. Bojan (P) 165, 3. Poljšak (P) 155, 4. Ga-brijel-čič (I) 155, 5. Milanovič a) 150- Met diska (1.5 kg): 1. Janez (Elan 37.94 metra!', 2. Smiljan (E) 83.14, S. Poljšak (P) 32.84, 4. Marine (P) 28.55, 5. Gale (I) 28 m. Met kopja (600 1. Slavo (I) 39.83 m, 2. Bojan (P) 88.32. 3. Gale (I) 36.60, 4. Lenart (I) 83.82, 5. Poljšak (P) 33.13. Met krogle (5 kg): 1. Poljšak (P) 13.05 m, 2. Smodiš (P) 12.59, 3. Cibi (T) 12.47, 4. Smiljan (E) 12.40, 5. Bojan (P) 11.76. Avtomobilske tekme Male antante Beograd, 18. septembra, p. Danes so bile v BeogTadu zaključene velike avtomobilske in motocikliisfične tekme Male antante. Za prihod tekmovalcev je bilo veliko zanimanje in se je pred Avtoklubom zbrala velika množica ljudi. Izmed vojaških avtomobilov je prvi prispel romunski avto št. 149, ki ga je vodil kapetan Milares. drugi naš vojaški avto t kapetanom MarjanoviČem, tretji naš vojaSki avto, četrti pa češki. Izmed civilnih tekmovalcev je prvi prispel na cilj Beograj-čan inž. Meearov. ZA SMEH IN KRATEK ČAS OPOLNOČI je planil neki angle&i gospod na policijsko stanreo. »Moja žena«, je komaj spravil b sebe ves zasopljen. »Jaz moram najti aro jo leno. Od osme ure zvečer je že pogrešam. Lepo vas prosim, poiščite mi jo!« »Njen popis, prosim,« je rekel itražnik. »Koliko je visoka?« »Jaz — jaz ne vem«, je jecljal mol. »Ali vam je znano, kako je bila oblečena?« »Ne, toda vzela je seboj psa«: »Kakšne vrste psa?« »Marogast buil-terrier. Tehta 53 funtov. Na trebuhu ;ma štiri temne lise, ki prehajajo v temnosivo barvo. Tri noge ima popolnoma bele, le sprednja desna je vse m»-rogasta razen krempljev. V levem ušesu ima majhno znamenje.« »To nam zadostuje«, je rekel stražnik. »Psa vam bomo našli.« • e e NEKEGA Žida je nekdo potegnil, da bo propadla banka, v kateri je imel denar naložen. Ves prestrašen je Žid letel v banko in zahteval, da mu denar takoj izplačajo. »Seveda«, je rekel bfagajnfc. »Koliko pa želite?« »Če imate denar, potem ne maram, da m' ga izplačate. Le če ga nimate, zahtevam, da mi takoj izročite vse, kar knam naloženega pri vas!« • e e ANGLEŽ in Škot »ta se voz-la v avtobusu. Razen teh dveh ni bilo v vozu drugega človeka kakor lepo mlado dekle. Škot se je neprestano oziral po dekletu. Končno je rekel Anglež: »Ali jo poznaš?« »Oh«, Je odgovoril Škot »Potem te pa prosim, da jo pozdravij in predstaviš odgovoren Alojs Stanki 3M S LJubljani, JCafeo mora btH beden ia mladi pijane« ln nasilnež/ Po hišah, po iupniičih hodi prosjačit, a če hoče kaj iztisniti iz plemenitih src, mora po navadi napraviti samomori Glava se mu je razbila Pri Sv. Nedelji pri Zagrebu se je včeraj dogodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal župnik Stjepan Topolčič. Župnik je stopal v vasi preko ceste, ko je pridrvel izza ovinka avtomobil in župnika podrl. Padec je bil usoden, ker se je župniku razbila glava. (»Slovenski dom«, 15. IX.) Osi ljubljanskih voz Nesreča se je pripetila na ta način, da je tramvajski voz št. 11, ki je hotel peljati izpred magistrata proti dolenjskemu kolodvoru, zadel v sprednjo os omenjenega voza pred skladiščem tvrdke Kollmann. Os se je zapičila seveda v sprednja okna tramvajskega voza, ki so na mah postala drobna. (»Slovenski dom«, 16. IX.) Nesreča na Mestnem trgu je spravila na dan od sile pereč problem. Eno od obojega bo treba brez odlašanja odstraniti: ali imajo ljubljanski vozovi prevelika kolesa, to se pravi, previsoke osi, ali pa so naši tramvaji že preveč spodaj iz stekla. V katerem mestu na svetu bi bilo še mogoče, da se tramvaju razbije jo okna, če ob njem pod r-sa os enovprežnega voza? Tragedija nebogljenih Tragedija dveh še nebogljenih zaljubljencev se je odigrala včeraj dopoldne v Kotoribi. Sedemnajstletni mesarski učenec Josip Pongrac je zaklal s\'ojo 16-letno ljubico Vero Jurčan iz ljubosumnosti, potem pa še samega sebe. (»Slovenski dom«, 18. IX.) Spoznanje Po novi ureditvi prosvetnega ministrstva bo treba urediti tudi kulturno delo, ki se doslej nismo zanj brigali, čeprav je bilo to dela že davno potrebno. (»Slovenski dom«, 18. IX.) Oba zvona Že laik lahko presodi na prvi pogled, da bo spomenik s propilejami učinkoval mogočno, torej da gre za pravo monumental-no stavbo. (»Slovenski narod«, 18. IX.) Konj se Ljubljani trojanski obeta. Čudo je to: ne stoji in ne leta. S kolom v trebuhu in z repom krmari, čut in okus nam umetniški kvari. (»Slovenski narod«, 18. IX.) — kra —•» Požar ponesreči ali pa požig Litija. 19. septembra. V Gornjem Logu, ki stoji ob glavni cest! proti Ljubljani, so krneli hudo noč. Prav ko ee je začelo svita ti, je spravil prebivalce močan sij iz postelj. Gorel je kozolec, last nekega Američana, zdaj pa upravlja njegovo posestvo posestnik Kotar, po domače Verhle iz vasi Konja. Brž so pritekli na kraj požara sosedje, pozvali pa so tudi litijske gasilce. Gasilci in reševalci so oteli le sosedne kozolce Na kraj nesreče so prišli tuiii litijski orožniki ki so začeli poizvedovati, kako je prišlo do požara. Kakor 6odijo ljudje, je zažgal kozolec kak popotnik. Kozolec je stal tik glav ne ce*te, kjer seka cesta železniško progo. V bližini ni nobene hiše, zato je bil Komarjev kozolec, že od nekdaj pripraven za popotnike. Tudi usodno noč je moral nekdo prenočevati v kozolcu. Proti jutru si je najbrž prižgal cigareto, pa mu je padel ogorek v fuho mrvo. N" pa tudi izključeno, da je spraiobo zažgala hudobna roka. Pestani in ostani član Vodnikove dražbe! SenSov katalog za leto 1938 Nedavno je izšel poleg nekaterih drugih katalogov tudi Senf za prihodnje leto. Šerifov katalog je menija najstarejši nemški cenik znamk in velja tudi med tistimi, ki nimajo netto-cen, za najbolj zanesljivega. Oziroma vsaj veljal je, kajti o najnovejšem tega skoraj ne moremo več reči. Tudi njega je zajela špekulacija z raznimi priložnostnimi izdajami, med tem ko ima za redne frankovne znamke skoraj povsod, razen pri raznih nemških, dosti prenizke cene. V celoti obsega evropski del 628 strani teksta in ima že tudi prvi dodatek za znam ike. ki eo izšle šele med tiskom. Razpreieli-tev je dokaj pregledna, redakcija pa se je v toliko izpremenila, da nima več urejenih vseh držav po zaporedni abecedi, ampak ima spredaj posebej Nemčijo in vs.e pokrajine, ki spadajo v njeno območje aH pa so kdai spadale, med njimi tudi Klajpedo, Gdansk, nemške kolonije, medvojna okupacijska ozemlja itd. Očitno se jej tu Senf približal Boreku. saj je znano, da imajo Bore-kovi albumi znamke urejene po številkah Senfovega kataloga. Tisk je pri letošnjem Senfu kakor vselej dober, samo papir bi bil lahko vsaj malo boljši, ker zdaj mnoaro zaostaja za papirjem Michelovega kataloga. Slabši od Michela je Senf tudi v tem ozira, da zelo malo poroča o nakladah raznih znamk in da ima spiloh komentarje za posameznimi vrstami znamk dosti suhoparnejše in neizčrpne. Pri Miche-lu se vidi stremljenje, da bi znamke čimbolj opisal in dal v kratkem vse, kar je važnega v zvezi z njimi, pri Senfu pa tega žal ne opazimo. Glede ocenjevanja nemških znamk velja tudi pri Senfu v glavnem isto, kar smo morali že pograjati pri Micbelu. Kar se tiče španskih znamk, je zavzel Senf praktičnejše. morda pravilne,jše, vsekakor pa komodnejše stališče. Omenja namreč (brez cen) samo tiste redke znamke, ki sta jih izdala vlada in uporniška »Junta« oficielno, med tem ko pušča glede raznih mestnih in doplačilnih znamk zbiralca v dvomu in nevednosti. Tudi o novih natiskali raznih španskih priložnostnih znamk, kakor na primer Goveve serije in še nekaterih drugih, molči Šenf kakor riba, in objavlja še zmerom stare cene. ki so veljale takrat, ko ponatiskov še ni bilo. Glede cen blokov se Senf in Miehel v glavnem ujemata. Opazimo lahko le malenkostne razlike. Precej so se dvignile cene ruskih znamk, zlasti novejših serij, ki se odlikujejo po lepi zunanjosti. Te serije so bile namreč doslej sramotno nizko ocenjene. Naše znaimke so ocenjene še zmerom dosti prenizko. Slovenija, ki postaja po svoji prvi izdaji čedalje redkejša, &e_ v ceni skoraj ni izpremenila. Tako na primer še zmerom notira 20 kronska znamka s sliko kralja Petra, ki je bila tiskana v raz me rn o majhni nakladi, samo 3 marke, med tem ko velja nemška znamka po 5 mark, ki se je dobila na spremnicah zelo poerosto, še enkrat. toliko. Nerabljena desetdinarska znamka iz leta 1920 (dru-za izdaja z Vavpotičevo sliko) stane nerabljena ali rabljena — 75 pfenigov! Dosti preveč počen; so tudi naše poplavne znamke in iste znamke s preti-iskom »XXXX«. Najbolj se.opazi nerealnost Senfovega kataloga pri nekaterih naših priložnostnih izdajah, ki so že prava redkost. Tako je na primer cena za serijo, ki je bila izdana za sarajevski sokolski zlet.. komaj 3.75 marke, med1 tem ko stane ta serija pri nas okoli 25 din, pa je še dobiti ni mogoče. Serija za zagrebški sokolski zlet stane 3 marke in je prav tako redka kakor sarajevska, ostanki pa so bili vsi sežgani. Če upoštevamo, da je Senfova marka samo fiktivna in da jo moremo v trgovini ceniti kvečjemu po 3 dinarje, bomo najlepše videli ne-resnost izdajatelja kataloga. Oziroma ne ne-resnost, ampak trgovsko spretnost. Očitno Senf, ki znamke tudi kupuje in prodaja, nima teh serij na zalogi in bi si jih rad na ta način, da ceno tlači k tlom, ob priložnosti za nizko ceno nabavil. Serija, ki je bila izdana za kongres Pen-klubov v Dubrovniku, notira tudi samoi 18 mark. čeprav je pri nas nikjer ne dobimo cene jo ko za lf>0 din. In še marsikaj drugega bi lahko rekli na račun ocenjevanja naših znamk. Pa naj bo to dovolj. Po letošnjem Senfu in Michelu lahko vidimo le to, da sta zašla oba med špekulante. Zato ne moreta^ služiti za bazo ocenjevanja znamk. Počakati bomo morali na francoske kataloge, ki so vsaj po dosedanjih izkušnjah mnogo realnejša. In morda bodo tudi nemški katalogi z netto-eenami kaj boljši. B. R. Cene blokov Da ne bodo filatelisti zmedeni zaradi cen blokov, ki jih navajajo katalogi, bomo danes objavili cene, ki jih zahteva za bloke Borek, najbrž najresnejša nemška trgovina z znamkami. Pri njem stanejo posamezni bloki: Belgija: 1921 — blok s 25 znamkami — 15 mark; 1924 — Bruseljski razstavni blok — 28 mark; 1930 — Antwerpenski razstavni blok — 15 mark; 1931 — II. bruseljski razstavni blok — 12 mark; 1931 — bruseljski desetorec — 28 mark; 1935 — Siteb — 11 mark; 1936 — Borgerhout — 7.50 mark; 1936 — Charleroi — 7.50 mark. Danska: 1924 — četvorci ob 3001etrJcl danske pošte — 7 mark. Gdansk: 1937 — oba bloka Daposta — 8.75 mark. Nemčija: 1930 — Iposta — 45 mark; 1933 — lOletnica dobrodelnosti — 65 mark; 1935 — Ostropa — 25 mark; 1936 — oba bloka za olimpijado — 12 mark 1936 — »rjavi trak« — 3 marke: 1937 — Hitlerjev blok, zobčan — 1.40 marke; isti nezobčan — 6 mark. Francija: 1925 — razstava v Parizu — 25 mark; 1927 — razstava v Strasburgu 28 mark; 1930 — Reims — 14 mark; 1937 — Pexip — 14 mark. Island: 1937 — 18 mark. Liechtenstein: 1934 — Vaduz — 150 mark; 1936 — Vaduz — 8.50 mark. Luksemburg: 1921 — petorec za rojstni dan kneza Jeana — 35 mark; 1922 — 10 frankov — 165 mark; 1937 — Dudelingen — 10 mark. Avstrija: 1933 — blok WIPA — 150 mark. Poljska: 1928 — Varšava — 32 mark. Rumunija: 1932 — Efiro — 6 mark. Rusija: 1937 — arhitekti — 5.50 mark. Švica: 1934 — NABA — 30 mark; 193« — Pro patria — 7.50 mark. CeŠka: 1934 — oba bloka s pesmijo »Kje dom je moj?« — 175 mark. Madžarska: 1934 — Budimpešta — 10 mark. To so realne cene za evropske bloke. Za to ceno se bloki lahko dobe. Seveda pride po rednem tečaju marka precej visoko, vendar pa lahko takoj opazimo, da so tudi po tečaju 15 dinarjev za marko bloki se dosti cenejši kakor pa po tečaju tri dinarje za marko v katalogih. Danes prinašamo posnetek beograjskega razstavnega bloka. Podroben opis objavili ie t sobotni Številki srno rtvljskih zvezdnikov sedanje dobe, bo v družbi Do ris Nolanove, Gertrude Neisen in Ele Loganove pokazal, kaj je modema revija. Film bo opremljen zelo razkošno. Stroški zanj so segli v težke milijone. Med pustolovskimi filmi so bili zadnja leta priljubljeni zlasti filmi Burda Jonesa. Letos bomo videli kar šest takih filmov. Prirejeni so po večini po najbolj znanih romanih Zanea Greya in Maxa Branda. žena v sodobnem svetu Jugoslovenska ženska zveza za pravice javnih nameščencev Dne 16. t. m. je priredila Jugoslovenska ženska zveza, sekcija v Ljubljani, zborovanje, na katerem je zahtevala dostojno ureditev prejemkov javnih nameščencev, zlasti pa vrnitev draginjskih doklad vsem nameščencem, tudi poročenim ženam. Zborovanje, na katerem se je zlasti zadnja zahteva poudarjala, je bilo tembolj potrebno, ker se govori, da bodo pri 'ireditvi spet prikrajšane poročene žene javne nanie-ščenke. To je bilo raz"'dno tudi iz referata glavne govornice ge. Dore Vodnikove. To zborovanje ni bilo prvo, ki ga je priredila Jugoslovenska ženska zveza za pravice javnih nameščencev, marveč je ta organizacija vedno prva na mestu, kadar se javnim nameščencem zgodi krivica ali jim preti sicer kako okrnjenje njihovih pravic. Zato smo se silno začudili nad neobjektiv-nostjo »Slovenčevega« poročevalca, ki je 17. t. m. po zadnjem zborovanju poročal pod naslovom »Zapoznelo zborovanje«, češ, da je o JZZ malo slišati, in da »bi bilo dobro, če bi bila svoj shod sklicala že 1. 1934., ko je Uzunovičeva vlada odvzela vse draginj-ske in družinske doklade tistim državnim nameščencem, ki stanujejo pri svojih domačih«. Takrat, ko je prejšnja vlada šele pripravljala okrnitev, so žene, organizirane v slovenskem delu zveze, takoj poslale svojo zastopnico na veliko protestno zborovanje v Beograd, a v Ljubljani so priredile tako zborovanje 11. marca 1. 1934., torej še preden je izšla uredba o zmanjšanju draginjskih doklad, ki je bila objavljena 11. aprila 1. 1934. Na tem zborovanju je bila sprejeta resolucija, kjer so žene odločno protestirale proti nameravani okrnitvi uradniških prejemkov, zlasti poročenih žen. Na zborovanje so bili povabljeni kakor vedno poročevalci vseh listov. Obširno poročilo sta prinesla samo »Jutro« in »Slovenski Narod«. Ko je uredba izšla, je bilo ponovno sklicano zborovanje organiziranega ženstva, in sicer 16. aprila 1934. Pri tej priliki so žene na konkretnih primerih dokazale, kako zelo je uredba mnoge prizadela, ter so te dokaze izročile delno oseb- čez drn Iz šolskega življenja Prosimo državno šolsko oblast, da takoj pošlje na šolo potrebne učne moči, da naši otroci ne ostanejo brez pouka ravno ob začetku šolskega leta, ker zavisi od discipline, kateri so se priučili otroci ob začetku leta, navadno tudi uspeh vsega šolskega leta med letom. (»Jutro«, 14. IX.) 2 divjega zapada Amerikanci so nenadoma postali čudovito strastni lokostrelci, ki so branili svojo deželo pred indijanski predniki, ki so branili svojo deželo pred nepoklicnimi vsiljivci iz Evrope z lokom in sulico v roki. (»Slovenski dom«, 14. IX.) Ločitev za ločitvijo Bivši španski prestolonaslednik grof Ca-vadonga se je v Havanni na Kubi ločil tudi od svoje žene. (»Slovenski dom«, 15. IX.) Na prvi pogled se zdi človeku brez srni- no vsem našim ministrom in poslancem. Tudi ta resolucija je bila objavljena v »Jutru« in »Slovenskem Narodu« kakor tudi v »Ženskem svetu«. Nato je sledil nov udarec z uredbo od 25. septembra 1935. Ob tej priliki Jugoslovenska ženska zveza ni sklicala javnega zborovanja, i.* k > V % •7"- : » 1,'* Vendar je pa zveza smatrala za svojo dolžnost, da stori vsaj to, kar v danih okoliščinah storiti more. Poslala je na pristojna mesta resolucijo, kjer je opozarjala, da je uredba življenjski minimum družine katastrofalno znižala in obsodila na propast prav družine s številnimi otroki, torej družine, ki so svojo toliko poudarjano državljansko dolžnost najbolje izpolnjevale. 'AV * * * Poleg tega je pa tedaj zveza dala pobudo tudi drugim organizacijam, da so se zavzele za javne nameščence in povedale svoje proteste v posebni resoluciji. Pa tudi drugače je opazka, da se o Jugoslovenski ženski zvezi manj sliši, precej neopravičena. Samo zadnja leta je reorganizirana zveza priredila nastopna zborovanja: 1. 1935. dne 22. junija za neokrnjeno žensko realno gimnazijo v Ljubljani, za neoviran dostop v prvi letnik državnih učiteljskih šol in za vrnitev draginjskih doklad poročenim državnim nameščenkam; 1. 1936. 7. februarja za zgraditev nove bolnišnice v Ljubljani; 1. 1936. 6. junija za moderen, tudi ženam pravičen državljanski zakonik; 1. 1937. 24. aprila za tujski promet; 1. 1937. 29. maja ob 201etnici maj-niške deklaracije. Poleg tega podpira zveza vsako akcijo, kjerkoli gre za narodnostne ali socialne pravice, bodisi posamezne skupine ali posamezne osebe. Nič manj važno pa ni notranje delo zveze. Pripominiamo še, da kot nepolitična organizacija vedno vabimo vsa ženska društva k sodelovanju. Ce se ne odzovejo, je to njihova zadeva. Ce je bilo to zborovanje zapoznelo, bomo šele videli. in strn sla tale »tudi«. Od koga pa naj se ločujejo možje, če ne od svojih žena? Toda s španskimi princi Je dandanes v resnici Se mnogo hujša reč: najprej so se ločili od Španije, potem od prestola in na koncu se ločujejo — tudi od svojih žena. »Dobrega pol leta.« piše »Slovenski dom«, »se je ta vzorni knežji zakonec dvakrat tožil za ločitev zakona in tako dosegel poseben rekord.« Izsiljevalec s samomorom Mlad, krepak fant, pijanec, nadleguje po mestu stranke, zlasti duhovnike in žup-nišča, ter izsiljuje z nečuveno predrznostjo denar. Mora dobiti 40 ali še več dinarjev in kleče prosi. Dela se tudi slaboumnega, kar pa v resnici ni. Ako ne dobi zahtevane vsote, zmerja po župniščih poštene kuharice z najnesramnejšimi izrazi in se jih tudi dejansko loti, zraven pa grdo preklinja in ojačuje zahtevo s samomorom. (»Slovenski dom«, 15. IX.) FILMA bo zlasti zanimiv zaradi lepih prirodnih posnetkov. Glavne vloge bodo imeli Jaek Holt, John King in Nan Grey. »Ritem velemesta« bo muzičen šlager. George Murphy, eden najbolj priljubljenih IJlfen Harvev kot razvajena mlada dama Daisy v Ufinem filmu »Sedem zaušnic« Viktor Staal v filmu »K novim obalam« Filmi nove fssrodtskcijje Amerika je letos vrgla na filmski trg mnogo dobrih reči. Celoten pregled produkcije filmov nam še ni znan, toda že iz posameznih napovedi lahko sklepamo o kvalitetah novih filmov. Zadnja leta smo videli več filmov z Borisom Karlovom. Tudi letos dobimo enega. Imenoval se bo »Dih smrti« in bo napeta drama, samo za ljudi močnih živcev. Razen njega bodo še igrali Bela Lugosi, France Drake in Frank Lawton. »Plava patroia bo dober detektivski film, ki bo kazal boje policije proti banditom, ki ogražajo gibanje turistov v hribih. Film Trnxa spet V lanski sezoni smo že videli ta film v Ljubljani, vendar pa je tekel le nekaj dni in si ga zaradi tega niso mogli vsi ogledati. Zato je res dobro, da si ga je kino »Matica« pridobil še enkrat, tako da bo lahko v Ljubljani vsak Ljubljančan videl to tehnično in igralsko umetnino. V glavni vlogi nastopa igralka La Jana, ki je že znana po svoji dobri igri, razen nje pa bomo gledali tudi nekaj igralcev, ki so nam bili doslej skoraj nepoznani, saj so nastopali le kot gledališki in cirkuški igralci, pa si bodo vendar s svojim finim podajanjem vlog pridobili simpatije vseh gledalcev. To so Hannes Stelzer, Fritz Fiirbringer, Mady Rahl, Peter Elsholtz in Rudi Godden. Film »Truxa« zasluži, da si ga ogled-ite! Razen »Truxe« si je »Matica« pridobila tudi reprizo Trenkerjevega filma »Condot-tieri«. Opozarjamo nanj vse tiste, ki ga še niso videli. »Condottieri« so dobili lani veliko italijansko državno nagrado -i<>i 60 filmi, ki so tekmovali, to je zanj pač najlepše priporočilo.