Kako se goji petje in godba po selskih Ijudskih šolah ? +) 3. točka dnevnega reda pri zboru ,,Slov. uč. društva" due 27. septembra 1877. Splošni pomen vprašanja: ,,JŁako se goji petje in godba po selskih ljudskih šolah?" je dvojin. Kazloži se lahko ali prerešetovaje sedanji stan petja in zlasti njega gojitev, kar bi se smatralo za kritiko o pevskem poduku, kakoršen se nahaja dandanes v ljudski šoli, ali kazaje metodo in sredstva, katerih se je posluževati pri tem predmetu. Popolno rešiti vprašanja v enem ali drugem smislu mi ni lahko mogoče. Obširne kritike o petji po ljudskih šolah, naj bi bila že vgodna ali nevgodna, g. g. tovarišem podati ne morem, ker nisem vsegaveden, in bi znal ali hvalo ali grajo pretirati, pa tudi k temu nisem poklican. Istotako tudi nc morem razkladati vseli vodil za pevski nauk, ker bi to bilo glede na čas zborovanja nemogoče in to ni namen moji razpravi. Dotičnega poduka si vsak lahko zajame iz knjig in navodov, ki jih imamo na razpolaganji celo v 3 malih zvezkih v slovenskem jeziku na svitlo danih po nFoersterju". Strogo se toraj ne morem deržati niti jednega, niti druzega. Skušal pa bodem po okoljnostih spojiti oboje ter upam, da tako zadostim svoji nalogi, kolikor je v moji moči. Glede na izobraževanje in pripravljanje učiteljev v tej stroki, glede *) JPriporočamo ta SDStavek p. i. čitateljera v resno premišljevanje. — Kar je tu povedano jo prevdarjeno in premišljeno, ni Bamo ,,nekaj" marveč ,,veliko" povedanega. —• Posebno zanimivo je, kar nasvetuje g. pis. zastran zbujenja pevskega sluha, človek namrcu tega ue čisla, kar nepozna, dober okua B8 zbuja Ie tako, ako vidimo lepe proizvodo, bodi Bi v ti ali oni stroki. Vemo sicer, da naše besede ne bodo stvari zdatuu zlioljšale, ali kdor 60 o tcm hoče kaj podučiti, nolvtem Bpisuee muprilika ponuja. Vr. na metodo in nam v porabo dano gradivo, glede na splošno stanje svetnega in cerkvenega petja moremo se malo potožiti. Zdi se mi, da se v izobraževališčih petje goji premalo. Po strokovniških časopisih beremo, da je godba »pasterka" v sedajnih učiteljiščih. Težave tega nauka imajo svoj uzrok največ v tem, da se godbi ne priznava dostojne važnosti in da premalo pripravljeni učenci v učiteljiščih ne morejo kaj prida napredovati, kar godbeni učitelji sami poterjujejo. V izobraževališča se sprejema preveč takih učencev, ki nimajo inuzikaličnega talenta, ali če ga tudi imajo, nečejo ga pokazati, da se iznebe nekoliko učnega breinena; tudi je pevskim vajam premalo učnih ur odločenih. Poleg vsega tega je pa slabih pevskih razmer krivo še neozdravljivo zlo ,,naravna nezmožnost organa". Gojenci učiteljski so navadno v 14. do 18. letu starosti, to je doba, v kateri se glas spreminja. Začetek in trajanje mutacije sta pa pri raznih mladenčih različna. Vsled tega bi se moralo ozirati na vsacega posameznega in nauk bi se raoral prirediti po teh bistvenih nevgodnostih, ki skupni napredek silno ovirajo. Kaj in koliko ima godbeni učitelj tu storiti, ne bodem razkladal. To je stvar njegova. Omenjene neprilike store, da učitelji premalo dote zajvspešno podučevanje v petji v dejansko življenje seboj prineso. Učitelji doveršivši svoje študije noben predmet ne zanemarjajo tako, kakor petje. Po izstopu iz učiteljišča je muzikalna, največ pa pevska učenost pri kraji. V vseh druzih strokah se učitelj dalje izobražuje prebirajoč razne pomočne znanstvene knjige, le v petji ne. Po večletni praksi, po vedno boljši metodi utitelj navadi deco prav v kratkem času dobro čitati, lepo pisati iu zanesljivo številiti. Vspeh v petji pa je vedno isti, ako ni slabši. Mladina se navadi nekoliko pesnic slabo peti in — to je vse. Več učiteljev pevcev (?) je takih, da nezadovoljni z začetnimi vspehi otroke obsojujejo, da jim in tudi vsemu prebivalstvu šolskega okraja manjka dar petja. Namesto da bi v sebi iskali pomanjkljivosti, iščejo jih tam, kjer bi jih morali odstraniti s tradom, požertvovanjem, s študijami in vedno boljšo metodo. V takem kraji se petje ne more priljubiti ljudstvu, ker mu pevska nadarjenost ostane neizbujena. Ko mladina odraste, vbranega petja ni moč osnovati. Da si lepo petje ljudje radi poslušajo, vender ni moč prijateljev vneti za učenje. Truda se vstrašijo ter imajo slab predsodek, da se ne bodo mogli kaj prida naučiti. Pevsko oglajenih in izurjenih gerl ni niti za plačilo dobiti, toliko manj pa zastonj. Ker za cerkveno petje ni moč par dobrih pevcev ali pevk dobiti, tudi splošno cerkveno petje ni mogoče. Slabo petje je dalje uzrok pogostnemu meDJevanju pevskih moči in nasprotno. Brez sredstev pa se estetična čutila ne dajo odgojevati, zato se ljudstvo za lepo stvar ne more vneti, če je ne vidi, ne sliši, ne čuti. Od kod bi se jemali pevci?! Odgojevanje pevcev je zmiraj jako terda stvar, to ve vsak. Kdor v ljudski šoli ni položil dobrega temelja, ta le prezgodaj skuša grenkost izučevanja cerkvenih in drugih pevcev. Težave, ki jih iiua premagovati, umore mu zgodaj vse veselje do pevskih vaj in kdor postane stoprav mlačen, ostane tak in ljudstvo neobčutljivo, naj si bode petje lepo, ali ne! To je dalo povod, da se je v javnosti jelo glasiti: »Petje hira, ker se zanemarja tam, kjer bi se imelo naj bolj gojiti". Zaslišavši te opravičene pritožbe je ministerstvo razglasilo znani ukaz, da se ima na cerkveno petje in njega gojitev na deželi in po izobraževališcih gledati. (!) — Osnovalni štatut za učiteljišča ima zastran petja prerahlo določbo, po kateri se morejo gojenci brez posebnega truda važnemu predmetu odtegniti. V pripravljalnici je samo 1 ura petju odmerjena, na učiteljišči za gosli štirim razredom skupaj 8 ur, za petje 6 ur. Ta čas pa se sme z dovoljenjenjem sl. d. š. sveta okrajšati. Učenci se dele po zmožnostih v oddelke, kar je po eni strani potrebno, po drugi strani pa splošnemu napredku v škodo. Če verhu tega še enkrat omenim, da se godbe uči premalo gojencev, potem ni čuda, da učiteljišče ne pošlje kaj spretnih godbinih moit na deželo. S tem pa ne očitam zavodu, ki v teh razmerah, berž ko ne, več ne more storiti, kakor stori. Kaj bi bilo toraj treba, da se to zboljša v prihodnje? Naj pred začnimo pri ljudski šoli. Tu naj se skerbi, da je na enorazrednici učitelj vsak sposoben pevec, in če mogoče tudi godec ali dober muzik. Na dvorazrednicah naj bode vsaj jeden sposoben, na trirazrednicah dva, na večrazrednicah trije ali naj manj dva. Nauk v petji na večrazrednici naj prevzamejo le pevci; onega, ki ni pevec, ki še intonirati ne zna, ki sredi pesni nevedč zaide v drug ton, pri katerem otroci ne pojo ubrano, temuč se po šoli razlega le čuden šum, nikar ne silimo k petji, marveč naj se mu ta posel kar odvzame, ter se mu naloži kak drug nauk, ki ga bode bolj mojstersko izveršil. Učitelji pevci naj potem skerbe, da se deca res dobro izuri vsaj v jednoglasnem petji. Zgodaj naj se pazi na to, kdo ima dober posluh, kdo slabega, nerazvitega, in kdo prav nič? Za to presojevanje pa ni še treba deci znati nikakoršnih napevov; s pervega zadostuje jeden sam glas, katerega naj mladina v eno mer naprej intonira, n. pr. V4 minute. Že tukaj se pokaže, kdo ima dar petja. Kdor ni intoniral prav, naj ga uCitelj lepo napeljuje, da naj pazno posluša in pozneje poprime za glas, ko bode sam spoznal, ali prenisko, ali previsoko poje. Učitelj naj s tablico v roki hodi od klopi do klopi, ter naj si zapisuje slabeje pevce, katerim mora prigovarjati, da se bodo morali več in marljivejše učiti, in da se bode učitelj moral ž njimi bolj truditi, nego z nadarjenimi. Odbrane pevce naj posebej vadi vsaj toliko časa, da bode spoznal, kdo bode pevec, kdo ne? Nesposobni se oproste pevskih vaj za jedno leto. Dnigo leto naj se ta preiskava ponavlja. Mogoče je, da se pri učencu, ki s perva ne kaže nikakoršnih zmožnosti, zbudi Čez leto dni posluh. S spodbudno in hvalno besedo naj skuša učitelj pridobiti si pevca, ter naj kaže svoje posebno veselje nad njim. — Ker pa po jednem samem dobro intoniranem glasu še ni soditi, da je učenec pevec, dobro je za drugo stopinjo, da se poskušajo z učenci intervali, ki sestavljajo glavne akorde, recimo c-dur, d-dur, i. t. d. Te intervale pojo otroci na čist glas na", in učitelj naj pazi na to, da se perve vaje v petji veršč po vodilih, ki jih vsaka pevska šola glede na sopenje, deržanje trupla, ust, glave i. t. d. navaja. Ako postane petje na nau otrokom dolgočasno, naj se jim ukaže glasove družiti s kako kratko kitico, prislovico ali kaj enacega, kar je otroškemu umu in sercu primernega in — mikavnega, n. pr. Pojmo lepo, zmiraj više, Krepko povzdigujmo glas. Zdaj pa pazno vedno niže, Poje vsak naj iz med nas. Vsak začetek je težak. Na stenno višavo, Z gore na vzdol. V sinje daljave Ter daleč okolj Razlega se pesem Pastirčka naj bolj. Ura v stolpu bijo: tik — tak. Majhna nra bije: tikc, take, tike, tako, tik. i. t. d. Izverstni uspehi se dosežejo in obilo veselja obudi pri mladini petje kanonov. Kadar se deca kacega navadi, ga s tako gorečnostjo, s tako navdušenostjo poje, da naj bolj pustega in čmernega učenca premakne in gane do vdeležbe. Takih kanonov v prav lahkim slogu vglasbenih nam je že »Vrtec" svoje dni prinesel. Za ranogoglasno petje ne poznam boljšega pripravljanja. Prestop od prime na terco, kvinto in oktavo ni težak; sposobni to kmalo zadenejo. Drugim je to težje, posebno pri kvinti radi zaidejo v drug glas. Tudi ti naj se ločijo od dobrih pevcev, ž njimi je treba več in prav skerbne vaje. Ko je učitelj spoznal svojo deco in uverstil v oddelke, potem naj začne z lahkimi napevi. Pri teh naj bode na vso moč zbirčen. Dober, lahko umeven napev seže koj v serce in se prime ušes prav kmalo. Ako deca ne zmaguje, zavija pesen po svoje, je znamnje, da je slabo izbrana. Pač dobro bi bilo, da bi imeli v tem smislu sostavljeno zbirko; zua biti, da se nam posreči, spraviti jo na svitlo v kratkem. Tak bi bil začetek. Vso skerb naj učitelj dalje obrača v to, da se veselje do petja vedno bolj budi. Vsaka pevska vaja mora biti serčna zabava v ljudski šoli. Kdor misli, da je cela ura pri petji preveč, in da mladina ne mara toliko časa peti, ta vaje ne zna osladiti in nima dosti veselja do petja. Petje naj se mladini tako prikupi, da saraa peti želi in za to prosi. — Konečno naj učitelj še jedno dolžnost izpolne. Nekateri učenci, doveršivši ljudsko šolo, se imajo še dalje izobraževati, ker jim je odmenjen drug stan, ne kmetijski. Nekaj od teh si izvoli učiteljstvo. Naj učitelji poizvedajo, kdo bode stopil v ta stan? Pred ko učenec ljudsko šolo zapusti, že stariši skerbe, kaj bode z dečkom. Posvetovaje z učiteljem sklenejo, dati ga v pripravljavnico. Tu se lahko svetuje ali odsvetuje, če je deček glede petja sposoben, ali ne za ta stan. Tudi naj ga v petji ostro klasifikuje. Ako je ministerskemu ukazu glede godbenega nauka pripisovati velika veljava, potem smemo upati, da se bode že pri uCencih, vstopivših v pripravljalnico, gledalo na to, so li pevsko nadarjeni, ali ne? Zaradi tega naj ima učenec ljudske šole raje slabeji red, če prav dobrega resnično ne zasluži. Omenivši naj važnejše momente glede pevskega poduka v ljudski šoli hočem še to pristaviti, da bi bilo dobro, ko bi se šoli odrasla mladina še pozneje vsak mesec vsaj jedenkrat pod vodstvom učitelja vadila v petji. K tem petji se prostovoljno zbero deklice posebej, dečki posebej, ume se, da zlasti taki, ki imajo čista geria, izversten posluh in spomin. Kako velike važnosti bi bile te pevske vaje, ne morem obširno razkladati, samo to omenjam, da bi se med ljudstvom več popevalo, več veselja do petja budilo, razne cerkvene in svetne slovesnosti povekševale in kar bi bilo naj več vredno, otrokom bi se že na domu muzikalni posluh izbujal. Vsak izrned nas ve, da mati svojega dojenčka mnogokrat vtolaži milo rau popevaje, pri tem pa mu nehotč posluh bistri. Šolska mladina namestuje po deželi navadno pestunjo. Tovariši mi dragi! Navadite svojo učečo se deco mnogo takih zazibalnih pesnic, kakor n. pr. Slomšekovo: ,,Pri zibeli". Nagovarjajte deklice, da pestovaje malim bratcem in sestricam in igraje se ž njimi mnogo mnogokrat prepevajo lepe pesnice. Preverjeni smemo biti, da bode to naj boljši sad obrodilo in g. tovariši se ne bodo potožili, da v svojem kraji ni muzikalnih ušes. Prederznil bi se celo nasvetovati, da naj učitelj na deželi, ki zna če tudi le malo na gosli igrati, talentirane dečke uči brezplaCno gosti. Gosli niso tako drage, da bi jih tu in tam kak oče ne mogel kupiti. Tudi krajni šolski svet lahko v tej zadevi kaj stori, če mu je kaj mari za lepoznansko izobraženost šolske mladine. No, do tega imamo pač še daleč, a dobra raisel ni nikoli prezgodna. Da bi se le enkrat pričelo, potem ni dvomiti, da bi vsled dobrega vspeha drugi tudi ne poskušali. Temelj je treba enkrat položiti. Sčasom bi vzrastlo lepo število muzikalnih moči. — Trud bi se v6 ne bil majhen, in učitelji bodo kazali na svoj obilni posel v šoli, ki jim ne pusti vkvarjati se, s toliko in toliko druzimi stvarmi. A brez nič, ni nič. Tu velja ljubezen do vsega lepega, do mladine, do naroda. Pri odgoji in poduku nihče še ni obogatel, izvanrednega plačila se ne sme nihče nadjati, da-si beremo v ministerskem ukazu veselo vest: Njih prevzvišenost gospod minister je pripravljen, ozirati se na zasluge učiteljev, ki si prizadevajo ljudstvo izobraževati in blažiti po petji in godbi, zlasti cerkveni. — Rekel sem iz početka, da se imamo tudi zastran gradiva potožiti. Je-li to res? — Na to je moč odgovoriti: da in ne. Slišal se je že mnogokrat glas, da se v ljudski šoli pogreša zbirka dobrih napevov. Opravičena je ta tožba, ker se res ne nahajajo v jednem samem zvezku vsi oni napevi, ki dopadajo vsakemu učitelju. Naj manj vgodno sodbo pa je slišati o napevih pridjanih slovenskemu I. in II. berilu. Učitelji kar ne marajo zanje, in res malo kje je slišati onih pesnic. Da si so jih učitelji tu in tam vadili, vender se niso nikjer vdomačile, zato si vsak učitelj išče po raznih zbirkah napevov, ki so se jih otroci raje učili, ali ki so se učiteljem lepši zdčli. Naj bo temu tako, kakor hoče, a gotovo je, da tudi po učiteljevih mislih dobro izbrani napevi večkrat niso piškavega oreha vredni. Tako se prigodi, da deca zna mnogo pesen peti, vendar pa se estetični čut in pravi godbeni razum pri nji ni izbujal. Da bi učitelji toraj ne tavali v tami, bilo bi dobro, da bi imeli zbirko dobrih napevov, o kateri bi se mirne vesti lahko reklo: Vzetni in rabi, vspeha si bodeš gotov! Ne želim sicer, da bi zgubili svobodo nauka pri petji, kakor se je to zgodilo na Štajerskem, kjer se razun berilnih pesnic nijedne druge slovenske ne sme peti v šoli, tudi ne vem, kako bi se to vjemalo s §. 59. šolskega iu učnega reda ki se glasi: @me Slnjaf)! giiter SBoIfšIieber, bie fiir bie (SdjiHer ttad) Łejt unb 2Mobie aurj) fiir bie ^olge SBett tjaben, follen bem @ebad)tniffe etngegragt toerbett, in z določbo uč. čerteža, ki pravi: S3elebung be§ Jpatriotifcfjen ®efiifjl§. S3efdf)tgung ber ©djiiler jum ŠBortrage ettifad)er Sieber mit fiefonberer S3erucfftd)tigung be§ SSoIfžItebeS; vem pa, da bi bilo vsem učiteljem vstreženo, ko bi se jim podala knjižica, ki bi bila za šolsko mladež in odraslo mladino, in ki bi se razširila med ljudstvo. Na tej knjižici bi pa morali sodelovati vsi muzikalično spretni učitelji, nabirati in nasvetovati napeve vgodne za zbirko; da bi slavni deželni šolski svet ne podpiral tega podvzetja, tega menda ni dvorniti. Ko bi to bilo jedenkrat vredjeno, moralo bi tudi učiteljišce skerbeti, da bi pripravniki vse to dobro prebavili, t. j. da se v dobi šolanja navadijo dobro vsih napevov poleg izverstne metode, kako postopati pri nauku v petji. Isto tako bi se skupaj vadili vse pesni tudi gosti, ter petje spremljevati eno-, dvo- ali triglasno. Z ozirora na cerkveno petje naj bi se urili korala, soznanili z dobrimi cerkvenemu duhu primernimi, a vender lahkimi skladbami, napravljali naj bi produkcije za se, ali združeni in javno. No! pa kaj bom dalje stavljal nasvete, ko strovnjaki to mnogo bolje umo, kot jaz. To pa naj še rečem, učiteljišče kot izobraževališče je vir, kjer naj se resno in skerbno odgajajo godbene moči, potem bode petje dospelo kmalo na boljšo stopinjo. Storimo vsak svoje in dobro bo, ter vstregli bodemo ministerskemu ukazu in — občni potrebi. F. Stegnar.