Proletarci vseh dežel3združite se! DELAVSKA ENOTNOST Ste se že odločili in izpolnili obveznico ze tnbderhizacijo železnice; ki ste jo dobili po poš^i? Če se še niste, odločite se še danes maja 1969 Št. 21., leto XXVI! v Bohinju se je začel Seminar zasindikalne delavce o aktualnih problemih in nalogah Sindikatov Obsžakljucku redakcijo Posvet in delovni dogovor slovenskega sindikalnega aktiva ^eležencem seminarja je spregovoril o osnovnih ^'sih in zasnovah dolgoročnega programa razvoja ase Tepublike predsednik Izvršnega sveta skupščine SRS Stane Kavčič klišlf 1I11J' 21, maia — RePu' S|0VJ *Ve* Zveze sindikatov nar niJe je pripravil semi-sind^a Predsednike občinskih Pren a‘nih svetov, tajnike in bo^ednike '■epubliških odpri d sinc|ikatov in komisij sind^e,iUbliškem svetu Zveze v dneh °^ v0veniie, ki je bil neh od 20. do 22. maja. ^ekižen1 dne »eminarja je Sednik iCCrn ^Pregovoril pred-Veniip :Zvršnega sveta SR Slo-osoo^.^ariš Stane Kavčič o ?o'SoroPn oi3r‘sii1 in zasnovah SlovpnF* pr°srama razvoja ba dteh " Je; N:ic^°’'a razčlem-F0i'otnt',P-/0g avitnih nalog dol-Slovpni ■ Pro^rema razvoja l!ilejno.tpn H— (britična analiza 0B^ati‘rttiČFih. «Snov i„ Praktične zasnove) ie n° *animanjg poslušalc‘ >zred- ^oleornč-h. uresničevanju ciljev ni-fR Slevenihr°-8rrara razvoj’8 n^ovatimt-Ce, bo P0011?31 Upira Prav ti^lnMt' ki se ns‘ini spoznanjem, S PLENARNE SEJE REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Dolg mednarodnemu delavskemu gibanju ca S o Ugodna znamenja Vse več znamenj priča, da je začela reforma »s polno paro-« spodbujati rast slovenske-O ga gospodarstva. Tako je bila o industrijska proizvodnja v le-g tošnjem prvem četrtletju v j Sloveniji za 13.8 Vo večja kot v ° enakem obdobju lani, izvoz se M je povečal za 26,3 c/c, zaposle-> nosi pa za 3,7 ja. Materialni S izraz večje uspešnosti letošnje-§ ga gospodarjenja v primerjavi £■; z lanskim je tudi naraščanje H osebnih dohodkov, katerih ra-g ven se je v industriji po dalj-g šem zastoju v drugi polovici g 1968. leta naglo dvignila in hitro narašča. Se naprej nara- šča tudi realni standard delovnih ljudi: v prvih treh mesecih letošnjega leta je narastel za 5,8 % v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Uspehe dosegamo tudi v izvozu: že lani je bil iz Slovenije za dobrih 17 % večji kakor prejšnje leto, v prvem četrtletju leto- LJtJBLJANA, 19. maja — Danes se je sestal na plenarno sejo Republiški svet Zveze sindikatov '< sniega- ilP<^ Slovenije, da bi obravnaval v glavhi točki dnevnega reda nekatere aspekte in probleme mednarod- g 2“ f^ v PrtmerjoLt z isnm nih odnosov slovenskih sindikatov. Gradivo za to točko je pripravila komisija ža mednarodne stike, 0 Obaobjem lanskega lete. v razen tega pa je njen predsednik Branko Babič v uvodni besedi še posebej podkrepil nekatere g izvaza Slovenija skoaj p HH Čas je, da tudi sami prevzamemo pobudo v poglabljanju in razvijanju med- S narodnih stikov • Razvoj v mednarodnem delavskem gibanju nas obvezuje, da svetu še bolj približamo naše izkušnje osnovne značilnosti mednarodnega delavskega gibanja in opozoril na naše naloge. V drugi točki dnevnega reda so člani plenuma razpravljali o stališčih komisije za družbenoekonomske odnose pri Svetu ZS.I do skladov skupnih rezerv gospodarskih organizacij. Mnenje vodstva slovenskih sindikatov je bilo jedrnato: ni dvoma, da so skladi skupnih rezerv potrebni, saj gre za element našega družbeno-ekonomskega sistema, s katerim lahko zagotovimo nemoten razvoj gospodarstva in večjo socialno varnost delavcev. Ker so sredstva skladov skupnih rezerv last gospodarstva, naj z njimi izključno upravlja gospodarstvo, služijo pa naj le za intervencijo v gospo- H . .. „ . , darstvu. Rešitev vprašanja, kako se bodo poslej formirala in delila ta sredstva, naj zveza prepusti tn lahko se veliko bolj ugod i. C? republiški zakonodaji. > ’le ob tem hltro narascaU. Slednjič so člani republiškega sindikalnega sveta soglasno sprejeli predlog mariborskih sindika- g tudi uvoz saj je v primerjavi tov, da v plenum kooptirajo Slavka Ožbolta, predsednika ObSS Maribor, obenem pa so ga izvolili g z istim obdobjem. lansKega le- tino ustvarjenega družbenega. proizvoda. Delež Slovenije v jugoslovanskem izvozu pa se je povečal od 14 °fo pred reformo na 20Vo po prvem četrtletju letošnjega leta. Izvozni rezultati bi bili nedvomno tudi v predsedstvo republiškega sveta; Razmere v mednarodnefrv delavskem gibanju— še posebej očitno je to v zahodni Evropi— razkrivajo, da se. kljub razcepljenosti , sindikalnega - gibanja in kljub različni, ideološki : vanje določb mednarodnih sporazumov ter za večjo zaščito de-: lavcev na.njihovih delovnih me-.stih. Sodelovanje pri reševanju teh problemov seveda nujno vpliva- na razširitev in poglab- ti navezali lani stike s sindikati ta narastel Sd 28,9 To. Da bi bila podoba našega gospodarjenja popolnejša, rho- in delavsko zbornico iz Breme- h ramo razen teh ugodnih dej- na \r 7.T-? TVJgsmr^iii in i7 T.nvpm- 'ž? __ y • ___j-------------+ ki lahko našo socialno ekonomiko razvijajo. Sindikat si mora zato prizadevati, da se bo programiranje razvilo v gibanje. Kot politično organizacijo sindikat seveda najbolj zanimajo sociološki vidiki dolgoročnega programiranja SR Slovenije, je poudaril predsednik RSZSS Tone Kropušek, zato si mora zlasti prizadevati za nadaljnjo integracijo vseh slojev, pa tudi za prostorsko integracijo. Da bi to lahko dosegel, je menil Stane Kavčič, bo moral biti sindikat v političnih razpravah dovolj strpen do svobodnih razmišljanj in do demokratične razprave, v kateri naj se preverjajo stališča. Ko bodo osnovne dileme programiran.ia razrešene, se se bo moral sindikat posvetiti vsakodnevnim praktičnim vprašanjem, tako imenovanim operativnim nalogam dolgoročnega razvoja programa. Osnovni namen organizatorjev seminarja je bil seznaniti sindikalne delavce z najbolj aktualnimi družbeno-poli tični -mi nalogami in problemi, ^ki predstavljajo osnovno področje delovanja sindikatov v sedanjem času. Dogovorili naj Jsi se tudi za dolgoročna stališča iu za najbolj ustrezne rešitve, ki naj bodo osnovno napotilo za aktivnost sindikatov v bodo-(Nadaljevanje na 4. strani) obarvanosti posameznih sindi- . Ijanje naših stikov s tujimi sin-katov, ki jo vanje. vnašajo po- - .dikalnimi organizacijami. Tako . litične stranke, ..izredno naglo se,- krepijo tudi politični odnosi, krepi težnja po medsebojnem razvija se interes za poznavanje sodelovanju in po enotnejši ak- ‘ tako sindikalnih kot splošno-ciji vseh slojev delavskega raz* družbenih problemov, reda. Mednarodno delavsko gi- SE B0LJ JE TREBA- banje zato vedno bolj izgublja .RAZVIJATI SODELOVANJE samo obeležje-boja za boljše Slovenski sindikati sp v mi-mezde, za boljše življenjske in ; nulem obdobju razvili izredno delovne razmere, zato pa nje- --živahno mednarodno dejavnost, gov boj čedalje bolj preveva težnja za spremembo produkcij- razvilo in poglobilo z.vsemi treskih odnosov, za socialno in nlj. sindikalnimi organizacijami družbeno enakopravnost. Ne da (CGIL, CISL, UIL) - v zad, bi r poenostavljali, nasprotno, njem času tudi z združenjem snujoč trditev na izkušnjah mi- katoliških delavcev Italije nulega in zdajšnjega časa, lahko (ACLI) — v vseh severnih ita-rečemo, da se v delavskem gi- , hjanskih pokrajinah, na željo banju razvitega sveta čedalje itahjanskih predstavnikov pa se bolj jasno in odločno odraza razširja, celo v srednjo - Italijo. na v ZR Nemčiji in iz Luxem-burga, ki so se želeli seznaniti z našimi družbeno-ekonomskimi odnosi, zlasti pa s samoupravljanjem. Zedo živahno je še so- zahteva po soodločanju in soupravljanju. Spričo tega ni naključje, da v naprednem delavskem gibanju Evrope in sveta nasploh pe- terih strokovnih .sindikatov in V Italiji se je to sodelovanje sindikatov v občinah s sindikati Beneluxa, Češkoslovaške; Madžarske in slednjič tudi sodelovanje z ukrajinskimi sindikati, ki pa je v zadnjem obdobju močno zamrlo. In he da bi se spuščali v podrobnejše naštevanje stikov in v opisovanje različnih oblik sodelovanja, kj je še posebej živahno v obmejnih sindikatih, lahko rečemo, da smemo biti zadovoljni z dosedanjimi. prizadevanji na tem področju. Res pa je tudi to, da štev, ki so nedvomno rezultat povečanih prizadevanj kolektivov za povečanje produktivno nosti dela, modernizacijo pro-g. izbodnje in' za večje vključe-delovanje med našimi sindikati 3 vanje v mednarodno delitev in zvezo francoskih demokratič- o dela, ' omeniti tudi rahlo ne-nih sindikatov (CFDT) za po- w stabilnost na trgu, ki jo pokrajino Rhone-Alpes, kar seve- > uzrgča hitro naraščanje cen da ni naključje, saj je ta sindi- g življenjskih potrebščin, ih to kat vnesel v svoje programske g kar za 8 2 c/0 v prvih treh me. cilje samoupravno družbo. Omeniti velja v tem bežnem pregledu tudi sodelovanje neka- ^ . secih letošnjega leta v primer-H javi Z enakim obdobjem lanr Z Se posebej je pri tem zanimivo to, da-gre. zasluga prav našim sindikatom v Kopru, Novi Gorici, Tolminu, Sežani in drugod, da, je prišlo v nekateri!} itali- skega- leta. Bazen tega se naglo zmanjšuje dohodek nekaterih delovnih organizacij in povečujejo razlike v osebnih dohodkih med posameznimi pa-.. nogami. Tako imajo zelo nizke osebne dohodke zaposleni v tekstilni industriji, črni metalurgiji, čevljarski industriji in še v nekaterih drugih panogah, kar lahko privede v konfliktne razmere, če ne bo možno hitreje povečati dohodka zaposlenih V omenjenih dejavnostih in s tem tudi osebnih dohodkov. . In na kar nikakor ne sme- nost. Zato so se v zadnjih nekaj letih ti medsebojni stiki tudi lahko tako razmnožili in poglobili. Drug pomemben dejavnik sodelovanja in krepitve naših odnosov Z delavskimi in sindikalnimi gibanji drugih držav pa je čedalje intenzivnejša migracija delavstva. Danes je na primer zaposlenih ' kakih 300.000 Jugoslovanov v državah ■ zahodne Evrope: v ZR Nemčiji 150 tisoč, v Franciji 70.000. v Avstriji 45.000, v Švici 15.000, na Švedskem 8.000 itd. Ze samo to dejstvo nas sili in nas mora siliti, da urejamo zadeve naših delavcev v tujini in da za zaščito njihovih pravic skrbimo z mednarodnimi pogodbami. To pa obenem narekuje, da se povezujemo s sindikalnimi organizacijami teh držav in da. se skupaj zavzemamo za izpolnje- V sosednji Avstriji- je-še posebej intenzivno sodelovanje s sindikati na Koroškem iri Štajerskem, v zadnjem času tudi s sindikati pokrajine Vorarlberg. To , sodelovanje je kajpak .razširjeno še na delavske zbornice omenjenih pokrajin ter na nekatere strokovne sindikate. Na priporočilo deželnega vodstva avstrijske zveze sindikatov na Koroškem so slovenski sindika- samo sprejemati pobude, so menili člani plenuma na zadnji seji republiškega sindikalnega sveta, zato je naša internacionalistična m o H D. -j O H tn > m ga vzpona v Sloveniji je velika pestrost in raznovrstnost elementov, ki ga sestavljajo. Na ugodne gospodarske rezultate so vplivali predvsem uspehi številnih posameznih enot, ki delujejo sorazmerno dolžnost, da to sodelovanje samj S nepovezano; na samoupravnem razvijamo, ga oplaiamo in bogatimo. Svet je tudi naložil komisiji za mednarodne stike, da prouči možnosti, kako to sodelovanje še razširiti in predvsem, kako ga vsebinsko obogatiti. s. B. sistemu zasnovane metode in oblike koncentracije in proizvodno sodelovanje namreč še niso kaj prida napredovale. Glavni razlog za to je pomanjkanje razvojnih progra-(Nadaljevanje na 7. strani) liffl Hlll*ll!lt8®|||g!llllllllllini!lf|||f^ alpska modna industrija radovljica — Jugoslavija ALMIRA — garancija za modne novosti garancija za vrhunsko kvaliteto MlIllIllBiMlllliaiiHllllimiillllimiffllŽfflillimmiillllllM^ .... REZERVIRANI STOLPEC Stjepan Šaubert podpredsednik Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije: 9 Kako ocenjujete glasilo Zveze sindikatov Slovenije kot dolgoletni funkcionar Zveze sindikatov Jugoslavije in Zveze sindikatov Slovenije? Minuli dve leti, ko sem delal v Zvezi sindikatov Jugoslavije, me je Delavska enotnost povezovala z delovanjem slovenskih sindikatov. Poleg informacij republiškega sveta mi je bila edini vir informacij o sindikalnem delu. Za mojo osebno korist mi je Delavska enotnost tudi bolje služila kot te uradne informacije. Konkretno: kar vem o delovanju slovenskih sindikatov, sem izvedel iz DE. Ta informacija pa je bila tudi dokaj celovita. To lahko sklepam in sodim po kontaktih, na primer na različnih sejah, ko lahko dobro spremljam razprave o različnih problemih, ki jih rešujejo slovenski sindikati. Ves problem je v tem, da je potrebno Delavsko enotnost prebrati! Pred odhodom v Beograd je tudi sam nisem redno prebiral, češ, kaj bom bral, saj poznam problematiko, saj me o njej ustno seznanjajo drugi sindikalni funkcionarji. Tedaj sem živel celo v iluziji, da Delavska enotnost ni potrebna. Vidite, danes je drugače. Posebno všeč mi je v DE način obravnavanja različnih aktualnih vprašanj, na primer pokojninskega sistema ali pripravništva itd., ko DE v nadaljevanjih zbira mnenja, iz različnih krajev Slovenije. Tako sem se v teh konkretnih primerih seznanil z mnenji in stališči velikega dela slovenskega sindikalnega članstva. Po svoji vsebini je list namenjen sindikalnim aktivistom. Tak koncept je potrebno ohraniti in čim boljše informirati sindikalni aktiv. Trdim, da DE to nalogo izpolnjuje. Zato njenega koncepta ne bi menjal. Noben časopis ne more zadovoljiti vseh okusov in potreb ter zato ne more prilagoditi svojega koncepta zelo velikemu številu bralcev. S spremenjenim konceptom bi morda Delavska enotnost zadovoljila novim 20.000 bralcem, ne bi pa več dobro služila tistemu krogu bralcev, ki so se doslej opirali nanjo. Za informiranje članstva je potrebno iskati prostor v celotnem jugoslovanskem tisku, radiu in televiziji. Delavska enotnost ni nikoli po vojni s svojo naklado pokrivala 6 odstotkov članstva, vendar, kdo bi si upal trditi, da ja bilo naše članstvo informirano le 5-odstotno: Z gotovostjo lahko trdim, da vsaj' tretjina članov sindikata živi s svojo organizacijo! Kje je torej preostalih 25 odstotkov iskalo informacije o delovanju svoje organizacije? Se pravi, da je potrebno govoriti o kompleksnem sistemu družbenega informiranja, kot so sestanki,' različna pismena in ustna komunikacijska sredstva. Delavska enotnost sodi v ta sistem. Če bi jo vsaj sindikalni aktivisti brali, potem bi bilo tudi več konkretnih reakcij na njeno pisanje. Slavko Berglez vodja kadrovsko socialne službe »Kovinoplastika«, Lož: ® Slišati je tudi mnenja, da Delavska enotnost sploh ni potrebna in da bi lahko izhajala v obliki sindikalne priloge v katerem od dnevnih časopisov. Kaj vi menite o tem? Čudim se vsem, ki jim kaj takega sploh pride na misel. V našem podjetju vaš časopis prejema kakih 60 članov organov upravljanja in osnovne organizacije sindikata. Občasno naročimo tudi večje število izvodov; zlasti tedaj, če pišete o ,našem podjetju ali o drugih zadevah, ki nas še posebej zanimajo. Naši ljudje so se že tako navadili na Delavsko enotnost, da^ bi jo težko pogrešali. Zgodi se, da včasih dobimo časopis šele v ponedeljek namesto v soboto; ljudje takrat redno sprašujejo, zakaj je prišlo do zamude pri dostavi časopisa. Našim delavcem je zlasti všeč, da DE vedno več piše o problematiki posameznih delovnih organizacij, vendar pa hkrati menijo, da o tem še vedno premalo piše, zato pa vse preveč poroča o različnih sejah in sestankih. Ne bi bilo odveč, če 'bi DE še več poročala o dobrih pa tudi o slabih primerih gospodarjenja in seveda tudi o dobrih in slabih izkušnjah iz dela osnovnih sindikalnih organizacij. Pri tem pa bi morali upoštevati tudi manjša, »podeželska-« podjetja, ustanove in osnovne organizacije sindikata. Odločno sem proti temu,- da bi DE izhajala kot posebna priloga kateregakoli dilevnega časopisa. Verjemite mi, da bi list s tem izgubil svojo veljavo. Iz izkušenj namreč vem, tudi sam urejam glasilo našega podjetja, da le redki berejo prilogo, če jo časopis objavi. Prevladuje namreč mišljenje, da je posebna priloga v časopisu zato. ker pač mora biti zaradi komercialnih nagibov, ali pa zato, ker časopis mora objaviti tudi daljše članke, govore in podobne prispevke. Marsikateri naročnik, ki dnevne novice v rednem časopisu prebere ali vsaj preleti, zato prilogo samo prelista. Po drugi strani pa bi vas rad nekaj vprašal: ali ste prepričani, da bi vaši sedanji naročniki naročali tisti časopis, v katerem bi DE izhajala kot priloga? Ali se ne bi število naročnikov zaradi tega zmanjšalo? In še nekaj: ali ni tudi DE včasih imela svoje priloge »Pogovori-«? Ali veste, koliko bralcev oziroma naročnikov je to prilogo sploh prebralo? Odgovore prepuščam vam ... I f|l!ll!llllllll1lll!!lll!l!lllllllllll!llll!l!!l!llllllllllllllll!!!illlll!l!l!llll!llllllll|l!l!!l||||||||||!l|il||||!!!|j!||||||||!||||||||||||||||||!||||||||||||l|||!!|!ii||!|||||!|||[|||||||||||||||||!i{||||||||||!i!||!|||||||Hl ekskluzivni modeli — plašči In obleke modnih barv v otnejenetn število modna hiša prodajni «ervt» Ljubljana— IVI ari bor—Osijek GeD imitaciji naravnega lesa, obdrže dolga leta isti izgled ter jih ni potrebno vzdrževati. S plastično prevleko je les popolnoma zaščiten in je nedostopen za vlago in za temperaturo. PROFIL ZA STENSKE OBLOGE KOMBINAT LESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE DOLENJI LOGATEC telefon Dolenji Logatec št. 74-260 Profili se ne krivijo, ker je jedro sestavljeno in zlepljeno iz več kosov lesa, ter so prožni proti udarcem. Prednosti novega izdelka so v tem, da je njegova uporaba vsestranska — tako za Obloge sten in stropov kot dobro izolacijsko in dekorativno sredstvo, poleg tega pa je neprimerno cenejši od vseh dosedanjih oblog. Arhitekti in gradbeniki bodo navdušeni, ker so jim s tem dane popolnoma nove in vsestranske oblikovne možnosti. GRADITELJI POZOR! Po želji bomo profile izdelali v različnih barvah in s tem zadovoljili tudi individualne graditelje. Končno je na tržišču material, ki bo daleč zasenčil vse dosedanje opaže. Profilirane letve, oblečene z močno plastiko, v Montaža profilov je zelo enostavna in uspešna, ker so letve izdelane pd sistemu »utor in pero«. Projektanti in investitorji zahtevajte vzorce in druge podatke. ŠE NEKAJ UGOTOVITEV S STRUNJANSKEGA POSVETOVANJA O DELU IN ŽIVLJENJU CESTNIH PODJETIJ TER NJIHOVEGA POSLOVNEGA ZDRUŽENJA SLOŽNO ALI > o H < g 5 VSAK ZASE? < O C/J 3 < H Ul Gospodarijo naj koristniki Cestna podjetja priznavajo, da bi bil njihov položaj boljši, če bi tudi pri dejanjih izpričevala večjo enotnost # Narobe je, če bi od poslovnega združenja samo zahtevali, sami pa ne bi sodelovali pri njegovih prizadevanjih V našem prvem zapisu s strunjanskega posvetovanja o delu in življenju cestnih podjetij ter njihovega poslovnega združenja smo minuli teden opisali predvsem vzroke, ki neodvisno od prizadevanj 3.400 slovenskih cestnih delavcev vplivajo na gospodarjenje in poslovne rezultate cestnih podjetij, s tem pa tudi na stanje naših cest. Tokrat si bomo ogledali še drugo stran resnice: kaj lahko kolektivi cestnih podjetij sami storijo, da bi se razmere izboljšale in da bi se začeli razblinjati »poletatistični« odnosi v cestnem gospodarstvu. ZA OBJEKTIVNO SODELOVANJE S CESTNIM SKLADOM SRS Vprašanje, ki si ga zastavljamo, ni ravno enostavno niti ni možno nanj neposredno odgovoriti. Predvsem velja poudariti, da so cestna podjetja zaradi neurejenih sistemskih vprašanj tako-rekoč prisiljena, da dokaj po domače »balansirajo« svoje interno finančno poslovanje, katerega bistveni del so kalkulacije za posamezne vrste del. Iz tega sledi dvoje: bili ekonomski normativi in ce- niki za posamezne vrste del. V ® navzven so podatki o gospodarjenju povsem neprimerljivi, dostikrat pa tudi varljivi. Tako je ob globalnem ocenjevanju podatkov možna tudi ocena, da se cestna podjetja malodane kopljejo v denarju, da ga pretirano prelivajo v osebne dohodke in da je zategadelj zanje treba uveljaviti poseben režim oziroma kontrolo. Podrobnejše analize sicer ovržejo takšna razmišljanja, čeprav hkrati he morejo popraviti napačnega vtisa, ki ga v javnosti ustvarjajo taksne ocene z-nekaterih avtoritativnih mest. ® ker za vzdrževanje cest ni na voljo dovolj sredsteiv, cestna podjetja prevzemajo tudi različna druga dela. Del tako ustvarjenega dohodka prelivajo nazaj v ceste, oziroma kot sami razmerju z nosilci finančnih sredstev za ceste, bi vsa cestna podjetja torej nastopala enotno. Toda: od teh normativov bi podjetja v določenih primerih lahko odstopala tudi navzdol, če bi jim njihove lastne računice pokazale, da je to možno, ker lahko razpoložljivo mehanizacijo in kadre zaposlijo tudi pri drugih delih. V bistvu torej gre za to, da bi cestna podjetja svoje poslovne rezultate gradila na enotnih in ekonomsko gledano tudi na objektiviziranih merilih in načelih gospodarjenja, medtem ko je sedaj narobe. SAMOKRITIČNO IZPRAŠEVANJE VESTI pravijo, s tem »dotirajo« cestno ilci vzdrževalna dela. Tako nosilci finančnih sredstev za ceste j v bistvu nikoli ne vedo natančno, koliko dejansko stane redno ali pa investicijsko vzdrževanje cest ter kakšno je razmerje stroškov v trenutno veljavnih normativih za izvajanje teh del. Jasno pa je, da nosilci finančnih sredstev za ceste pri svojih proračunih računajo z najnižjimi ponujenimi cenami in jim hi več mar, kako se potem cestna podjetja »ujamejo« v svojih kalkulacijah. Tako eni kot drugi v bistvu računajo z neekonomsko postavljenimi normativi in cenami, na čemer potem tudi temeljijo vse nadaljnje kalkulacije. V ‘zvezi z vsem tem so predstavniki cestnih podjetij ' na strunjanskem posvetovanju poudarili, da — ne glede na vse drugo — nikakor ne gre zanikati tudi njihovega deleža odgovornosti za takšne razmere. Prav zato so svojemu poslovnemu združenju' zastavili nalogo, da še letos izdela študijo, v kateri bi povsem jasno opredelili redno in investicijsko vzdrževanje cest ter razmerje posameznih vrst stroškov v teko določenih, normativih. Pb domače povedano gre torej za naslednje: določeni bi Na strunjanskem posvetovanju smo tudi lahko slišali, da cestna podjetja priznajo potrebnost nadaljnjega delovanja lastnega poslovnega združenja, čeprav z njegovimi dosedanjimi rezultati niso povsem zadovoljna. To pa ne pomeni bistvene ugotovitve. Važnejše kot vse drugo je, da šo se predstavniki cestnih podjetij tokrat prvič resneje vprašali, zakaj poslovno združenje cestnih podjetij v večji meri ne zadovoljuje njihovih interesov in če tega morda tudi sami niso krivi. Zanimivo je, da so večji del odgovornosti prevzeli nase! Za kaj pravzaprav gre? Ugotavljajo, na primer, da bi želeli, da bi njihovo poslovno združenje pri svojem delu pokazalo več pobude in bi odločneje nastopalo pri Cestnem skladu SRS. kadar gre za sklepanje pogodb o dodeljevanju sredstev itd. Toda če so takšne želje, je resničnost povsem drugačna. Ko je treba tudi izpričati enotnost, člani poslovnega združenja v praksi zagovarjajo predvsem lastne interese: vsak zase »vrtajo« denar pri cestnem skladu itd. Tako se seveda izjalovi večina, sicer dobro mišljenih namer ali ‘načrtov. »Se predobro nam gre, zato je tako,« je poudaril eden izmed udeležencev razprave. »Toda dolgo ne bo šlo več tako in bomo prisiljeni nastopati bolj enotno,« je še nadaljeval. Nadaljnja razprava je tudi razkrila, da podobno ali enako mislijo predstavniki vseh cestnih podjetij. Ce. je tako ■— razprava pa je dejansko, bila zelo odkritosrčna — vendarle lahko pričakujemo da bodo cestna »''d^etia boli n^dn-ia n-’ -ievanja poslovnega združenja. Ze minuli teden smo zapisali, da cestna podjetja kritizirajo poslovanje Cestnega sklada SRS, ki si za lastne potrebe pridrži kar tretjino sredstev za ceste, kar jih sploh obstaja v naši republiki. V zvezi s tem vel.ia poudariti, da posvetovanju ni prisostvoval predstavnik Cestnega sklada SRS, ki bi bržčas lahko marsikaj pojasnil. Toda — če ta podrobnost osvetljuje ozadje kritik na račun Cestnega sklada SRS, vseeno ni bistvena. Za cestna podjetja je namreč najvažnejše to, da bi se v prihodnje sodelovanje s Cestnim skladom SRS razvijalo tako, da bi dejansko prispevalo k boljšemu in racionalnemu gospodarjenju s cestami. Cestni sklad, ki mu nihče ne odreka družbene vloge in pomena pri razvoju cestnega omrežja v naši republiki, pri tem seveda ne bi smel nastopati kot edini in dokončno odločujoči dejavnik, kakor se zdaj praktično dogaja in zaradi česar cestna podjetja z vso upravičenostjo trdijo, da jim je samoupravljanje zaupano samo po pogodbi s skladom kot poglavitnim nosilcem sredstev. Pri sedanji vlogi in »moči« Cestnega sklada SRS seveda ni naključje, da si cestna podjetja iž|marv prizadevajo, da bi dobila javen odgovor ali pismeno zagotovilo na zahteve v zvezi z zadevami, ki kakorkoli presegajo letne plane in druge načrte Cestnega sklada SRS. V zadnjem času smo pric> izredno živahne družbeno-P0' litične dejavnosti v Repub' liškem odboru sindikata de' lavcev storitvenih dejavno^ Slovenije. Ze v prejšnji šterih ki našega tednika smo taP poročali o stališčih, ki jih il republiški odbor zavzel do Z°' hteve dimnikarjev za benefic1' ran je delovnega staža. NedaZ' no tega pa je republiški odbO1 tega strokovnega $j,ndikali razpravljal tudi o gradivu P publiškega izvršnega sveta 0 ekonomsko pravnem položaifl poslovnih prostorov. Naj kar takoj povemo, & I je tudi v tokratni razpravi 0 ’ problematiki poslovnih Pr°' štorov — tako kot vselej de slej — brez pridržka prevla' dalo stališče, ki ga lahko la' kole povzamemo: sindikati Z®' htevajo, da s poslovnimi Vr slednjič le razreši ta dolg0, trajni problem storitvenih d?' javnosti in da se slednjič uv^l Ijavi ustavno določilo, da sredstm za proizvodnjo ' družbeni lastnini neposred^. gospodarijo delovni ljudje, ^ delajo s temi sredstvi, da r delo človeka edina osnova upravljanje družbenih sred' štev. Da bi uresničili ta usta1" na določila, republiški odb® med drugim predlaga našle"' nje spremembe v veljavni & konodaji: 9 Temeljni zakon o gosp0, darskem poslovanju s stan?, panjskimi hišami v družbe*! lastnini: stanovanjskim po? at? jetjem se naj odvzame pror, ca upravljanja s poslovni^’' BREZ ENOSTRANSKIH OCEN prostori v stanovanjskih, sto?, bah, s prostori pa naj-posl? upravljajo neposredni upora? niki; Tako iz prejšnjega, kakor tudi iz današnjega prispevka je razvidno, da so bila na strunjanskem posvetovanju izrečena tudi dokaj enostranska mnenja in stališča o problematiki cestnih podjetij in njihovega združenja. Prav zaradi tega je razumljivo, da bo republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez, ko bo na enem izmed prihodnjih zasedanj razpravljal o sklepih in zaključkih strunjanskega posvetovanja, nedvomno skušal stališča svojega pododbora soočiti tudi z mnenji in stališči drugih protnetnih dejavnosti, kakor tudi s širšimi družbenimi interesi. Prav zato ni naključje, da je predsednik RO sindikata delavcev prometa in zvez Janko Kušar v svoji zaključni besedi na posvetovanju med drugim tudi poudaril: w Zakon o postopnih stavi?! in prostorih: določila zakO? je treba spremeniti tako, bo urejanje odnosov zasnov3 no na načelu, da poslov? stavbe in prostore v družb^ lastnini upravljajo delovne ganizacije in organi družbe?!! političnih skupnosti, ki p •nil: opravljajo svojo dejavnost. »Sindikat bo nastopil proti vsem odločitvam in očitkom, s katerimi bi kdorkoli želel zakrivati notranje slabosti s tem. da bi obveznosti in odgovornost zvračal na druge. Smo pa za odprte in javne razgovore, ki naj prispevajo k temu, da bi čimprej in v pravi luči spoznali vse tiste probleme, ki zavirajo uveljavljanje najširših družbenih interesov pri gospodarjenju z našimi »»stami.« torej delovna ali druga sarV? upravna organizacija na šenkoli način pridobi poslov* stavbe ali prostore, pa v vP’ ne opravlja svoje dejavno5^ če preneha uporabljati te store za lastne potrebe, jih,L dolžna proti denarnemu rut"? mestilu odstopiti zainteresiv" , delovni ali drugi samouprov organizaciji. Poslovne sta1’'! in prostore v družbeni losi? ni, ki so bili pred časom Prl neseni v upravljanje sto*,. ^ vanjskih podjetij, naj bi 0(\, ■e? stopili v upravljanje neposre ^ nim uporabnikom, in to fjj pogojih, kakršni so veljali, Ji, so ta podjetja prevzemala slavne stavbe in prostore upravljanje. MILAN GOVEKAR Stališče sindikatov do P? slavnih prostorov je tako vV.j vič pojasnjeno. Lahko f!,t upamo, da bodo tnclritvc prepriMvv so bile pred časom?! nn tokrat -7 dni tt sindikatih • nova gorica Problemi zaposlovanja v tujini željo predstavnikov ita-“Mrifškega sindikata CISL za Udine in Gorico je rninulo sredo v Novi do prvega sestanka s i^^stavruki goriških sindika- LOJZE CAPUDER: garLSKin smaiKa- ^ italijanske strani sta se ‘8? sestanka udeležila sekre-iv. “S <-^SL za provinci Udine S, Gorico ritt:ov ter razen predstav- novogoriških sindikatov ^ Predstavniki ObSS Tol-«tm. , Z italijanske strani je na jJ? sestanku bilo najprej iz-0^- nabilo predstavnikom Nova Gorica in Tolmin, 1> 86 udeležijo prihodnjega Tjri^rcsa CISL, za provinco ^ k° junija letos, 0 pa so sledili razgovori .Poslovanju naših delavcev rtalijamski strani meje. njuroblem pri tem zaposlovale Predvsem neregistrira- v f^l^lttve, čeprav mora biti g TT&ji vsaka zaposlitev re-in urejena z delovno ^jSodbo. Neregistrirane zapo-^ 50 23 italijanske sin- _ ke>ate Problem predvsem zato, ; ZM spo®r:opujejo njihova pri- • h^ja za višje osebne do- 5 ^.ke v Italiji. sestanku je bil dosežen : 'vor-— - J » V-,, ' ' .'1,1! ll- A preusuiVJMJVUV r ?. .. treh sindikalnih organi- ; v provincah Udine in ; ter predstavnikov sin- ; at°v iz Nove Gorice in Tol- ■ • na. ki bi mu prisostvovali j ga 1 Predstavniki novogoriške- S Zavoda za zaposlovanje in i j,. °da za socialno zavarova- : p, ' Na tem sestanku bi se : udeleženci dogovorili ; ?j^ysem o tem, kako legali- | jdri1 zaposlovanje naših de- ; l'iJ.ev v Ita,liji oziroma na ita- • . anski strani meje in kako te ■ avce sindikalno organizirati. ! sta«?1110 drugega je bilo na se- ■ ^aaiku tudi poudarjeno, da je 5 sti+-e ciela'vce potrebno obve- ! r® ° Složnostih legalnega za- ; kovanja v Italiji ip s tem ? ZVf^ . J v r cunji s . jvjC21 izdelati nekakšen priroč- ; K o pravicah, ki jih imajo ■ delavci, če se zaposlijo ■ Sindikati v samoupravnem DOGOVARJANJU I. UVODNO RAZMIŠLJANJE tik taši _ j-gi^liji. Hkrati s tem bi mo- ■ r1pA0lrganizirati tudi neko stal- ■ tih obliko pomoči sindikal- j rjp^t^edstavn.ikov iz Nove Go- > p-*. ln Tolmina vsem tistim S op deavcem, ki se zaposlijo 3 v tr831 rueje in ki imajo s tem : ipp najrazličnejše proble- s ^ Podatkih novogoriških ; hieio tov dela onstran naše * 3p0J sarmo v kmetijstvu kakih j tj ae'avcev. ki niso prijavile- « PtiiL8'Področju Udin pa je ne- : Prp,, zaposlenih tudi • jev3*113® število naših šoter- : itd p gosPodinjskih pomočnic | VgjJfreSleda nad temi zaposlit- i lijaj^^i^ajo niti naši niti ita- j t^di + ^iodikati in prav za- » izpo-f 50 ti naši delavci ■ izkop,najrazličnejšemu • 8robenTaTl3u’ večkrat tudi zelo j rih it V..— s strani posamez- » hlitp a'itianskih delodajalcev, g dog0f,+„l?IgeSa so ti naši ljudje » Slobpv' .di zelo slabo plačani, 5 Preji-'1? I?:Pod italijanskih po- i ^•^•7 Predstavlja problem 3 knsk;v,P ^poslovanja itali- S l' D Gftl tv/r n 5 Institucija družbenega in samoupravnega dogovarjanja je nova kvaliteta na današnji stopnji razvoja samoupravnih odnosov. Čeprav še ni konstituirana na vseh področjih družbenega življenja, pa je načelno zelo jasno opredeljena na področju pridobivanja in delitve dohodka, in sicer z novim Temeljnim zakonom o dohodku. Izkušenj še ni veliko, vendar tiste, ki so, dovolj jasno potrjujejo, da je z družbenim in samoupravnim dogovarjanjem mogoče izpolniti praznino, ki je v našem samoupravnem sistemu nastala zaradi deetatizacije družbenih odnosov. Potreba po družbenem in samoupravnem dogovarjanju je bila najprej jasno izražena v smernicah predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, zatem v dokumentih VI. kongresa ZSJ ter konkretno opredeljena v pravni obliki o temeljnem zakonu o pridobivanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah. Prva konferenca Zveze sindikatov Jugoslavije je na podlagi dosedanjih izkušenj razvoja samoupravnih odnosov v naši družbeni stvarnosti poskušala analizirati probleme razvoja višjih oblik samoupravnih odnosov, ki se odražajo v samoupravnem in družbenem dogovarjanju. Na tej konferenci je prevladalo stališče, ki je tudi sicer nesporno, namreč da je treba sedanje oblike samoupravljanja hitreje izpopolnjevati in prilagajati potrebam ^ razvoja proizvajalnih sil v tržnem gospodarstvu, ki. se v naši socialistični družbi vedno bolj uveljavlja. Na konferenci smo si bili enotni tudi v tem, da je treba institucijo samoupravnega in družbenega dogovarjanja čimprej konstituirati kot sredstvo za hitrejše doseganje ciljev, ki smo si jih zastavili že z družbeno reformo. Torej načelno ni veliko pomislekov o tem, ali je treba samoupravno in družbeno dogovarjanje razvijati kot novo kvaliteto v naših samoupravnih odnosih; je pa veliko različnih pogledov in pojmovanj o tem, kako uveljavljati samoupravne in družbene dogovore v konkretni praksi na posameznih ravneh in v zvezi s konkretnimi problemi in pojavi v našem družbenem življenju. Tako na eni strani zasledimo preveč idealistično pojmovanje, da je samoupravno in družbeno dogovarjanje tista nova kvaliteta v naših ekonomskih in politič- nih odnosih, ki lahko zelo hitro razreši vse najbolj pereče probleme, na drugi strani pa najdemo povsem pozitivistično stališče, ki vidi ‘rešitve problemov predvsem v normativnem razreševanju medsebojnih odnosov, to je v okviru zakonskih predpisov, ki naj jih uveljavlja država. Obstaja tudi pojmovanje, da samoupravno in družbeno dogovarjanje ni ničesar novega, da smo vse to: ali vsaj mnogo tega imeli že doslej in to v obliki samoupravnih aktov v delovnih organizacijah, različnih sporazumov v širših gospodarskih organizacijah, v poslovnih združenjih, združenih podjetjih pa tudi na višjih ravneh v okviru gospodarske zbornice, družbeno-političnih skupnosti itd. Takim mnenjem pa spet nasprotujejo razmišljanja,. češ da vse to nima tiste kvalitete, ki jo hočemo doseči s samoupravnim in družbenim dogovarjanjem, da je vso stvar treba zasnovati popolnoma znova. Ne mislim polemizirati s takšnimi pojmovanji in pogledi, čeprav je treba z njimi računati- in o njih razpravljati, zato ker nam bo dobronamerna konstruktivna razprava in kritika lahko zagotovila dobre rezultate. To delo bo vsekakor treba opravljati v bodoče, toda prepričan sem, da so načelno zadeve že danes tako jasno postavljene, da bi bilo zelo nera-cionalno o vseh teh problemih razpravljati samo na splošno in da je mnogo bolje, da se problemov lotimo konkretno, neposredno, saj bo praksa sama razkrila, kaj je dobro in kaj je treba zavreči. Temeljni zakon o dohodku je zelo jasno opredelil, kaj pomenijo pojmi: samoupravno dogovarjanje, družbeno dogovarjanje in družbeno usmerjanje na področju pridobivanja in delitve dohodka. Pojem samoupravnega dogovarjanja opredeljuje dogovarjanje med delovnimi organizacijami o različnih vprašanjih pridobivanja in delitve dohodka. Delovne organizacije se med seboj lahko dogovarjajo, če so poprej v svojih statutih in samoupravnih aktih pripravile pravne osnove za samoupravno dogovarjanje. Obveznost samoupravnih dogovorov zagotavljajo z dogovorjenimi sankcijami. Pojem družbenega dogovarjanja zajema dogovore med asociacijami proizvajalcev — to so lahko gospodarske organizacije, poslovna združenja in drugo — sindikati in izvršilnimi organi družbeno-političnih skupnosti. Določen je tudi postopek za družbeno dogovarjanje, ki ga lahko sproži vsakdo izmed udeležencev družbenega dogovarjanja, tako da ga predloži pristojni skupščini družbeno-politične skupnosti, ki mora odrediti svojega predstavnika z nalogo, da do konca izpelje postopek družbenega dogovora. Tako kot izvajanje samoupravnih dogovorov se tudi izvajanje družbenih dogovorov zagotavlja predvsem z izraženim hotenjem in z voljo udeležencev pa tudi z moralnimi, političnimi in pravnimi sankcijami. Družbenega usmerjanja se lahko posluži organ družbenopolitične skupnosti takrat, kadar teh problemov ni mogoče razreševati s samoupravnim ali z družbenim dogovarjanjem. Konkretno: temeljni zakon o dohodku določa, da lahko družbe-no-politična skupnost posreduje z usmerjanjem tedaj, kadar ti dohodki niso rezultat dela. Poleg načelnih stališč, ki smo jih sprejeli v našem političnem življenju v okviru samoupravnega in družbenega dogovarjanja, so konkretna. določila temeljnega zakona trdno izhodišče za konkretno akcijo sindikatov. V prvi vrsti je pred nami naloga, da v okviru nadaljnjega izpopolnjevanja notranje zakonodaje v delovnih organizacijah in prilagajanja spremenjenim določilom ustave in nekaterih drugih' zakonov ustvarimo primerno osnovo za samoupravno in družbeno dogovarjanje. Obenem pa je pred vodstvi naših sindikalnih organizacij odgovorna naloga, da bomo morali dajati konkretne predloge in pobude za samoupravne in družbene dogovore o mnogih vprašanjih in tako pomagati pri razreševanju najbolj aktualnih problemov _ pri razvoju ekonomskih in političnih odnosov na različnih ravneh. Republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije je v središče svoje aktivnosti postavil tri predloge samoupravnih dogovorov, in sicer: ® Samoupravni dogovor o vrednotenju dela in delitvi dohodka v gradbeništvu. ® Samoupravni dogovor o minimalnih standardih v delavskih naseljih. © Samoupravni dogovor o zaposlovanju in izobraževanju gradbenih delavcev. Več o teh predlogih in akciji sindikata gradbenih delavcev pa bom spregovoril v prihodnjih številkah Delavske enotnosti. Ste se že odločili in izpolnili obveznico za modernizacijo železnice, ki ste jo dobili po delavcev. pošti? Če se še niste, odločite se še danies M. P. leto z3vJier!a sein v večji gospodarski organizaciji in večkrat na *he, ai. "11 ju jem sodelavke v času dopusta, bolezni itd. Zanima delavk3 Pravico zahtevati osebni dohodek kot ga ima ^ebneff’ J 30 zamenjujem, saj je njen osebni dohodek višji od ZaJ?.3, uohodka. ki ga prejemam na svojem delovnem mes ^ ___ _ _ ____________ mestu. L tudi, aii smo upravičeni zahtevati plačilo za delo, ker n Prijamo preko rednega delovnega časa 7 ur dnevno, ter p0j p°slovodja zahteva, da vsi pridemo na delo pol ure prej a.'\ še kasneje odidemo z dela, ker moramo prešteti čistiti prostore in odnesti denar v banko. K. T., — LJUBLJANA * D^?OVor: krilihV7. irna Pravico do osebnega dohodka po osnovah in ^tih. y . lih določa delovna organizacija v svojih splosmh ^estu j P^meru, da zamenjujete delavko na drugem delovnem 0Pravii->io v, cet°ti brez razlike opravljate vsa dela, kot jih je praviCo ^ delavka, ki jo zamenjujete, smatram, da imate tudi ^ibjete k° enakeSa osebnega dohodka kot delavka, ki jo zame-^ delov^if1' sle(ii iz enega temeljnih načel temeljnega z /^tanra razmerjih. Razlika v osebnem dohodku pa lahko sledi iz enega temeljnih načel temeljnega zakona -"‘»•aiio - razmerjih Razlika v osebnem dohodku pa lahko kW°5nf akt- 7 Spolnjujete vseh kriterijev, ki jih predvidevajo i ’ delavk 1 ,aiovnG organizacije za doseganje osebnega dohod-‘fPhrazho kt jo zamenjujete, pa jih izpolnjuje (delovna doba, , Gga. doharii Prav tako ne bi bili upravičeni do višjega oseb-tiate je drpa ,v Primeru, če pri zamenjavi druge delavke oprav-? lahko aelovnih nalog tega delovnega mesta, preostanek pa a!Skega pravila delavka, ki jo zamenjujete, po vrnitvi z bol-^ dopusta. 77 aktom 35 , 3avcev v delovni organizaciji se določa s splos-Casn° Priba’- 0 Poslovodja ni upravičen zahtevati, da pred-Jate na delo ter da opravljate delo še po pretečenem S ! VAŠ ADUT ■fgllgllSi rednem delovnem času. Delo bi moa-alo biti v vaši poslovalnici organizirano tako, da bi celotno delo — tako priprava kot tudi čiščenje prostorov in dnevni obračun — opravili v rednem delovnem času. Ce tega dela ni možno organizirati drugače in bi dejansko včasih morali delati v podaljšanem delovnem času, potem bi seveda bili upravičeni do plačila za to delo in bi zato morali tudi zahtevati od delovne organizacije, ^ da vam prizna ter . obračuna delo, ki ste ga opravili preko vašega rednega delovnega časa. Sam poslovodja pa nedvomno ni upravičen odrediti delovnega časa vseh delavk vaše poslovalnice tako, da predčasno prihajate na delo in da tudi delate preko delovnega časa; zato bi bilo najbolj primemo, da obenem z zahtevo za izplačilo opravljenega dela v podaljšanem delovnem času zahtevate od pristojnega samoupravnega organa vaše delovne organizacije, da obravnava tudi vaš delovni čas, kot vam ga je odredil poslovodja ter da ugotovi tudi to, ali ni morda vaš poslovodja s takim ustnim nalogom prekoračil svoja Pooblastila in s tem celo kršil svoje delovne dolžnosti, zaradi česar se lahko zoper njega tudi sproži postopek za ugotovitev kršitve delovne dolžnosti. A. POLJANŠEK PREDSEDNIK ZSJ V VZHODNI SRBIJI IN V POMORAVJU .Pred dnevi je predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič-Šane skupaj s predsednikom sveta Zveze sindikatov Srbije Dušanom Bogdanovim-Senkom in sekretarjem sveta ZSJ Marjanom Rožičem obiskal nekatere kolektive v vzhodni Srbiji in v Pomoravju. Med drugim se je pogovarjal s predstavniki sindikalnih organizacij in samoupravnih organov na gradišču hidroelektrarne Djerdap v Kladovu, v tovarni kemičnih proizvodov v Prahovem, v rudarsko topilniškem bazenu Bor ter v Tovarni Branko Krsmanovič v Paračinu in v para-činski Steklarni. Razgovori so bili posvečeni predvsem obravnavi aktualnih gospodarskih in samoupravnih problemov v delovnih organizacijah ter življenjskih in delovnih razmer. Graditelji največje hidroelektrarne pri nas in po velikosti pete na svetu so seznanili predsednika sveta ZSJ z napredovanjem gradbenih del, mu zagotovili, da dela napredujejo skladno s predvidevanji ter da pri tem dosegajo produktivnost, ki je na evropski ravni. V prahovski tovarni kemičnih proizvodov so seznanili predsednika jugoslovanskih sindikatov s pomenom dograditve tovarne superfosfatov— le-to so gradili štiri teta — ter z dograditvijo novih proizvodnih kapacitet v vrednosti 26,5 milijarde starih dinarjev, ki so bile zgrajene v rekordnem času 16 mesecev. Omenili pa so tudi nekatere pomanjkljivosti: premajhno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, slabo razvito sodelovanje med proizvajalci umetnih gnojil glede proizvodnje in prodaje ter kot posledica tega tudi neustrezno niški osebni dohodki, ki jih dosega kolektiv kljub velikim proizvodnim uspehom. Borski bazen je v znamenju druge faze rekonstrukcije in modernizacije. Program, ki so ga začeli izvajati pred slabimi tremi leti. bo omogočil, 'da se bo še letos povečala vrednost proizvodnje na 163 milijard starih dinarjev, kar je za 30 milijard več kot lani. Predvidevajo, da bodo v ce:.oTi dokončali drugo fazo rekonstrukcije do 1. julija '971. Ista, s čimer bodo dosegli proizvodnjo 100 tisoč ton bakra, podvojili zdajšnjo proizvodnjo zlata, srebra in drugih dragih kovin. Sadovi rekonstrukcije pa se kažejo že zdaj. poprečni osebni dohodek v barskem kombinatu znaša letos 124 tisoč starih dinarjev. V Boru so na pobudo sindikalne organizacije osnovali tudi poseben solidarnostni sklad, v katerega so vsi zaposleni vložili v minulem letu 1,5 odstotka osebnih dohodkov. S tem so v Boru zagotovili, da 130 delavcev prejema enake osebne dohodke, čeprav se jim je delovna sposobnost zavoljo individualnosti znatno zmanjšala. Paračinski tekstilci in steklarji pa. si prizadevajo premagati številne težave v gospodarjenju z rekonstrukcijo in modernizacijo. V obeh podjetjih je namreč strojni park že več kot zastarel, saj sta obe tovarni že praznovali 60-letnico 'obstoja. Od rekonstrukcije si obetajo, da bodo lahko povečali ne le ostanek čistega dohodka in sklade, temveč tudi popravili osebne dohodke, izboljšali delovne in življenjske razmere zaposlenih. O vsem tem in marsičem drugem so seznanili predstavniki delovnih kolektivov predsednika sveta ZSJ in njegove tovariše. Predstavniki kolektivov pa so se zlasti zanimali za probleme nadaljnjega izpopolnjevanja gospodarskega sistema, za možnosti nadaljnjega zaposlovanja ter za možnosti za razširitev pravic delavcev pri beneficiranem delovnem stažu. RAZPRAVLJALI SO O OSNUTKU STATUTA Zadnja razširjena seja republiškega sveta Zveze sindikatov BiH je bila posvečena razpravi o osnutku statuta zveze sindikatov v tej republiki. To je verjetno zadnje zasedanje republiškega sveta, kajti že 28. maja letos bo zasedal kongres bosanskih in hercegovskih sindikatov. Podpredsednik republiškega sveta sindikatov BiH je člane seznanil s pripombami sindikalnih organizacij na osnutek statuta. Dejal je, da so bile najbolj živahne razprave okoli vprašanja, kakšne organe naj bi poslej imela zveza sindikatov BiH. Osnutek statuta namreč predvideva dve možnosti. Po prvem predlogu naj bi bili organi zveze sindikatov BiH: kongres, republiški svet, nadzorni odbor in konferenca; konferenco sindikatov BiH naj bi sklicevali občasno, odvisno vač od aktualnosti posameznih problemov. Po drugem predlogu pa so predvideni naslednji organi: kongres, konferenca in nadzorni odbor. Člane konference naj bi po tem predlogu volile občinske organizacije po delegatskem principu. Očitno je tudi, da je v dosedanjih razpravah o tem vprašanju prevladalo prepričanje, da bi kazalo v statutu uzakoniti drugo možnost. Glavni motiv za takšno opredelitev članstva pa je v tem, da bi bila po tej varianti možna veliko bolj demokratična izbira članov konference. Člani republiškega sveta sindikatov BiH so v razpravi opozorili tudi na to, da bi kazalo v statutu veliko bolj podrobno opredeliti vzgojno in izobraževalno funkcijo sindikatov, pritožbeni postopek ter odnos do formiranja skladov solidarnosti. Opozorili so še. da bi statut ne smel postati shematična osnova za oblikovanje pravil osnovnih sindikalnih organizacij in sindikatov v občinah. -7 dni v sindikatih- PREDSEDSTVO RO SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI JE OCENILO JAVNO RAZPRAVO O KATALOGU, KI VREDNOTI DELO V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH UGODNI ODMEVI trajno varuje vaše zobe Člani predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti so na seji ugodno ocenili javno razpravo o katalogu, ki zajema nekatere osnove za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih. Katalog bodo s tehtnimi pripombami, ki so bile dane v javni razpravi, dopolnili in ga tako dopolnjenega objavili. To pa bo tudi začetek akcije sindikatov za boljšo in pravilnejšo notranjo delitev dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti. Informacijo o rezultatih javne razprave o katalogu nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela je podal predsednik RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slavko Bohanec. Rok za razpravo v sindikalnih organizacijah je bil razmeroma kratek, po sklepu plenarne seje do sredine aprila. Kljub kratkemu roku pa predsedstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti ugotavlja, da je bila razprava kvalitetna. Problematika je globoko prodrla med članstvo, razpravljali so na vseh jnles ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT seminarjih, raznih sestankih pa tudi v tisku so bila objavljena mnenja. V pretežni meri vse pripombe, ki so bile izrečene v razpravi, soglašajo z akcijo in podpirajo prizadevanja republiškega odbora za uresničevanje načel kataloga. Večina pripomb se nanaša na zahteve po višjem vrednotenju posameznih skupin delovnih mest. Iz nekaterih pismenih pripomb, ki so bile poslane na RO, pa je možno razbrati, da obstaja med delom članstva nesporazum v tem smislu, da smatrajo indeksna in vrednostna razmerja že kot osebni dohodek na določenem delovnem mestu. Vsekakor bo treba te stvari ponovno pojasniti, so sklenili člani predsedstva. Izredno pozitivno deluje katalog v pogledu pravilnejših razmerij med delovnimi mesti, saj je očitno boleče posegel v uravnilovsko stanje po delovnih organizacijah družbenih dejavnosti. Prav tako je bila po- zitivno sprejeta teza, da je treba uresničiti celotni dohodek (zlasti amortizacijo, sredstva sklada skupne porabe, razširjeno reprodukcijo itd.). V javni razpravi so dali člani sindikalnih organizacij družbenih dejavnosti vrsto predlogov in pripomb, med katerimi se najče-šče pojavljajo potreba po medsebojni. primerjavi na primer srednjega in osnovnega šolstva, nekateri so pripomnili, da je občinska uprava favorizirana v primerjavi z občinskim sodiščem, da so prenizko ovrednotena delovna mesta v muzejih v primerjavi z univerzo, v razpravah so odprli probleme kvalificiranih delavcev ? v gledališčih, lekarnah, v carinarnicah itd. Precej je bilo tudi v razpravi predlogov, da bi v katalogu argumentirali razlike v osebnih dohodkih med posameznimi skupinami delovnih mest in pa, da bi bilo treba za posamezne grupacije dati podrobnejšo argumentacijo. Zlasti pa so razpravljale! menili, da bi bilo treba narediti 'izračune, kje smo in kaj moramo storiti za leto 1970. Predvsem pa so vsi menili, da bo treba sindikalno akcijo usmeriti v izpopolnitev pravilnikov za delitev dohodka in osebnega dohodka v delovnih organizacijah. Člani predsedstva se na zadnji seji niso spuščali v podrobnosti glede dopolnitev in sprememb osnutka kataloga, pač pa so se dogovorili o orientaciji za nadaljnje delo. Poglavitna značilnost kataloga o vrednotenju dela v družbenih dejavnostih je ta, da je skušal v okviru obstoječih gospodarskih možnosti kakor tudi v primerjavi s slovenskim gospodarstvom najti tista merila nagrajevanja, ki naj bi dala materialno priznanje družbenim dejavnostim. Razprava v sindikalnih organizacijah je upravičila namen kataloga in dala tudi vrsto koristnih napotkov strokovni skupini v republiškem odboru, ki bo pripravila predloge za korekturo kataloga. O teh predlogih bodo razpravljali pododbori RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti skupaj s strokovnjaki, ki so sodelovali pri izdelavi kataloga. V razpravi so člani predsedstva RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti ugotovili, da je katalog pokazal na kritično stanje v dohodku in osebnih dohodkih negospodarstva, člane sindikata pa je spodbudil k odločnosti pri zahtevah za pravilno vrednotenje dela in za nadaljnje akcije sindikalnih organizacij. Katalog je pokazal konkretne naloge sindikata in s tem pridobil na svoji pomembnosti. Seveda pa je to le začetek akcije za prizadevanja, da bi postala notranja delitev dohodka v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti čim boljša. —ar Ne oklevajte! še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana Na 10 cicero MARIBOR iimiiiiiiiiiliiftliipiiiiiii!........ Posvet in delovni dogovor slovenskega sindikalnega aktiva (Nadaljevanje s 1. strani) čem delu. Če je bil prvi namen dosežen, na primer pri obravnavanju nekaterih vprašanj reforme z ekonomskih in socioloških vidikov (mnenjska raziskava, o kateri je poročal Pavle ViridlŠar) in pri obravnavanju rezultatov sedanje ekonomske politike (inž. Tone Tribušori). pa je bil drugi namen pri tej obravnavi dosežen le polovično. Živahna polemika o nekaterih ocenah, resničnih in manj resničnih dilemah, bi terjala mnogo časa za izčiščeno razpravo. Zato so nekateri udeleženci seminarja predlagali, naj bi v prihodnje pripravili podobne, vendar bolj ria en problem osredo- no vlogo sindikata pri uveljavljanju miselnosti med samoupravljavci, poudaril je, da bo treba mnogo več storiti za prodor kvalificiranega dela, za to, da bi čim več zaposlenih po izredni poti nadaljevalo svoje izobraževanje na vseh ravneh in v vsakem profilu in da bi kot organizirana družba omogočili, da se v Sloveniji izšola vsa nadarjena mladina, o čemer je bilo govora že' pri obravnavanju vloge sindikata pri^ uresničevanju ciljev dolgoročnega programa SR Slovenije. točepe sejnmarie, na katerih hi lahko .obli kova H 1 tudi; , , . poglede in se tako podrobneje pogovorili o politični akciji. Udeleženci seminarja so izmenoma razpravljali o posameznih temah v dveh skupinah, kar je do neke mere vendarle zagotovilo bolj . delovni značaj seminarja. Za aktualne probleme samoupravljanja, v kar je POHIŠTVO razgovor uvedel Mitja Švab, velja tudi ugotovitev, da bi mnogoobsežna tema. torej .sama zadostovala za poseben, seminar. Koristno, pa bi bilo .o teh vprašanjih objaviti' tudi publikacijo kot spodbudo za razčiščevanje pogledov, usklajevanje stališč tudi v, širšem krogu sindikalnega članstva., O vprašanjih samoupravljanja je govoril tovariš Švab z idejnih izhodišč, ker na nekatere dileme še vedno nimamo odgovorov ali pa- so le-te zelo različne, kar vse ovira- nadaljnji razvoj samoupravljanja, Različne so teze o samoupravljanju, ki se pojavljajo v teoretičnih razpravah ali pa ob ocenjevanju različnih konfliktov v delovnih organizacijah, pri čemer še zlasti nismo uspeli ovreči teze. da je samoupravljanje le oblika politične ..demokracije oziroma kontrole delavcev, 'ne | vključuje pa gospodarjenja in delitve. Različni so tudi pogledi na utemeljenost pristojnosti širših družbenih dogovorov oziroma pristojnosti delovnih organizacij, pri čemer imamo opravka ali z zanikanjem smotrnosti nekaterih širših družbenih odločitev, ali pa . imamo opravka s skrbniškim odnosom_ do ^delavcev in njihovih odločitev. Mitja Švab pa je med drugim tudi opozoril na pomemb- V nadaljevanju seminarja je Peter Toš govoril o ustavnih spremembah, predvsem o vsebini tako imenovanega 15. amandmaja, ki po novih načelih opredeljuje uresničevanje samoupravljanja v delovnih organizacijah. Te spremembe terjajo revizijo statutov, od sindikatov pa ob tem tudi bolj učinkovito in povezano politično akcijo. Pri tem bi si morali prizadevati, da bodo statutarna določila b uresničevanju sambu-pravljanja postala res rezultat demokratičnega dogovora samoupravljavcev. Republiški svet pa je izvršnemu svetu predlagal, naj bi ustanovil komisijo za razvoj samoupravnega prava delovnih organizacij, ki bi povezovala tudi konkretne akcijske programe občinskih komisij, tak akcijski program so na primer v Kranju že zelo dobro zasnovali. 6 odgovornosti v delovnih c nizacijah je govoril Franc Polak. V delovnih organizacijah bodo ., morali na . osnovi predlogov strokovnih služb, predlogov .^lianstvenih institucij pa tudi članstva sindikata opredeliti odnos do odgovorno- sti tako v tehnologiji, ekonomiki, organizaciji dela, kontroli, samoupravnih odločitvah kot pri obveščanju članov kolektiva. Verjetno ne kaže čakati, da bi dobili dokončno definicijo odgovornosti z ekonomskega, sociološkega in z drugih vidikov; sindikat naj bi se takoj zavzel za razreševanje teh vprašanj, saj se vprašanja odgovornosti pojavljajo zlasti tam. kjer so poslovni uspehi slabši in postaja vprašanje odgovornosti tudi politično vprašanje. V času, ko poročamo, seminar še traja. Sledil bo pogovor o oblikovanju koncepta Delavske enotnosti in informativne službe v sindikatih na vseh 'ravneh. Zadnji dan seminarja pa bodo udeleženci razpravljali še o predlogu statuta Zveze sindikatov Slovenije, ocenili bodo letošnje volitve in predvolilno aktivnost sindikata ter se dogovorili neposrednih nalogah sindikata v prihodnjem obdobju. SONJA GAŠPERŠIČ Sindikalna organizacija mariborski tovarni avtomoj* lov in motorjev bo tudi 1«"® omogočila socialno šibkim nom kolektiva brezplačno le^ vanje na morju, in sicer v FjJ' košitamih in v Omišlju. Sin®' kat v TAM je že zbral vett število socialno šibkih član® kolektiva, zlasti tistih, kat«® dohodki na družinskega ne presegajo 200 novih dinar' jev mesečno. Trenutno sicer ni znano, kolikšno bo števu® članov kolektiva, ki bodo 1® tavali na stroške sdndikan’’ organizacije, vendar predivu#' vajo, da le-to ne bo m301”** kot je bilo lani. V nainulen1 letu pa je letovalo na strošk« sindikalna organizacije 1*®' bližno 180 članov kolektiva ® njihovih svojcev, za kar J® sindikalna organizacija iz s®'® jih sredstev namenila več 16.000 novih dinarjev. ADI ZUNUC VELENJE DELAVSKA -EJVOTNOST Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List Je bil ustanovljen 2D. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313VI. telefon uredništva 316-672, 316-695, 312-402 In 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki In hranilnici Ljubljana, St. 501-620-7-32000-10-3204-486 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din - 650 S-din — polletna 13 N-din « 1300 S-din in letna 26 N-din - 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk In klišeji CZP »Ljudska pravica« Ljubljana Člani osnovne organia*^* sindikata v upravi abčin®£ skupščine in v občinskih stvih družbeno-političnih orf*' nizacij v Velenju so se doŽ® vorili, da bodo s prustovdr nim delom uredili zelenic« nasade okrog zgradbe obcims'f skupščine. Obnova zelenic nasadov v tem predelu jena«® reč nujno potrebna, zaporf v upravi občinske skupščin«*® v občinskih vodstvih družbe*^ političnih organizacij pa ** svojo odločitvijo dokazali, je možno tudi danes prih**” niti marsikak dinar s voljnim delom, čeprav to več v modi. JESENICE Pred dnevi je bila pi1'****^ novoizvoljenega odbor'a.<®n£^/ ne sindikalne organizacij® s eniške železarne. Medtemt so delegati že na občnem ru vnovič izvolili 2sa pr035^ I ru vnovič izvolili za prw^;,( j nika sindikalne organizacu i Srečka Mlinariča, pa j« .-oj, i odbor izvolil za tajnika sil^, kalne organizacije Vinka r g vlenča. Odbor je izvodil članov predsedstva, nad*® odbor ter 6 komisij pri 'toVa"9 niškem odboru: komisij« j delo s sindikalnimi 'odbo?' .# komisijo za prošnje in pri., be, komisijo za socialna sanja, komisijo za oddih . rekreacijo, komisijo za kul; in izobraževanje ter korni5*. za arhiv in inventar sindi^, organizacije. Tovamišk1 ne organizacije, bor sindikalne organizacij®^, seniške železarne šteje 69 ® nov. P. b- . Ste se že odločili in izpolnili obveznico za modernizacijo železnice, ki ste jo dobili p° pošti ? Če se še niste, odločite se še danes NOVO NA KNJIŽNI POLICI DRUŽBENO-POLITIČNIH DELAVCEV: »Kako informirati samoupravljavce?« Naslov knjige »Kako informirati samoupravljavce«, njen avtor je Dušan Rebolj, vsebini dela povsem ne ustreza. Pod informiranjem si najpogosteje^ predstavljamo na eni strani upravo podjetja lt subjekt, na drugi strani pa delavce kot objekt informiranja. Avtor namreč odločno zavrača _ taji klasični model informira.nja in postavlja v ospredje samoupravnega, v katerem gre za enakovredno pretakanje informacij navzdol in navzgor, kjer so vsi zaposleni subjekii,_ ki drug drugega obveščajo oziroma medsebojno komunicirajo. Srečno naključje, bolje rečeno čas, v katerem je knjiga izšla, jo je potisnil v ospredje dogajanj. Padla je naravnost v politično občutljivo, lahko bi dejali — naklonjeno ji ozračje. Že leto dni si namreč slovenski sindikati, vključno z Združenjem novinarjev in organizatorjev informiranja v dklovnih organizacijah, prizadevajo zagotoviti čim uspešnejšo organizacijo in uzakonitev informiranja oziroma komuniciranja v delovnih skupnostih. V okvir teh prizadevanj sodi spodbujanje samoupravnih organov, da do obveščanja zaposlenih zavzamejo konkretnejši in odgovornejši odnos, pa naj gre za statute ali posebne pravilnike o informiranju ali pa za informiranja v smislu ustanavljanja posebnih komisij za obveščanje, in formativnih služb, strokovnega izobraževanja kadrov, ki delajo na področju informiranja ipd. Dušana Rebolja strokovno delo, ki pa je po razumljivem, vsakomur dostopnem ndčinu pisanja in sistematiki v nekem smislu učbenik o, informiranju. se nedvomno organsko vključuje v prizadevanja prej omenjenih institucij. Bil pa bi napačen zaključek, da je knjiga morda samo enkraten priročnik za politične delavce. Nasprotno, delo je videti toliko izpiljeno, premišljeno in tehtno napisano, da je verjetno prav strokovna dodelanost in pre-študiranost tematike omogočila vsakomur razumljivo branje. Delo ustreza dvema osnovnima vprašanjema: zakaj in kako informirati. Če na prvo vprašanje že dolgo vemo odgovor, pa v drugem — kako informirati — doslej še nismo imeli docela izoblikovanih predstav. Knjiga to dilemo načenja in jo tudi uspešno razreši. S tem pa je podana temeljita osnova vsakomur, ki mora kaj vedeti o informiranju in metodah političnega dela, Tako lahko rečemo, d« ^ našla knjiga Dušana R®. •L svoje mesto v osebni knjižijo marsikaterega političnega “ lavca ali človeka, ki se na k® kršen koli način zanima za.1^' formiranje v delovni organiZJ ciji. Nikomur tudi ne bo za’ ki jo bo prebral, saj delo h® čenja področje, o katerem ‘fn slimo, da ga poznamo, v ^ niči po je v naših razmerO' strokovno še precej nepreŠtV dirano. Knjigo »Kako informiij^ samoupravljavce« je zalozt delavska univerza Brejc« Kranj, po založniški javnosti poznana institucjJ Vendar bi se, sodeč po skrbj^f sti opreme, lahko kot založb ^ za knjigo brez sramu podpiS" katerakoli slovenska z tudi ložniška hiša. JOŽE SINTIČ jpiiEiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimn.................................... Iz nase dmsbe 4 ■ NA ROB SKUPŠČINI KOMUNALNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V KRANJU V v,: , -'•rr.' BO DOGOVOR PROPADEL? v- "..-; Skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje v Kranju ni hotela podpisati predlaganega dogovora o financiranju tako imenovanih skupnih zadev , Odkar se je prispevna stop-od bruto osebnih dohod-‘i°v zaposlenih za zaposlovanje ^anjfiala od 0,3 na 0,2 %, se je služba zaposlovanja v “loveniji znašla v zelo težavnih razmerah. Od devetih komunal-zavodov za zaposlovanje, kolikor jih je v Sloveniji, na osnovi tako predpisane prispe-yrie stopnje samo trije, to je kranjski, ljubljanski in novogo-^Iri, poslujejo aktivno, predali komunalni zavodi za za-Poelovan j e v Celju, Kopru, Ma-hhoru. Murski Soboti, Nbvem “testu in v Velenju pa z izgubo. Zato so se predstavnih! vseh 'tevelžh komunalnih zavodov z Hepubliškim zavodom 3 zaposlovanje sporazumeli, da “t °b znižani stopnji prispevka Ugotovili kolikor [toliko nor-“talno delo vseh zavodov, o 'Tugačnem ključu delitve sred-ki se zberejo iz tega naslo-^ Kot začasni sporazum med ,.*®hi zavodi zdaj velja, da zbranih sredstev iz pri-vPevne stopnje ostane komu-®alnim zavodom, 50 % zbranih redstev pa se zbere pri Repub-j Kem zavodu za zaposlovanje, r katerih le-ta prispeva denar v®sti za gmotno preskrbo brez-Poselnih delavcev tistim zavo-ki poslujejo z izgubo. Ta Pnrazum naj bi veljal vse do-el. dokler ne bodo vsi zavodi, Stevši republiškega, sprejeli strežen družbeni dogovor o Kupnem financiranju in izva-l^hju enotnega programa dela ° oblikovanju in porabi redstev službe za zaposlovanje V ll'!u 1000. j, osnovi sklepa skupščine ePubliške skupnosti za zapd-gf^uje m 2aradi tega, ker ^uotna stopnja prispevka za Poslovanje postavlja našo »Uhhko gledh financiranja uzbe zaposlovanja v položaj °tee rizične skupnosti, ter da e vsem zavodom zagotovili Eka thožnosti poslovanja, ne jrncl? na višino sredstev, ki jih sli^i° n;j voljo, so strokovne Za Z,3e republiškem zavodu ^ ZaPoslovanje že izdelale r,a utek takega dogovora. Osnov-je značilnost tega dogovora PgjVsekakor v tem, da komu-p; lle skupnosti za zapcslova-katerih dohodki iz pri-gaj Ka za zaposlovanje preseko i s*;ro®'5:e za gmotno preskr-*ehl h ZP°Se*n'h delavcev in s stv “Ogovorom določena sred-Srgckfa Clo,° zavc>da’ izločijo ,v p03*Va za .skupne, zadeve za-^•nnj* 35% prispevka za • -.Slovanje. Za zavode, ki jim sredstva od prispevka za zaposlovanje ne bodo zadostovala za izplačevanje gmotne preskrbe brezposelnih delavcev, pa bodo ta sredstva zagotovljena iz sredstev za skupne zadeve zaposlovanja po mesečnih obračunih med letom in po končnem letnem obračunu. PREMALO PRIPRAVLJEN DOGOVOR? Osnutek omenjenega dogovora je minuli teden obravnavala tudi kranjska skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje, tako kot ga bodo morale obravnavati in sprejeti še vse preostale skupščine komunalnih skupnosti za zaposlovanje v Sloveniji. Toda v Kranju se je že na začetku zataknilo. Skunščina komunalne skupnosti za zaposlovanje na seji s petimi glasovi za in z desetimi vzdržanimi glasovi tega dogovora ni sprejela, čeprav so se člani skupščine ob tej odločitvi dobro zavedali, da odklonitev dogovora pomeni zdaj resno oviro za nadaljnje delo kranjskega zavoda, saj ne more spre- jeti niti finančnega načrta niti akcijskega programa dela za letos. S tem pa kranjska skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje ni sprejela tega dogovora, le-ta seveda ne more veljati tudi za druge komunalne skupščine za zaposlovanje, čeprav so ga ali pa ga še- bodo sprejele. Ne bomo se ob tej priložnosti spuščali v to, ali je kranjska skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje storila prav ali ne, ko je odklonila dogovor, marveč bomo posredovali le osnovne utemeljitve večine članov skupščine, zakaj tega dogovora ni sprejela. Predvsem so člani skupščine menili, da tak dogovor ni v skladu z uveljavljanjem samoupravnih odnosov na področju službe zaposlovanja. Na osnovi tega dogovora bi namreč sredstva centralizirali, kar pa bi po mnenju članov kranjske skupščine pomenilo krnjenje samoupravnih pravic kranjske skupščine glede porabe teh sredstev. Zaradi tega se vsiljuje tudi vprašanje, ali bo posebna *-med- zavodna« komisija, ki naj bi jo ustanovili, dovolj pristojna in upravičena odločati o porabi teh sredstev. Dogovor je po mnenju večine članov kranjske skupščine pomanjkljiv tudi v tem smislu, ker ne pove jasno, kakšna bo nova organizacija službe zaposlovanja v Sloveniji, kako se naj poslej komunalni zavodi organizirajo. In kar je za kranjski komunalni zavod za zaposlovanje najpomembnejše, s tem dogovorom bi mu bila enostavno odvzeta pravica do štipendiranja 1.40 nadarjenih dijakov in študentov na različnih šolah in fakultetah, kt so socialno ogroženi. Vsem tem in še nekaterim drugim kritičnim pripombam je sledil zaključek, naj republiški zavod za zaposlovanje poleg teksta dogovora tudi pripravi ter utemelji, kako bodo komunalni zavodi za zaposlovanje ta dogovor v praksi uresničevali. Nato bo kranjska skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje o njem ponovno razpravljala. M. Z. ZAČETEK PRIPRAV ZA LETOVANJE ZASAVSKIH ŠOLARJEV V kolonije bo odšlo 900 otrok j Trboveljski šolarji bodo tudi letos preživeli del svojih počit-nic v Siljevici na Jadranu. Trboveljska občinska zveza društev prijateljev mladine organizira v Siljevici letovanje zaradi tega, ker še zdaj ni rešeno vprašanje počitniškega doma v Bakru. Čeprav je poslopje last trboveljske občinske skupščine, imajo v njem poslovne prostore in urade tamkajšnje trgovine in stanovanjsko podjetje. Letovanje v Siljevici je nekoliko dražje, kljub temu pa sodijo, da bo poleti preživelo ob morju najmanj 300 otrok. Starši bodo prispevali za letovanje svojih otrok najmanj višino enomesečnega otroškega dodatka, največ pa 350 din, pač glede na svoje materialne možnosti. Za poletne počitnice otrok je občinska skupščina prispevala 20.000 din in posebej 7000 din zg vse tiste učence, ki bodo odšli na preventivno zdravljenje v kolonije. Razen tega bodo gmotno podprli letovanje tudi nekateri delovni kolektivi. Hrastniška počitniška zveza je letos uredila novo naselje za učence in dijake iz te občine v Vrsarju na istrski obali, ker jim je potekla pogodba za najem zemljišča blizu Pule, kjer so doslej letovali dolga leta. Čeprav letos ne bodo uspeli urediti vsega, kar želijo, bodo vendarle za hrastniške otroke počitnice v Vrsarju prijetno do- živetje. Tudi hrastniška občinska skupščina je iz proračunskih sredstev rezervirala dobrih 10 tisoč dinarjev kot prispevek za organizacijo letovanj učencev, nekaj pa bodo primaknile tudi delovne organizacije. Zato računajo, da bo iz Hrastnika odšlo na morje kakih 280 do 300 otrok. Zagorska šolska mladina letuje že tretje leto v Vrsarju, kjer je počitniška skupnost ob sodelovanju občine kupila manjši , dom oddiha. V Zagorju se je doslej prijavilo za letovanje že veliko število otrok, kar kaže. da so starši zadovoljni z dosedanjo organizacijo oddiha, ki jo vodi poseben odbor za letovanje otrok pri občinski zvezi DPM. Zagorski starši bodo prispevali za 14-dnevno letovanje svojih otrok največ 150 din in najmanj 50 din. Lani je bila poprečna cena 14-dnevnega letovanja 120 din. Sodeč po prijavah se bo v Vrsarju zvrstilo poleti najmanj 280 učencev vseh treh zagorskih osnovnih šol. Omenimo naj, da bodo, jeseni začeli širiti dom oddiha v Vrsarju, za kar imajo pripravljene načrte. Po adaptaciji bo dom v Vrsarju lahko sprejel v eni izmeni okrog 100 do 120 otrok. Lani so v revirjih prvič za-gčeli z organizacijo enodnevnih izletov otrok med poletnimi po- čitnicami. Led so najprej prebili v Hrastniku. Letos so se za to obliko rekreacije otrok zavzeli tudi v Trbovljah. Videti je, da bodo v središču zasavskih revirjev — seveda če jim bodo pomagali ne samo prosvetni delavci, temveč tudi drugi dejavniki, pripravili julija in avgusta številne izlete bodisi na zasavske planinske domove, na Izlake ali v druge kraje po Sloveniji. Nobenega dvoma ni. da bodo starši v celoti podprli te pobude občinskih zvez prijateljev mladine. Se posebej velja to za zaposlene starše, saj med poletnimi počitnicami nimajo možnosti nuditi svojim otrokom takega varstva, kot ga le-ti imajo med šolskim letom. V Zasavju so prepričani, da bi organizacija enodnevnih izletov niti ne bi bila kdove kako draga. lnlesž ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT DOPISNIKI POROČAJO • DRAVOGRAD Premalo posluha za sodelovanje Kinematografsko podjetje v Dravogradu te^^čiloTarsko poslovno leto z izgubo blizu 1.500 N-dmarjev. Izguba Je nastala predvsem zaradi neprimerne izbire fdmav, mzke cene zavoljo nestrokovnega vodstva in tudi daiatev V Dravogradu ugotavljajo, da bi bilo možno zagoioviu uspešnejše poslovanje tamkajšnjega kin€mato^afs^e|® ^ le v okviru večje sorodne delovne organizacije, za kar p lektiv ne kaže nobenega zanimanja. ® JESENICE Priprave za proslavo lOCMetnice železarne Odbor za proslavo 100-letnice jeseniške železarne je že pri-n ra vil program prireditev za osrednje praznovanje. V soboto, 26 Tulril S bo v novi dvorani kulturnega doma na Javorniku slavnostnk seja delavskega sveto železarne na povabili številne goste, združeni moški zbor ter r®0”310?;3];?” bodo izvedli ob tej priložnosti kratek kultur“ dne zvečer bo gledališče -Tone Cufar^ igro -Plavž«. Naslednjega dne bo na ignscu pod Mezakljo slavnostno zborovanje z bogatim kulturnim programom. ^ ^ © NOVA GORICA Volitve v delavski svet V podjetju za proizvodnjo in prenos eiektricne energije elektrarne so 12. maja letos v obratih HE Doblar, HE Plave^ HE Hubelj, transformatorski postaji Divača in v upravi izvedli volitve za 10 novih članov delavskega sveta podjetja. Udeležba na volitvah je bila odlična: volilo je 98 odstotkov volilnih upravičencev, preostala dva odstotka pa sta bila upravičeno odsotna. 21. maja letos je bila seja novega delavskega sveta, na kateri so izvolili novega pr«^-nika za. to mandatno obdobje ton™ upravm njilU220Vw dMjnovoiov* Divača-RTP Kleče, Divača-državna meja z Italijo in Divača—RTP Pehlin pn Reki. ^ ^ O VELENJE Več sredstev za osnovno dejavnost šol S finančnim načrtom temeljne izobraževalne skupnosti Velenje je določeno, da bo letos na voljo za osnovno dejavnost sol približno 6 milijonov 500 tisoč N-dinarjev, kar predstavlja v primerjavi z minulim letom za več kot 20 % povečanje sredstev. Poleg tega pa je za nagrajevanje kvalitete dela prosvetnih de-lavcev predvidenih še posebej 150 tisoč N-dinafjev. Tako o temeljna izobraževalna skupnost Velenje zagotovila vsem vzgoj-no-izobraževalnim zavodom toliko sredstev, kot jih potrebujejo, upoštevaje pri tem predmetnike in določila zakona o minimalnih standardih v vzgoji in izobraževanju. V Velenju si bodo letos tudi prizadevali, da bi bila naposled vendarle uveljavljena enotna merila za nagrajevanje prosvetnih delavcev na vseh šolah da bi torej prejemali vsi prosvetni delavci za enako delo tudi enak osebni dohodek. Letos bodo v Velenju imeli na voljo za financiranje izobraževanja in vzgoje v občini blizu 8 milijonov 500 tisoč N-dinarjev, pri čemer bo znašala dotacija republiške izobraževalne skupnosti blizu 1 milijon 500 tisoč N-din. vš O SLOVENJ GRADEC Poslovanje sklada skupnih Rezerv Upravni odbor sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Slovenj Gradec je v minulem letu dodelil kredite za investicije v osnovna sredstva industrijskemu podjetju -Žomfort — Zaščita«, tovarni oblazinjenega pohištva -Nova oprema« za izvedbo druge faze rekonstrukcije ter tovarni kovanih izdelkov »Fecro«. Upravni odbor sklada je odobril tudi kredite za sanacijo kovinskemu podjetju -Univerzal« in reševalni postaji, odobril pa je posojilo za obratna sredstva industrijskemu podjetju -Komfort — Zaščita« in kovinskemu podjetju -Univerzal«. Tudi letos bodo zbrali v občinskem skladu skupnih rezerv gospodarskih organizacij znatna sredstva: več kot 800 tisoč N-dinarjev. Sredstva naj bi v obliki posojil^ razdelili takole: industrijskemu podjetju »Komfort — Zaščita« 270 tisoč N-din za nakup opreme, gradbenemu podjetju za izpopolnitev strojne opreme 100 tisoč N-din, prav toliko slovenjgraški mlekarni kot soudeležbo pri financiranju obrata za predelavo mleka. Posojilo iz sklada skupnih rezerv bodo dobili tudi kmetijska zadruga, trgovsko podjetje »Zarja« in gostinsko podjetje -Pohorje«, 100 tisoč N-dinarjev pa bo sklad prihranil za primer, če bi morali v kateri od delovnih organizacij zagotoviti sredstva za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov. . "vš ^L^bisku pri naših delavcih v švici Nit no je usklajevanje dela cev s prejšnjimi leti, ko so problemi naših delav- Dek t *ui'ni bili nujno zlo, s katerim so se morale ukvarjati tikaa ere institucije, je v zadnjem času postala ta problema-rvigj neaktivna za številne organizacije in forume. O tem ieiiv C l‘U3ivm priča zelo veliko število gostov iz domovine na skupščini Jugoslovanskega kluba v Ziirichu. v VELIKO ZANIMANJE tkruSe;i-a^ ■se d°godi, da si domače delegacije, raziskovalne in razhih ■ U'a-*ne ak posamezniki iz raznih krajev Jugoslavije in iz ZaPosle,v1S^kc*3 dobesddno -podajajo kljuke« v tovarnah, kjer so Zla ,1 naši delavci oziroma v njihovih organizacijah. ^'PrnJč, atraktivno m največkrat tudi donosno je postalo -kultur-kuitUrn e!no delo« med našimi delavci v tujini. Vrstijo se številne khrano n120! kulturne skupine. Nekateri kraji, kjer koncen- 8od pa /lVl3° naši delavci, so dobesedno prenašičeni z nastopi, dru-Poveri6. viso Videli žive duše iz domovine. Na skupščini v Zuncnu hhliine da ^ neka umetniška skupina iz domovine porabila denarjem KV-,za svoi° turnejo med naše delavce po Evropi; s tem 3lIgosi0,. , /ahko po njihovem mnenju finansirali dejavnost vseh V ^drichi?8 j 1 klubov v tujini. Dogodi se tudi, kot se je na primer ?e vnanro’ , 5® domača kulturno-umetniška skupina, s katero so lri zahteeli ogovordi za plačilo, na polovici prekinila svoj program 111011:1 itd ^la V€0i’ honorar, da bi potem nadaljevala s progra- Vein . NE VSAK PO SVOJE ^,,’djjini ipn^e'ifs domačih organizacij in institucij za naše delavce “ki, ijhPohvale vreden. Brez dvoma so nujni neposredni osebni ne more nadomestiti pisana ali po radiu emitirana be- seda. Prav tako bo treba v bodoče še povečati kulturno prosvetno delo med našimi delavci, kajti le tako bo moč ohraniti narodnostne vezi, ki jih povezujejo z domovino. Vendar je nujno skrbno izbirati med kvaliteto in slabim okusom. Ni vseeno, kdo predstavlja našim delavcem, ki so na neki način odrezani od narodnega kulturnega kroga, na primer, tudi sodobno narodno glasbo, da ne omenjam bolj zahtevnih dosežkov nacionalne kulture. Večja selektivnost in zlasti boljša koordinacija dela je potrebna tudi na vseh drugih področjih, ki zadevajo naše delavce v tujini. Danes številne institucije sodelujejo pri -urejanju problemov in pri delu« z našimi delavci v tujini. Naj omenim samo zvezne in republiške državne organe (sveti oziroma sekretariati za delo, DSZZ itd.), zvezno komisijo za izseljenska vprašanja, zavode za zaposlovanje, izseljenske matice, sindikate, različne organe druž-beno-političnih organizacij itd. Zdaj ustanavljajo nov zvezni organ za ta vprašanja — komite ZIS. Vprašanje je, če vsi ti organi dovolj med seboj sodelujejo ali ne. NUJNA JE DELITEV DELA Pri taki številčnosti nosilcev dela z našimi delavci v tujini je nujno, da si skrbno razdelijo delo in primerno uredijo medsebojna razmerja. Delo bi bilo treba deliti v več smereh oziroma iz več vidikov: Prvjč, med federacijo in republikami. Napačno bi namreč bilo v federaciji ustanavljati nekak »vrhovni center«, ki bi odločal o delu z delavci v tujini. V federaciji bi bilo treba obdržati le določene -državne funkcije«, kot so na primer sklepanje in skrb za izvajanje meddržavnih sporazumov s tega področja ter stvari, ki zade- vajo tudi zaposlovanje v tujini s področja deviznega sistema, carinske politike itd. Poleg tega bi bilo treba v okviru federacije zagotoviti organiziranje in financiranje nekaterih služb, ki zadevajo zaščito naših delavcev. Vse drugo je bolj ali manj povezano z narodnostnimi posebnostmi, ki jih je moč razvijati in uspešno uveljavljati le v okviru posameznih jugoslovanskih narodnostnih skupnosti oziroma s pomočjo enakopravnega sodelovanja med njimi. To dejstvo je treba upoštevati tudi pri oblikovanju konkretnega programa nalog komiteja pri ZIS, ki ga sedaj ustanavljajo. Njegovo delo bo manj uspešna, če se ne bo omejil na tiste »državniške zadeve«, ki jih ni moč urejati na nacionalni osnovi. Izseljenske matice bi morale, skupaj z drugimi nacionalnimi organizacijami, postati osnovne nosilke vsega dela z delavci v tujini, kj zadeva njihovo kulturno in prosvetno življenje, informiranje in narodnostno navezanost na domovino. Zaradi tega jih je treba razvijati v osrednje narodne ustanove za te naloge in jim dati tudi ustrezno materialno in kadrovsko osnovo za tako delovanje. Le na ta način bodo lahko povezovale naše delavce v tujini v enoten kulturni in nacionalni organizem, ki bi ohranil tesne vezi s svojo domovino. Drugič, delo je treba bolj koordinirati tudi v federaciji sami. Zdaj se s tem ukvarjajo številni zvezni upravni in družbeno politični organi. Državni sekretariat za zunanje zadeve je, za primer, ustanovil poseben širši oddelek za jugoslovanske delavce v tujini. Ce bo komite ZIS za ta vprašanja pravilno zastavil svoje delo, bo imel lahko veliko vlogo pri koordinaciji dela zveznih upravnih organov na tem področju. In tretjič, najbolj nujna je delitev dela v tem smislu, da postanejo zavodi za zaposlovanje osnovni nosilci celotne ekonomske in organizacijske plati zaposlovanja doma in na tujem. Z drugimi besedami, zavodi morajo skrbeti za rekrutacijo delavca, ki se bo zaposlil v tujini, za njegovo morebitno prekvalifikacijo, za njegovo ekonomsko, pravno in socialno zaščito v tujini, ki temelji predvsem na delovni pogodbi in, končno, tudi za ponovno zaposlitev takega delavca, ki je pridobil velike tehnološke in druge izkušnje, doma. Vse to je osnovni pogoj za katerokoli urejeno in organizirano zaposlovanje v tujini. SILVO DEVETAK ■Kako gospodarimo- iBillii V^)GKHW«P0L1THCA R^POBmKfH SKVPNt H1?E2ERV ««p8«S rnmmmm mmamrn mmmmm mii^* J;::::::::::: Velik pritisk terja ostrejšo selekcijo tmmmmmm limiti Zahtevki gospodarskih organizacij do republiških skur /h rezerv znašajo letos 25 milijard starih dinarjev, sklad pa ima na voljo samo 9 milijard. Tolikšen razkorak med potrebami in možnostmi narekuje po mnenju upravnega odbora Gospodarske zbornice SRS ostrejšo selekcijo prosilcev po kriterijih, določenih s samo vlogo republiških skupnih rezerv, in nove oblike finančne pomoči. milili mM mm :*i® ■ -1 Jill PO SLEDI GORENJA Vaša * priložnost Brez odlašanja sledite izdelkom Gorenja. Sodelujte v tej nagradni igri. Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja. Na razglednico napišite poleg svojega naslova številko garancijskega lista izdelka Gorenje, ki ga imate. Če izdelka nimate, pa četudi ga ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico s jsvojim naslovom na. gjQT2JEJ14. TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME VELENJE (PO SLEDI GORENJA) IM/ltniKAVO ZV STV\0Vt srv\ovt\^ko hospor NAJRACIONALNEJŠE NALOŽBE Republiške skupne rezerve naj spodbujajo razvoj slovenskega gospodarstva. Vlogi tega sklada so prilagojeni tudi delitveni kriteriji, ki so jih upravljavci sklada lani spoštovali. Upravni odbor Gospodarske zbornice SRS zahteva, da se skupni rezervni sklad tudi letos uporabi predvsem za ublažitev razvojnih motenj v perspektivnih gospodarskih organizacijah, ki jih banke nočejo ali ne morejo kreditirati. S tem znova potrjenim stališčem je omenjeni organ zbornice zavrnil težnje, da bi republiški rezervni sklad med drugim služil za dodatno prerazdelitev narodnega dohodka oziroma, da bi postal dopolnilo republiškega proračuna. Da bi bile skupne rezerve slovenskega gospodarstva čimbolj smotrno izkoriščene, naj bi imelo gospodarstvo neposred-nejši vpliv na njihovo delitev. Namesto sedanjih kreditnih odborov naj bi skupščina republiške gospodarske zbornice odločala o dodeljevanju kreditov iz skupnega rezervnega sklada. Ta predlog odbora Gospodarske zbornice bodo verjetno gospodarske organizacije brez pomislekov podprle, saj gre za sredstva, ki jih največ prispevajo poslovno sposobni delovni kolektivi — največji nasprotniki slabega gospodarjenja, ki se ohranja pri življenju tudi z negospodarskim kreditiranjem. NOVE OBLIKE POMOČI Ce se skupni rezervni sklad ne bo uporabljal za pokrivanje izgub v gospodarstvu, še ni rečeno, da naj vse deficitne gospodarske organizacije propadejo. So številne možnosti, da se naslonijo na podjetja, ki imajo interes za njihov obstoj — na trgovino ali na industrijo, ki je proizvodno povezana z njimi. DVIM) PRIPRAVE ZA GRADNJO STANOVANJSKIH SOSESK V KOSEZAH IN DRAVELJSKI GMAJNI Start 15. junija letos Na stanovanjskem gospodarstvu Standard v Šiški v Ljubljani te dni z vso naglico potekajo zadnje priprave za začetek gradnje dveh novih sosesk v Kosezah in v Draveljski gmajni, kjer bo 1.000 enodružinskih stanovanjskih hiš in vsi drugi objekti, ki sodijo v takšno naselje. Kot so nam zaupali na Standardu, je interesentov za gradnjo družinskih hiš najrazličnejših tipov v tem predelu Ljubljane zelo veliko. In zaradi tega, da bi naše bralce kar se da točno obveščali o gradnji v Kosezah in v Draveljski gmajni ter nasploh o stanovanjskem gospodarstvu, smo se na Standardu dogovorili, da ras z novicami seznanimo vsak teden. KOMUNALNA UREJENOST KOSEZ IN DRAVELJSKE GMAJNE Soseski Koseze in Draveljska »maj na bosta pri nas komunal-10 najbolje urejeni. S tem v rvetzd so minuli teden na Stan-'' lardtu organizirali tudi razgovor predstavnikov ljubljanskih Ksnunataih podjetij glede fi-lamciranja in gradnje komu-islnih naprav za prvo fazo, ki raj bi se pričela 15. junija letos. »Za financdranje gradnje komunalnih naprav v Kosezah in >naveijski gmajni imamo tri dre,-« je najprej pojasnil Miro-lav Pleša, direktor stanovanj-kega gospodarstva, »in sicer astna sredstva komunalnih pod-etij, bančna sredstva in sred-nfcva investitorjev...« Pogovor z direktorji oziroma jredstavniki ljubljanskih komu-lalndh podjetij pa se je vrtel v davnem okoli dveh bistvenih adev pred pričetkom gradnje: • o tem, ali bodo ljubljanska komunalna podjetja, to so kanalizacija, Mestni vodovod, destna plinarna. Podjetje za PTT promet, Elektro Ljubljana, Favna razsvetljava in druga pn-scavS^sna najeti pri banki kre- dite za dobo 12 let in s 6 'Vo obrestno mero ter @ ali bodo komunalna podjetja lahko začela z deli 15. junija letos. Še preden navedemo odgovore direktorjev in predstavnikov ljubljanskih komunalnih podjetij, naj pojasnimo, da je za prvo fazo gradnje komunalnih naprav v Kosezah in Draveljski gmajni potrebnih blizu 500 milijonov N-din, od tega za vodovodno omrežje več kot 160 milijonov N-din, za elektrifikacijo blizu 120 milijonov, za telefonsko omrežje 17 milijonov, za kanalizacijo blizu 100 milijonov N-din itd. MNENJA PREDSTAVNIKOV KOMUNALNIH PODJETIJ Mestni vodovod: »Kredit smo pripravljeni najeti pri banki tudi pod navedenimi pogoji, toda odplačevati ga bomo lahko začeli šele z letom 1971. Pri sedanji nizki ceni vode imamo vsa razpoložljiva sredstva že razporejena. Ce bo zadeva zadovoljivo urejena, lahko prihodnji mesec začnemo z gradnjo vodovodnega omrežja.« Elektro Ljubljana: »Smo za to, da najamemo kredit in ga začnemo odplačevati prihodnje leto, ko bomo dela Opravili. Tudi z gradnjo Bomo lahko začeli v predvidenem roku ...« Podjetje za PTT promet: »Posolilo bomo najeli, s tem da bi zadnji začeli z napeljavo in gradnjo telefonskega omrežja.« Kanalizacija Ljubljana: »Trenutno za naše podjetje kreditni pogoji na 12 let s 6 "/o obrestno mero niso sprejemljivi. Če bi najeli kredit, denimo 100 milijonov N-din, potem v 12 letih samo obresti znesejo 40 milijonov N-din. Tudi v nobenem drugem primeru ne bi mogli olačati obresti za kredite, ki bi bile večje kot 2 “/o. Zaradi tega predlagamo, da vprašanje kanalizacije pri najetju kreditov za sedaj pustimo nerešeno. Standard lahko v imenu našega podjetja zaprosi banko za kredit, toda le pod pogoji, ki smo jih povedali. Ce to doseže, potem bomo tudi z gradnjo kanalizacije začeli pravočasno.« Za najetje kredita in s postavljenim rokom pričetka gradnje se je strinjal tudi predstavnik Mestne plinarn:. Yii zadnji seji takšnole stališče:J* skupščinska odločitev trajnejšo in perspektivnejšo P£ litiko skupnih rezerv gospod® stva in krši njegovo načel*^ odločitev, da teh sredstev nPf8^ Ijavci.ne smejo dodeljevati avtomatično pokrivanje i7-gu Na isti seji je bilo tudi ^ čeno, da s skupnimi rezerva® ni in’ ne bo mogoče rešiti lotnih gospodarskih panogi ^ so v krizi. Kmetijstvo je rta rentabilnosti, 10 milijardne . gube ne bi pokrili, če bi JL, razpoložljive skupne porabili v ta namen, razeo *“ ga pa bi bila sanacija sila J»7j| kotrajna, če se ne bi izbolj* .j gospodarski in poslovni P°j f. kmetijstva. Tu pa bo Gospod", ska zbornica SRS stala z svojim družbenim vplivom strani kmetijstva. MARIOLA KOBA1, so pooblastili stanovanjsko gospodarstvo Standard, da v imenu njihovih podjetij pri banki sklene pogodbe za najetje kreditov. Ne glede na to, da so predstavniki ljubljanskih komunalnih podjetij izrazili veliko razumevanje in pripravljenost takt) glede najetja kreditov kot tudi začetka gradnje komunalnih naprav. na tem pogovoru niso mogli mimo nekaterih najbolj perečih problemov ljubljanske komunale. Čeprav se jih je večina strinjala z najetjem kreditov za dobo 12 let s 6 ?/« obrestno mero, moramo povedati, da so takšne kreditne pogoje tudi kritizirali. Zlasti je to kritiko, kot smo že omenili, ponazoril predstavnik podjetja Kanalizacija. Za podjetja pa bi bilo po njihovem mnenju sprejemljivo, če bi banka podaljšala dobo odplačevanja kreditov na 20 let in zadnje določila največ 2 °/o obrestno mero. Glavni vzroki za to, da ljubljanska komunalna podjetja težko sprejmejo zdajšnje kreditne pogoje, tičijo v tem, da imajo za vse storitve določene tarife. »Znano pa je,« je poudaril Slavko Lambergar, direktor, mestne plinarne, »da so ljubljanske komunalne tarife za posamezne storitve smešno nizke že y primerjavi s cenami teh storitev v drugih jugoslovanskih mestih, kaj šele v primerjavi s cenami storitev v mestih drugih evropskih držav.« .M. Zl V KO VIČ Veliko razpravljamo o §f' razdrobljenosti našega elek- f| trogospodarstva, kar pre- H ostalemu gospodarstvu po- B vzroča najrazličnejše pre- g glavice. O eni izmed njih je B Srečo Mlinarič, predsednik g sindikalne organizacije, v S Železarni Jesenice, tako-le g pripovedoval: »Obstaja sporazum med 1 elektrogospodarstvom in že- fj lezarnami, da bodo vse tri j; slovenske železarne plače- B vale elektriko po enakih fg cenah ne glede na to, od gj kodi bo energija dobavljena. jj Tako je tudi bilo precej ča- jj sa, pravzaprav vse do do- 1 graditve HE Zlatoličje, ko m so Dravske elektrarne iz- Bf polnile obljubo, da bodo češi neje prodajale. Ravenski in U štorski železarji tako zdaj |g električno energijo plačuje- M jo po 5,8 S-din za kilovat. j| Toda Jeseničani, ki po sili fj razmer pripadamo energet- m sko pasivnejšemu območju jj Savskih elektrarn, električ- 1 no energijo še naprej plaču- jj jemo po stari ceni — 10,5 jj S-din za kilovat... Saj pri- jg voščimo ravenskim iti štoriji skim tovarišem, da se je jj vsaj njim občutno pocenila jj elektrika kot ena izmed su- jj rovin. Toda — naj nekdo ' MiiliilllffilMMMM odgovori^ kakšno veljavo sploh še imajo sporazum* in pogodbe v našem gospodarstvu, če lahko elektrogo~ spodarsko podjetje samovoljno razdre sporazum, ki ga je njegova skupina sklenila z drugo skupino gospo: dar stva?« Nimamo na voljo dovolj natančnih podatkov, da bt lahko povsem odgovorili rut to vprašanje. Zapisali P* bomo tisto, kar vemo in kat, je nesporno: • zaenkrat v naši družbi veljajo enotne cene električne energije za določene skupine potrošnikov, ne glede na to, kje so in pri katerem elektro podjetju krt-puiejo energijo; 9 zaenkrat so podjetje za proizvodnjo električne energije v naši republiki še vedno razdrobljena med več grupacij, m med drugim in očitno že uveljavljajo vsaka zase samosvojo tarifno politiko; 9 zaenkrat, če naj zapišemo še najvažnejše dkjst-vo, tudi še niso uspele družbena prizadevanja sa integracijo elektrogospodarstva, ki ne bi le preprečevala takih in podobnih (tnO-malij, marveč bi nedvomno vplivala tudi na smotrnejšo, zanesljivejšo in cenejšo oskrbo gospodarstva in dragih potrošnikov z električni energijo! lillMEUI Kako gospogarfmo ljubljanska na-ma, mariborska »zarja« in koprska »soča« si segajo vRoke POSLOVNO SODELOVANJE I ekonomska nuja Integracija slovenske trgovine je trd oreh in se ga Posreči zlomiti le malokateremu slovenskemu trgovske-OHi podjetju. Pri tem ne pomaga niti politično prepriče-vanje niti izkušnje velikih trgovskih hiš v svetu, ki se kljub »veličini« čutijo še vedno prešibke, da bi vzdržale moč še večjih. Kot rečeno, izpitnih nalog o tesnejšem Povezovanju trgovine, ki jo predpisujejo ekonomska gibanja v svetu, mi pa trdimo, da smo že njihov partner, Oaši trgovci iz nekaterih znanih in manj znanih vzrokov ne rešujejo radi. To, z redkimi izjemami žalostno tra-dicijo, pa v zadnjem času lomijo tri slovenska trgovska Podjetja: ljubljanska veletrgovina Na-Ma, trgovsko podjetje »Zarja« iz Maribora in trgovsko podjetje »Soča« iz Kopra. Pobudnik za ta proces je bila ljubljanska Na-zato nas je radovednost pripeljala na pogovor k njenemu direktorju Avgustu Jerebu. Kakšni so bili osnovni nagibi sodelovanje? Vsako podjetje zase je go-močno, vendar je ta relativna,« je dejal tovarn Jereb. »Ce se želi trgovsko rpd]etje razvijati, mora imeti redstva. Teh pa trgovskim pod-tako kot celotnemu naše-^S^podarstvu ostaja premalo. Jj*k°' podjetje ustvari nekaj 'hjonov, kar je za kolektiv ®kakor veliko, brž ko pa začne evati svoj nadaljnji razvoj, Ip’ pomeni lastni kapital ^alo! Naše podjetje je v vezali tudi v nabavni službi. Namen tovrstnega sodelovanja ni v monopolizaciji nabav, ampak gre za združevanje nabave najbolj množičnih izdelkov, pri katerih je mogoče doseči z večjimi količinskimi nakupi pri proizvajalcih ugodnejše financ- Ste slišali dQi,:. lojT.l ugodnem finančnem po-. Am, vendar smo uvideli, da gZa nadaljnji razvoj potrebno j/^kvamje z drugimi trgovski-2gLP°djetji. Zato smo prišli do ^pljučka, da je potrebno v in-ijesu slovenske trgovine začeti . egratnjski proces, ki pa ne j® imeti kali prestižnih na-sW°V ene§a drugega trgov-podjetja, ampak mora j^ueljiti izključno na enako-»Vnem poslovnem sodelova-J^jkar naj pelje k hitrejšemu V-.r01! učinkovitemu napredku k Partnerjev." j« 0 tesnejšem sodelovanju med sovskimi podjetji so v Na-ma leti10 raz*nišljali že pred dvema V Ljubljani niso našli f-^J^ljenikov. Vzroki so bili , Učni. Včasih se je prikradla Rra^*611’ se ne taka inte-“verV1 ravnala po pregovoru SihUlte ri*lc žro majhne«, vča-s° Potegnili za zavoro naj-Eov°t0rncj^i predstavniki tr-dn„skih podjetij v boju za vo-‘na mesta neli^tn© ' si ti pomisleki in še jgj . eri drugi, ki kronično raz-Vplf,(,° že ideje o integraciji, s0mjt5IROV'ne Na-ma in njenih ča„ ls‘ienikov »Zarja« in »So-Hi| ’ s^ednja je že pred tem skle-tren So^elovanje z nekaterimi ‘kem**1™1 Podjetji na Kopr-niso motili. O temeljnih Zatohlostih tega sodelovanja je «>ia .direktor veletrgovine Na-^vgust jere|, dejal: slej Vsa^0 podjetje bo tudi po-tp,.. v cenen nakup vseh potrebščin, za sebe. za drnžino. za dom in za gospodinjstvo: potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje; O za tnje kupce je v hiši menjalnica. LJUBLJANA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a RAZVOJNE MOŽNOSTI NAŠE ELEKTROINDUSTRIJE VSAKO DESETLETJE M O V E STROJE Kakor je znano, je elektroindustrija ena od modemih industrij in v svetu presega povprečno stopnjo rasti industrije kot celote; to še zlasti velja za elektroniko. Slovenska elektroindustrija se je začela načrtneje razvijati pred desetimi leti in je v tem obdobju že dosegla izredno visoko stopnjo rasti. Dosedanje obdobje hitre rasti naše elektroindustrije pa ima vse značilnosti začetnega količinskega razvoja gospodarske panoge, brez bistvenih sprememb v proizvodnih in tehnoloških procesih proizvodnje. Za takšen razvoj so značilna naslednja obeležja: skoraj izključna usmerjenost na domači trg in visoka uvozna zaščita ter zelo pester proizvodni program. je v povprečju potreben čas iznajdbe ali laboratorijski rezultata do njune vpeljave proizvodnjo ali izkorišča/1'j skrajšal od 100 let na P^\. do 10. To opravičuje pričako' nje, da bo večji del sedalik znanstvenih izsledkov v 30. tih gotovo že izkoriščen. za minulo obdobje je veli . ,toV' Vendar je slovenska elektroindustrija dosegla že sorazmerno ugodno stopnjo koncentracije, saj tri četrtine njene proizvodnje prihaja iz treh podjetij. Hkrati se je pri velikem delu asortimenta proizvodnja že približala ali pa celo dosegla mejo povpraševanja na domačem trgu. S tem pa se z vso resnostjo zastavlja vprašanje izvoza, v zvezi z nujnostjo izvoza pa so se začeli razkrivati tudi problemi, na katere zaščiteni in pomanjkljivo založeni jugoslovanski trg do sedaj niti ni mogel opozoriti. Za nadaljnji razvoj naše elektroindustrije je nedvomno velikega pomena dejstvo, da to panogo lahko — po oceni ljubljanskega inštituta za ekonomska raziskovanja — prištevamo med izvozno .perspektivne gospodarske panoge. Tako lahko predvidevamo, da bo slovenska proizvodnja na področju jakega toka v največji meri dopolnjevala proizvodnjo, denimo elektromotorjev in transformatorjev (»-Rade Končar«), prenosnih naprav ("Elektrosrbija« in »-Energoin-vest«) itd. Pri izdelavi gospodinjskih strojev je pa nujno potrebna vsaj specializacija in kooperacija, če ne že integracija številnih slovenskih podjetij, ki razen redkih izjem finančno, kadrovsko in tehnološko niso kos zahtevam sodobne proizvodnje in izvoza na tem področju. Težišče elektroindustrije v naši republiki pa je že sedaj na področju proizvodnje šibkega toka: industrijski sistemi telekomunikacij. elektronike in mikroelektronike, merilne in signalne naprave. Vsa ta proizvodnja je združena v Iskri. Če je že za slovensko elektroindustrijo zelo pomembno, da se specializira v okviru jugoslovanske proizvodnje in sistematično povečuje izvozne zmogljivosti, potem velja to še toliko bolj za industrijo šibkega toka — predvsem za sodelovanje z drugimi sorodnimi jugoslovanskimi podjetji (z El v Nišu). Zlasti ie tako sodelova-nie nujno na področju elektronike. predvsem mikroelektronike. kjer bi kazalo naše raziskovalno delo povezati tudi s podobnimi družbami v tujini. Področje elektronike je tako obsežno. finančno zahtevno, za razvoj produktivnosti pa tako pomembno, da ga je treba v prihodnje obravnavati v jugoslovanskem merilu, hkrati pa usposobiti čimveč naših strokovnjakov, da bodo lahko sledili razvoju v svetu. NEENOTNA MNENJA Ste se že odločili in izpolnili obveznico za modernizacijo železnice, ki ste jo dobili po pošti ? Če se še niste, odločite se še danes nje, ki pa bo še vedno višje od povprečnega naraščanja celotne industrije. Tako naj bi skupni obseg proizvodnje elektroindustrije do leta 2000 povečali v povprečju osemkrat. Po drugem mnenju pa ta ocena ne predstavlja verjetno niti minimalne rasti, da bi, z njo elektroindustrija v bodoče lahko razvila svoje izvozno perspektivne lastnosti in če se hoče na sodoben način vključevati v svetovno delitev dela. Taka rast bi pomenila, da bi naša šibko točna elektroindustrija rasla malo več kot 7 % letno, kar pa je pod sedanjim svetovnim povprečjem rasti tovrstne proizvodnje. Če pa upoštevamo še dejstvo, da je naša elektroindustrija šele na začetku raz- voja, potem lahko samo hitrejša rast izvoza in proizvodnje od svetovnega povprečja to industrijo v prihodnje uspešno vključuje v mednarodno delitev dela, s tem pa ji omogoči razvoj na osnovi ugodnih potencialnih možnosti. Po tretji oceni pa bi morala predvidena rast v naslednjem obdobju potekati hitreje kot v razvitih državah, zlasti v prvi polovici predvidenega obdobja. Zaradi tega gospodarstveniki menijo, naj bi letna stopnja rasti naše elektroindustrije v prvem desetletju dosegla 15 do 20 % s tem, da bi porast v naslednjih dveh desetletjih pojemal do stopnje 5 % v 30. letih. Takšno dinamiko narekujejo med drugim tudi dejstva, da se nem povprečju asortiment P1^ izvodov elektroindustrije v letih spremenil kar za 75 pomeni, da pred 15 leti 75 J sedanjega asortimenta ni bi'0^ tržišču, kar velja prav tudi za našo elektroindustrij5^ proizvodnjo. Iz tega lahko h/j, sklepamo, da moramo v ranem obdobju računati z 3-kratno zamenjavo tehnolo5 opreme. Vse torej kaže, da se bo elektroindustriji proizvodni ces tudi v prihodnje zelo_ spreminjal, iz česar sledi, bomo morali v prihodnje odš^, vati tudi veliko več sreds' , kot doslej za znanstveno c®/ skovalno dejavnost v tej gaS5r darski panogi. KAKŠNO JE STALIŠČE REPUBLIŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE DO REŠEVANJA PROBLEMOV SLOVENSKEGA KMETIJSTVA: KAKO PREPREČITI RAKOVO POT Rakova pot kmetijstva se nadaljuje. Večletne težave so se tako stopnjevale, da so hlevi za pitano živino domala prazni. Vse tiste delovne organizacije, ki so se lani več kot 50-odst. ukvarjale s kmetijsko proizvodnjo — torej s svojo osnovno dejavnostjo — so poslovno leto zaključile z izgubo. Lastna proizvodnja se zmanjšuje tudi letos. Kmetijski kolektivi se usmerjajo v druge, donosnejše posle — v trgovino in različne terciarne dejavnosti. NESPREJEMLJIVI IZHO®* Na tej seji upravnega ‘ri bora je bilo tudi prvič i3*,, povedano, integracijskih da je pospeševa^vl procesov kmetijstvom, trgovino in pr®ri, fr«' lovalno industrijo prazno - ^ zarjenje, če integriranja . spodbuja ekonomski intb1^, Svil' Trgovske organizacije in z1. ■; Lanski ekonomski rezultati kmetijstva so v primerjavi s celotnim slovenskim gospodarstvom izredno nezadovoljivi. Ob slabi izkoriščenosti razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti in ob neracionalni rabi kmetijskih površin ni mogoče pričakovati drugega kot še večjo oslabitev gospodarske moči, sčasoma pa tudi pomanjkanje nekaterih kmetijskih proizvodov — predvsem živine oziroma mesa, mleka in mlečnih izdelkov za domače potrebe pa tudi za izvoz. procese, ki ne potekajo skladno s pričakovanji Skupščine SRS. ska industrija ne razpolagaj, zadostnim poslovnim kapital j Upravni odbor Gospodajj zbornice je kategorično zaVv_ Strokovnjaki še nimajo enotnega mnenja, kako razvijati našo elektroindustrijo. Osnovna ocena je, da se bo elektroihdu-strija šibkega toka, predvsem pa elektronika ob hitro naraščajočih potrebah, zlasti v telekomunikacijah, napravah za avtomatizacijo in drugod povečala v 30 letih vsaj na 10-krat-ni sedanji obseg. Nekoliko počasneje pa se bo razvijala preostala1 elektroindustrija jakega toka — predvidoma s 5 do 6-kratnim povečanjem proizvod- Poslabšani gospodarski položaj kmetijstva se zrcali tudi v osebnih dohodkih zaposlenih. Ponekod proizvodni delavci zaslužijo mesečno samo še 300 do 350 N-dinarjev v povprečju. Kmetijci se upravičeno sprašujejo, doklej je še mogoče vzdržati v takšnih pogojih gospodarjenja. saj kakih 20.000 delavcev ne vidi v tej panogi jasne perspektive. Strokovnjaki, ki so kmetijstvu nujno potrebni, že odhajajo v druge, gospodarsko močnejše panoge, kjer so jim zagotovljeni večji osebni dohodki in normalne delovne razmere. Plat zvona, ki ga bije kmetijstvo, pogosto odmeva v Gospodarski zbornici SRS, problemi pa^ se ne premaknejo z mrt-ve Resolucija republiške skupščine o kmetijstvu je sicer moralno zadolžila predelovalno industrijo in trgovino, da v njunem dolgoročnem interesu pomagala reševati problematiko kmetijstva, uspehi pa so minimalni. Če bi odločno vztrajale pri realizaciji skupščinskih sklepov, bi tudi banke izdatneje pospešile dolgoročno poslov-no-tehnično sodelovanje s predelovalci kmetijskih pridelkov in z mesno predelovalno industrijo ter nujne integracijske RAZUMNO REŠEVANJE Svet za kmetijstvo in živilsko industrijo pri Gospodarski zbornici SRS je za zadnjo sejo zborničnega upravnega odbora ponovno pripravil obširno poročilo o gospodarskem položaju kmetijstva in ga dop.4nil s stališči in predlogi, ki jih je pred kakim mesecem sprejel skupaj z Republiškim odborom sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji. Upravni odbor Gospodarske zbornice je soglašal, da se kaže najprej dogovoriti o razvojnem konceptu kmetijstva, ki naj bi ga podpirali tudi gospodarski instrumentariji. V gospodarsko naprednejših državah, kot je naša, kmetijstvo ravno tako tare kriza, vendar jo manj občuti, ker gospodarski sistem upošteva njegov nezavidljiv položaj in ga podpira z regresiranjem mehanizacije. zaščitnih sredstev, umetnih gnojil itd. Interes za povečanje kmetijske proizvodnje bi se tudi pri nas povečal ob ustreznih sistemskih izboljšavah. Toda preden bo Gospodarska zbornica SRS predlagala Skupščini SRS sistemske izboljšave — spremembe v politiki cen, obdavčevanju, zunanjetrgovinskih pogojih itd. — kaže po mnenju upravnega odbora kompleksno obravnavati to deficitno gospodarsko panogo in s strokovnjaki izdelati ekonomske analize cen, primerjaje naše in tuje proizvodne stroške, stroške investicij v enaka osnovna sredstva in kreditne pogoje pri nas in na tujem, vrednost živega dela in uvozne ter izvozne pogoje. Šele takšne primerjave so lahko realna osnova za življenjske ekonomske ukrepe, ki bi poleg proizvodnje za domači trg stimulirali tudi izvoz. predlog kmetijcev, naj bi ^ novno ustanovili sekretariat kmetijstvo pri izvršnem sV' ettf' Predlog je v popolnem nasp^, ju s samoupravno decentra*1 p cijo in sočasno deetatizacij(5> J jo pospešuje tudi zbornica, ^ po pooblastilih gospoda?51^ prevzema različne funkcij®*^ jih je doslej opravljala £tr*a1jv« uprava in tako močneje U? ^ na gospodarske regulativ®’ ^ dopolnjevanje gospodarske i konodaje, carinske politike 1 ^ Brez sistemskih rešitev vnovič oživljeni sekretariat ^ kmetijstvo ne bi nič ‘ pač pa bi obremenil rept^/ri^j proračun, ki je že tako obremenjen. orgj Namesto oživljenega državne uprave je upravnij, bor gospodarske zbornice lagal okrepitev predstavništva znotraj zbot//^ da bodo predlogi za skup/f^j čimbolj temeljiti in pceprnču^. ter hitreje sestavljeni. Ta memba bi bila, seveda, sestavni del predvidenih 5" (jj memb v delovnem konc®P[ž zbornice, ki naj bi ji pove® družbeno učinkovitost. 4 Še pred to reorganizacij®^ svojih vrstah pa bo gospodar® { zbornica opozorila izvršni in republiško skupščino, jjj dosledno vztrajata pri priporočilih o kmetijstvu. ^ kateri sklepi so sicer uresni^^ nerazrešena pa so ostala še T 711 1 * rrvr««** o O Tl 1 A« * vtlna temeljna vprašanja, L,j membna za nadaljnji slovenskega kmetijstva. C® jij-ne rešimo, bodo posledice ^ kove poti kmetijstva čez enako boleče za skupnost. so zdaj za kmetijske kolekfj^, bea, strokovnjakov iz kfl'1® Prazni hlevi za pitano netil' stva jih napovedujejo. r MARIOLA KOBA^ Šport »miiiiimiminimimiffliiiiiiiim NA ROB DELAVSECIH ŠPORTNIH IGER OSS KOPER KOMENTAR Letošnja največja šport-Prireditev je za nami. ■Klil. »Pohod po poteh Partizanske Ljubljane-" je ul- k°£ uspel. Na startni sti je hn0 veg tisoč /"fj*- Ponovno smo se pre-fT*ca£L da se uvršča naš ‘*,ll°d, tako po številu na-tpPajo,čj.h kpt .po. imenitni ionizaciji, med edinstve-7® športno-politične mani-JeMacije na svetu. . vsekakor je že sama ide-J 0 Pohodu zares odlična, 1 nadvse domiselno po-®8.2tt3e manifestacijo in spo-*n na okupirano sloven-0 prestolnico s sodobno lesno kulturo. ‘‘Pohod po poteh parti-nske Ljubljane" bo iz le-,a n leto še bolj aktualen, »,er )e potreba današnjega t^eka po sodelovanju na kih in podobnih nastopih, ede na njegov sodoben rfin življenja, iz leta v večja. Vsekakor pred-®*Eja pohod zelo dobro Vezavo šolske telesne rekreacije in tudi ^Plavalnega športa. Aktiv-«k ..se namreč tu izraža limU?* *n te^u’ ki predstaven -Za človeški organizem "izmed najbolj primer-1tn zdravih telesnih vaj. tih .Tn^nu^ trinajstih le-5j? doživel pohod mar-Katero spremembo. Orga- Skrb za priprave glavna vrednota Manifestacije ^ je spoznal, da so 5g ^ovalne kategorije na Pip}71 Pozneje na 25 kilo-ioč-v številnim nastopa-Clrn bolj škodile kot pa Na svidenje v Postojni! Poleti bodo tekmovanja v plavanju „oristile. Tekmovalci h prihajali na cilj s Sem izčrpani, nekateri - omagali že sredi poti... še ančs nastopa množica le te,v tako imenovanih ne-v ^ovalnih kategorijah, le I Pa °m *n najbolj iztirjeni i ua,v tekmovalnih discipli-fjj • v »teku prijateljstva" l h"V “Partizanskem mar- temu mora biti člo-\ (iol Pripravljen tudi na | nar?,0 . hojo. Ne moremo ^ do!oreč mimo dejstva, da j nit^0traine telesne obreme-| ku .® rietreniranemu člove-I kon0^ škodujejo kot pa I Slht11 tega pri nas še mar-1 Iti' |?.".ne ve- Celo tisti ne, | Prvi morali to vedeti v jr.,:rs£L ki so poklicani I ionL’ da rešujejo ta vpra-1 Ejen0 str°kovno in premiš- | strJ??} teto s so namreč na-s Se4 g* ^a Pohodu ljudje, ki I iop0.. 13 zdravstvenih raz-j p0 ne bi smeli udeležiti 1 Sedanru 0 tehnični plati do-j Bovoru- ' P°hodov . moramo l Sija te v superlativih. I Višini vedno na zavidljivi I skrb Pogrešali smo le j iočih t - PriPrave nastopa-| ^eiiic' „ hi se morali na I Pran^astop vsekakor pri- I fp BtevnŽ1 bUa- namreČ tU~ t j^eije. j Prav j,1"’,?, kažejo, da pri- e I smeli prepustiti .g I rtetno Č lC°',n- Najbolj ko- ffl ! ^liZtebilo, da bi si orni- § 1 ?ktivnJebno tel-o, ki bi bilo M 1 ^eE° zn Vse, teto in bi skr- s 1 ^?čih. n ^Prave nastopa- M 1 t£ran0 „e£,ne bi bilo pre- p 5 kilo om lko- Potrebno bi h I ^rninarJlmzirati te nekaj 1 I f°E. šprJf0., * Predstavniki p I ^0Vnih° u1!1 društev in de- jf I Potlp1 kolektivov, ki bi M I hdeiSi rbeli -a priprave s | -Pohoda po % I ne.. Partizanske Ljubija- 1 I Tore* 1 6 l?rjem pZn?Vno.: organiza- H * rite- r>n dh,cno- nastopajo- 1 1 V« nižjo oceno. S | n'imrJtedann pohodi so g 8 ^eli od n ^tezah. da so prvi M 6 te>, druTVornost zelo res- p so.i ovo. ?a. nekoliko manj, g Odkar so Koprčani leta 1960 prvič organizirali delavske športne igre v večjem obsegu, iz.leta v leto .raste interes zaposlenih na obalnem območju za razvedrilo v prostem času. »Kljub nekaterim težavam, ki jih imamo z organizacijo sindikalnih športnih iger, beležimo danes na tem področju že raz- ' meroma lepe uspehe ...« nam je pred dnevi v Kopru povedal tajnik Obalnega sindikalnega sveta, Ciril Koprivc, ki gotovo šteje med najbolj požrtvovalne organizatorje aktivnega oddiha zaposlenih. »V letošnjem letu so pravkar v teku že tretje športne igre. Pozimi smo imeli na smučiščih Livka dvodnevno rekreacijsko smučanje združeno s tekmovanjem v veleslalomu, potem smo organizirali za dan žena : športno tekmovanje za ženske, v začetku tega meseca, pa so se začeli potegovati za kar najvišja mesta predstavniki obalnih delovnih organizacij v okviru spomladanskih delavskih športnih iger 1969.« VEC KOT 800 TEKMOVALCEV V ilustracijo, kako hitro raste interes zaposlenih na obalnem1 območju za športno razvedrilo v prostem času, le nekaj podatkov. Ko so v Kopru pred 9 leti prvič organizirali sindikalne športne igre, se je vabilu občinskega sindikalnega sveta odzvalo 12. sindikalnih podružnic, letos pa se je to število več kot potrojilo. Za spomladanske športne igre 1969 je poslalo svoje prijave kar 37 sindikalnih organizacij! To pomeni za Obalni sindikalni svet vsekakor precejšen uspeh, saj se je do letošnjega leta istočasno udeležilo športnih iger največ 22 sindikalnih organizacij. In dalje: medtem, ko so še nedavno gledali zaposleni na organizacijo takih in podobnih sindikalnih srečanj malce z nezaupanjem. danes temu ni več -- teko. Letošnjih,iger sta.-,se namreč udeležila kar 802 predstavnika sindikalnih organizacij obalnega območja. Podatki torej kažejo, da postajajo sindikalne športne igre na slovenski obali zares množične. NAJŠTEVILNEJŠI SO KEGLJAČI Glede na to, da je z organizacijo tako množičnih športnih tekmovanj veliko dela, in da sloni vse skupaj seveda povsem na amaterski osnovi, smo si naloge porazdelili .. .■«, smo zvedeli od Roberta Stropnika, predsednika, komisije za. šport in rekreacijo pri OSS in neutrudljivega športnega organizatorja v Kopru. »Naša. komisija šteje 9 ljudi, od katerih je vsak zadolžen za svojo športno panogo. Vsi člani komisije so strokovnjaki najmanj za'šport, ki zanj odgovarjajo, zato poteka delo komisije dokaj uspešno ...« Največ prijavljenih za letošnje spomladanske igre je za tekme v kegljanju. V tej disciplini nastopa namreč kar 168 moških in žensk. Na vprašanje, kako to, da vlada med zaposlenimi največji Robert Stropnik interes prav za. kegljanje, nam je Robert Stropnik odgovoril: »Pogoji za kegljanje so pri nas odlični. Medtem, ko smo imeli pred časom na voljo le klasično dvostezno kegljišče v Kopru,'imamo sedaj v Ankaranu najmodernejše 6-stezno kegljišče, kjer lahko kegljamo, kadar si to zaželimo. Včasih so se naša tekmovanja v kegljanju vlekla 14 dni, sedaj pa jih opravimo v enem samem dnevu. To nam omogoča novo 6-stezno avtomatsko kegljišče.« Gostinsko ' podjetje Adria — Ankaran gre športnikom zelo na roke. Svoje kegljišče nudi sindikalnim organizacijam z znatnim popuistom in sploh skuša ugoditi vsem željam kegljačev, ki jih je v delovnih organizacijah obalnega območja vedno več. JUNIJA TROBOJ V POSTOJNI Poleg kegljanja so na letošnjih spomladanskih športnih igrah v Kopru na sporedu še vrednota mani- J. ..C.7« VELUX 150 na dolgo in so njegove odlike . . ^jPravijg^ Se vedno ne-\e,h }teotovitvah, ki V0 tevir tehtnosti niso iz tvdLr, bil ^alo v bona kaj ukreniti. £ ""“"“'IlllillllllllllllllUillll! tekme v malem nogometu, streljanju, balinanju, šahu, namiznem tenisu in odbojki. . Ženske tekmujejo to pot v treh disciplinah: v kegljanju, .streljanju in šahu. Tudi to je uspeh. Znano je namreč, da so se še nedavno vsi poskusi, da bd spravili ženske na športno igri-šč$,: izjalovili, ker za tekmovanja ni bilo zanimanja. V omenjenih špdrtnih panogah tekmujejo sindikalne organizacije ekipno in posamezno. Ekipe, ki bodo osvojile prvo mesto v posamezni disciplini, bodo prejele pokale, drugo in tretjeuvrščene pa diplome. V konkurenci posameznikov pa bodo dobili najuspešnejši športniki zlate, srebrne in bronaste kolajne. Zaključek spomladanskega dela športnih iger bo jutri, slavnostna podelitev priznanj pa prihodnjo sredo. ' »Vse prvoplasirane ekipe bodo zastopale v začetku junija obalnj sindikalni svet na tradicionalnem troboju Nova. Gorica : Postojna : Koper, ki bo v Postojni ...", nam je za zaključek dejal Robert. Stropnik. POHVALA‘ ORGANIZATORJEM . 2e meseca septembra čakajo športnike Obalnega sindikalnega sveta nove igre. Se prej pa se bodo pomerili v plavanju, letos prvič v tem lepem športu poletnih dni, kar nedvomno pomeni znova korak naprej v prizadevanjih, da bi približali aktivno razvedrilo delovnim ljudem. Vsekakor ne moremo mimo ugotovitve, da beležijo na slovenskem obalnem območju na področju športne rekreacije iz leta v leto vidnejše uspehe. Ob tem pa moramo izreči vse priznanje sindikalnim športnim organizatorjem, ki so se, najmanj kar lahko rečemo, znova dobro izkazali. A. ULAGA v vfv • • ... JBlPf ST POHIŠTVO © NOVA GORICA Na igrah 400 tekmovalcev S tekmovanjem v namiznem tenisu so se pred dnevi začele v Novi Gorici letošnje delavske športne igre. Predvidoma bo na igrah nastopilo 400 športnikov in športnic, ki bodo zastopali številne sindikalne podružnice. Delovni organizaciji Salonit Anhovo in Soške elektrarne se bosta tudi letošnjih iger udeležili v rekordnem številu. Glede na posamezne športne panoge je med nastopajočimi največ zanimanja za tekmovanja v balinanju, šahu, kegljanju, namiznem tenisu in malem nogometu. © MURSKA SOBOTA Avgusta mednarodne motociklistične dirke Tretjega avgusta bodo v Murski Soboti mednarodne motociklistične dirke. Za prireditev vlada doma kot v svetu veliko zanimanje, saj je doslej prejel organizator že več kot sto prijav najboljših tekmovalcev iz Evrope in od drugod. Še prej bodo v Gornji Radgoni, mednarodne dirke na peščeni stezi za četrtfinale svetovnega prvenstva. _se Športne igre gradbincev Od 27. do 29. junija bodo v Mariboru letne športne igre gradbincev Slovenije... .Prirejajo jih gradbena podjetja Stavbar, Konstruktor in Tehnogradnja. Pokrovitelj iger je generalni direktor podjetja Konstruktor Adolf Derganc, dipl. ekom. Na letošnjih športnih igrah bo nastopilo okoli 1300 športnikov - gradbincev iz Slovenije. To so delavci zaposleni v gradbenih podjetjih, v industriji gradbenega materiala in. v projektantskih, organizacijah gradbeništva. Tekmovali bodo v velikem in malem nogometu, kegljanju, balinanju, namiznem tenisu, streljanju z zračno puške, šahu in v odbojki. Podjetje Tehnogradnje je prevzelo skrb za prenočišče in prehrano, podjetje Stavbar bo poskrbelo za igrišča, sodnike in razpored tekmovanja, podjetje Konstruktor pa za organizacijo in propagando. Kot predvidevajo bodo letošnje športne igre gradbincev, 19. po vrstnem redu, veljale okoli 12 milijonov starih dinarjev. Za letošnje športne igre gradbincev Slovenije, katerih začetki segajo v leto 1950, vlada veliko zanimanje. D. M. KOPER Tekmovanja ob dnevu UJV UJV je pred dnevi organizirala v Kopru športna tekmovanja med sindikalnimi podružnicami. Predstavniki delovnih organizacij so se pomerili v odbojki, streljanju z zračno puško, balinanju in kegljanju. Tekmovanja se je udeležilo 12 sindikalnih organizacij, prvouvrščeni tekmovalci pa so prejeli pokale in diplome. Rezultati: Odbojka: 1. UJV, 2, Luka, 3. Tomos. Streljanje z zračno puško: 1. Tomos 771, 2. Slavnik 687, 3. UJV 648 krogov. Kegljanje: 1. Slavnik 480, 2. UJV 478, 3. Invalid 456 kegljev. MARIBOR Ekipa TAM v vodstvu Neuresničene napovedi Na nedeljskem, prvem mednarodnem moto-krosu v Mačkovcih, je zmagal Šved Franzen Keith na liusqvami, na drugo mesto se je uvrstil Ivan Polaš iz Češkoslovaške na motorju CZ. Med domačimi tekmovalci se je najbolje uvrstil Milko Vesenjak. Zasedel je 7. mesto. Nastopilo je 27 tekmovalcev iz Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske, švedske. Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Tik pred tekmovanjem so svojo udeležbo preklicali Komuni, Francozi, Italijani in tekmovalci iz ZDA. Okrog 4000 gledalcev je zadovoljnih odhajalo s prvega mednarodnega moto-krosa v Mačkovcih, ki je bil v solidni organizaciji AMD Murska Sobota in pod pokroviteljstvom tovarne perila in oblačil Mura. Prvouvrščeni Šved Franzen Keith Je po zmagi povedal, da bo prihodnje leto prišel v Mačkovce zopet po zmago. Bii je navdušen nad progo. Letošnji zmagovalec v Orehovi vasi, Ceh Ivan Polaš, pa je dejal, da je tudi v moto-krosu podobno kot v drugih športih: enkrat zmaga eden, po zopet drugi. Vendar pa se bo vedno rad udeležil tekmovanja v Mačkovcih, ker je proga odlična. -se V drugem delu prvenstva v mariborski občinski sindikalni nogometni ligi je ekipa TAM od štirih odigranih tekem osvojila kar 7 točk. S tem si je na lestvici priborila prednost treh točk pred drugouvrščenim Konstruktorjem, Ker je ekipa CPMT v spomladanskem delu prav tako vse tekme odločila v svojo korist, bo borba za prvo mesto med vodečo ekipo TAM, drugouvrščenim Konstruktorjem in CPMT. Lestvica: 1. TAM 22, 2. Konstruktor 19, 4. Mariborski tisk 17, 4. Livarna 17, 5. Metalna 16 točk itd. D. Z. JESENICE Ustanovili so športno društvo Na tehnični srednji in poklicni, industrijski šoli železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah posvečajo predmetu telesne vzgoje veliko pozornost. Da bi življenje učencev omenjenih šol na področju športa še bolj poživili, šo se odločili za ustanovitev šolskega športnega društva. Na ustanovnem objčnem zboru, ki je bil pred dnevi, se je včlanilo v društvo že 240 učencev. Sklenili so. da bo društvo delovalo pod imenom »Mladi želez ar«. Izvolili so odbor in sprejeli statut, emblem in delovni program društva. Po programu bodo gojili v društvu 11 športnih panog: atletiko, plavanje, smučanje, odbojko, košarko, nogomet, orodno telovadbo, tenis, namizni tenis, planinstvo in šah. Društvo se bo vzdrževalo s članarino, zaslužkom na račun delovnih akcij in dotacijami, ki jih pričakuje'od zavoda in od občinske športne zveze. P- U. BLIŽA SE ČAS DOPUSTOV IN S TEM GLAVNA SEZONA PODVODNEGA RIBOLOVA Športi v vodi so mikavni iiiiiiiiiuiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii ' >..' v®9a • , ■ ^ Ljubljana, Kotn.kova 18, tel. 311 129 Podvodne lovce bi lahko primerjali s planinci. To *so ljudje, ki se ne ukvarjajo s športom zaradi denarja. Se manj bi jih lahko primerjali s tistimi, ki jih privlačuje šport zaradi rezultatov, zaradi publike in aplavza. Planinci, kot tisti, ki so Se odločili za rekreacijo v -svetu tišine«, so izbrali svoj šport zaradi resničnih lepot, ki jim jih nudi, zaradi njegovih neprecenljivih vrednosti, in prav zato mu ostajajo zvesti tudi toliko let... Podvodni ribolov ima pred dru. gimi športnimi panogami nekatere velike prednosti: ni vezan na letni čas, ni vezan na vreme in še manj na ograjen prostor oziroma zatohlo telovadnico. Zato je tudi imela Mednarodna organizacija za podvod-ne aktivnosti že pred leti kar de-ve* ,miliionov članov, od tega tri milijone podvodnih lovcev. Ne gle-o® to šteje podvodni ribolov med nase mlajše športne panoge, čeprav so s© v svetu ukvarjali z njim že pred več kot štiristo leti — posebno v južnih morjih — medtem ko se je v Evropi močneje razmahnil šele pred dobrimi tridesetimi leti. Pri nas srečamo prve mlade potapljače. ki jih je zamikal -potopljeni svet--, že v letih pred drugo svetovno vojno. Z doma napravljeno masko iz običajnega ovalnega stekla in kosa stare avtomobilske zračnice ter s preprosto podvodno puško na gumo so začeli zasledovati prebivalce morja in spoznavati prečudoviti -potopljeni svet-. V naši domovini imajo danes v vsakem večjem mestu drT.tvo za podvodne aktivnosti^ v obmorskih krajih pa celo po več klubov, ki združujejo ljubitelje potapljanja, podvodnega ribolova in drugih podvodnih športov. Nekatera društva za podvodne športe imajo v svojih vrstah že po več kot petsto Čla nov in so se s tem uvrstila med najbolj množične športne organizacije pri nas. •Za vsakogar, ki preživi na morju vsako leto vsaj dva ali tri tedne, je danes podvodni ribolov ena najmikavnejših športnih panog. Kdor se je namreč le enkrat samkrat podal s podvodno masko v **-svet tišine-. ta običajno nikoli ne bo pozabil tega, kar je videl pod morsko gladino. Življenje pod vodo je namreč še boli bujno kot na zemlji in prav zaradi tega tudi tako lepo in privlačno. in še po nečem se odlikujejo podvodni športi. Medtem, ko je za večino športnih panog značilno, da jih ljudje z leti opuščajo, to nikakor ne moremo trditi za podvodni ribolov. Celo nasprotno. Cim dlje se Movek»ukvarja z odkrivanjem živ-'jenja ood morsko gladino, tem rale se bo znova in znova podajal v *’?dno mikaven -potopljeni svet-. tudi najdemo med podvodnimi lovci — celo med tekmovalci — Ijn. di, ki so že krepko prekoračili svo-ie petdeseto leto, "3 PETDESET REVOLUCIONARNIH LET I j Spomin l in spodbuda H g H M »J P3 < O O § > H rt Z nadvse skrbno pripravljeno akademijo so cerkniški sindikati minulo nedeljo v domu TVD »Partizan« v Starem trgu počastili petdesetletnico ustanovitve prve sindikaliije- organizacije v Loški dolini. Aka- . demiji so prisostvovali šte preživeli predvojni sindikalni f' delavci in revolucionarji, med- ■ tem ko se je je v imenu RS ZSS udeležil tovariš Humbert Gačnik. Slavnostno razpoloženje je doživelo svoj višek v trenutku, ko je predsednik cerkniške občine inž. Franc cerkniške občine mz. Franc Na ofc(ldemiji v počastitev petdesetletnice ustanovitve prve sindikalne organizacije v Loški dolini Zorman izročil visoko oaliKO- SQ združeni pevski zbori in godbe na pikala delovnih organizacij cerkniške občina ter recitatorji z osnovne šole v Starem trgu vanje — red republike s sre- iniii Franc Levec, starejši brnim vencem — znanemu predvojnemu revolucionarju in borcu za delavske pravice Francu Levcu starejšemu iz Pudoba. O razvoju delavskega in sindikalnega gibanja v Loški dolini smo podrobneje že pisali v prvomajski številki našega lista. Zato tokrat ponavljamo le nekatere najvažnejše spomine na tiste dn, ki so. bili in so še sedaj tudi spodbuda mlajšim generacijam. Kakor je v svojem referatu na akademiji poudaril Franc Levec starejši, je tedanja podružnica Zveze lesnih delavcev na slovenskem ozemlju, ki: so jd aprila 1919 leta ustanovili na žagi Marof, združila pod svojim okriljem večino teda- njega delavstva v vsej Loški dolini. Prav zaradi takšne enotnosti delavskega razreda so'takratni lastniki žag’morali upoštevati zahteve delavcev za skrajšanje delavnika od 12'na • 8 ur prav tako-pa' tudi zahteve za izboljšanje mezd. Zlahka sicer delavci niso' uspevali' v - teh Svojih zahtevah, vendar šb ši te pravice s stavkami. le izborili. Sindikat lesnih delavcev — podružnica na Marofu — pa v tistih časih ni bil samo borec za socialne pravice, ampak trMr p-obudnik ' organiziranegakul- • -turnega delovanja. Ped njegovim okriljem je že .leta" 1920 -začela delovati tudi »Svoboda« v Starem trgu. ki se je obdržala skoraj poldrugo desetletje, Hilli!! aiiiiiiiim ■IH! tfHiHiiiinMHl dokler ji tedanje oblasti niso onemogočile delovanje. Zanimivo je ..še neko dejstvo, iz tistih dni: .v Loški dolini je v času med dvema vojnama kakih 200 voznikov z vpregami prevažalo hlodovino iz gozdov na žage. od žag pa rezan les. na železniško . postajo, na Rakeku, Ko So vozniki spozna-, li. da si bodo., tudi zase izbo-, rili boljše življenjske razmere,", če bodo enotni in složni, kakor znajo biti delavci na žagah, to sc tu,^i sami organizirali. Tako je sindikalna organizacija - lesnih delavcev v- Loški dolini dejansko spodbudila razmah vsega delavskega gibanja v celotni Loški dolini in tudi prek njenih meja. —-mG iiiiiiiiniiiiiiitt REPORTAŽA O METLIŠKEM KOMETU DIREKTOR JE POGOSTIL MILIJONARJE Jule Bajuk, čuvaj v metliški konfekciji Komet, se je obregnil ob svojega direktorja: »Partizan gor aši dol, milijonarjev ne bi smel gostiti.« No, pa sta se z direktorjem Manekom Fuksom hitro sporazumela: Marije Gornikove, ki si je od zaslužka prihranila 5 milijonov starih dinarjev za stanovanje, in še 26 drugih delavcev niso pogostili zato, ker so v letošnjem januarju zaslužili največ ob strojih, ampak zato, ker so največ naredili. Norme pa so za vse delavce enake. Ta drobna epizoda med nekdanjima soborcema Bajukom in Fuksom je že pozabljena, razmeroma visoki osebni dohodki najboljših proizvodnih delavcev pa so ostali... DOBER ZNAK Če v upravi podjetja novinarja brez spremstva napotijo med proizvodne delavce, je to dober znak. Govori o samoupravni demokraciji, o dobrih medsebojnih odnosih in po navadi tudi o zadovoljivih osebnih dohodkih. Direktor Fuks me je samo poslal med prikrojevalke in šivilje, češ da bo nekaj časa še zadržan z odpremi jan j em dopisov, medtem pa naj se pogovorim z delavkami. Prva, na katero sem' naletela, je bila prikrojevalka ženskih oblek Karolina Žlogar. / »Odkar delam po normi,« mi je rekla,» zaslužim tudi po 1000 N-dinarjev. V tovarni Beti pravijo, da imamo pri nas boljše plače kot oni, če je res, pa ne vem.« Sunina Dragica, delavka na tračni žagi, ki ji prihranja zamudno prikrojevanje s škarjami, je nameravala malo svojega zaslužka zatajiti, pa so jo sodelavke popravile: »Ni res, da zaslužiš samo 600 do 800 dinarjev, vsaj sto si jih zatajila.« Zofija Kusič v sosednjem delovnem prostoru, kjer razen nje ni nikogar, je bila najbolj zgovorna. . Od malega je/ bila navajena skromno živeti. Dokler ni prišla v Komet, ;je delala po tujih njivah, Vse leto ni toliko zaslužila kot zdaj v enem mesecu. Njena najstarej-ša' hči je že tudi v Kometu. Komaj je dobro prišla, že prinese domov po 700 din na mesec. V veliki, s specialnimi šivalnimi stroji opremljeni šivalnici, pa se mi je Marija Gornikova prešerno nasmejala: »Če je delo, dobro zaslužimo-. Tudi več kot tisoč novih dinarjev.« Gornikova skoraj redno tako visoko presega norme, da bi jih normirci najbrž že popravili, če nekatere njene sosede, ki ravno tako šivajo kopalke za inozemstvo, ne bi vzdihovale, da so norme prehude... Ta oddelek namreč velikokrat menja modele kopalk. Ali so naročila majhna ali pa inozemski dobavitelji ne pošljejo pravočasno materiala. ZAHODNONEMŠKA INŠTRUKTORICA V nekdanji metliški osnovni šoli je Kometov obrat za nedrčke. Dekleta in žene jih v dveh izmenah izdelujejo za Zahodno Nemčijo. Pol milijona jih letos odpošljejo do konca leta tam-kajšnim trem podjetjem. Vendar ne pod svojim imenom, na zabojih z nedrčki vidite napise: Triumph ali naziv konfekcijskih hiš v Ntirnbergu in Rent-lingenu. »Lohn posel se nam bolj izplača kot lastni izvoz,« mi je politiko podjetja obrazložil direktor Fuks. »Kilogram helanke za kopalke bi nas stal 85 novih din, preja zanjo 60. din, v izvoženem izdelku pa bi za kilo--gram pletiva dobili samo 35 N-dinarjev. Zato opravljamo samb usluge za inozemce, ki So za nas iz dveh razlogov dobfodp-šle: naučili smo se v neverjetno kratkem času dobro delati in mednarodni trg si povečujemo. Naročil je več, kot jih moremo sprejeti ob sedanjih proizvodnih' zmogljivostih. Nekoč majhna invalidska delavnica, ki so ji mnogi napovedovali žalosten konec, se je tako razvila, da ji svetovno znano podjetje Triumph zaupa delo in dovoli označiti metliške izdelke s svojirh zaščitnim znakom ... Ob mojem obisku je bila v šivalnici nedrčkov Triumphova inštruktorica. Nbvo vrsto nedrčkov so zaceli izdelovati, pa jim je pomagala premagovati začetne težave. »Tu ostanem,« mi je rekla po nemško, »dokler’ se ne navadijo brezhibno delati. Tako je dogovorjeno.« Mednarodna izmenjava izkušenj ... Šivilje so se pritoževale, da je nedrček zelo zahteven, toda ko dobe iz Nemčije - ‘ e nastavke za stroje, bo šlo. KAMEN DO KAMNA PALAČA V direktorjevi pisarni, iz katere pa se bo skupaj z drugimi upravnimi delavci kmalu preselil v,večje in lepše prostore, vise žensk,e halje različnih krojev in desenov. Prodajajo jih po 22 do 44 novih dinarjev, kar se zdi skoraj neverjetno, saj stane podobna konfekcija drugih podjetij dvakrat več. <: Zffi«i!0WUNieA SAVA o Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, \ NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama ^ Zagreb in Rijeka *> Uganko je direktor razvozlal tako, da mi je pokazal kalkulacije za več izdelkov. Pri nobenem ni predvideno več kot 2 do 2,5 N-dinarja čistega dohodka. »Če izdeluješ velike serije — izpod 10.000 izdelkov ne gremo — se tudi ž majhno profitno stopnjo zasluži, obenem pa je vedno dovolj kupcev.« To pot ubira Komet pri izdelkih za domači trg in mislim, da je noben ekonomist ne bi grajal. Sicer pa se' Kometu finančno obnese. 520.000 N-dinar-jev v prvem četrtletju za sklade bi bilo zn velike konfekcijske hiše malenkost, za Komet, ki je lani v tem času prihranil samo 10.000 N-dinarjev z razprodajo čezmernih zalog po minimalnih cenah, pa je letošnja žetev prvega četrtletja bogata. Bila bi še boljša, če bi ves uvoženi material pravočasno prispel in če bi vedno ustrezal priloženim deklaracijam. Na uho rečeno: tudi v inozemstvu ni vse zlato, kar se sveti. Pa četudi gre za spenjeno gumo ali nylon iz Zahodne Nemčije. ČE SO LJUDJE — LJUDJE V Kometu, sem kot vratarja srečala nekdanjega peka. Odslovili so ga iz družbenega obrata, potem je po Metliki sekal drva in pil, pil... Sam mi je dejal, da b: propadel, če bi ga v Kometu ne rešili. Medse je ta metliški kolektiv sprejel tudi dekle iz dekliškega vzgajališča v Višnji, gori. Sindikalna podružnica ji je poleg posteljnine kupila obleko in čevlje, ker je prvič prišla v izposojeni obutvi v tovarno. Gospodinja, ki jo je sprejela na priporočilo tovarne, je v lahkih čevljih ni pustila v sneg. Sicer pa, y Kometu sistematično pomagajo; vzgojno .zanemarjenim ddkletom iz višnie-goskega zavoda/ Tja so poslali deset šivalnih štrojev, da šivajo zanje obleke. Ko zapuste vzga-jališče, so priučene šivilje, ki jih konfekcijske tovarne potrebujejo. Letos bo i kolektiv Kometa skupno sprejel medse 65 novih delavcev. In zakaj ne, bi pomagal tistim, ki so dela najbolj potrebni in ga resno jemljejo. Razmeroma visoki osebni dohodki, poceni malice in 270.000 N-dinarjev posojil za individualno gradnjo poleg 42 stanovanjskih hiš pa sodobno opremljeni^ proizvodni obrati, v katerih dnevno izdelajo .3 do 4.000 nedrčkov, 600 do 1.000 oblek in kakih 600 kopalk — vse to govori o pravilnem kadrovanju. ' MARIOLA KOBAL ANALIZA 1 ■' l .-■ga % — Povolilna problematika na terenu je zelo pereča, Janez, in bo nujno treba o tem čimprej izdelati analizo. Najbolje, da se takoj lotiš dela. — Katere vire pa naj vzamem v poštev, tovariš predsednik? — Opri se na 'zapiske sej', na ustrezne izrezke iz časopisov in drugo gradivo, ki je na razpolago .v hiši; konsultiraj tudi nekaj’ Odgovornih tovarišev, poveži se s koordinacijskim odborom in ustrezno komisijo itd. kot običajno, a generalno linijo : za analizo ti brez nadaljnjega lahko dam jaz sam, da ti je ne bo treba delati v več variantah. Metoda ela naji ostane ista kot pri hnaiizi družbenih deformacij: najprej napravi predlog vsebine po analogiji poteka predvolilne! dejavnosti in kronološkem zaporedju, nato predlog gradiva, ki ga kaže obdelati, in nazadnje predlog za eventualno podrobnejše numerične ali drugače kvalificirane obdelave posameznih poglavij in predlog virov za tako obdelavo. Pri obdelavi vsebinskih vprašanj pa na vsak način odpri nekaj problematičnih dilem, ki so se ob volitvah javljale na terenu, predvsem ob volitvah nekaterih odbornikov, ki so bili izvoljeni mimo naporov naših subjektivnih sil. Analiza naj bo sestavljena na čimbolj široki. platformi, ker bomo z njo seznanili vse faktorje v občini, en izvod pa bi poslali tudi na republiško konferenco SZDL. — Na katere problematične dileme mislite, tovariš predsednik? — Mislim, da se je politično premalo poudarjalo nalogo vodstev družbeno-političnih organizacij, da v fazi evidentiranja razgrnejo pred volivce ves razpoložljivi kadrovski potencial, s katerim se lahko objektivno računa, to je, ki se je že izkazal s svojim dosedanjim delom in ima tudi za naprej pogoje in daje garancijo, kar je nedvomno permanentna naloga naših subjektivnih sil. Prav tako mislim, da tudi. kompleks vprašanj statuta, mandata, vloge in odgovornosti delegata še ni dorečen. Tudi politična odgovornost ter popolnejše razumevanje pomena zaupnice, ki jo delegat dobiva od volivcev, so premalo obraz- loženi in še ne v celoti osvoi* ni elementi. In še in še.. • — Kolikor vas razu®®* tovariš predsednik, naj bo a® liza predvsem idejnopolitic ocena volilne aktivnosti del