POSVETOVANJE O DUŠEVNO NEZADOSTNO RAZVITIH OSEBAH Oblikovanje enoten dogovor za obravnavanje duševno prizadetih oseb Na pobudo republiškega društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam in stalne konference za rehabilitacijo invalidnih oseb je bilo v dneh 20. in 21. marca 1.1. posvetovanje o duševno nezadostno razvitih osebah v Sloveniji. Številni strokovni delavci ustanov, raznih služb iz vse republike, ki obravnavajo duševno prizadete osebe, in družbeni delavci, ki kakor koli delajo na tem področju, ter starši pri- Skrbno pripravljeni in poglobljeni referati, ki so jih na plenarnem zasedanju prebrali o razvojnih tendencah v obravnavanju duševno nezadostno razvitih v vali v obravnavi navedenih vprašanj. Osnovna vprašanja referatov je pa osvetlilo in konkretiziralo 39 koreferatov, ki so jih predhod- Obetajoče predvolilne obljube — ali bodo uresničene? Pogovor s podpredsednikom Zveze prijateljev mladine Sloi venije prof. Milojkom Vidmarjem svetu in pri nas (prof. dr. Lev no pripravili vidni strokovni in Milčinski), o vlogi družbene skup- družbeni delavci (pediatri, psihia- __ _ .. 1. • ‘ -. _1 __..ni— — — — „ n J X ! — — ~ r- 1 O I — zadetih oseb, so dva dni v Klubu poslancev v Ljubljani vse- nosti in oblikah družbene pomoči tri, psihologi, defektologi, social- C+r*o ri c rvVvr-raim »ivtoU J...„ ____________________: i____________i 1 i • 1 r z. : z : J.. — 1 AT /-11 o _ stransko obravnavali pereče probleme duševno prizadetih oseb. Posvetovanje zasluži vso pozornost slovenske javnosti, posebno pa še prosvetnih delavcev, saj se dnevno srečujejo z vprašanji, ki so bila obravnavana na posvetovanju. Glede obravnavanja duševno Organizatorjema posvetovanja .— obravnavanja duševno “Radostno razvitih oseb je za Preteklo obdobje značilno, da si je počasi in z veliko težavo uti-ralo spoznanje, da razpolagajo ludi duševno deficitne osebe s Potencialnimi silami, ki se dajo razvijati, kakor pri normalnih, Beveda če so obravnavane na spe-prcičen način in s posebnimi pri-lemi. Vprašanje teh oseb je bilo d° nedavnega prepuščeno v glav-P®rn staršem in posameznim strokovnim službam, katere so se pa 'k’® Preveč ubadale s stereotipno Politiko začasnega »reševanja« Najbolj perečih posameznih pro-oiernov, mimo poglobljenega na-Crtovanja in podpore javnosti. Vzrokov za tako stanje je se-®da več. Na kratko jih je strojeno povzela v svojem plenar-»f.1? referatu predsednica repu-Ouškega društva za pomoč du-fevno nezadostno razvitim ose-Oam, ko je ineci drugim rekla: *bden od vzrokov takega stanja de v tem, da so se vprašanja du-evno prizadetih oseb vse predolgo reševala parcialno, po po-urneznih strokovnih oziroma re-°rnih področjih. Taka shematič-na delitev je ostala še dolgo: pristna v pojmovanjih in je ovirala hitrejše razvijanje sodobnih konceptov reševanja teh vprašanj. '!‘htuziazem posameznih strokovnjakov iz vrst pedagogov, zdravnikov in socialnih delavcev, ki je Xako karakterističen prav za to Področje, ni dobil pravega odziva ; širši javnosti. Druga značilnost Preteklega obdobja pa je, da so ^cer številni napori, izvedeni na oznih nivojih in iz raznih zor-Jo kotov, izzveneli v enkratne k olje, ki so sicer gotovo trdni arnni v mozaiku te družbene fro’-1ematike pri nas, niso pa jOeJi dovolj udarne moči, da bi v kontinuirano strokovno clo in akcijo, podprto s potreb-Pozornostjo in podporo vse gJušbe ...« Nešteti sklepi, stalijo a in načrti so bili sprejeti na tonferencah, kongresih in posve-^vanjih, ki pa so žal v ozkem lv,0£u strokovnjakov in niso do-1 ustreznega odmeva tam, ka-r bi morali prodreti. v Ljubljani je uspelo prvič pri nas, da so bila po skrbnih in široko izvedenih pripravah ta vprašanja osvetljena vsestransko in z vseh zornih kotov. Okoli 60 strokovnjakov raznih profilov je v pripravljenem gradivu prikazalo in dokumentarno podprlo celoten obseg in vso težino problematike duševno prizadetih. pri kompleksni rehabilitaciji du- ni delavci in pravniki). Na podla-ševno prizadetih (predsednica re- gi teh, katere so pred posvetova-publiškega društva za pomoč du- njem prejeli vsi pripravljeni (čez ševno nezad. razv. osebam Ada 200), je delo potekalo v treh Krivic), nadalje o možnostih za sekcijah: prva je obravnavala prevencijo mentalne retardacije odkrivanje in kategorizacijo (de-v samoupravni socialistični druž- lež in usposobljenost zdravstvene bi (predsednik, zveznega društva službe pri odkrivanju • duševno za pomoč d. n. r. osebam dr. Zla-tan Sremac) in o nekaterih dosežkih na področju rehabilitacije in zaščite mentalno nezadostno razvitih oseb pri nas in v svetu (tajnik zveznega društva dr. Sulejman Mašovič), so načelno zajeli celotno problematiko na tem področju in se skladno dopolnje- nezadostno razvitih predšolskih in šolskih otrok, delež in * usposobljenost socialnih služb, delež in usposobljenost učno-vzgojnega kadra za odkrivanje duševno prizadetih otrok v osnovni šoli in podobno); v drugi sekciji so obravnavali usposabljanje in zaposlovanje (predšolsko varstvo, mo- tem,'da bi mladi rasli v čimbolj humane, izobražene ter vsestran- Po petih letih je bila letošnjega marca v Ljubljani zopet skupščina Zveze prijateljev mladine. Skupščina je bila obračun dela te organizacije, ki šteje več kot 84.000 članov. Številčno je to gotovo ena najmočnejših organizacij. Glede na to, da vključuje zelo veliko staršev — bi morala bistveno prispevati k usklajevanju družbenih interesov z interesi šole. Ali se ji je — in koliko se ji je to tudi posrečilo, smo vprašali podpredsednika ZPMS prof. Milojka Vidmarja. Osnovni interesi so prav gotovo identični. Tako starši, kot šola in celotna družba stremi za Radost oblikovanja IZ REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Denar za šolski prostor je tudi gospodarska investicija bilna socialno zdravstvena in or-topedagoška služba, usposabljanje šoloobvezne mladine, šolanje lažje prizadetih otrok, učni program v posebnih osnovnih šolah, poklicno usposabljanje lažje duševno prizadetih, delovno usposabljanje težje dušev. prizadetih, zaposlovanje v rednih delovnih razmerah, v posebnih okoliščinah Dobro izpeljana akcija ekonomične izgradnje šolskega prostora, ki jo ze začel republiški sekretariat za prosveto in kulturo leta 1965, je dobila v minulih letih vrsto priznanj. Medtem ko je bila pri nas nagrajena z najvišjim priznanjem za dosežke v arhitekturi — s plaketo borbe — ji je v tujini Posvetila mnogo pozornosti zlasti organizacija OECD in jo ocenila kot primer učinkovite in racionalno organizirane gradnje. sko razvite napredne ljudi, ki bodo osebno srečni, ustvarjalni v svojem delu in misli, humani v najrazličnejših odnosih v smislu socialističnih načel naše samoupravne družbe. Tu prav gotovo nimamo kaj usklajevati. Drugačna pa je situacija, ko skušamo uresničevati te končne cilje v konkretnih pogojih in situacijah v družini, šoli in širšem družbenem prostoru. Tu se pojavijo včasih različni pogledi, stališča, pa tudi odločitve, zlasti glede vrednotenja dela, ustvarjanja ustrez- ^ „ nih pogojev, pa celo v vprašanjih, financiranja (čeprav za ki zadevajo npr. razvoj sistema vzgoje in izobraževanja, vloge učencev, staršev, prosvetnih delavcev v vzgojnem procesu itd. Naša skupščina je ugotovila, da zlasti osnovna šola postaja vse bolj središče družbenega življenja otrok v krajevni skupnosti, da prevzema v smislu reformne koncepcije osnovne šole širšo skrb za otroka in pomoč družini. Naša organizacija je eden od družbenih dejavnikov, ki si prizadevajo za take rešitve. Zato skušamo celotno članstvo čimbolj animirati, da bi v samoupravnih in upravnih organih delovnih organizacij, šol, skupnosti in skupščinskih organih odločilno vplivali na odločitve, ki so posredno ali neposredno povezane z uresničevanjem interesov otrok, staršev, šole in celotne družbene skupnosti. Mislim, da so rezultati takih prizadevanj vidni predvsem v nekaterih sistemskih rešitvah vprašanj, ki zadevajo otroka in družino. Ne bomo pa zadovoljni toliko časa, dokler ne dosežemo take demokratične rešitve, ki bo vprašanja vzgoje in izobraževanja reševala v smislu temeljnih pravic slehernega našega otroka. Kako ocenjujete današnjo vlogo šole v družbenem življenju? Vloga, šole je glede na njeno funkcijo po mojem mnenju primarnega pomena v našem današnjem družbenem življenju. Moramo pa se zavedati, da v tej funkciji ni neodvisna in vsemogočna. Menim tudi, da vse naše Mnogo govorimo o potrebnosti družbene skrbi za otroka; kje je ta skrb najbolj očitna? To je res. Govorimo veliko, zlasti zdaj v predvolilni kampanji omenjajo to skrb mnogi predlagani kandidati. Upamo, da to niso samo predvolilne obljube. Moramo reči, da še nikdar do zdaj ni bilo slišati toliko otrokom in mladini obetajočih izjav, kar prav gotovo pomeni svetlejšo perspektivo. Ne gre pa samo za to, koliko smo zaskrbljeni, temveč kako se naša skrb spreminja v nove varstvene ustanove, šole, moderen pouk in ustrezno vzgojo, v toplejšo družinsko klimo in vzgojno pomoč družini, v večjo zdravstveno varnost otrok, v več možnosti za letovanja, zimovanja ter drugih oblik rekreacije otrok in mladine, v možnosti zaposlovanja mladih ter njihovega položaja v družbeni skupnosti itd. Tovariš Tito je na IX. kongresu ZKJ sodil, da je bila skrb za otroke zanemarjena od vrha do občine in delovnih organizacij, da se družba kot celota ni dovolj zavedala potrebe po ustvarjanju materialnih možnosti za zagotovitev varstva otrok, za pomoč zaposlenim staršem in da je bila to velika napaka. Nekateri uspehi v sistemskem urejanju teh vprašanj,, kot je zagotavljanje stalnejših virov zdaj še nezadostnih) otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, izgradnja šolskega prostora, pomembna izboljšava kvalifikacijske strukture pedagoških delavcev ter prizadevanja za bolj humane, in demokratične odnose v vzgojno- izobraževalnem procesu, so tista področja, kjer se ta skrb očitno izraža v konkretnih izboljšavah stanja. To pa ne pomeni, da nas to stanje more zadovoljiti, ali .da resnično ne moremo več dajati, kot dajemo. Izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva še niso prebrodile prve stopnje svojega razvoja. Se vedno se dejanje«, temveč v veliki meri podobno?-Pfre^ Sole ne °Prayljajp svoje družbene tudi gospodarska investicija, inve- oblSvn ' ra4kovalno deto. nal°ge,enako zadovoljivo. Za to ^egnan novi program republi-kUn,a Sekretariata za prosveto in Vznrvu?’ ki bi to akcii° zopet *erih U?il’ pa tudi P0®0^’ v ^a' v, naj bi postala resničnost, jgif, aVadili pa smo sei da postaji n °b vsaki obetajoči pobudi, bo)is aP°v.eduje našemu šolstvu bpiijf. čase, bolj ali manj neza-Dosedanji investicijski kaj sedanji investicijski program ni bil uresničen? Na to je opozoril predsednik prosvetno kulturnega zbora Miloš Poljanšek in menil, naj bi predlagatelj temeljito ocenil, zakaj je prišlo do tolikšnega neizpolnjevanja družbenega načrta — prav kar zadeva investicije v šolski prostor. Te vzroke velja torej proučiti in izgradnje šolskega pro- hkrati preprečiti, da ne bi To^Se zdaleč ni bil uresničen. ^°fai ■ resnica, ob kateri se Z tw?° dvorni, kako utegne biti 25v2e).lm- Ob tem vprašanju so tla »J"? razpravljali tudi poslanci tiega seji prosvetno . kultur- (4, ar,2.,ora republiške skupščine takoPrda)- Glede na to, da se ob tiaci0nZarrtanem programu naša 0Srtiti a^na skupnost ne more iz-i?ar i, s°delovanju, moramo že haj zvedeti za številke, ki sBeveu>Ved?> kolikšen bo .tj, prirejo ’ LTistojni organi naj zbe-^enip^rtenejše podatke o obre-"'v0sti ^ -n ekpnomskl žrripg-bi v r Posarneznih občin, tistim, tiegg ^“Pici ne zmorejo zahteva-*reba PrisPevka, pa bo vsekakor ^ Pomagati. znova zavrli akcije, ki jo pripravljamo ob šolski stoletnici. — Pripravljenost je velika, toda ni materializirana. Menim, da denarja ne moremo zbirati po enakih merilih ter enakih načelih in tako a priori odkloniti možnost sodelovanja vsem tistim, ki ne bodo mogli zbrati, ustreznega denarja. Z razpravo smo pravzaprav šele začeli. Potrebno pa bo veliko političnega dela, prepričevanja in tehtnih argumentov, da bomo takšen lep. optimističen program tudi uresničili. V tej akciji morajo sodelovati tudi naše družbeno-politične organizacije, predvsem SZDL. O njeni potrebnosti je treba prepričati tudi druge dejavnike; za-njo-se bodo odločali tudi poslanci pa. tudi gospodar-Investicija v šolski -ega načrtujemo »usodo« šol- republiškega, 0ajpomProstora, pa j® vsekakor skega zbora. embnejši pogled nazaj: za- prostor namreč ni samo »kulturno sticija v naše kadre. Na dvoje pomembnih vprašanj, ki se porajata ob programu, je opozorila dr. Aleksandra Korn-hauserjeva. Poudarila je, da bi morali vzporedno z načrtovanjem šolskega prostora predvideti tudi denar za povečano dejavnost, denar, ki bo potreben za to, da bo novi, razširjeni prostor tudi ustrezno funkcioniral. — Velika nevarnost se namreč skriva v tem, da bomo odpirali sorazmerno lepe nove objekte in pričakovali, naj bi s sedanjimi sredstvi za funkcioniranje pokrivali tudi tovrstne izdatke v novih šolah. To pa bi pomenilo po eni strani obogatitev področja izobraževanja in vzgoje z novimi prostori, po drugi pa siromašenje osnovne dejavnosti. In še pripomba k zbiranju sredstev, kot jih kažejo sedanji podatki. Videti je, da so se le v malokateri občini razvitejšega območja odločili za samoprispevek, medtem ko so v revnejših občinah kar najbolj prizadevni. Glede na to je dr. Kornhauserjeva soglašala z mnenjem, da je ob merilih za dodeljevanje republiških sredstev treba kar najbolj upoštevati poleg ekonomskih možnosti tudi pripravljenost občanov za reševanje problemov. Izdelati bi morali natančnejša merila, ki bi omogočila prispevek npr. tudi že pri 10 % lastne udeležbe, drugod so objektivni, pa tudi subjektivni obravnavala raziskovalno delo, zakonodajo in financiranje. razlogi. Osnovna moč šole - vpli- Na podlagi tako^ široko zastav- vati na družbeno-politično življe-ijenega in poglobljenega dela so — se izraža predvsem v njeni bili sprejeti sklepi, ki vsebujejo vzgojno izobraževalni uspešnosti vse elemente, kateri sestavljajo Glede učnih uspehov imamo šte-kompleksni habilitacijski proces vilčne kazalce, ki nas ne zadovo-duševno prizadete osebe od px'e- ijujejo, čeprav istočasno prevla-ventivnih ukrepov v pred- in po- duje mnenje, da so učenci že v natalni dobi otroka, pa do nje- osnovni šoli preobremenjeni. Gle-gove zaposlitve pod rednimi ali de vzgojnih uspehov nimamo ustreznih analiz, bolj so nam pre-zentni pojavi nenormalnega ponašanja mladih. Mislim, da bi morala šola bolj tudi družbeno-politično delo v tem smislu, da bi se učiteljski kolektivi skupno s starši pojavljali močneje tudi kot politični delavci izven šole na zborih volivcev, v organizacijah in skupščinskih organih ter bolj odločno in strokovno utemeljeno izrednimi pogoji ter pomoči pri njegovem vključevanju v življenje. Na ta način začeto sinhronizirano delo z zdravstveno-so-cialnega, vzgojno-prosvetnega vi-dika, kadrovskega načrtovanja in zaposlovanja se odpirajo nove perspektive v razvoju skrbi in obravnavanju duševno prizadete mladine pri nas, kar pa terja za realizacijo široko družbeno angažiranost. V prostorih posvetovanja je Podpredsednik ZPM Slovenije prof. Milojko Vidmar ukvarjajo pretežno z urejanjem materialnih težav in so v stanju, da morajo vzgojno-izobraževalni proces deliti na tako imenovane A, B, C in C programe in ko morajo zaradi finančnih možnosti zavračati mnoge vzgojno povsem utemeljene programe dela vzgoj-no-izobraževalnih zavodov. Vsi otroci še nimajo možnosti uresničevati z ustavo določene pravice do enako kvalitetne vzgoje in izo- . . vplivali na odločitve o delitvi bila za to priliko organizirana družbenih sredstev ter njih upo-razstava tiska, ki je do danes ob- rabi. Opozarjati bi morali na ravna val problematiko duševno tiste pojave v družbi, ki ovirajo braževanja, zdravstvenega var-pnzadetih oseb. Razstava le ,Pa' ali celo nasprotujejo prizadeva- stva itd. S tem ko jih puščamo a«2la’ ^a- ^ zaJ0™1®.!5a njem za uresničevanje vzgojno- na stranskem tiru, niso prizadeti in publicistična dejavnost dobila izobraževalnih ciljev. Predvsem samo otroci, ampak prizadevamo SI° i^T1 raTa Sfle-Vai"°- Pa bi morali biti kolektivi vzgoj- objektivno družbeno škodo tudi v0!81 dob1 z ustanovitvijo društva nc-izobraževalnih ustanov nosilci gospodarstvu, kulturi, znanosti in P, poi?°c.dlise.v- nezad' aazv. ?s?" misli, da sta družbenim smotrom demokratizaciji družbe. Mislim, bam, ko jp tiskana beseda začela ustrezna vzgoja in izobraževanje vedno bolj prodirati v široke kro- v današnjih pogojih osnova de-ge družbene skupnosti. mokratizacije družbe in da je od Okusno in skrbno pripravlje- vzgojenosti in izobraženosti ljudi na razstava izdelkov duševno odvisen tempo razvoja proizvod-pa ugotoviti, zakaj niso priprav- prizadete mladine iz vse Slove- nje, samoupravljanja, kulture, ijeni zbrati samoprispevka. nije je posrečeno ' dopolnjevala znanosti, pa tudi političnega živ- prinesla prihodnost ’ in kaj mo- M. K. celokupno posvetovanje. M. M. Ijehja. (Dalje na 2. strani) da je to mogoče dokazati z ne preveč zapletenimi izračuni. Vsi, ki se ukvarjajo s pedagoško problematiko, ugotavljajo tudi MANJŠI VZGOJNI VPLIV DRUŽINE. Kaj bo po vašem mnenju St. ? Mnenja pododbora za šolstvo o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona d osnovni šoli Kongresu Zveze ZKPO Ko je pododbor za šolstvo ka in učnih načrtov pred tremi pitov pomeni izrazito parcialen 3. Pododbor se ni strinjal z republiškega odbora Sindikata leti stanja ni bistveno izboij- poseg v Vsebino dela osnovne šo- novim predlogom spremembe gle-delavcev družbenih dejavnosti šala); le; od katerega skoraj ni mogoče de ;• imenovanja ravnatelja, ker Slovenije razpravljal o spre- ~ togost 'v organizaciji'1n'me- 'pričakovati' dviga kvalitete--dela mehi, da taka sprememba ni po- membah in dopolnitvah zako- todah učno-vzgojnega dela-in pre- in povečanje-: prizadevnosti učen- trebna glede na dosedanjo prak-na o osnovni šoli, je izhajal počasno uvajanje sodobnih učnih cev. so. Zato predlaga, da ravnatelja predvsem iz potrebe, da po- metod, zaradi česar ni mogočei Pododbor metu, da se niso'bi- imenuje svet . šole v soglasju z stane osnovna šola po vsebini uveljaviti individualizacije pouka stveno spremenili pogoji, v kate- ustanoviteljem, potem ko dobi učnega programa, po oblikah in doseči notranje diferenciacije; rih smo pred leti (ob reformi mnenje prosvetno-pedagoške slu-in metodah dela taka, da^bo, — šibka, materialna in morgl- osnovne šole) odpravili popravne žbe. 'dala vsakemu poprečno ha- na stimulacija učiteljevega "dela; izpite na višji stopnji osnovne (iarjemnnu učencu potrebno — premajhna spodbuda učen- šole. .Ker. s takratnimi, popravni-bodlago za nadaljnje izobra- cem. za rijihovb delo in premalo mi izpiti nismo' dosegali dobrih ževanje oziroma za vključitev odgovoren odnos do njih tako s. .rezultatov, se pododbor ne more Vdelo. v ....'s; ' .strani učiteljev kot tudi staršev odločiti za njihovo ponovno uved- in drugih družbenih dejavnikov;, bo brez zadostne strokovne ute-Da današnja šola tej zahtevi — neustrezna kadrovska struk- meljitve irt brez strokovnega mne-še iie ustreza, dokazujejo nezado- tura, zlasti v višjih razredih ioš-- nja, kakšne7- rezultate od take voljlvi’rezultati, zlasti: nedopust- novne šole; ~ sprerhembe lahko pričakujemo, no jtelik. osip v osnovni .šoli in — neustrezni materialni po- Takšno strokovno Utemeljitev go-slabi učni uspehi v prvih razre- goji šol zlasti v gospodarsko manj tovo pričakujejo tudi prosvetni dih-šredhjih šol'— zlasti poklic- razvitih Občinah; delavci in širša javnost. Zahteva nih. Velik, del mladine, ki je for- —majhep odstotek otrok v po strokovni ubuneljilvl za uved-malno. /usppšno. končala . osnovno predšolskih zavodih in slabo raz- bo popravnih izpitov pa je bila šolo, torej ne obvlada najnujnej- vito podaljšano bivanje učencev, postavljena tudi v prosvetrio-kui-ših osnov za nadaljnje izobraže- , Gre torej za splet pomembnih turnem zboru Skupščine SR Slovenje. Vse to postaja čedalje res- vsebinskih razlogov, ki vplivajo veni j e 27. G. 1967, ko je bila spre-nejši družbeni problem. Tej .mla- na premajhno učinkovitost osnov- jeta flovela zakona o'ošnovhi ŠOIL' dini je zaprta pot za. nadaljnje ne šole. Zato je treba te vzroke 2. Kontinuirana in smotrno or-izobraževapje in vedno bolj tudi sistematično odpravljati in ustvar- gamlzirana : dopolnilna pomoč za vključevanje v delo, saj so jati pogoje za učinkovitejše delo, učencem med šolskim letom je pogoji■ delovnih organizacij za ne pa ukrepati administrativno nujna in jo je treba nuditi učen-sprejem na delo — zaradi zahtev in prakticistično. cem v večji meri kot doslej. Pod- proizvodnje — vedno ostrejši. K noveli zakona o Osnovni šoli odbor pa je izrazil resne pomi- Po mnenju pododbora za šol- je pododbor izoblikoval tale mne- sleke glede 6-dnevnega dopolnil-stvo so vzroki za premajhno nja: 2 nega pouka pred popravnimi iz- učinkovitost. osnovne šole zlasti 1. Predloženi osnutek novele pitis Taka oblika pomoči-ni smetile; -c-t-u ; .V : ; -zakona O osnovni šoli ne bo bi- trna s pedagoških vidikov, ker ni — prenatrpani in preveč ob- stveno prispeval k sanaciji osnov- mogoče v takšnem času kvalitet-jektivistično usmerjeni učni na- ne šole. Sprememba '39; -člena-in- no obdelati najpomembnejših po-črti (tudi sprernefnba predmetni- ponovno uvajanje popravnih iz- glavij učne snovi.- Razen tega 11 . do. 14-letni otroci ne bodo mogli v < i-i 11*1- slediti 4—5 ur dnevno snovi iste- : ObetajOCe predvolilne Obljube w predmeta, zlasti ker sp zbrani TEKMOVANJE DRAMSKIH SKUPIN IN KROŽKOV V CELJU Učenci IV. osnovne šole v Celju so se predstavili z uprizoritvijo Ptičkov brez gnezda : šibki učenci. Pri tako organizira-(NadMjevanje s l. strani) . . imeli možnosti tega -metodološko nem dopolnilnem pouku bi bili ... ... j -• , ustrezno dognati. Prizadevamo si učitelji, zlasti v manjših - šolah, ramo storiti, da bi družinska razvijati take aktivnosti, ki budijo kjer imajo za vsak predmet samo vzgoja spet dobila ustrezno ve- otrokove interese za kreativno enega učitelja, postavljeni pred - a • . udejstvovanje v pionirskih kolek- nemogočo: zahtevo, da dopolnilno Moram reci, da ne poznam tivih zlasti nekatere aktivnosti, delajo z ucenci tudi do štiri te-nobenetresne, ocene ah študije, ki ki p0magajo otrokom spoznavati dne. Kljub temu ..da bi učitelji bl 1° ^okazovaia. Mislim, da bi -n podoživljati revolucionarno opravljali dopolnilno delo v okvi-mogh to trditi le za del tako ime- borbo naših narodov za svobodo ru redne delovne obveznosti, bo novamh meurejemh družin, oziro- in naprednejšo družbeno ureditev, to pomenilo občutno materialno ma starsev, ki interes za, vzgojo zelo pritegnej0 pionirje. To so breme za šole, za učitelja pa ob-otrok povsem zamenjujejo z ma- pionirski pohodi po p0teh naših jektivno zmanjšanje osebnih do-terialnimi m nekaterimi drugimi borcev>- kurirčkova poštaj tabori hodkov glede na sedanje stanje, interesu; Ne verjamem7 v to, da bi gutjeska, razgovori z borci, reVo- - To pomeni, da hi mogoče sprejeti se niogel vzgojni vpliv družine lucionarji) umetniki, proizvajalci utemeljitve,7'71 da uvajanje dopol-zmanjsati, znano pa je, da se z itd Močrlo so razvita nekatera nilnega pouka zaradi popravnih odpiranjem družine in razvija- praznovanja) najbolj pa so se zad- izpitov ne zahteva nikakršnega njem civiliziranosti družbe močno nja leta uveljavile jugoslovanske povečanja sredstev, povečuje'število in vzgojna ucm- piopirslje i;gr;e. V njih najde prav - • KSevS? ^ špoŽlfc° teSk^kulSSk ' ' _ ' no v-"pozitivnem smislu.-Ta pro- ~ftd; Vse te dejavnosti ^udijo otro- Mladinska konferenca ZMS to družbo prideta Jerajev Milam Celje je letos že drugič prire- sin iz uradniške'družine, m Ton-dila tekmovanje dramskih ček, ki se je pravkar vrnil S^P°' skupin in krožkov pod geslom deželja, kjer je srečno prežive Naša beseda 69. Celotno tek- pri teti Mici predšolska leta,^ tu movanje, ki zajema vrsto ce- pa ga trdo vzgaja strogi oce, cev-lovečernih prireditev mladine Ijarski mojster Pirc, da bo postal osnovnih šol in mladinskih »mestni človek, ne pa kmet«, aktivov iz Celja in - bližnje Tonček,- ki žaluje za - življenjem okolice, je zbudilo med občin- v prirodi, kjer je imel telička m stvom veliko pozornost, kar psa Rjavčka, je toliko bolj ne-priča tudi do zadnjega :prosto- srečen pod trdo roko očetove ra nabito celjsko gledališče, vzgoje. Tudi srečanje z mestno; kjer se te predstave vrstijo. druščino se zanj konča tako, da Na prvi večer 17. marca so se je vsem v zasmeh in mu nazad-Ugotavljamo, da je ponovno nam predstavili dijaki ekonom- nje porežejo z obleke vse gumbe, poraslo število filmov s srbo- skega šolskega centra ■ Celje z ki jih rabijo za sioj g hrvaškimi podnapisi na slaven- dramatizacijo odlomka iz Puški- zume ga le prija e j skem etničnem območju. S tem- novega Evgenija Onjegina pod Naslednji trije pnz je -kršena ena naših temeljnih naslovom Ime ji je bilo Tatjana vrstv odknjejo razmere pn_ dru ustavnih pravic. Zato zahteva- in učenci IV. osnovne sole s zinah naših treh; junakov, ki mo spoštovanje slovenščine. To predstavo Ptički brez gnezda. morejo dobro učinkovati na nj naj zagotove ustrezni forumi z V prepričanju, da bodo res vzg03°- an nr.ns- zakonskimi določili. uspeli večeri še našli odmev tudi delomrznez, prav navajav pros • Nesmiselno bi bilo kriviti za v našem tisku, se želim omejiti jaccnje in_ celo na izmikanj , nastalo stanje zgolj kinemato- le na predstavo Ptički brez Pirčev Tonček zeli nazaj na D grafe, od katerih se mnogi bore gnezda. lenjsko-k te 1 , J Itrbi za svoj obstoj, ali pa pričaka- Povest pisatelja Frana Mil- godi še Milanu Zanj s1^ vati, da bi vse distribucije v činskega je priredila za oder Da- preprosta služkinja^ Jera Jn^ Cinsivegd J c JJLUCUUcl z, a UUCi i~/a L'*- J v.. U 1 r» Jugoslaviji pokazale razumeva- rinka Jošt, predavateljica sloven- pomaga pri domačih nalogah, k nje za slovenskega gledalca, skega jezika na IV. osnovni soli. nimata zanj časa niti oce m Priprava kopije s slovenskimi Pri tem je s tankim posluhom za mati, saj posveča a ,e 58E« “Silil &IISSI sta,5S' ss&rfse )u“w s,anto- za no boleče pa je to pri mladin- tekstom, tako da nas povede od vec tako kakor učijo .. 7. skih filmih, ki so povečini pod- prizorišča do prizorišča in' s tem Mn vse je treba popisati, veš, da naslovljeni v srbsko-hrvaškem hkrati od dejanja do dejanja, ima zival štin noge in glavo in jeziku. Celotno dogajanje je strnjeno da je koristna.« Ker je ze pozno, Medtem ko na televiziji s okrog usode treh glavnih juna- Milanček pri nalogi zaspi, nalo-pridom že vse bolj uveljavljajo kov, vse drugo je temu podreje- go pa konca Je;a v stilu kaker slovenščino pri otroških filmih no. Tako je prišla do polne ve- jo je Milan poučil, da jo bo drug — stanje je sicer še nezadovo- Ijave vzgojna: misel pisatelja dan pred odhodom v solo prepi Ijivo - pa je zlasti v jugoslo- Milčinskega, s pomočjo režije in sal... »Ptički so lepo Prepevah. vanskem filmskem fondu vsako presenetljivo doživete igre mla- Ptički imajo dve nogi. Na enem leto manj filmov s slovenskimi dih igralcev pa tudi veliko tiste- koncu kljun na drugem rep... podnapisi , ga čara, ki veje iz pisateljevega Nazadnje pa da pisanju svojo Predlagamo, da kongres dela in se kaže v pristnem od- noto preproste duše: »Zdaj pa ZKPOS posreduje našo zahtevo nosu do prirode in v globokem moram to pismo skleniti, svetlo zboru doživljanju otroške duše. lučko ugasniti in te prav lepo,, Predstava nas v prvem prizo- pozdravljam od travice zelene kulturno - prosvetnemu SR Slovenije. ru »Na ulici«, ki je prava šola, do plavega neba, od rumenega razvm-bp0zttSioeSlbSomvz^jo ku' možnost, da se (uveljavi - in varstvo otrok ter pomagati znanje/sprŽtnostfTn navadite? starsem, da bodo lahko z otroki jih poglablja. Res pa je> da vseh čustveno polno m intimno zazi- 0jrok tudi pionirska organizacija veh iakrat; ko bodo skupaj z nji- ne zadovoijuje ziasti če je. naš mi da -bo otrok v starših našel stU dela šolskij vzgojni namen pa polno oporo, občutek varnosti m preveg 0jiten in usmerjen tudi tu zasidranosti. Zato pa bo potrebno le na izobraževalno področje. Ko- razviti ze tolikokrat omenjene bko je 0trokom pionirska organi-varstvene ustanove za predšolske zacija pri srcU; je odvjsno od tega, otroke, mrežo sol s podaljšanim kobko je resnigno njihova, otro-m celodnevnim bivanjem otrok v ška in jiip kot taka nudi možnosti soli, ki bo ustrezno razbremenila - ude^stVOyanja. Včasih nam oči-zaposlene starse skrbi za dnevno taj0> premalo vedra, drugič, prehrano otrok, pripravo na so o, c!a je premado resnosti, da se-sgrno varnost otroka, ko so na delu itd. dogovarjaj0i da jlm ^ir^fsamo Mislim pa, da bi morah vpraša nauke jn jib kritiziramo". Eno je nje druzme, vloge starsev, njihove g0i;0V0; zveza pionirjev pomeni odgovornosti za otroke zelo resno vredno yZgojno sredstvo in osnov-obravnavati glede na današnje m no g0j0 s.amoupravljan.ja -in kot jutrišnje pogoje našega ziv j j . tako j0 je naš vzgojno-izobraže-. V tem smislu bi morali tudi o - vakji sistem asimiliral. Prav zato ščati starše^ ter zlasti mlade ju i, bo nujn0j da "njeno dejavnost res-ki se odločajo za družinsko ziv- neje preučimo, jo še bolj pribli- Ijenje, . . _ _ žarno. vsem. našim otrokom, tako Na Skupščini so veliko raz- da bo ^ res njihova organizacija, pravljali tudi o.financiranju tako iz katere bodo rasli naprednj. imenovanega B programa. Vemo, - . .. .. , - .v^,: L da so dejavnosti, Id sodijo v ta srecnl' Postcni ln sposobni mladi program, v območjih raznih TIS delavci, strokovnjaki, umetniki, v dokaj različnem položaju. Kaj znanstveniki in dobri vzgojitelji bi morali storiti, da tega otroci bodočih mladih rodov, ne bi občutili? Delno sem na to vprašanje že odgovoril. Potrebnih je več sred-stev in boljše izkoriščanje teh, ki jih že im&mo. Nisem za takšno reševanje, ki bi ukinjalo to, kar smo ponekod že dobrega dosegli. Pogosto slišimo, kolikšen ■ del ustvarjenih sredstev porabimo za vzgojo in izobraževanje. V resnici ŠOLSKE KNJIŽNICE NAJ POSTANEJO ŽARIŠČE TEKMOVANJ ZA BRALNO ZNAČKO V Ljubljani, 27. marca 1969 k.er se začenjaj0 razne vragolije sonca do tvojega srca« Združenje filmsko-vzgojnih in zablode, sezani s Kocmurjevim V petem prizoru se seznani* delavcev pri ZKPOS Stankom in njegovo druščino. V mo s še bolj preprosto osebo Nančo, ki pa prav zato dostikrat najbolj pravo ugane. Pri nj.cj najde razumevanje T.onček, KčCj tudi ona enako kot on ljubi prirodo in živali. - , ' Srečanja z Jero in .Nančo. go najlepši prizori v celotni predstavi in tudi najbolj prepričljivo odigrani. Obe s svojo prirodno preprostostjo nakazujeta pot, P° kateri mora iti vzgoja, ki .pa j®7 Žal v vseh treh družinah starsi ne najdejo. V, naslednjih prizorih se dejanje zaplete in doseže svoj vrh v veselici, kjer se naši junaki.,. prepuščeni. sami sebi, odločijo . Z® podvig — pot v Ameriko. Za na Stankovo pobudo izmaknejo Pirčeve prihranke in se znajdejo na cesti proti Trstu. Doma pa so medtem vsi zaskrbljeni za usodo ^ svojih otrok, Vse se tako konča,r da tudi, pri Jerajeyih,in..PirčeYib spoznajo, kje -je njihova prva vzgojna dolžnost. Kocmur pa se znajde v zaporu. Naše mlade ju,' „ nake spremljamo na njihovi poti, kjer' se Stanko sreča s ciljeP svojih sanj, cirkusom, in se nazadnje znajde v poboljševalnici-Tonček se zateče na Dolenjsko k. -teti Mici, Milan pa najde pot k svojim staršetn. Posebno ganljivo je učinkoval prizor, ko se TbnceK po vrnitvi od tete Mice sreča očetom' In ko mii z vzklikom »ata!« pade v naročje, V celotni predstavi nas 3 presenetila neposrednost vlog > prepričljiva igra mladih igralce • Med najbolje odigrane vloge st -jemo lahko Nančo v zasedbi Bar-bikb Kovač in . Jero, ki jo je °, . igrala Zdenka Colja. Naše . t glavne junake so oredstavb • S celjske uprizoritve Ptičkov brez gnezda: Nanča: »A nič, koklji jih bova podložila, pa bo!« glavne junaac on P^Tv Načrtno spremljanje in pror Zlata knjiga, odločiti pa so se za knjigo, a je hkrati še preveč leženci konference pa so menili, RatecTpantd/čTn Tončka se je delež teh sredstev , v razde-. učevanje tekmovanja - za: bralno morali tudi za najlepše in najbolj takih, ki se nikamor ne premak- da bo v teh šolah treba najti jyfiran potekel Tudi vlog® litvi narodnega dohodka" vrsto let značko poraja vsako leto na le priljubljene knjige iz literatur nejo, ali so celo desetletja za ča- nove, drugačne oblike dela ■ z stargev so bjie prepričljive, PraV stalno zmanjševal in je znatno nižji nove ugotovitve, temveč tudi vr- jugoslovanskih-narodov. Štiri kla- som. Na takih šolah štejejo za bralci, pa tudi nagrajevanja. tako tudi vloga tete Mice. kot v drugih, podobno ali celo bolj sta novih, svežih zamisli. Te7 pa sična dela mladinske književnosti mladinsko književnost že nekaj Na mednarodni praznik mla- Predstava je stekla v hitrem razvitih, deželah. Gre torej za tor ne ostajajo zgolj na papirju, tem- so rsi zaslužila plaketo,. na kateri zaprašenih polic ali zakljenjeno dinske književnosti, 2. aprila, so tempu z enjm samim odmorom- da v prizadevanjih za gospodar- več se leto za letom tudi uresni- je Zdenko Kalin upodobil junaka omaro š knjigami, ki jo odprejo v Ljubljani v kinu Komuna sve- v tem odmoru pa sta počastila sko in družbeno reformo realno, čujejo in tako izpopolnjujejo to. naše. prve - zgledne povesti Lev- le kdaj pa kdaj. In dalje: — Prav -čano razglasili Zlate knjige. Ker nastopajoče s svojo prisotnostjo pogledamo na pomen in vlogo najbolj učinkovito in najbrž tudi stikovega Martina Krpana. . šolske knjižnice bi morale postati so bila to pot izbrana prozna dela prof. Breda Slodnjak in 'dr/-J®* vzgoje in izobraževanja . kot na najbolj množično obliko estetske V čem je smisel tekmovanja? žarišče tekmovanj za bralno naših klasikov, so na konferenci nez Milčinski, ki sta pove'’" najustreznejšo" investicijo v ljudi vzgoje. Ze v sami razpravi so opozorili,' značko. in v delitvi narodnega dohodka O zamislih in o tem, kakšne da gre pri tekmovanju v prvi Leonold Suhodolčan ><= LUui nameninio temu'področju uštrez- metode" dela z mladimi bralci bi. vrsti za to, da vzbudimo v mladih dejal da v nax; iavnosti ge zdaleč mladinski književnosti, zanema- nejša sredstva, s katerimi bi mogli uporabili, se pogovarjajo organi- željo po branju, da-jim olepšamo* pism^ ustvarili nrimernega vzduš- riti pa ne bi smeli tudi Pesn«klh poteka sicer v začetKu razviti kvalitetne varstvene usta- zatorji tekmovanj na vsakoletnih prvo srečanje z dobro knjigo, ki ja eeprav • tekmovanje za bral- zbirk in doka3 bogate dramatike stoletja, pristna in neposrea« nove, osnovne šole s-celodnevnim konferencah; ki jih pripravlja za-; je . hkrati, tudi najučinkovitejši no značko postalo tako rekoč na- s tega področja. doživeta igra mladih pa nam ^ ■ sklenili, naj bi posvetili v pri- nekaj besed ©.vzgojitelju P-ie tudi hodnje več pozornosti sodobni 1Ju Milčinskem. " ,oVe i- Dogajanje celotne Preds2oga začetku nases_ , - . . - ■ - , značko nostalo tako rakoč na- w ooziveta igra miaum f** *'j nio" bivanjem, razviti sistem štipendi- ložba Mladinska knjiga. Taka »nevtralizator« v boju proti slabi cionalna siovenska zadeva. Za- Izbor Zlatih knjig ima ne- zbudila veliko paralel s sedanj ranja talentiranih in prizadevnih ‘ konferenca je bila minuli teden, literaturi. radi brezbrižnega vzdušia imaio dvomno še eno precejšnjo vred- stjo. Mnoga vprašanja so ? iu, učencev, dijaške domove, druge delavci s Tržaškega in gostja iz Žal si dajo ponekod v šolah ’ | J. zme_ nost. Pripomogel bo, da bo Mla- ista, dasi na drugačnem niv j0. vzgojne-ustanove;.kot so glasbene delavci; s; Tržaškeda in gostja Iz še vse preveč opraviti z zunanji- rom občut k d , njihov trud dinska knjiga založila knjižni trg Globlje smo spoznali, da nl ..ke šole,-knjižnice itd., .kvalitetno pe- Zagreba. Tam so namreč, po na- mi manifestacijami/pozabljajo pa za vzgojo mladega 'bralca za do- z najkvalitetnejšimi deli naše" bre vzgoje brez prave clov* -.-j.—«- *■ ■ iz- veš dagsško-.svetovalho.in znanstveno šem zgledu7 vpeljali podobno ak- na ; prvotni namen tekmovanja: bro kn.. « . mladinske književnosti iz pretek- topline. „ ct nost mohirški organizaciji v šo- " aKako je s tekmovanjem pri v svojcih Poro&lu tudi predsedmk javnikl * d neprisiljen zbrani . odlomki sodobne povojne trud-. ^ i® bn" vloŽednnSegl8 taK ah. Kakšen je odnos otrok .do nas? Tekmovanje za bralno, znac- letošnje letne kontoence, pisate : sodoben naCin pridobijo ^laddga književnosti in ustrezni podatki d® J®, predstava .dfeg^0 dote organizacije m kakšni so njeni ko poteka ze -deveto leto in za- Leopold Suhodolčan. — Vse bolj braica z k b„ hkrati na tudi o avtoriih bo nedvomno učinko uspeh in pokazala, kaj la“ , to tucijev1red0-ne!lvTomvo "zSlr“0 SSSi&S»Kw35t^!3! "c SL?,Cel,e;1klj;i»S^“' vzgojni vplivi? Res je, da Zveza prijateljev Anketiranje v minulem letu je ' n ja za’bralno značko v marsičem mladine' usmerja največ svojih pokazalo, katere knjige imajo posodobila in prevetrila na šolah. -—..vvauje v oi-«uju uuuru. „115 tudi s sodobnimi kvalitetnimi moči ;prav v delo s pionirji v šo- učenci najraje, pokazalo, pa je naš dosedanji odnos otrok-knjiga., knjig se bo nedvomno razširilo dplj miadinsi-e kniiževnnsti ki iih lab. Kakšni So njeni resnični tudi nekatere pomanjkljivosti da- Veliko je šol, ki stopajo glede tudi v srednje- šole. Vneliano ie :__________________. .. ' ' 3 vzgojni vplivi, lahko Ič .približno, našn j e estetske vzgoji Otroci so tega že s časom, ki pogumno uve- ...—— ----------------, . . .... . ocenjujemo, kef do.zdaj nismo zbirali knjige, vredne^prizmrtjarljavjajo "sodobne Oblike v Vzgoji'Mariboru/ Idriji' ih'drugod. Ude» .- - 'M; K.' " za učitelje in vzgojitelje v šolah in drugih vzgojnoizobraževalnih zavodih v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1969____________ Na podlagi petega odstavka 66. člena zakola o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 ‘n petega odstavka 41. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67) objavlja rePubliški sekretariat za prosveto in kulturo fedni razpis prostih delovnih mest za učitelje in vzgojitelje v šolah in drugih vzgojnoizobra-ševalnih zavodih v SR Sloveniji v letu 1969. Rok za prijavo razpisa je 15 dni od dneva objave. Pri šolah, kjer to ni posebej navedeno, velja razpis za nedoločen čas. Prijava kandidata mora vsebovati: — osebne podatke (pri poročenih ženah tudi dekliško ime), rojstno ime, leto rojstva in stan; — strokovno in pedagoško izobrazbo: dovršene šole, usposobljenost za pouk, strokovni izpit, službeno dobo, posebno prakso; — življenjepis: osnovne podatke, potek službovanja, izvenšolsko udejstvovanje ter druge Morebitne okolnosti. Vsak kandidat vloži svojo prijavo neposred-no šoli oziroma zavodu, kamor prosi. Pri podružničnih oziroma oddelčnih šolah naj kandidati vložijo prijavo na matično šolo. Na razpis se lahko prijavijo tudi kandidati, prvikrat stopajo v prosvetno službo. Razpis je sestavljen po občinah. V razpisu se ^Porabljajo kratice z naslednjim pomenom: , VZG — vzgojitelj z diplomo vzgojiteljske šole, U — učitelj z diplomo učiteljišča, STU — strokovni učitelj z ustrezno strokov-n° izobrazbo, UPP — učitelj praktičnega pouka z ustrez-n° izobrazbo, PRU — predmetni učitelj z diplomo ustrez-skupine višje šole, P — profesor, inženir, ekonomist, pravnik, pravnik itd. z diplomo ustreznega visokošol-s* *!ega zavoda. Občina Ajdovščina Osnovna šola Boris Kidrič Ajdovščina — 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, STU ali PRU; 1 učitelj za fiziko in matematiko, PRU ali P. Stanovanj ni. Osnovna šola Dobravlje — 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P. Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Za določen čas (od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970) je razpisano naslednje delovno mesto: 1 učitelj za kemijo in biologijo, PRU ali P. Stanovanja po dogovoru. °snovna šola Vipava — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU , ali P. Na voljo so sobe. Občina Brežice Osnovna šola Artiče — 1 učitelj za glasbeni Pouk, PRU ali P, ki obvlada vsaj dva instrumenta (za nedoločen čas); 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P (za nedoločen čas). Na voljo sta stanovanji. Osnovna šola Bizeljsko — 1 učitelj za glasbeni Pouk, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU ali P. Občina Celje Osnovna šola XIV. divizije Dobrna — 1 učitelj matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za likovni in glasbeni pouk, PRU. Na voljo je družinsko stanovanje. ^ osnovna šola Celje — 1 učitelj za matema-tiko in fiziko, P ali PRU, enosobno stanova-n3e; i učitelj za zemljepis in zgodovino, P PRU, stanovanja ni; 1 učitelj za glasbeni 0 Pouk, PRU ali P. snovna šola Franja Vrunča Celje — Hudinja " 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali P, sta-Oovanja ni. Razpisna komisija Iv- OSNOVNE SOLE V CELJU razpisuje naslednji prosti delovni mesti: pČITELJA ZA MATEMATIKO IN fšZlKO, P ali PRU s strokovnim izpitom UCITELJA za razredni pouk, u s strokovnim izpitom Stanovanja ni. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Osn °vna šola Franja Vrunča Celje — Hudinja, Podružnica Ljubečna — 2 učitelja za razred-Pouk, U ali PRU (eden vodja podružnice). Rodnost ima poročen par. Komforno družin-QShr,° stanovanje. „,Vtla šola Šentjur pri Celju — 1 učitelj za |‘asbeni pouk, PRU; 1 vzgojiteljica za otro-Kl vrtec, VZG. Prošnje za razpisani mesti Javljajte na Svet šole do 20. 4. 1969. CELjE C&lovna skupnost °SNovne SOLE L CELJSKE ČETE UELje, Vodnikova 4 razpisuje naslednji delovni mesti: ^ClTELJA ZA SLOVENŠČINO, P ali pRU s strokovnim izpitom in 5-letno Prakso UCITELJA ZA TELESNO VZGOJO, P a*' PRU s strokovnim izpitom in 5-letno — ■ Etan, Prakso l0vanja ni! Osnovna šola Štore — 1 učitelj za tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P. Stanovanj ni. Osnovna šola bratov Dobrotinškov Vojnik — 1 pomočnik ravnatelja, U s petnajstletno pedagoško prakso, PRU z dvanajstletno pedagoško prakso, P z osemletno pedagoško prakso, družbeni delavec; 1 učitelj za slovenščino, P ali PRU (za nedoločen čas); 1 učitelj za tehnični pouk, P ali PRU (za eno leto); 1 učitelj za angleščino, P ali PRU (za nedoločen čas); 1 učitelj za zemljepis, P ali PRU (za nedoločen čas). Stanovanj ni. OSNOVNA SOLA »FRANCA KRANJCA" CELJE — POLULE razpisuje prosta delovna mesta, in sicer: 1 UCITELJA ZA RAZREDNI POUK, U ali PRU z večletno prakso, stanova-vanja ni 1 UČITELJA ZA RAZREDNI POUK ALI VARSTVENI ODDELEK, U ali PRU z večletno prakso — stanovanja ni UCITELJA ZA TELESNO VZGOJO, U ali PRU z večletno prakso — stanovanja ni. Vsa 3 delovna mesta so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Osnovna šola bratov Dobrotinškov Vojnik, podružnica Šmartno v Rožni dolini — 1 učitelj za razredni pouk, PRU ali U, praksa v elementarnem razredu, veselje do kulturno-prosvetnega dela ( za nedoločen čas), samsko stanovanje. Osnovna šola bratov Dobrotinškov Vojnik, podružnica Strmec — 1 učitelj za razredni pouk, PRU ali P (za določen čas), veselje do kulturno-prosvetnega dela, stanovanja ni. Gimnazija Celje — 2 učitelja za francoščino, P (B izpit iz ruskega jezika); 1 učitelj za geografijo, P. Stanovanj ni. Ekonomski šolski center Celje — 1 učitelj za angleščino in nemščino. P, stanovanj ni. Dom strokovnih šol Vere Šlandrove Celje — 1 vzgojitelj, PRU (prednost ima moški), praksa zaželena. Samsko stanovanje, opremljena soba in ugodni pogoji prehrane v domu. 5 Razpisna komisija ZAVODA IVANKE URANJEKOVE — POSEBNA OSNOVNA SOLA CELJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 9 ORTOPEDAGOGOV ZA RAZREDNI POUK 1 ORTOPEDAGOG ZA VZGOJNO DELO V INTERNATU 2 UCITELJA ZA TEHNIČNI POUK Pogoj: višja izobrazba, stanovanja ni. Šolski center za blagovni PROMET CELJE razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednja prosta delovna mesta: 1 DIPLOMIRANI EKONOMIST, P 1 UČITELJ ZA NEMŠČINO IN ANGLEŠČINO, P 1 NADZORNIK PRAKTIČNEGA POUKA, EKONOMIST, PRU Šolski industrijsko kovinarski center Store razpisuje 2 DELOVNI MESTI ZA UČITELJA STROKOVNE TEORIJE v poklicni šoli kovinarske stroke, P ali PRU Pogoji: isoka ali višja strokovna izobrazba; za-;lena je strokovna praksa in izkušnje pri rokovnem izobraževanju, sansko stanovanje. KMETIJSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER CELJE, Ljubljanska cesta 93 razpisuje prosti delovni mesti za: • UČITELJICO GOSPODINJSTVA za nedoločen čas, GVS • SAMOSTOJNO KUHARICO za nedoločen čas, KVALIFICIRANA KUHARICA obe delovni mesti je na voljo samsko novanje. GLASBENA ŠOLA V CELJU razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednja delovna mesta: • PROFESOR ALI PREDMETNI UČITELJ ZA KLAVIR • PROFESOR ALI PREDMETNI UČITELJ ZA VIOLINO • STROKOVNI UČITELJ ZA KITARO GOSTINSKA SOLA CELJE razpisuje naslednja delovna mesta: • UČITELJ ZA SLOVENŠČINO IN ESTETSKO VZGOJO. P • UČITELJ ZA EKONOMIKO PODJETIJ IN STROKOVNO RAČUNSTVO. EKONOMIST • UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO (18 učnih ur), P • UČITELJ ZA ITALIJANŠČINO (12 učnih ur), P Stanovanj Občina Cerknica Osnovna šola Cerknica — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P. Osnovna šola Cerknica, podružnica Begunje — 2 učitelja za razredni pouk, U (za šol. leto 1969/70). Osnovna šola 11. maj Grahovo pri Cerknici — 1 učitelj za angleščino in zgodovino, PRU. Nastop službe 1. 9. 1969. Osnovna šola Jožeta Krajca Rakek — 1 učitelj za kemijo in fiziko, PRU; 1 učitelj za matematiko, PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU; 1 učitelj za angleščino, PRU. Delovna mesta so razpisana za čas od 1. 9. 1969 do 31. 8. 1970. Stanovanj ni,: : ......... Osnovna šola Stari trg pri Ložu — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P: 1 učitelj za tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU; 1 učitelj za kemijo in biologijo, PRU ali P; 2 učitelja za razredni pouk, PRU. Občina Črnomelj Osnovna šola Črnomelj — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo, STU ali PRU; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU. Stanovanj ni. Osnovna šola Vinica pri Črnomlju — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P na osnovnih šolah Vinica in Podgrad. Samsko stanovanje zagotovljeno. OSNOVNA ŠOLA KOMANDANTA STANETA — DRAGATUŠ razpisuje naslednja delovna mesta: UČITELJA ZA ZGODOVINO IN ZEMLJEPIS, PRU ali P UCITELJA ZA NEMŠČINO, PRU ali P UCITELJA ZA SLOVENŠČINO, PRU ali P UČITELJA ZA GLASBENI POUK za šoli Dragatuš in Vinica Stanovanje je zagotovljeno za učitelja glasbenega pouka in za učitelja slovenščine. DELOVNA SKUPNOST GIMNAZIJE v Črnomlju razpisuje naslednja delovna mesta: 1 UCITELJA ZA SOCIOLOGIJO FILOZOFIJO IN PSIHOLOGIJO, (P) 1 UCITELJA ZA TELESNO VZGOJO IN PREDVOJAŠKO VZGOJO, (P) Na voljo je opremljena soba. Občina Domžale Osnovna šola Janko Kersnik Brdo, p. Lukovica — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P; 1 učitelj za likovni pouk, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P; 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P; 2 učitelja za angleščino, PRU ali P, eden za nedoločen, drugi za določen čas. Osebni dohodek po pravilniku o razdeljevanju OD. Ugodne prometne zveze z Ljubljano. Šola povrne polovico potnih stroškov. Osnovna šola Dob pri Domžalah — 1 učitelj za likovni in tehnični pouk, PRU ali P. Stanovanja ni. ! OSNOVNA ŠOLA »JURIJ VEGA" MORAVCE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — UČITELJ ZA SLOVENŠČINO—ANGLEŠČINO ALI SRBOHRVAŠČINO PRU ali P — UČITELJ ZA ANGLEŠČINO, PRU ali P — 2 UCITELJA ZA MATEMATIKO/N FIZIKO, PRU ali P ' — UČITELJ ZA TEHNIČNI POUK, PRU ali P — UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO, PRU ali P Na voljo so samske sobe in družinsko stanovanje. : ) STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI CENTER DOMŽALE razpisuje prosto delovno mesto • PREDAVATELJA STROKOVNIH PREDMETOV Pogoj: inženir strojništva I. ali II. stopnje. ZAVOD TEHNIŠKA SREDNJA USNJARSKA GALANTERIJSKA ŠOLA DOMŽALE razpisuje prosti delovni mesti • PROFESORJA MATEMATIKE • INŽENIRJA KEMIJE z najmanj 5 let prakse iz usnjarstva in strokovnim izpitom prosvetno-znanstvene stroke. Zahteva se znanje nemškega ali angleškega jezika. Osebni dohodki po pravilniku zavoda. Stanovanja ni na razpolago. Kandidati naj pošljejo prijave tajništvu zavoda v roku 15 dni po objavi razpisa skupaj z dokazili o dosedanji zaposlitvi in strokovni izobrazbi. Občina Dravograd Osnovna šola Velka — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P, stanovanja ni; 2 učitelja za razredni pouk, PRU ali U, stanovanja ni. Občina Gornja Radgona Osnovna šola Apače — 2 učitelja za razredni pouk (2. do 4. razred), PRU za razredni pouk ali U (za čas od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970), stanovanja ni; 1 učitelj za razredni pouk (5. razred), PRU za razredni pouk ali U (za nedoločen čas), stanovanja ni; 1 učitelj za slovenščino, U (za določen čas), PRU (za nedoločen čas), stanovanja ni; 1 učitelj za nemščino in srbohrvaščino, PRU ali U (za določen čas), stanovanja ni; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali U (za določen čas), stanovanja ni; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU (za nedoločen čas — stalna zaposlitev) ali U (za določen čas), samska soba; 1 učitelj za telesno vzgojo (moški), STU ali U (za določen čas), stanovanja ni; 1 učitelj za glasbeni in likovni pouk ter gospodinjstvo, PRU (za nedoločen čas — stalna zaposlitev) ali U (za določen čas), stanovanja ni. Osnovna šola Gornja Radgona — ravnatelj in 1 pomočnik ravnatelja, PRU z desetletno pedagoško prakso; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU. Družinskih stanovanj ni na voljo. Osnovna šola Kapela — 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učiteljica za telesno vzgojo, PRU ali P. Osnovna šola Slatina Radenci — 1 učitelj za zgodovino in glasbo, PRU. Osnovna šola Stogovci, p. Apače — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU; 1 učitelj za nemščino in likovni pouk, PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk in gospodinjstvo, PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za biologijo in telesno vzgojo, PRU. Osnovna šola Videm ob Ščavnici — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU (za določen čas), 1 učitelj za slovenščino in zgodovino, PRU (za določen čas); 1 učitelj za nemščino, PRU (za določen čas). Na voljo so samske sobe. Posebna osnovna šola Gornja Radgona — 1 učitelj za tehnični pouk, PRU. Gostinska šola Radenci — 1 učitelj za slovenščino in nemščino, P; 1 učitelj za angleščino in nemščino, P; 1 učitelj kuhanja, STU s končano hotelsko šolo in petletno prakso v gostinstvu. Pri prvih dveh delovnih mestih sta lahko skupini predmetov tudi obrnjeni. Samske sobe. Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI NEGOVA razpisuje naslednja delovna mesta: DELOVNO MESTO RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo ali visoko šolsko izobrazbo; — da ima najmanj 5 let vzgojno izobraževalne prakse DELOVNO MESTO UČITELJA ZA MATEMATIKO Predmetni učitelj za matematiko Stanovanja ni! Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. i Občina Grosuplje Osnovna šola Grosuplje — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; stanovanj ni, ugodne prometne zveze. Osnovna šola Grosuplje, podružnica Šmarje — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P. Stanovanja ni. Osnovna šola Stična — 1 učitelj za razredni pouk, U (za deset mesecev), samska soba; 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino in knjižnico, PRU ali P; 1 učitelj za nemščino, PRU ali P; 2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU. ________* St. 7 Osnovna šola Stična, podružnica Višnja gora — 1 vodja podružnice (po možnosti germanist), U, PRU ali P s strokovnim izpitom, stanovanje; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P. Osnovna šola Stična, podružnica Zagradec — 1 učitelj za razredni pouk, U (za deset mesecev). ";.5 \ vv) Osnovna šola Šentvid pri Stični — 2 učitelja • za matematiko in fiziko, PRU ali- P, samsko stanovanje; 1 učitelj za nemščino, PRU ali iP, samsko stanovanje; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P (za določen čas), stanovanja ni; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU, stanovanja ni; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P, samsko stanovanje. Posebna osnovna šola pri Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino Šentvid pri Stični — 1 učitelj Za matematiko in fiziko, P ali PRU, stanovanja ni. GIMNAZIJA STIČNA razpisuje prosto delovno mesto • PROFESORJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO za''nedOlč'ččn'čas' ^ ‘ ' ' ' ' ' Novo družinsko stanovanje je zagotovljeno v novem bloku v Ivančni gorici. Občina Hrastnik Nižja glasbena šola Hrastnik —; 1 učitelj za klavir, P ali STU; 1 učitelj za harmoniko, PRU ali STU. Razpisna komisija OSNOVNE SOLE NARODNEGA HEROJA RAJKA V HRASTNIKU razpisuje, prosto delovno mesto . O UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO — PRU, P za nedoločen čas Občina Idrija Osnovna šola dr. Franceta Močnika Cerkno — .. 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali x p; i učitelj za slovenščino in knjižničarstvo, ■ PRU ali P; 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU; 1 učitelj za slovenščino in srbohrav-ščino, PRU ali P (za določen čas); 1 učitelj za angleščino, PRU ali P (za določen čas). Osnovna šola Jožeta Mihevca Idrija, podružnica Vojsko — 2 učitelja za razredni pouk (za eno leto), U z diplomo ali PRU za razredni , pouk; 1 učitelj za razredni pouk (za nedolo-" čen čas), U z diplomo ali PRU za razredni pouk. Stanovanje v šoli. Osnovna šola Jožeta Mihevca Idrija, podružni-. ca Čekovnik — 1 učitelj za razredni pouk \ (za nedoločen- časR.U z dipRmvo-«!! PRU.,za razredni pouk. Na voljo je stanovanje v šoli. iiVKi inv SVET OSNOVNE SOLE SP. IDRIJA razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ZA BIOLOGIJO, KEMIJO IN SPOZNAVANJE NARAVE (TSM) za nedoločen čas Pogoji: PRU ali P za biologijo in kemijo — z diplomo. Rok prijave kandidatov je 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidate bomo obvestili o Izbiri v 14 dneh od poteka roka prijave. Občina Ilirska Bistrica Osnovna šola Kuteževo, p. Ilirska Bistrica — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU. Osnovna šola Podgrad — 1 učitelj za matemati-. ko in fiziko, P ali PRU; 1 učitelj za nemščino in angleščino, P ali PRU. Oba učitelja bi morala poučevati še kakšen drug predmet, , da bi dopolnila učno obveznost. Stanovanj ni. V- Delovna skupnost OSNOVNE SOLE PREGARJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — UČITELJ ZA SLOVENŠČINO IN ANGLEŠČINO (PRU) — UČITELJ ZA ZGODOVINO IN ZEMLJEPIS (PRU) — učitelj za Matematiko in FIZIKO (PRU) — UČITELJ ZA TEHNIČNI POUK — KOMBINACIJA S TELESNO VZGOJO, LIKOVNI POUK ALI GLASBENI POUK (PRU) OSNOVNA SOLA JELSANE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: • UČITELJA ZA SLOVENŠČINO IN ANGLEŠČINO, PRU z diplomo • UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, PRU z.diplomo ; . • UČITELJA ZA ZGODOVINO IN ZEMLJEPIS, PRU z diplomo gostinski Šolski center izola razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — učitelj za slovenščino. z estetsko vzgojo in z enim -izmed naslednjih tujih jezikov: italijanščina, nemščina, francoščina, angleščina — P — UČITELJ DVEH IZMED NASLEDNJIH TUJIH JEZIKOV: italijanščina,: nemščina, francoščina, angleščina — PRU ali P — UČITELJ ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA — P — UČITELJ TELOVADBE — P — UČITELJ STREŽBE natakar s hotelsko šolo in strokovnim izpitom-pedagoške stroke Nastop službe 1. septembra 1969. Stanovanja po dogovoru. Na podlagi sklepa sveta šole OSNOVNE SOLE VOJKE SMUČ V IZOLI razpisujemo za šolsko leto 1969 70 naslednja prosta delovna mesta: 2 PROSTI DELOVNI MESTI UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA Pogoji: PRU ali P 1 PROSTO DELOVNO MESTO UČITELJA TELESNE VZGOJE Pogoji: PRU ali P - Občina Jesenice Osnovna šola Prežihov Voranc Jesenice — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; l'učitelj ' za likovni pouk, PRU ali P. Osebni prejemki po Pravilniku o delitvi OD. Stanovanja ni. Nastop službe 1. septembra 1969. Osnovna šola Koroška Bela — 2 učitelja za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P (za polovični delovni čas); 1 učitelj za likovni pouk, PRU ali P (za polovični delovni čas). Pogoj: diploma! Razpis je veljaven 15 dni po objavi v časopisu. Stanovanj ni. Osnovna šola Kranjska gora — 1 učitelj za matematiko in fiziko; 1 učitelj' za slovenščino in srbohrvaščino, PRU. Prostih stanovanj ni. Osnovna šola Mojstrana — 1 učitelj- za matematiko in fiziko, PRU ali P (za polni delovni čas). . ; Osnovna šola Žirovnica — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za - teh-ni|ni in likovni pouk, PljU. ^ ; o . ;.-I A‘. '-i ' -- ? TEHNIŠKA SOLA STROJNE IN METALURŠKE STROKE PRI ŽELEZARSKEM IZOBRAŽEVALNEM CENTRU JESENICE A ‘ ' '• . r .'* * 1• ‘f' - "i : -'S razpisuje • ; v: , , : - -. v ?; naslednja delovna mesta: • MATEMATIKA 1-, FIZIKA s fakulteto • STROJNEGA INŽENIRJA > s fakulteto • metalurškega inženirja s fakulteto -' - .. _ - • . r ■ - • — -■ r ■- . . - u. A ^ Nastop službe 1. 9. 1969, .Osebni-prejemki po pravilniku zavoda. -Samsko stanovanje. ' - ' ; '' ‘ Prošnje: vložite na upravo v 15 dneh po razpisu. . i;"r Občina Kamnik - ...- 5a:;Vv>I f 1 socialni delavec, PRU (polovični delovni čas' in pol na posebni osnovni šoli). Proste sobote. Samska in družinska stanovanja po dogovoru; OSNOVNA SOLA »DRAGOTINA KETTEJA« V ILIRSKI BISTRICI razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 2 UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, P ali PRU 1 UČITELJ ZA GLASBENI POUK — PRU Stanovanj ni. OSNOVNA SOLA »TONE ČUFAR« JESENICE razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1 UČITELJ ZA SLOVENSKI JEZIK, P ali PRU 1 UČITELJ ZA ANGLEŠKI JEZIK, P ali PRU 1 UČITELJ ZA MATEMATIKO — FIZIKO, P ali PRU 1 UČITELJ ZA GLASBENI POUK s polovičnim delovnim časom (učno obveznost dopolnjuje na osnovni- šoli Koroška Bela), P, PRU ali STU. Stanovanj ni na voljo. Razpisna komisija POSEBNE OSNOVNE SOLE JESENICE razpisuje - - 2 DELOVNI MESTI ZA UČITELJA ORTOPEDAGOGA z višjo ali visoko izobrazbo... 1 DELOVNO MESTO ZA UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA z dokončano ustrezno izobrazbo na višji šoli - , Vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju- pogojev naj kandidati pošljejo komisiji naslovne šole. Ponudbe sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa.’ (r Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja pri POSEBNI OSNOVNI SOLI KOČEVJE razpisuje prosto delqvno,,mesto •. /♦RAVNATELJA' Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo defektološko izobrazbo; — da imajo 5 let delovne prakse- na--j posebni šoli ...... ,, Delovno mesto se lahko zavzame takoj ali 1. septembra 1969. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. T { i i i i GIMNAZIJA JESENICE razpisuje nasledja prosta učno-vzgojna mesta: 2 DELOVNI MESTI; ZA MATEMATI-KO-FIZIKO, P 1 DELOVNO MESTO ZA KEMIJO — BIOLOGIJO, P 1 DELOVNO MESTO ZA SOCIOLOGIJO, FILOZOFIJO IN PSIHOLOGIJO, P Stanovanja, bodo prihodnosti.. . Delovna skupnost OSNOVNE SOLE HRVATINI 4 občina Koper, razpisuje, nasledja . . ' delovna mesta: ‘ , • 1 UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK. 5 PRU ali P |i 1 UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK, i PRU ali p 1 UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO, PRU ali P - ], Stanovanja po dogovoru. ‘ ---- - p Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja OSNOVNE ŠOLE JANKA PREMRLA-VOJKA V KOPRU razpisuje delovno mesto ♦ RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole, imeti 'morajo srednjo, -višjo ali visoko izobrazbo in 10 let pedagoške prakse. Kandidati morajo predložiti dokaze, da p izpolnjujejo razpisne pogoje ter podatke o svojem dosedanjem delu v drugih organizacijah in organih. Vloge morajo kandidati predložiti V dvajsetih dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Janka Premrla-Vojka Koper, komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja šole. f > ; V . - - „ • ■ : :.V_ •••"'- ;• • > T - : ŠOLSKI CENTER KOVINARSKE STROKE KOPER razpisuje dve prosti delavni mesti učnega osebja: PROFESORJA ZA TELESNO VZGOJO, P, (moški) UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA, STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA, UPP Pogoji: Za prvo delovno mesto je potrebna visoka šola za telesno vzgojo (P), za drugo pa kvalifikacija strojnega ključavničarja in tehniška šola strojne stro- r ke (UPP). < Poskusno delo 6 mesecev. Stanovanja ni. \ OBČINSKI SVET LJUDSKE TEHNIKE KOPER razpisuje delovno mesto INŠTRUKTORJA TEHNIČNE VZGOJE ' v domu-mladih • tehnikov Koper Pogoji: predmetni učitelj ali učitelj teh'-' nične vzgoje s poznavanjem vsaj dveh * od naslednjih dejavnositi: vodno -in. zračno modelarstvo, maketarstvo, fotografija in radioamaterštvo Zainteresirani dobe vsa pojasnila pri občinskem odboru Ljudske tehnike v Kopru. Občina Kranj Osnovna šola Davorin Jenko Cerklje na. Gorenjskem — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU, 1 učitelj za slovenščino, PRU; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU; 1 učitelj za matematiko, PRU; 1 učitelj za razredni pouk, U; 1 vzgojiteljica za delo s predšolskimi otroki, VZG; 1 otroška negovalka. Stanovanj ni. Osnovna šola Simon Jenko Kranj — 1 učitelj za telesno vzgojo. PRU ali P; 1 učitelj z matematiko, PRU ali P. Sola nima stanovanj. Osnovna šola Matija Valjavec Preddvor -• J učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU,* učitelj za telesno vzgojo in biologijo, PRU ali P. Osnovna šola Predoslje — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU; 1 učitelj za zemljepis in zgo do vino, PRU; 1 učitelj za likovni in tehničn pouk, PRU. Šola nima stanovanj. Osnovna šola Stanka Mlakarja Šenčur Jj10,' telj za matematiko in fiziko, PRU ali P diplomo!). Stanovanja ni. Kandidati naj pu Ijejo prijave do 1, junija 1969. na razpolago v. bližnji Osnovna šola . Gračišče .— 1 'učitelj za italijanščino (13. ur), kemijo (4 ure), telesno, vzgojo (7 ur), PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk (12 ur), glasbeni pouk (6 ur), gospodinjski pouk (1 ura), G PD (2 uri), PRU ali P. Stanovanj ni. Osnovna šola Janka Premrla-Vojka Koper — 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj' za matematiko in fiziko;'PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P (za deset mesecev); 1 učitelj za italijanščino, PRU ali 'Pl > ’ - ' ' " ' " " Osnovna' šblh Pinka Tomažiča Koper — 1 po- ' močnik ravnatelja, PRU ali P z desetletno prakso; 2 učitelja za angleščino in italijanščino, PRU ali P; 1 'učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 psiholog, P; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P. Osnovna šola Marezige — 1- učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali . P; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P: 1 učitelj za. zgodovino'iri zemljepis, PRU aU R- Pri vseh razpisanih mestih — dopolnjevanje učne obveznosti pb dogovoru. Osnovna šola 'Elvira "Vatovec Prade — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P, stanovanje po dogovoru; 1 učitelj za italijanščino, PRU ali P, stanovanje po dogovoru, - Osnovna šola Elvira Vatovec. Prade, predšolski, oddelek v Pobegih — 1 otroška negovalka, . VZG (polovični delovni čas), stanovanja m..' Osnovna ..šola Škofije — 1 učitelj za slovenščino, PRU, 1 učitelj za angleščino, PRU. POSEBNA OSNOVNA ŠOLA KRANJ razpisuje delovna mesta za nedoločen čas ♦ 4 ORTOPEDAGOGE, PRU ♦ 1 LOGOPEDA, PRU P°^ dokončana PA z diplomskim izpitonb — sklenitev; delovnega razmerja 1. tembra 1969, . — stanovanja ni. - Razpisna komisija bo sprejemala prijav do 30. aprila 1969. \ POKLICNA ŠOLA ZA SLIKOPLESKAR’ SKO STROKO KRANJ, Cankarjeva 2 razpisuje za šolsko leto 1969/70 delovno mesto UClTBptfA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA za nedoločen čas .' : Pogoj: profesor. .Stanovanja-ni.-K sodelovanju pa vabimo honorarne uči telj e z manj' kot' polovično -zaposh „ ZA LIKOVNI POUK, ZDRAVSTVA. VARSTVO PRI DELU, ORGANIZA JO IN EKONOMIKO PODJETJA, *. LESNO VZGOJO, TEHNOLOGIJO m TERIALA IN PRAKTIČNI POUK ž ustrezno strokovno _ izobtaz'?0- V: v V: t' . i V Delovna skupnost POKLICNE SOLE KOVINARSKE IN ELEKTRO STROKE V KRANJU, Cankarjeva 2, razpisuje dve delovni mesti za UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV KOVINARSKE STROKE za nedoločen čas Pogoji:' diplotnirani inženir ali inženir I. stopnje strojne stroke z odsluženim vojaškim rokom Stanovanja ni na razpolago. Nastop službe s 1. septembrom 1969. V- n' ■' gimnazija kranj razpisuje naslednja delovna mesta: 1 UČITELJ ZA FIZIKO-MATEMATIKO — P 1 UČITELJ ZA MATEMATIKO-FIZIKO — P 1 UČITELJ ZA SOCIOLOGIJO IN OSNOVNE LIKOVNE UMETNOSTI — P * SVET SOL TEKSTILNEGA CENTRA V KRANJU razpisuje naslednja prosta delovna mesta: l NA TEHNIŠKI TEKSTILNI SOLI:, 1. UČITELJA MATEMATIKE-FIZIKE, 2. UČITELJA TEKSTILNIH SUROVIN IN FIZIKALNIH PREISKAV, 3. UČITELJA VEZAV PLEtjSNIN IN DEKOMPOZICIJE PLETENIN, 4. UČITELJA' ZGODOVINE, 5. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA 6. UČITELJA KONFEKCIJE N. NA- POKLICNI SOLI: 7. UČITELJA STROKOVNEGA i RAČUNSTVA 1 ■ ' ' < . ; ; Pogoj: dovršena 2. stopnja fakultete z di-plomo. , . ........ „ • Delovna mesta od 1. do 3. so razpisana za nedoločen čas od 4. do 7. pa za določen čas, in sicer od 1. 9. 1969 do 10. 6. p. 1970. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom dokumente o strokovnosti naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi raz-£lsa na naslov: , . . Tehniška tekstilna šola Kranj, Cesta Sta-Oeta Žagarja 33. Razpisna komisija za delovno mesto 4 ravnatelja ! ; v : Osnovne šole matija valjavec v PREDDVORU * razpisuje delovno, mesto . , ' ■ • RAVNATELJA I kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: . '— da je učitelj osnovne šole, predmetni, učitelj ali profesor — s strokovnim izpitom, — da ima najmanj 10 let učhovzgojne prakse,. A-andidat mora k vlogi priložiti: — dokazilo o izobrazbi, 1 , — Opis dosedanjega službovanja, — potrdilo 0 nekaznovanju, p potrdilo, da ni v kazenskem postopku, .njave pošljite na naslov: Razpisni komi-Pri osnovni šoli Matija Valjavec, v siji' Predd ■voru najkasneje 15 dni po objavi. Občina Krško °vvna šola Adam Bohorič Brestanica — 1 za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj S .tehnični P°uk in £izikP' PRU ali P; 1 dči- razreclni pouk, U (za čas Od 1. 9. 1969 , 30. g. 1970), Razpis velja do zasedbe de- vnih mest. 0S Občina Laško dovria j0ia Primoža Trubarja Laško — 1 uči-hčn za ' slovenščino, PRU ali P (polovična fbn Zveznost); 1 učitelj za matematiko in pjtu PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, tebn t RRrf 0snovna šola Laško — 3 ortopedagogi, y ali U (izredni .slušatelj, ortopedagogike, Učit,*6 °Pravi' učiteljski strokovni izpit); 1 tek-.j za telesno vzgojo, PRU; 1 učitelj za nnični pouk, PRU. Osn Občina Lenart aii^ šola Cerkvenjak — ravnatelj, U, PRU letnP £izobrazba pedagoške smeri) z vsaj pet-sPlo“ • Prevzgojno prakso, ustrezati mora Srh*tem pogojem; 1 učitelj za slovenščino in kem-.te^ščino, PRU; 1 učitelj za biologijo in pRU; 1 učitelj za telesno vzgojo, 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, koviv 1 učitelj za razredni pouk, ]U s stro-tajJjVte izpitom ali PRU; 1 računovodja-Pt.a|:k’ ekonomska srednja šola s , triletno teor= Q' Poskusno delo tri mesece. Kandidati k°viy °. Priložiti k prošnji dokazila o stro-skem' teobrazbi, potrdilo, da niso v kazen-hjem Postopku in kratek življenjepis. Proš-šoie Pošljejo razpisni komisiji osnovne d tezn; ^te-kvenjak v roku 15 dni od objave Us"°VnaSaf '£’renutno ni stanovanj. 1 ui... sola Lenart v Slovenskih goricah — 1 ufiti- za fehnični pouk in fiziko, PRU; odcjpiu ^ ~ defektolog za razredni pouk v kovni Posebne šole, PRU; 1 učitelj ža li-"Ost i,-j0u^’ PRU (dopolnjuje učno obvez-spodirn*6*1 sosednih šolah); 1 dčitelj za gori v dv«,u* ■ • PRU (dopolnjuje učno obveznost 0shoVna h, Sosednih šolah). - 29 sim*- Ščavnica Lokavec — 1 učitelj 1 učiti,enšžino in srbohrvaščino, PRU ali P; ' ** 'jnlii3 za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj teatematiko, PRU- ali P. Občina Lendava Osnovna šola France Prešeren Črensovci — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU; 1 učitelj za nemščino, PRU; 1 učitelj za matematiko, PRU; 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk in GO ali temelje socialistične morale. Osnovna šola Joško Talanyi-Janez Dobrovnik — 1 učitelj za nemščino, glasbeni pouk in gospodinjstvo, PRU z aktivnim znanjem slovenščine in madžarščine. Stanovanja ni. Osnovna šola Drago Lugarič Lendava — 2 učitelja za razredni pouk, U (obvezno je znanje slovenščine in madžarščine); 1 učitelj za slovenščino, P ali PRU; 1 učitelj za madžarščino, P ali PRU; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, P ali PRU (obvezno znanje slovenščine in madžarščine); 4 učitelji za matematiko in fiziko, P ali PRU. Stanovanj ni. Prošnje pošljite na svet šole. Osnovna šola Jože Kramar Juš Lendava — 1 učitelj-defektolog za posebni oddelek, PRU. Osnovna šola Vinka Megle Odranci — 1 učitelj za nemščino, PRU; 1 učitelj za zemljepis in zgodovino, PRU (za določen čas, od 1. 9. 1969 do. 30. 6. 1970). Na voljo sta samski sobi. Osnovna šola Štefan Kovač Turnišče — 2 učitelja za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; I učitelj za glasbeni in likovni pouk, PRU; 1 učitelj za nemščino, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P. Samska stanovanja so zagotovljena v privatnih hišah. j J Delovna skupnost ^ OSNOVNE SOLE PREŽIHOV VORANC i BISTRICA V SREDNJI BISTRICI J p. Crenšovci i razpisuje f prosta mesta učiteljev za predmetni f pouk in to: f • SLOVENSKI JEZIK — PRU, P f za nedoločen čas £ • KEMIJA-BIOLOGIJA — PRU, P f za nedoločen čas \ • NEMŠČINA - SRBOHRVAŠČINA — J PRU, P — za nedoločen čas ^ • MATEMATIKA-FIZIKA — PRU, P i za nedoločen čas: od 1. 9. 1969 a do 30. 6. 1970 \ • ZEMLJEPIS-ZGODOVINA - PRU, P t za nedoločen čas: od 1. 9. 1969 £ do 30. 6. 1970 i J Občina Litija Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija — 2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P. Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija, podružnica Vače — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU. Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija, podružnica Polšnik — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU. Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, stanovanja ni; 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P, stanovanj ni. Ugodne prometne zveze z Ljubljano. Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji, podružnica Javorje — 1 učitelj za razredni pouk, U, samsko stanovanje. Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji, podružnica Mamolj — 1 učitelj za razredni pouk, vodja šole, U, samsko stanovanje; 1 učitelj za razredni pouk, U, samsko stanovanje. Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji, podružnica Primskovo — 1 učitelj za razredni pouk, U, samsko stanovanje. Občina Ljubljana-Bežigrad Vzgojno varstveni zavod Jelka — 1 vzgojiteljica, VZG, stanovanja ni. Vzgojno varstveni zavod Mladi rod Ljubljana, Peričeva 6 — 4 vzgojiteljice, VZG; 1 otroška sestra s končano šolo za medicinske sestre — pediatrična smer. Stanovanj ni. Osnovna šola Boris Kidrič Ljubljana, Matjaževa 4 — 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU. Prijave sprejema svet šole 15 dni po objavi razpisa. Razpisna komisija VVZ »REZKE DRAGAR« ČRNUČE 18 b razpisuje prosto delovno mesto • DIREKTORJA s 1. avgustom 1969 Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še posebne pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo pedagoške smeri in pet let prakse v vzgojno izobraževalnem delu, — da ima srednjo strokovno izobrazbo pedagoške smeri, diplomo in desetletno prakso, — da ima strokovni izpit, — da ima moralne kvalitete in organizacijske sposobnosti. Prošnje z dokazili o strokovnosti, potrdilo o nekaznovanju, roj. list in potrdilo o državljanstvu pošljite do 30. maja 1969 razpisni komisiji zavoda. 7 GRADBENI ŠOLSKI CENTER »IVANA KAVČIČA« DOM VAJENSKE ŠOLE, LJUBLJANA, Titova cesta 89a, razpisuje 2 PROSTI DELOVNI MESTI VZGOJITELJA Pogoj: predmetni učitelj ali profesor. Občina Ljubljana-Center Vzgojno varstveni zavod Novi trg Ljubljana, Novi trg 5 — 1 vzgojiteljica za predšolski oddelek, VZG, stanovanja ni. Osnovna šola Majde Vrhovnik Ljubljana, Gregorčičeva 16 — 1 psiholog-pedagog, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 3 učitelji za oddelke podaljšanega bi- vanja, U ali PRU; 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU (za čas od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970). Osnovna šola Prežihov Voranc Ljubljana, Prežihova 8 — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P. Osnovna šola narodnega heroja Toneta Tomšiča Ljubljana, Šaranovičeva — 1 učitelj za matematiko in fiziko, P ali PRU (za nedoločen čas); 1 učitelj za glasbeni pouk, P ali PRU (za čas od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970). Svet šole pri II. GIMNAZIJI V LJUBLJANI, Šubičeva 1 razpisuje delovno mesto • UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, P za nedoločen čas TEHNIŠKA ŠOLA ZA ELEKTROTEHNIŠKO STROKO LJUBLJANA razpisuje prosti delovni mesti 1 DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA 1 DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE — šibki tok Eden od posebnih pogojev je, da ima kandidat triletno prakso v stroki. f Svet šole pri J OSNOVNI ŠOLI LEDINA-LJUBLJANA \ razpisuje delovno mesto i • UČITELJA MATEMATIKE i za nedoločen čas J Pogoj: predmetni učitelj ali profesor, i Prijave pošljite do 10. maja 1969 na osnov-i no šolo Ledina, Ljubljana, Komenskega 19. Razpisna komisija ŠOLSKEGA CENTRA ZA VZGOJO PISARNIŠKIH KADROV LJUBLJANA razpisuje prosta delovna mesta profesorjev za nedoločen čas za naslednje predmete: • UPRAVNO-PRAVNE PREDMETE • EKONOMSKE PREDMETE • MATEMATIKO IN FIZIKO • TELESNO VZGOJO Nastop 1. septembra 1969. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o ustrezni visoki izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Šolski center za vzgojo pisarniških kadrov, Ljubljana, Trg revolucije 2/II. Občina Ljubljana-Moste-Polje Osnovna šola Ljubljana-Polje, centralna šola Polje — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU. Osnovna šola Ljubljana-Polje, podružnica Dolsko — 1 učitelj za razredni pouk, U. Osnovna šola Vide Pregare Ljubljana, Moste-Polje — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino in angleščino, PRU ali P. OSNOVNA ŠOLA KETTEJA IN MURNA j CENTRALNA OSNOVNA ŠOLA l LJUBLJANA-MOSTE-POLJE J razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednja delavna mesta: • UČITELJ ZA SLOVENŠČINO IN i SRBOHRVAŠČINO, PRU ali P f za nedoločen čas s polnim delovnim t časom i • UČITELJ ZA FIZIKO IN \ MATEMATIKO, PRU ali P # za določen čas s skrajšanim delovnim r časom f • UČITELJ ZA TEHNIČNI POUK, PRU J za nedoločen čas s skrajšanim delovnim J časom J • UČITELJ ZA RAZREDNI POUK, U 4 za podružnično šolo v Spodnji Hrušici 4 pri Ljubljani 4 Na vsa prosta delovna mesta se lahko pri- ) javijo tudi pripravniki. Trimesečna po- t skusna doba. Stanovanja ni. t VI. GIMNAZIJA LJUBLJANA- MOSTE razpisuje delovno mesto • PROFESORJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen delovni čas Občina Ljubljana-šiška Osnovna šola Hinka Smrekarja Ljubljana, Ljubeljska c. 2 — 1 pomočnik ravnatelja, P. PRU ali U z najmanj desetletno vzgojno-izobraževalno prakso (prednost ima diplomirani pedagog); 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU. Stanovanj ni. II. osnovna šola heroja Alojza Kebeta Ljublja-na-Šentvid — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU. Za obe delovni mesti je pogoj diploma. Stanovanj ni. Osnovna šola Simon Jenko Smlednik — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P (12 ur v kombinaciji z likovnim poukom). Osnovna šola Franc Marn Vodice nad Ljubljano — 1 učitelj za likovni pouk, PRU. Svet OSNOVNE ŠOLE VALENTINA VODNIKA LJUBLJANA, Vodnikova 162 razpisuje naslednja delovna mesta 2 UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, PRU ali P za nedoločen čas 1 UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK Z OSNOVAMI FIZIKE, PRU za nedoločen čas 1 UČITELJA ZA ZEMLJEPIS, PRU, P za nedoločen čas od 21. 4. do 26. 6. 69 1 UČITELJA ZA LIKOVNO VZGOJO, PRU ali P za določen čas od 21. 4. do 26. 6. 1969 Poseben pogoj: učitelji za nedoločen čas bodo sprejeti po dvomesečni poskusni dobi. Kandidati naj v 15 dneh po objavi pred-lože kolkovane prošnje z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom razpisni komisiji osnovne šole Valentina Vodnika. Razpisna komisija pri J VZGOJNEM ZAVODU FRANA MILČINSKEGA V SMLEDNIKU i razpisuje sledeča prosta delavna mesta f za nedoločen čas: f — VZGOJITELJA — DEFEKTOLOGA (moški) — UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK — PRU ali P — UČITELJA ZA ZGODOVINO IN ZEMLJEPIS — PRU ali P Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o zahtevani izobrazbi na naslov: Vzgojni zavod Frana Milčinskega v Smled-nilsu z oznako »za razpisno komisijo«. Poskusno delo traja eno leto. Razpisna komisija J GIMNAZIJE LJUBLJANA-ŠENTVID i razpisuje i naslednja prosta delovna mesta: f • POMOČNIKA RAVNATELJA i Pogoj: visoka izobrazba z diplomo in stro- f kovnim izpitom, najmanj 5 let uspešne f pedagoške prakse in sposobnost za f opravljanje vodstvenih poslov. Pomoč- f nik ima 10 ur pedagoške obveznosti v f razredu. f • SLAVISTA, P strokovni izpit J • SOCIOLOGA £ pripravnika 4 • MATEMATIKA-FIZIKA, P J strokovni izpit f •FIZIKA-KEMIKA, P $ strokovni izpit f • UČITELJ KEMIJE J ali ing. kemije s strok, izpitom 5 • UČITELJA TELESNE VZGOJE, P f Prednost imajo kandidati z ustrezno viso- r ko izobrazbo pod A, pedagoško prakso in r strokovnim izpitom. Mesto sociologa lahko ^ zasede pripravnik. Dohodek po pravilniku. # Stanovanj ni. r Občina Ljubljana Vič-Rudnik Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P s strokovnim izpitom; 1 učitelj za likovni pouk, PRU ali U s strokovnim izpitom; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P s strokovnim izpitom. Na voljo samska soba. Ugodne avtobusne zveze z Ljubljano. Osnovna šola Dobrova pri Ljubljani — 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko; PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk. PRU (s polovičnim delovnim časom). Pogoj: Pedagoška akademija. Z Ljubljano so ugodne avtobusne zveze. Osnovna šola Ljuba Šercerja Ig pri Ljubljani — 1 učitelj za zemljepis in glasbeni pouk ali za zemljepis in zgodovino. PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko. PRU ali P; 1 učitelj za matematiko (5 ur) in fiziko (6 ur), PRU ali P za določei čas; 1 učitelj za gospodinjski pouk in knjižničar, PRU ali P; 1 učitelj za razredni pouk na centralni šoli Ig, U ali PRU, zaželena praksa. Stanovanja ni. Dobre prometne zveze z Ljubljano. Stroški za prevoze povrnjeni. Osnovna šola Ljuba Šercerja Ig pri Ljubljani, podružnica Golo — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU, zaželena praksa. Stanovanje. Osnovna šola Ljubljana-Vič — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P. Osnovna šola Polhov Gradec — 1 učitelj za razredni pouk, U (za čas od 1. 9. 1669 do 30 6. 1970); 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P; 1 učitelj za srbohrvaščino in slovenščino, PRU ali P (za čas od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970); 1 učitelj za angleščino in slovenščino (srbohrvaščino), PRU ali P (za čas od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970). Ugodne prometne zveze. Na voljo je samsko in družinsko stanovanje. Osnovna šola Škofljica — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P (od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970) 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P (od 1 9 1969 do 1. 2. 1970); 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P. Stanovanj ni, vendar so zelo ugodne zveze z vlaki in avtobusi. (Vsako uro in tudi med tem.) SVET OSNOVNE ŠOLE TRNOVO, LJUBLJANA razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednja delovna mesta: — 2 UČITELJA ZA RAZREDNI POUK za določen čas — učiteljišče z diplomo — PREDMETNI UČITELJ ZA SRBOHRVAŠKI IN SLOVENSKI JEZIK, za določen čas — diploma PA — PREDMETNI UČITELJ ZA MATEMATIKO, za določen čas, — diploma RA — 2 UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK za določen čas — diploma PA OSNOVNA ŠOLA HORJUL PRI LJUBLJANI razpisuje: 1 UČITELJ ZA SLOVENSKI JEZIK — SRBOHR V ATSKI JEZIK (ALI ZA SLOV. J. — KNJIŽNIČARSTVO ALI ZA SLOV. J. — ANGLEŠKI JEZIK) PRU ali P, ki ima tudi veselje za re-■ žijo. Delovno mesto ZA NEDOLOČEN CAS, nastop službe s 1. septembrom 1869. Zagotovljena 1 soba, ugodne avtobusne zveze z Ljubljano (18 km). Svet Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, Langusova 16 razpisuje prosta delovna mesta 5 VZGOJITELJEV ZA DELO V INTERNATU V poštev pridejo kandidati — diplomanti defektološkega oddelka PA, ter vzgojitelji in učitelji, k; se obvežejo opraviti študij tiilopedagogike na PA. Moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Kandidati morajo zadostiti tudi splošnim pogojem, ki so določeni s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih. Nastop službe je s pričetkom šolskega leta 1969/70, razpis pa velja do zasedbe delovnih mest. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ROŽNA DOLINA, SKAPINOVA 2 LJUBLJANA razpisuje delovno mesto VZGOJITELJA pri mlajši predšolski skupini Pogoji: dokončana srednja vzgojiteljska šola Nastop službe takoj ali po dogovoru. Kandidati, naj pošljejo vloge z dokazili o zahtevani izobrazbi in kratek življenjepis, na Vzgojno varstveni zavod, Rožna dolina, Skapinova 2, Ljubljana. Svet šole vil gimnazije LJUBLJAN.A-VIC razpisuje na podlagi 253. in 254. čl. statuta šole dve prosti delovni mesti, in sicer: 1. ZA PROFESORJA MATEMATIKE IN FIZIKE 2. ZA PROFESORJA FRANCOSKEGA JEZIKA Kandidati morajo imeti končano ustrezno fakultetno izobrazbo z nekaj leti prakse in strokovni izpit. (Za delovno mesto matematike in fizike se lahko prijavi tudi pripravnik). Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe 1. septembra 1969. Stanovanj ni. GIMNAZIJA FRANA MIKLOŠIČA LJUTOMER razpisuje naslednji delovni mesti: PROFESOR ZA ZGODOVINO IN SOCIOLOGIJO, P PROFESOR ZA TELESNO VZGOJO (ženska), P. Samski sobi. Svet osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče razpisuje delovna mesta: — učitelja slovenskega in nemškega jezika — učitelja angleškega jezika — učitelja likovnega pouka — učitelja telesne vzgoje za nedoločen čas. Pogoj: predmetni učitelj ali profesor. • — učitelja razrednega pouka za šolo s kombiniranim poukom Veliki Osolnik za nedoločen čas; — učitelja razrednega pouka za šolo s kombiniranim poukom Mohorje za nedoločen čas. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Občina Ljutomer Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer 1 učitelj za zemljepis in zgodovino, PRU, stanovanja ni. ,. , . Osnovna šola Razkrižje — 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU (z diplomo). Nastop službe 1. septembra 1989. Posebna osnovna šola Ljutomer —1 učitelj za telesno vzgojo, defektolog ali PRU (polovični delovni čas), stanovanja ni. VZGAJALIŠCE VERŽEJ naslednja v: prosta- delovna razpisuje mesta: . , S UČITELJA ZA MATEMATIKO IN TTZ1KO 1 UČITELJA ZA GLASBENI IN LI- LOVNIPOUK 1 UČITELJA ZA NEMŠKI IN ANGLEŠKI JEZIK. Za vse se zahteva višja izobrazba - predmetni učitelj - ter veselje do dela tudi z vedenjsko in osebnostno moteno mladino. Delovna mesta se razpisujejo za nedoločen čas. — 3 ORTOPEDAGOGE ZA MLADINO Z MOTNJAMI VEDENJA IN OSEBNOSTI — višja, izobrazba, za nedoločen čas — 1 OKTOPEDAGOG ZA MLADINO Z MOTNJAMI VEDENJA IN OSEBNOSTI — višja izobrazba, za določen čas"— 1 leto; — 1 PSIHOLOG — viSokd -izobrazba — diplomiran psiholog.-veselje d5 dela z mladino z motnjami vedenja in osebnosti, za nedoločen čas. Na razpolago besia 2 družjnsk: stanovanji v jeseni ter samska stanovanja. ; Prijave' s potrebno dokumentacijo pošljite v zakonitem roku Vzgajališču Veržej. Občina Logatec Osnovna šola Gornji Logatec — 1 učitelj za slovenščino in angleščino, PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU. Zagotovljeni bosta samski sobi. Centralna osnovna šola osmih talcev Dolenji Logatec — 1 učitelj za angleščino in slovenščino. PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P. Samsko stanovanje. Svet . : ; , , CENTRALNE OSNOVNE ŠOLE PADLIH PRVOBORCEV ŽIRI razpisuje za šol. leto 1969/70 , naslednja prosta delovna mesta; — 2 UČITELJA ZA SLOVENŠČINO IN ANGLEŠČINO, PRU ali P (nedoločen čas) ; ■ , — 1 UČITELJ ZA MATEMATIKO, PRU ali P (nedoločen Čas); — 1 UČITELJ ZA FIZIKO IN TEHNIČNI POUK ali samo za TEHNIČNI POUK, PRU. (nedoločen čas); Osnovna šola' bratov Polančičev, Maribor, Krekova ul. 1 — 1 učitelj za slovenščino, PRU ali. P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 3 učitelji za delo v varstvenih oddelkih/ U ali PRU: s strokovnim izpitom in petletno pedagoško prakso. Stanovanj za prosilce ni. ; Osnovna šola Drago Kobal, Maribor — 1 učitelj > za razredni pouk (varstveni oddelek), U; 1 učitelj ža angleščino in slovenščino, PRU ali P; .1 učitelj za fiziko in matematiko, PRU ali P; 1 učitelj , za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P (za določen nepolni delovni čas). Osnovna šola Ivana Cankarja, Maribor •_ 1 učitelj, za glasbeni pouk, PRU ali P; .1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk,. PRU. Stanovanj m na Osnovna šola Maks Durjava, Maribor — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P, stanovanja m. Osnovna šola Malečnik, Maribor, Malečnik 14 — 1 učitelj za zemljepis in zgodovino,, PRU ali P z nepolnim delovnim časom; I učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU z nepolnim delovnim časom; 1 učitelj za matematiko, . PRU ali P z nepolnim delovnim časom; 1 učitelj za glasbeni, pouk, PRU ali P z nepolnim delovnim -časom. Stanovanj ni. Osnovna šola Martin Konšak, Maribor-Tezno — 1 učitelj za, angleščino in nemščino, PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za tehnični pouk. in fiziko, PRU. Stanovanj ni. _ . Osnovna šola Slavko Šlander, Maribor, Zolger-jeva ulica 2 — 1 učitelj za angleščino, PRU s polovičnim delovnim časom. Osnovna šola Tone Čufar Maribor — 1 učitelj za tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za slovenščino in angleščino, PRU; 3 učitelji za razredni pouk za varstvene oddelke (za eno .leto). Pogoji; predpisana izobrazba. Osnovna šola Ludvik Pliberšek, Maribor-Radva-nje, Lackova c. 4 — 1 učitelj za. matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU (za nepolni delovni čas, 18 ur); 1 učitelj za angleščino in nemščino, PRU. Stanovanj ni. , Osnovna šola Pernica — 1 učitelj za angleščino, PRU; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU (nepolni delovni čas); 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU (nepopolni delovni čas); X učitelj za tehnični pouk; PRU (nepolni delovni cas). Osnovna šola Pesnica — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P za nedoločen čas ali U za določen čas. Stanovanj ni. Ugodne avtobusne zveze z Mariborom. . Osnovna šola Rače .— 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, P ali PRU; 1 učitelj za 14 ur slovenščine iri 8 ur gospodinjstva,^ P ali PRU; 1 učitelj za angleščino in nemščino, P ali PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko; PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, P. ali PRU. Ugodna avtobusna zveza z Mariborom. Stanovanja ni. _ Osnovna šola Selnica, ob Dravi — 1 učitelj za čas, do 1. marca)-; . it osnovna šola Svečina - 1 učitelj za slovenščino — 1 UČITELJ ZA -BIOLOGIJO, PRU J ., ., in angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni! P (določen čas, do 1. januarja-- - ni pouij pru; 1 vzgojiteljica, VZG. Osnovna šola Šentilj — 1 učitelj za slovenščino 1970); — 1 UČITELJ ZA GLASBENI POUK, PRU ali P (določen čas, do 1. decembra 1969). Prijave s potrebnimi dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom pošljite na omenjeni naslov v roku, ki je določen v ZOŠ. Občina Maribor Varstveni vzgojni zavod Boris Peče, Maribor, Tomšičeva 32 — 4 vzgojiteljice, predšolskih otrok, VZG, stanovanja ni. Vrtec Jadviga Golež, Maribor, Cesta zmage 28 — 1 vzgojiteljica, VZG (z diplomo!). Stanovanja ni. _ Varstveni vzgojni zavod Ljuban Vodeb, Maribor, Kosarjeva 41 — 2 vzgojiteljici, VZG (z diplomo!), nastop službe 1. IX. 1969. Stanovanja ni na voljo. Vzgojno varstvena ustanova Jožice Flander — 5 vzgojiteljic, VZG. Prednost imajo kandidatke z opravljenim strokovnim izpitom. Stanovanj ni. Otroški vrtec Pekre — 2 vzgojiteljici, VZG, sam-ska soba Vzgojno varstveni zavod Pobrežje, Maribor, Ce-sta 14. divizije 48 — 5 vzgojiteljic, VZG, stanovanja ni. Zavod za vzgojo in varstvo Ivana Ganska, Maribor — 3 vzgojiteljice, VZG, stanovanja m. Osnovna šola Dvorjane — 1 učitglj za slovenščino in angleščino, P ali PRU, samska soba’, 1 učitelj za glasbeni pouk, P ali PRU, ki bo dopolnjeval učno obveznost na osnovni soli Korena. Osnovna šola Fram — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P (za nedoločen Čas). Nastop službe 1. IX. 1969. Stanovanja ni; 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P (za določen čas). Nastop službe 1. IX. 1969. Stanovanja ni. Osnovna šola Dušan Flis Hoče — 1 učitelj Z3 matematiko in fiziko, PRU;- 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za kemijo, PRU (10 ur tedensko, za določen čas od 1. IX. 1969 do 20. VI. 1970), ki bo dopolnjeval učno obveznost na osnovni šoli Fram (12 ur biologije); 1 učitelj: za razredni pouk, U ali PRU (PA). Stanovanj ni. Osnovna šola Jakobski dol 1 učitelj za mar tematiko in fiziko.: PRU ali P; Iv učitelj _Z9 angleščino in slovenščino ali nemščino, PRD ali P (za uvajanje nemščine); 1 učitelj za tehnični in likovni pouk, PRU ali P; 1. učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P; l učitelj za razredni pouk, U (za določen čas, za čas pouka), prednost ima učitelj s strokovnim izpitom. . Osnovna šola Kamnica — 1 učitelj za tehnični pouk PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU. Osnovna šola Ela Kristl Korena — 1 učitelj za ■ matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino; PRU ali P; 1 učitelj za .razredni pouk, Osnovna šola Rado Robič Limbuš — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P (z nepolnim delovnim časom). ; Osnovna šola Lovrenc na Pohorju - 1 učitelj za angleščino, P ali PRU, samska soba;. 1 učitelj za slovenščino in angleščino, P kh PRU, samska soba; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU, stanovanja ni; , . ; Osnovna šola Antona Aškerca, Maribor — 1 učitelj za matematiko in fisiko, PRU ali F, stanovanja ni. in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino in agleščino, PRU ali P; 1 učite j za matematiko in fiziko, PRU ali P, 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali P; 1 vzgojiteljica, VZG; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P (nepolni delovpi.čas); učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P (nepolni delovni cas). V kraju ni stanovanj. Osnovna šola Zgornja Kungota — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P. Odlične avtobusne zveze z Mariborom. Posebna osnovna šola Maribor, Razlagova 16 — 6 ortopedagogov za razredni pouk, PRU; 2 ortopedagoga za delovno usposabljanje težje duševno prizadete mladine, PRU. Stanovanj Glasbena šola Maribor-Tabor — 2 učitelja za harmoniko in kitaro, STU ali P, stanovanja ni. I. gimnazija Maribor 1 učitelj za fiziko in matematiko, P. Gimnazija Tabor — 1.učitelj za fiziko, P, 1 učitelj za fiziko in matematiko, P. V prihodnjem šolskem letu bo na voljo enosobno stanovanje ožiroma; kandidati lahko dobijo posojilo za individualno gradnjo. Srednja vzgojiteljska šola Maribor — 1 učitelj za zgodovino, P (16 ur tedensko za določen Čas).' ■; Tehniška šola za, kemijsko stroko Ruše — 1 uči-telj -za matematiko in fiziko, P; 1 učitelj za kemijo, P ali dipl. inženir. Stanovanj ni. Tehniška tekstilna šola Maribor — 1 učitelj za angleščino in nemščino, P. Nastop službe 1. sept. 1969. Stanovanja ni. Dijaški dom Maribor, Strossmayerjeva 30 — } vzgojiteljica, PRU, pripravnica, stanovanja m. Mladinski dom Tone Koželj, Fram — 1 učitelj, U s strokovnim izpitom. Stanovanja ni. Vzgojni dom v Mariboru, Trubarjeva ul. 15 — 1 vzgojiteij-ortopedagog, PRU ali U, ki bi izredno študiral na PA (oddelek za_ ortopeda-, gogikoj z najmanj dveletno pedagoško prakso in strokovnim izpitom. Poseben dodatek, stanovanja ni. LESNOINDUSTRIJSKA SOLA MARIBOR razpisuje delovni mesti UČITELJA ZA STROKOVNO TEORETIČNE PREDMETE LESNE STROKE’— PRU (lesna stroka) VODJA PRAKTIČNEGA POUKA, PRU (lesna stroka) j) TEHNIŠKA Sola za kemijsko stroko RUSE razpisuje za polni delovni čas delovno me-sto PROFESORJA ZA MATEMATIKO I« FIZIKO, P; za nepolni delovni čas pa naslednja delovna mesta: UČITELJA ZA PREDVOJAŠKO VZGOJO (8 ur), P r PROFESORJA ALI INŽENIRJA KL MIJE, P (za določen čas) UČITELJA ZA ELEKTROTEHNIKO IN TEHNIČNO RISANJE (16 ur), P-Stanovanj ni na, voljo. GRADBENI SOLSKI CENTER »BORISA KRAIGHERJA« MARIBOR, Smetanova 35 razpisuje sledeča prosta delovna mesta predavateljskega kadra: (i 1. ENEGA UČITELJA MATEMATIKE. diploma naravoslovm-matematicn fakultete; 2. ENEGA UČITELJA ARHITEKTONSKIH PREDMETOV - diplomiram inženir arhitekture, zaželena praksa, 3. TRI UČITELJE ZA PREDMETE » PODROČJA GRADBENIŠTVA - diplomirani inženir gradbeništva dve delovni mesti je potrebna vsaj triletna praksa); 4. ENEGA UČITELJA ZA GEODEZIJO - diplomirani inženir geodezije (zaželena, praksa); 5. ENEGA UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA ZA POKLICE GRADBEN* i STVA - gradbeni delovodja; 6. ENEGA UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA ZA SLIKARSKO PEL SKARSKE POKLICE - slikarski mojster. Nastop službe za vsa delovna mesta je 1. 9. 1969. Osebni'dohodki po pravim ku o delitvi osebnih dohodkov na' Gbm Stanovanj ni. Prijave pošljite^ na rai pisno komisijo GSO v roku 15 dni P objavi. Razpisna komisija OSNOVNE SOLE RADO ROBlC V LlM' BUSU razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA Pogoji: učitelj s petnajstletno vzgoj' noizobraževalno prakso; ali predme učitelj ali profesor z desetletno vzgojno' izobraževalno prakso. Kandidat mora predložiti v 15 one po objavi razpisa vsa dokazila o st* kovni izobrazbi in dosedanjem službovanju ter življenjepis, navesti pa mora tudi podatke o delu v družbenopolim nih organizacijah. Nastop službe 1. 9. 1969. A VTOMEH AN IŠKA SOLA MARIBOR, Smetanova 18, razpisuje naslednja prosta delovna me' sta za nedoločen čas: a) delavci s polnim delovnim časom: 1 UČITELJA ZA SLOVENŠČINO E ESTETSKO VZGOJO (visoka izobrazb^ I UČITELJA ZA TEHNOLOGIJO MOTORNIH VOZIL (visoka ali višja izobrazba) s predhodno končano tehms* ali poklicno šolo ustrezne smeh 1 UČITELJA ZA AVTOELEKTRIKO (visoka ali višja izobrazba s predirnem končano tehniško ali poklicno šolo rezne smeri) i učitelja za strokovno Računstvo, MEHANSKO TEHNOLOU JO IN STROKOVNO RISANJE (viso ali višja izobrazba) 1 UČITELJA — SVETOVALCA ^ PRAKTIČNI POUK z. višjo ali snmnj strok, izobrazbo in s končano PQ:rkqini šolo avtomehanične stroke in z naJIu„irn. 5 let praktičnega dela na ustrez delovnem mestu. „ b) delavci z nepolnim delovnim cascm • 1 UČITELJ ZA SLOVENŠČINO IN ESTETSKO VZGOJO (visoka izobraz I UČITELJ ZA TELOVADBO (viso izobrazba) ; Prijave z dokazali 6 strokovnosti sp*e. mamo 15 dni po objavi. Stanovanja ni. kovinarski Šolski center V MARIBORU razpisuje naslednja delovna mesta: 2 PROFESORJA ZA SLOVENŠČINO, 1 PROFESOR ALI PREDMETNI UČITELJ ZA MATEMATIKO 1 PROFESOR ALI PREDMETNI UČITELJ ZA TEHNOLOGIJO Z RISANJEM 1 PROFESOR ZA ORGANIZACIJO IN EKONOMIKO PODJETIJ (diplomiran ekonomist s prakso) 1 PROFESOR ZA TELESNO VZGOJO. KMETIJSKA SREDNJA SOLA MARIBOR razpisuje delovno mesto z nepopoln učno obvezo -.^rNO, • PROFESORJA ZA SLOVENbCIN za 18 ur tedensko, družinskega • PROFESORJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, za 17 ur tedensko, žinskega stanovanja ni. rugiO DOM UČENČEV SREDNJIH IN D SOL MARIBOR razpisuje ZA i 3 PROSTA DELOVNA MESTA VZGOJITELJE j le- Pogoj: višja šolska izobrazba in ta vzgojnoizobraževalne prakse. Stanovanja ni. Tretji film o Kekcu STANKA GODNIČ: Mladinski film je pravzaprav za »Kek« Cev e ukane« nekoliko preširoka oznaka. Ce jo zožimo na »otroški film«, jim damo še več veljave. Saj je naš tretji Kekec zasnovan in izpeljan kot filmska slikanica s široko, zložno razgrinjajočo se panoramo, preprosto in skrčeno pripo-vednostjo, ki jo poživljajo zdaj posrečeni, zdaj nekoliko »sladki« detajli, skratka, odpira se gledalcem, na katere film zares malokrat misli, naj mlaj Šim med nekako četrtim in osmim letom starosti. Vedno znova uliaja misel v primerjave na prejšnje Kekce. Tudi ob scenariju. Prvi del je bil dokaj zvest pripovedniku, vrlemu vzgojitelju Josipu Vandotu, drugi 3© iskal iz njegovih motivov svobodnejšo pot, a se je nekako zapletel že Tretji Kekec na samem pragu samostojnosti, ob tretjem se je pokazalo, da je bilo slovo od predosledne zvestobe literarnemu izvirniku filmsko kaj dobrodošlo. Scenarij je ohranil pravzaprav le osrednje junake — Mojco. Kekca, Rožleta, Tinkaro, Bedan-ca — in njihove značajne orise, potem pa na tej osnovi svobodno fabuliral na meji med folklorno pravljičnostjo in stilizirano oziroma možno realnostjo. Drugi scenarij se je najbolj zapletel ob liku Pehte. V tretjem scenariju pa je avtor Ivan Ribič na primer dopustil, da vidi gledalec v Bedancu resnično zlobnega gorskega duha ali pa divjega lovca, v Vitrancu dobrega gorskega duha ali pa samotarskega mo-drijana — pesnika, v Brinclju škrata ali pa umetniško dušo v slcaženi postavi, ki se je ljudskemu posmehu ali sočutju umaknila v gorsko samoto. Mali gledalec se torej spontano lahko odloči za varianto, ki je njegovi razvojni in čustveni stopnji bližja. Velika zasluga režiserja Galeta je, da je to dvojno interpretacaisko možnost ohranil tudi v realizaciji filma. MART OGEN: Zdi se mi, da so bila hotenja ustvarjalcev Kekčevih ukan le nekoliko prenapeta, oziroma da so v želji usitvariti čtim lepši film o naravnih lepotah slovenske dežele preveč zanemarili vsebinsko stran filma. Zgodba je namreč vse prej kot enotna, pravzaprav je kaj siromašno skrpucalo, sestavljeno iz nepovezanih epizod, in gledalec, vsaj tak kakor sem sam, pogosto ne ve, zakaj se nekaj dogaja, kako da do nečesa pride, kaj se je zgodilo s tem ali onim, skratka film ima celo vrsto vsebinskih lukenj, da se tako izrazim. Dramaturgija močno šepa. Mladi gledalci se sicer nekajkrat nasmejejo, zato pa se ob dolgotrajnem prikazovanju naravnih lepot, ki sicer navdušijo odrasle gledalce, dolgočasijo. Nestrpni so, radi bi že vedeli, kaj se bo zgodilo z glavnimi junaki v nadaljevanju zgodbe. Občutek sem imel, da so se ti mladi gledalci tudi ob modrovanjih Brinclja in Vitranca nekoliko dolgočasili. Potem pa še ta pravilna, na trenutke gorenjsko obarvana slovenščina — le kje tako govorijo? In zakaj je bilo nujno spremeniti napev Kekčeve pesmi? Tista stara je bila vendar tako vsem pri srcu in konec koncev, saj bi lahko Kekec tokrat pel kakšno drugo pesem, če je bilo že nujno, da poje drugačno melodijo. Res je žalostno, da ob vsej barvitosti tudi ta, novi film o Kekcu, ne doseže ravni tistega starega, prvega filma, ki je bil tudi brez barv tako zelo živ, tako prepričljiv, tako izredno doživeto prikazan. Kar gledamo tokrat, je hudo razbita zgodba, čudovita fotografija, namoč poetičen film, ce hočete, toda'zaradi razdrobljenosti pripovedi vse prej kot tisto, kar bi sd mladi gledalci želeli. MISa GRČAR: Zgodbi v filmu so botrovali trije avtorji. Najprej pisatelj Vandot, ki je zgodbo naslonil na ljudsko izročilo, in za njim še scenarista Ribič in režiser Gale. In to je bilo filmu prej v škodo kot v Prid. Kajti podoba je, da so se vsi trije z velikim zanosom zagnali v delo, nato pa jim je zmanjkalo sape. Zgodba o tem, kako je milohudobm Bedanec zaprl Bnnc-lia, ker mu je izpuščal ujete živali iz pašu, kako sta ga Rožle in Kekec hotela rešiti in je nespretni Rožle ostal v pasti in kako je Kekec potem vse skupaj na varno spravil, ima namreč zelo dobro ekspozicijo, ki se nadaljuje v dinamičnem ritmu nekako do polovice filma in se tam ob Kožletovem in Kekčevem planmane-niu odločno prevesi v precej suhoparno ponavljanje. Zgodba torej ne nudi dovoli dinamične vizualizacije, tako pomembne za to filmsko smer. Režiser Gale je skušal stvar reševati z lepimi sekvencami iz slovenske narave in to se mu je pogosto posrečilo. Manj pa ponavljanje nekaterih posrečenih prizorov in sekvenc, na pn: mer tisto Bedančevo zibanje s popačenimi podplati zaradi prevelike bližine kamere. Na vsak način pa je film Kekčeve ukane najbolj sodobni film v Galetovi trilogiji. Ta sodobnost se izraža predvsem v odlični uporabi Vaupotičeva kamere, svetlobe, izrazov, bližnjih posnetkov in montaže. I-e tu in tam, redkokdaj, prehaja ta želja po sodobnem filmskem izrazu v ihtav manirizem. Gale je namreč to pot izrabil, vse sodobne možnosti zunanje filmske Izraznosti za približevanje filma naj mlaj Šim obiskovalcev. Tudi »starejši mladinci«, kot jim pravimo, najdejo v filmu marsikaj, kar jih zadovolju. je. Vosebno poglavje v filmu so sekvence z živalmi, ki že spominjajo na spretnost Disneyevih snemalcev. Srne. ovce, svizci, kozorogi in ob njih še naše gore in gorsko cvetje, vse to daje filmu idiličen' pridih, ki ni niti malo solzav ali kičast, ker ga je ravno za pravšno mero. Ob kameri, režiji in vsesplošni slikovitosti pozdravljamo tudi igro junakov, ali bolje interpretacijo, ker je ori mladih očitno, da ne igrajo, marveč so nadvse posrečeno postavljeni v dogajanje in prostor. To je očitno predvsem pri Rožletu, ki je tako odlična pojava, da je sam po sebi dosežek zase in zato ga režiser uporablja samo v izrazito kratkih kadrih, predvsem v bližnjih posnetkih obraza,, saj ti izražajo vse hotenje režiserja, zgodbe in ne nazadnje tudi Rožleta sar mega. MATJAŽ ZAJEC: Kekčeve ukane so predvsem slikanica. Primerne so za otroke od četrtega pa 2 1969 2 H O LU uu O) < O -J oc m CL O tja do desetega, enajstega leta. S tem pa seveda ni rečeno, da se ob njih ne bo pozabaval tudi starejši Icinoobislcovaleč. Ivan Ribič se je pri pisanju scenarija za film inspirira} pri Josiipu Vandotu in njegovih junakih. Malo manj spreten je bil in zgodba mu kar ni hotela prav steči izpod peresa. Sicer trdne fabule zato tekstualno ni ustrezno obogatil. Skromen je bil, kar zadeva dialoge in prizorišča, predvsem pa je pozabil na ustrezen raz- voj glavnega junaka — Kekca, M v film« nekako ne more zaživeti. Jože Gale se vsem scenaristovim napakam ni uspel izogniti, marsikdaj jih je le še bolj poudaril. Film je zasnoval kofc slikanico, posebno pozornost je posve« posnetkom živali, ki velikokrat kar preplavijo dogajanje in ga pretrgajo. Posebne napetosti Galetu na uspelo ustvariti, marsikdaj se je vse preveč zanašal s** otroško bogato domišljijo. Matjaž Klopčič: Sedmina. Na sliki glavna igralca Snežana Nikšič in Rad« Serbedžija MIKKO PVHALA: V Filmska vzgoja - sfalisca Nekaj misli iz referata v Mannheimu Kadar nameravamo razpravljati o vzgojnih vidikih filma, bi morali vedno najprej določiti končni cilj. Običajno se vzgoja usmerja v socializacijo otroka s tem, da ga sili sprejeti vrednote družbe, ki jih spoštujemo. Temu stališču odločno nasprotujem. Po mojem mnenju je najbrž edini humani način, ki ga je treba podpreti, samosocializacija, se pravi, da otroku ničesar ne vsiljujemo in lahko sam odkriva stvari, ki ga zanimajo, sprejema vrednote, za katere čuti, da so pomembne, ter odklanja tiste, ki se mu jih ne zdi vredno sprejeti. Kibernetika je ustvarila idejo o samoupravnih mehanizmih. Le sa-mouravnavanje je tisto, ki dokazuje dejansko harmonične rezultate. Moramo se začeti zavedati samourav-nalnih mehanizmov na vseh ravneh življenja: na mednarodni, nacionalni, družbeni in individualni ravni. Vedeti moramo, ali samouravnava-nje zares obstaja na teh ravneh. Kekel bi, da le redko. Ne menim, da je samouravnavanje kaj takega kot dolgo mrtvi liberalizem ali »laissez faire« (pustite stvari teči...). S tem imam v mislih omogočitev kanalov vzvratne sprege (feedback — v nadaljnjem tekstu bo ostala ta beseda v izvirniku, op. pr.) v vseh človekovih aktivnostih. Kjer ni feed-backa, imamo diktatorstvo, avtoritativnost. imperializem. ; Stremljenje po učinkovitosti je eno najhujših zel vzgoje. To je^ pri-učevanje učinkovitosti, in ne učenje učinkovitosti. In namesto priučeva-nja filmu bi morali prav zares začeti govoriti o učenju filma. To je le! en odsev naših avtoritarnih stališč. ; Kakor vsaka vzgoja, lahko tudi: filmska izvaja predvsem dve funkciji: čustveno vzgojo in informativno vzgojo. Rad bi vključil obe v kategorijo usmerjanja. Ce hočemo imeti odgovorne državljane v naši svetovni skupnosti, moramo omogočiti usmerjanje otrok v največji možni meri. Dva znanstvenika na Finskem sta odkrila, da je film pomembno sredstvo, ki pomaga otrokom pri sprejemanju družbenih vrednot. Raziskovani vpliv filma je bil tako močan, da nobena ustna sugestija, za ali proti, ni mogla tega spremeniti. Učinkovitosti tega procesa učenja je bila dodana moralna deklaracija, posploši tev sporočila ter vztrajna prisila Vztrajna prisila pomeni proces, ki podpre gledalca, da se identificira z enim glavnih junakov filma. Sankcije. ki jih sprejema filmski junak, podprejo obnašanje gledalca. Ena razlaga tega. zakaj je ta vztrajna prisila tako močna v filmu, je: zavoj feedbacka postane kratek. V stvarnem življenju smo sankcionirani za naša dejanja šele po nekaj dneh, tednih ali celo letih, na primer, ko koga posade v ječo, Kibernetične vzgojne raziskave pa so dokazale, da je sankcioniranje, ali bolje feedback, uspešen se tedaj, ko ga izvajajo takoj po dejanju. V filmih je moč zavoje feedbacka ustvariti izredno kratke s tem, da uporabljajo eliptično montažo in tako posledica lahko takoj sledi svojim vzro- kom. Verjetno bi lahko rekli, da povzroča kanal feedbacka napetost, ki jo čuti gledalec. Napetost je odvisna od ritma filma, in precejšnjih analiz bi bilo treba, da bi poskusile najti učinek različnih načinov ritma in razporejenosti sekvenc. Na tej osnovi postavljeni zakoni bi bili zelo kompleksni. Otroci se uče najbolje iz izkušenj stvarnega življenja. Vendar pa najbrž ne morejo doživljati vsakega možnega dogodka. Zaradi tega je važno, da opazujejo različne načine obnašanja v filmu in v njih odkrivajo njegove rezultate. Tu seveda predvidevamo, da razumejo scenarij in vizualni jezik filma, kar je še posebej pomembno. Filmski medij je eden najbolj učinkovitih načinojv prenašanja informacij zaradi možnosti spreminjanja skoraj kateregakoli gradiva v filmski jezik in zaradi velikih koristi pri eliminaciji in koncentraciji tega gradiva. Študije o vztrajni prisili kažejo, da je najbolj učinkovito otroke vzpodbujati k identifikaciji. To bi bilo prav, kajti največ se naučimo, kadar doživljamo stvari v resničnem življenju; identifikacija nas prisili, da domala živimo s filmom. Vendar pa bi se jaz odvrnil od te učinkovitosti. Učinkovitost identifikacije je učinkovitost filmskega ustvarjalca, filmskega distributorja. filmskega no uspešna, tedaj pa izraža empatija občutek pravičnosti. Kakor vidimo, je razlika velikanska. Rad bi zvedel kaj o študijah, ki zadevajo filmske izkušnje glede na identifikacijo proti empatiji, toda doslej nisem slišal še za nobeno. Zatorej ostaja to, kar sem pravkar rekel, hipotetično. Ce nadaljujem o isti tematiki — empatija dovoljuje našo kritiko osrednjih značajev, medtem ko pomeni identifikacija sprejemanje v celoti. Rad bi postavil hipotezo, da se tisti, ki so se pripravljeni identificirati, sovražijo, medtem ko so zrele osebnosti kritične do sebe, vendar s pozitivnim odnosom. Jaz bi rekel NE identifikaciji. To ni usmerjanje, raje nasprotno. Medtem ko je empatija inkluzivni duševni odnos, teži identifikacija k ekskluzivnosti; in kjer je empatija odvisna od povsem notranjih pogojev, se identifikacija naslanja na površne zunanje odnose. Zaradi tega je usmerjanje veliko uspešnejše prek empatije. Medtem ko utegne identifikacija podati le en vztrajni kanal feedbacka v filmu, jih empatija vedno ustvarja več. Problem je v tem, kako pomagati otrokom, da se ne bodo identificirali, in jim pomagati, da bodo razvili empatijo. To je najtežje vprašanje filmske vzgoje. Spojeno je z vzbujanjem kritične ocene pri Iz kratkega filma Dušana Povha »Nova maša«- pouka. Orientacija prek identifikacije pa gre lahko tudi povsem napačno pot. Identifikacija je močno orožje avtoritarizma. Bistveni problem identifikacije je v tem, da se bodo tisti, ki so željni identifikacije, identificirali s skoraj čimerkoli. Podzavestno se utegnejo učiti prek identifikacije neracionalnih in nefunkcionalnih navad za svoj in drugih blagor. Identifikacija ni dis-kriminatorna, se pravi, da je pripravljena usmerjati celotni prenos osebnosti. Zatorej to ni empatija, kajti empatičen odnos vedno zadrži osebna stališča gledalca, ne pozabi lastnih značilnosti in interesov. Kadar nas utegne identifikacija napotiti v mazohistično trpljenje, tedaj ustvarja empatija usmiljenje. Identifikacija utegne okrepiti sebičnost, kadar so filmska dejanja nezasluže- njih in z uničenjem vseh avtoritativnih sredstev vzgoje, ki jih danes tako na široko uporabljajo. Avtoriteta, ki sloni na strahu, ni prava avtoriteta in je na vsak način velikanska ovira kakršnemukoli učenju. Pri vzgoji dosežemo najboljše rezultate tedaj, kadar znajo tisti, ki jih vzgajamo, ustvariti lastno motivacijo in slediti svojemu delovanju na tej osnovi. Ce otrokom svetujemo o neki stvari, da je dobra ali slaba, tedaj to zelo neradi sprejemajo, kolikor se pač ne boje avtoritete; in zato je sprejemanje le površno. Zato bi se moral učitelj spustiti na raven učencev in delovati kolikor mogoče neformalno, in kar je najbolj pomembno, ne sme zahtevati nikakršnega spoštovanja. Se pravi, ne več, kolikor ga učenci izkazujejo enakim. To tudi pomeni, da otroku ne vsi- ljujemo nobene religiozne ali moralistične vzgoje, marveč jih pustimo rasti v demokratičnem okolju. Učitelj filmske vzgoje ima še veliko dela. Povsem jasno je, da film kot medij ne daje neposrednega feedbacka kot gledališče in glasba v umetniških oblikah živega delovanja. Pri konvencionalnem poučevanju je tudi nekaj feedbacka, ki pa ga prepogosto ovirajo avtoritarne metode poučevanja. Ce se ob gledanju filma gledalec dolgočasi, se tempo ne pospeši. Ce kaj spregledaj filma ni moč obrniti. Zato morajo reakcije mladega gledalca na film najti feedback v kakšni drugi obliki. To je edini način, s katerim bi ga aktivirali. Učitelj bi moral pokazati učencem katerikoli posebni film in jim pomagati, da bi izoblikovali svoje ideje v jasne misli — ne da bi bi jih sam izoblikoval. Dobro znan psihološki pojav je, da koncenptuali-zacija občutkov in različni vtisi pomagajo usmerjanju občutkov v določeno izkušnjo. Zaradi tega bi moral učitelj neprestano bombardirati otroke z vprašanji in jih stimuliratij da jih bodo sami analizirali. Lahko izrazi svoja stališča, vendar jih ne vsiljuje. To zato, ker drugače ostaja avtoriteta, otroci pa podzavestno sovražijo avtoritete in težijo k razširjanju tega odpora v to, da sploh ne sprejemajo njegovih starišč. Zaradi tega je najbolje, da sprejemajo otroci sodbe o filmu od drugih, neosebnih virov, kot so na primer filmske revije. Idealno je če je film sam po sebi dovolj jasen in lahko govori zase. Vendar je filmska umetnost najbolj kompleksna umetnost ter zahteva zelo velika intelektualna prizadevanja, če hočemo sprejeti sporočilo, ki ga vsebuje. Tega dejanja ni moč storiti. Večina tega, česar ne razumemo, izhaja iz gledalčevih predsodkov, ki jih je ustvarila avtoritativna vzgoja, in omejuje njegova ustvarjalno mišljenje. Rekel bi, da protiavtoritativnih gledalcev ne ovira film, ki ga ne razumejo povsem^ marveč jih raje izziva. Vsaj vedo, da jih film ne more žaliti, tako kot je k temu nagnjen učitelj, in svojim mislim puste prosto pot. Drznil bi si pustiti otrokom se-: lekcijo filmov ali pa vsaj delno. To bi ustvarilo najbolj aktivno in kritično stališče do medija. Učiteljeva naloga ostaja v stimuliranju analize in kritičnega pristopa. Ce bi ga vprašali, bi jih lahko vodil pri izbiri filmov. Cernu nisem govoril o vsebini filma, ki bi bila uporabna za filmsko vzgojo? Omenil sem že eno stvar: to je bolj odvisno od učencev kot od nas. Poleg tega pa so vsi filmi odsev družbe in njih vrednot in zato lahko tudi nepomembni in povsem slabi filmi služijo usmerjanju. Tako imenovani umetniški filmi le predstavljajo to funkcijo veliko bolje, vendar je to stvar stopnje. Lahko imamo negativno (pa tudi pozitivno) stališče do intelektualne vsebine »umetniškega«« filma, pa vendar zelo občudujemo njegove kvalitete. Odličen film lahko zelo malo usmerja, če je stališče učitelja napačno ali če mu je učenec nenaklonjen. mntAH * j VI NAM - MI VAM Mnenja se razhajajo... Če sem prav razumela, odpira uredniški odbor Filmskih beležk javno tribuno z rubriko Vi nam — mi vam. V njej naj bi se pogovarjali o filmsko-vzgojni problematiki. Ker se že dalj časa praktično in teoretska poglabljamo vanjo, sem ugotovila, da se mnenja gledalcev o tem ali onem filmu in njegovi globlji vsebini večkrat zelo razhajajo. Naj to ilustriram z izkušnjo iz prakse. Vsi se gotovo še spominjate burne polemike o ameriškem filmu Bonnie in Clyde. Ni bilo ravno malo tistih, ki so prav vehementno kritizirali njegovo predvajanje pri nas z motivacijo, da taki gangster-#fei filmi samo škodujejo naši mladini. Toda režiserja Bonnie in Clyde smo imeli priložnost že prej spoznati pri Čudodelki — odličnem filmu o slepi Helene Keller. Da bi sama zvedela za mnenje vsaj nekaterih mladih gledalcev, sem se odločila za »-debatno uro-« v dijaškem doma. Na. njej sem samo spr a -5 e v a l a. 25 deklet — učenk od 1. do 4. razreda gimnazije, pedagoške gimnazije, ekonomske srednje šole in gostinske šole o filmu Bonnie in Clyde. Njihovi odgovori so bili presenetljivo logični in so mi pokazali, da mladi mnogo bolje razumejo govorico filmskih slik kot starejši kinb-obiskovalci. Dekleta so namreč v celoti zavrnila trditev o »gangsterski štoriji-" in v medsebojni izmenjavi misli na koncu ugotovila, da režiser P e n n s tem svojim filmom obsoja vsako nasilje — neuradno in uradno. Ker pa izhaja iz ameriških razmer, posredno kritizira s tem tudi ameriško družbo. Pri razgovoru o svojih stališčih so dekleta izhajala iz vsebine filma. Sama sem jim posredovala le informacijo o točni letnici velike ekonomske krize v ZDA. Danes obžalujem, da nisem posnela tega našega razgovora na magnetofonski trak, saj bi tako ohranila dokument o filmski razgledanosti mladih v določenem času. Istočasno pa se mi ob tej izkušnji budijo dvomi o laičnih kriterijih vrednotenja filmov in klasificiranja v »mladini primerne, ali neprimerne-". Menim, da bi se le morali počasi strokovno lotiti tega filmsko-pedagoškega gordijskega vozla, saj je veliko filmov, pri katerih se razhajamo. Naj omenim le nekatere: Sreča francoske režiserke Agnes Varda, Prebujanje podgan in Ko bom mrtev in bel Živojina Pavloviča, Jutro Puriše Djordjeviča in — če verjamete ali ne — Vojne gumbov Yvesa Roberta. Ta francoski film o otrocih je po mnenju večine odraslih primeren za otroke in zanimiv tudi za starše. Kljub temu pa vem, da je zbudil oster odpor in kritiko vzgojiteljev na neki veliki osemletki, kjer so ga gledali kot šolski film učenci od 2. do 6. razreda. Ko sem se pozanimala za pedagoško motivacijo tega negativnega mnenja, sem zvedela, da »so v filmu prikazane samo negativne lastnosti otrok, da v šoli morajo vzgajati samo z dobrimi, pozitivnimi vzgledi in da morajo biti filmi primerni za učence i razumljivi l e - tem brez učiteljeve pom oči! ■" Torej, kdo ima pri tem prav? Omenjeni šolniki ali poprečna večina gledalcev, katerim pa lahko prištejemo še učitelje z neke druge osemletke, kjer so isti film gledali učenci od 4. do S. razreda. Razgovor s vseh rasr edih na tej šoli je namreč potekal skoraj istočasno s prvo šolo in je dal rezultate, ki so Vojno gumbov ovrednotili kot film, primeren za. delo v razredu. Ker pa po starem pregovoru »več glav več ve-" (zlasti če so to poklicni strokovnjaki), bi me zelo zanimal odgovor naših vodilmh pedagogov o stališčih s prve šale. (Mimogrede: kaj pa naredimo z negativnimi pojavi, ki jih otrok ravno tako vidi? In kako naj ravna šola, če vsi dobro vemo, da vse več in več staršev dovoljuje otrokom gledanje televizijskih oddaj že od 3., 4. leta naprej — pa ne samo pri otroških programih! Enako me zanima mnenje filmsko razgledanih gledalcev o samem filmu. AH res ni ničesar pozitivnega v njem? Dobro premislimo!) Milica Dimitrijevič, Celje »ORDEN« — kratki film, realizacija Milan Ljukid, animacija Miroslav Kijovicz Tovarišica Milica Dimitrijevič se je vzpodbudno lotila več problemov, s katerimi se srečujemo pri filmskovzgojnc-rn delu, ter si za izhodišče izbrala Pennov film Bonnie in Clyde. Spričo odmerjenega prostora naj sledi jedrnato razmišljanje, h kateremu pa se bo spričo mnogih problemov potrebno še kasneje obširneje povrniti. Ob filmu Bonnie in Clyde: apriorna odklonitev filma zavoljo gangsterske vsebine je nepedagoško dejanje. Gotovoda srečujemo pri nas filme, ki zaslužijo odklonitev, vendar je potrebeno poprej videti film in ga utemeljeno zavrniti na osnovi analize. Še predno steče beseda o filmu Bonnie in Clyde: nikoli ne kaže pozabljati dvoje: da mladina mnogo več obiskuje kinematografe kot odrasli; da mladina tako pri filmih kot pid knjigah išče mimo šolsko priporočenega po svojih poteh. Slednjega pedagog ne sme prezreti! Različne starostne dobe Tmajo različna področja zanimanja.. Za obdobje med 8. in 14. letom bodo privlačni westerni, med 10. in 16. bodo mikavne kriminalke ipd., čeprav pri tem nikakor ni izključena afiniteta do zahtevnejših filmskih umetnin. Zdi se, da utegne biti mnenje posameznikov, češ da je potrebno predvajati mladini samo vzgojno idealne ali idealizirane filme — zavoljo pozitivnih vrednot — hudo enostransko, če že ne zgrešeno. O da, še kako potrebujemo pozitivne vrednote v današnjem času! Toda idealizacija in šablona (naj gre za film ali parolo) sta zaradi privzdignjenosti nad stvarnimi razmerami nekoristna tudi s pedagoškega gledišča. Celotni cilj vzgoje in izobraževanja je, da mladino pripravimo za življenje. Film lahko tu marsikaj stori. Res: pozitivno, pa tudi negativno. O vplivu filma na mladino bo potrebno še posebej spregovoriti. Zato je filmskovzgoj-no delo toliko bol j dragoceno in so-dejavno pri spoznavanju življenja, da tu ne more izostati ne določeno znanje pedagoga ne pedagoški delež pri obravnavanj« filma. Tu je bržčas prva kleč, kajti filmsko-vzgojno delo — kot nobeno drogo vzgojno — ne more obveljati brez primerne (samo)izobrazbe in tudi ne trpi normativnega pristopa k delu z. mladino. Težko se izognem misli: filmski seminarji v zimskih in letnih počitnicah so zares potrebni in koristni. Naj se povrnem k že izrečeni misli; idealizirana privzdignjenost, ki nima nobene resnične povezave s stvarnim življenjem, utegne mlademu človeku zamegliti predstavo o stvarnosti, morda si bo ustvaril lasten model take ali podobne idealizacije. Kako pa potlej, ko bo samostojno zakoračil v življenje, odgovoren zase in za svoja dejanja? Nasproti idealiziranim podobam bodo butnili brutalno stvarni pojavi in odnosi. Bo tedaj moral prevrednotiti svoje poglede na življenje? Ali to pomeni, da je treba mladini nuditi filme, ki šo brez etičnih vrednot? Nikakor ne. Vsaka resnična umetnina vsebuje v celovitosti, izpovedi tudi etična spoznanja. Le da jih mora ponekod gledalec izluščiti, drugod pa so mu več ali manj ponujena. Prav tisto, da je treba izluščiti etično jedro ob celotni problematiki,, p-a je naloga pedagoga, ki naj navaja mladino na filmsko govorico, na (samajopazovanje in vrednotenje, primemo pač starostni stopnji. Toda povrnimo se k filmu Bonnie in Clyde. Zanj je mladina izvedela in si ga ogledala tudi mimo priporočil šolnikov. Še predno se je pojavil pri nas, mu je pela reklamo popevka, ki so jo žvižgali odrasli in mladi. Reklame je bilo dovolj, že v Ameriki je film doživel dvojen sprejem, potem se ni čuditi, če se je ta dvojnost odrazila tudi pri šolnikih. Režiser Pen n je izdelal Čudodelko In Bonnie in Clyde. Ali velja prvemu filmu zavoljo čudovite vitalnosti in vrednot ploskati, drugega pa zavoljo gangste-rije zavreči? Perm je resen režiser in se ni lotil filma Bonnie in Clyde iz lahkotnih komercialnih nagibov. Zgodba je resnična, takorekoč dokumentirana. Zmotno je tisto mišljenje, ki vidi v tem filmu glorifi-kacijo gangsterskega življenja Tak gledalec je prezrl vzgibe, ki so vodili oba »junaka« na kriva pota, ki nujno vodijo v njuno smrt. Čas velike gospodarske stiske je v Ameriki poživil nasilje in stranpota, lažna predstava o hitrem bogatenja je izzvala na eni strani tudi rop in nasilje. Kompleksna natura Clyda je bila dovzetna za tako pot, kjer ni več vrnitve v normalno življenje, Bonnie pa je morda Se izrazitejši tip človeka, ki mimo vrednot dela želi nanaglo obogateti, druži pustolovščino z divjim življenjem, ki se izkaže brez perspektive. Če je hotel ostati Perm zvest resničnosti zgodbe dveh gangsterjev, je moral brez povzdignjenega prsta in pridigarskega glasu ostati zvest resnici. Bržčas je prav prepričljiva režija s svojo resničnostjo toliko delovala na mnoge gledalce. Seveda pa je moral biti gledalec aktiven, ker mu Penn, neposredno ne napiše z velikimi črka« mi, da se zločin ne izplača, da, obsoja vsakršno nasilje, saj le-to rodi novo nasilje, da navidez majhne odločitve lahko vodijo do usodnih dejanj itd. Aktivnost gledalca je tu drugačna kot tam, kjer je morala zgodbe že ponujena. Vse to pa žte vodi k vprašanjem, ki se dado uporabiti za razgovor. v Film Bonnie in Ciyde si je ogledal dobršen del mladine. Mladina je izbirala po svojih interesnih območjih, skladno z leti. Prav taki izbiri filmski pedagogi v svoji praksi premalo prisluhnemo. Zato mladina ni slaba in ji ne gredo samo neumnosti po glavi — tudi v času nemega filma je Tom Mix s svojimi naivnimi kavboj adami prevzemal danes krepko odrasle može. Tam, kjer si je mladina ogledala filip Bonnie in Clyde, je imel filmski pedagog idealno priliko za temeljit razgovor, v katerem bi kljub negar livnima »junakoma-« lahko našli v spoznanjih pozitivne vrednote. Takih in podobnih priložnosti ne kaže zamujati! Strinjam se s tistimi, ki menijo, da lahko film tudi negativno vpliva. Žalosten in tragičen primer posnemanja pri nas pa ne gre pripisati samo filmu Bonnie in Clyde, ta je le sprožil tisto, kar je bilo v obeh mladoletnikih že poprej nravstveno, mentalno zanemarjeno, kar ni bilo zdravo v domačih razmerah in vzgoji. V zdravstvu velja pravilo — bolje preventiva kot zdravljenje, enako je tudi na pedagoškem področju, in film lahko da svoj tvorni delež pri spoznavanju in vrednotenju življenja, pri oblikovanju mladega človeka in njegovih odnosov do ljudi in družbe. Prav bi bilo, ko bi tovarišica Bimitrijevičeva posredovala svoje izkušnje in ugotovitve ob tem filmu; morebiti bo razgovor z mladimi posredoval še kdo drug. I. G. Pogled na i»i*ooldečeni »Ekran« Z dvojno številko 51-52 je prešla revija Ekran k novemu formatu in k novi oblikovni podobi. Čeprav se kaže preoblečeni Ekran vsekakor modnejši in modernejši, se nekajkrat znajde na meji oblikovnega ekshibicionizma in larpurlartizma. Vprašanje je namreč, če je vse to opremljanje z okraski in prazninami res tako učinkovito, da nadomešča samo pisanje o filmu. Pri tem nimam sicer nobenih predsodkov o novih oblikovnih iskanjih, imam pa pomisleke s stališča funkcionalizma. Revija ima podnaslov »za film in televizijo", pri čemer pa je drugi del podnaslova bolj malo v rabi. Raven revije glede na prispevke je visoka, lahko bi še dodali, da je Ekran primeren predvsem za strokovnjake in izobražene ljubitelje filma (ali celo zgolj zanje). Krog odjemalcev je tako gotovo skrčen, česar ne kaže niti očitati niti hvaliti, ampak samo ugotavljati. Koncept in namen uredništva taka, kot sta, nista edino odrešilna, ampak ena od ponujajočih se možnosti. Pri pregledu sedmih novih številk se ne mislim ukvarjati z naštevanjem ali podrobnim prikazovanjem sestavkov, temveč omenjati samo osrednje teme ali probleme. V številki 51-52 je osrednja tema ’■ novi jugoslovanski film z obdelavo šestih režiserjev (Dordevič, Hladnik, Makavejev, Mimica, Pavlovič, Petrovič). Poglavje popestre zlasti pogovori z režiserji. Poleg nekaj potrebnih podatkov so razvrščeni članki in sestavki, ki določajo najprej novi, potem jugoslovanski in končno film. Novi — ne zgolj datumsko, marveč z vidika spremembe stila oziroma nastopa avtorskega filma, jugoslovanski — glede na specifično občutje in okolje, delno gotovo tudi elede na vključitev našega filma v evropski filmski krog, film — z aspekta umetnosti in nove ravni zavesti in resničnosti, ki ju prikazuje. Naš sodobni film uspešno opravlja dvoje funkcij: kaže novodobno zavest in resničnost nasploh in izraža obenem zelo svojske osebne stile in noalede posameznih usvarjalcev. Enostavneje bi lahko govorili o po- Posveto vanje filmskovzgojnih delavcev 1. marca je bilo v Ljubljani posvetovanje članov Združenja filmskovzgojnih delavcev. Posvetovanje je bilo popoldne, da je lahko sodelovalo večje število članov. Uvodno predavanje je pripravil tov. Boris Grabnar, ki je po projekciji filmov vodil tudi razgovor. Organizatorjem gre zahvala, da so preskrbeli odlični kopiji Eisensteinovih filmov Oktober in Oklopnica Potemkin. Slednji je bil opremljen z odlično glasbo, kar je dajalo veliki umetnini še poseben čar. Živahen razgovor je samo potrdil, da je Eisenstein ostal svež, čeprav so filmi preživeli pol stoletja. Ob koncu je bilo govora še o izboru filmov za osnovne in srednje šole, o poletnem seminarju za film-skovzgojne delavce z izkušnjami in tiste, ki bi želeli sodelovati na tem področju. Šolski kolektivi bi morda že sedaj razmislili, kdo bo ta seminar obiskal. Od vseh množičnih občil prav gotovo filma ne gre zapostavljati. Jelka Gortnar srečeni oziru,,.o o upoštevanja vredni združitvi odraza in izraza. Nedvomno pa je k uspehu pripomogla tudi nova stopnja ustvarjalne svobode. Številka 53 nima tako izrazite glavne teme kot prejšnja. Delno bi bila ta tema lahko Film in vojna (obdelava nekaterih tovrstnih filmov). Zanimiv je pogovor z Wajdo, poleg tega pa še Grabnarjevo pisanje o kulturni industriji oziroma industrijski kulturi, pri čemer nas avtor ob seznanjanju s temo kar direktno napade z vprašanji in nas tako, če smo pripravljeni biti brižni, pritegne k sodelovanju. Osrednja tema 54. številke je domači dokumentarni film. Stvar je vredna vsega upoštevanja, zlasti če pomislimo, da o dokumentarnem filmu v glavnem le beremo, znatno teže pa ga zaslediš v naših kinematografih. Da gleda dokumentarne filme predvsem festivalsko občinstvo, je ena čudnih, toda resničnih ugotovitev. Ob prikazanem razvoju našega dokumentarnega filma izvemo še nekaj o naših vidnejših do-kumentaristih Škanati, Strbcu in Pogačniku. Tudi zapisek o Dzigi Vertovu primerno dopolnjuje glavno temo številke. Medtem ko na koncu zasledimo še nekaj uspelih kritik (Rožanc, B. Paš), pa začetek uvaja Godard z monologom iz filma Daleč od Vietnama. V 55. do 56. številki se največ piše o festivalih (Oberhausen, Cannes, Pesaro, Krakovv, Karlovy Vary, Berlin, Mamaia, Trst). Pozornost pritegne že na začetku zapis o očetu pop arta Warholu in razgovor z njim. Tujemu pop artu sledi še domači in tako izvemo nekaj različnih mnenj o Hladnikovem Sončnem kriku (Naj priključim tu še svoje kar najboljše mnenje o tem filmu). Se to: na straneh 322 do 324 imamo objavljene bibliografijo slovenske literature o filmu (bolje: literature o filmu v slovenščini!). Pregled lahko koristi številnim. V 57. številki je največ prostora dano puljskemu festivalu in filmom na njem. Razen tega opozarjam še na razgovora z Makavejevom in Petrovičem in dve dobri obdelavi Hladnikovega Sončnega krika (Novakovič, Munitič). Na koncu številke imamo še članek, ki vsebuje problem: Mladina, film in... (M. Borčič) — lahko bi dodali... in kaj bi z njima. Vemo namreč, da je pri nas vsak film za vse, kar je — najmanj— dvomljivo načelo. Kako pa praktično razrešiti odnos mladina — film, ni jasno. Neko normiranje bi bilo primerno (starostna meja), treba pa bi ga bilo tudi urediti. Ce gre tu predvsem za psihološke fak-ktorje (otrok—mladostnik in film— zahtevnost, težavnost filma), pa menim, da je potrebno osvetliti še eno, estetsko vprašanje bodisi v Ekranu ali drugod: to je raven našega filmskega sporeda (bolje: slabšanje te ravni s čedalje številnejšimi podpo-prečnimi serijskimi izdelki kavbojk, kriminalk in limonad). Očitek velja vsaj za nekaj preteklih mesecev in je v zimski sezoni izgubil svojo težo. Vprašanje je seveda kompleksno: odkupna politika, status kinematografov ipd. Novo leto nam je Ekran voščil še z eno likovno zelo razgibano številko. Črte, vijuge, krogi, cuclji in termoforji, da o prazninah ne govorimo, so dokončno prevladali nad tem nebodigatreba tekstom. Kljub vsem poskusom otresti se »prežive- lega in nazadnjaškega pisanja« o filmu in ga nadomestiti z likovnostjo, je v številki objavljeno celo nekaj dobrih člankov. Najtehtnejši je prispevek Janka Kosa Sociologija slovenskega filma. Ponovno je objavljen v tej številki pregled slovenskih igranih filmov, pri tem pa avtor (Tine Arko) po čudnem kriteriju prišteva med slovenske filme tudi tuje — npr. nemške — filme slovenskih režiserjev (Erotikon, Mai Britt — Boštjana Hladnika). Nadalje pišeta o slovenskem filmu med drugimi še Mako Sajko (Filmski sklad in slovenska filmska proizvodnja) in France Štiglic (Slovenski film v luči statističnih in ekonomskih podatkov). Tršarjev »tekst« na strani 467 je sicer brez besed, vendar je likovno zelo čist (bela stran). Obravnavi vprašanj slovenskega filma sledi nekaj kritik novejših jugoslovanskih filmov, v zadnjem delu pa se zvrsti še več poročil o festivalih (Benetke, Locarno, Mann-heim, Kranj, Pančevo). Na koncu lahko rečem, da nestrpno pričakujem naslednjo (zadnjo lansko številko) Ekrana, kajti gotovo ne bodo manjkala številna nadaljnja likovna presenečenja. Andrijan Lah Prizor iz domačega filma Bate Cengiča »Mali vojaki« Filmska vzgoja v osnovni šoli • ... . .. ■■■'■.. •••■ .■ - - ; Celodnevni seminar za učitelje slovenskega jezika; Koper, 5. febr. 1969 — (Poročilo — Utrinki) Seminar je pripravila in vodila tov. Mirjana Borčič iz Pionirskega , doma v Ljubljani. Frogramsko je bil sestavljen iz treh delov: i. teoretična razmišljanja tov. Borčičeve (predavanje), 2. predavanje treh fillmov (Ljubezenski primer Dušana Makavejeva, VukOtdcev risani film Pic colo in Glina), 3. razgovor in analiza omenjenih filmov. 1. Predavanje tov. Borčičeve je imelo namen, da seznani učitelje slovenskega jezika z osnovami filmske znanosti. Sam namen takega predavanja je globoko smiseln in vreden. O besedni umetnosti in tudi likovni vemo marsikaj. Poznamo oblike in izrazne možnosti teh umetnosti, sposobni smo dojeti idejno jedro m analizirati umetnino kot dokajšnji strokovnjaki. Učencem znamo besedno umetnino približati in jo narediti dojemljivo. Kadar pa gre za film (ki mogočno izpodriva tradicionalno umetnost in ima danes na mladino zdaleč močnejši vpliv kot besedna umetnost!), ostajamo nemočni. Razen nekaj splošnih m na samo fabulo filma vezanih” pripomb ne znamo mladini povedati ničesar drugega. Malo ali nič ne vemo o razavoju filma, o njegovi zgodovini in sedanjih razvojnih tendencah ter smereh. O izraznih sredstvih današnjega filma, o filmskem jeziku vemo prav tako malo. Kadar si vse to predočimo in še enkrat dojamemo dejstvo, da film odiiku-je v marsiičem današnjega mladega človeka, potem moramo spoznati neko nelogičnost in absurdnost v današnji vzgojni situaciji. Tedne in mesece se ukvarjamo z našo romantiko, realizmom, itd., filmu Pa posvetimo tu in tam kak trenutek, ali pa še tega ne. S tem sem hotel utemeljiti gornji stavek: namen predavanja je bil globoko smiseln in vreden. Vendar se predavateljica ni omejila na samo teoretiziranje. Predavanje o filmu je ilustrirala s spoznanji, ki si jih je pridobila pri svojem filmsiko-vzgojnem delu z mladino. Posredovala nam je svoje izkušnje in opisovala metode, ki jih naj uporabimo, ko se bomo tudi sami lotiti tega dela. Zanimive so-bile. tudi njene misli o novem jugoslovanskem filmu (Makavejev,. Petrovič; Z. Pavlovič . . .) in o ameriški filmski produkciji. Pa spet razgovor o konkretnem pedagoškem delu na nezorant filmsko-vzgojni njivi, pri tem se mi utrinja nekaj dvomov. Za tako vzgojno delo na šoli je potrebno vsaj dvoje, troje stvari. Kinoprojektor, čas, in kar je najvažnejše: znanje o filmu, strokovna podkovanost na tem področju. Predlagal bi še kak takšen seminar, lahko bi bil tudi daljši in vzgojen najprej za nas, učitelje. V enem dnevu bi si ogledali en sam film in bi potem ob njem, s pomočjo predavatelja. temeljito prodrli v filmsko znanost. Naslednjega dne spet film in nato spet osvajanje filmskega znanja. Šele potem bi se lahko vsaj z relativno mirno dušo, tudi sami lotili filmske vzgoje osnovnošolske mladine. Da pa ne bo kakšne zamere: na nekaterih šolah filmska vzgoja že cveti, toda ne na podeželskih. Moram še pripomniti: na seminarju smo sprejeli sklep, da bo tov. Borčičeva na eni izmed koprskih šol »demonstrirala« filmsko-vzgojno uro. To bo brez dvoma doživetje za nas vse. vendar bi še enkrat izrazil željo, da bi se te problematike lotili širše, načrtno in po dobro pripravljenem programu. 2. Sam izbor filmov, ki smo jih videli na seminarju, je bil posrečen in dober. Od vseh treh že omenjenih filmov nas je najbolj impresioniral Makavejeva film: Ljubezenski primer. Ne samo impresioniral. temveč prav šokiral. 3. Razgovor, ki se ie pletel nekoliko že po uvodnem predavanju, se je po projekcijah razživel. Največ se je seveda gou v orli o o Ljubezenskem primeru. Skušali smo izluščiti bistvo in temeljno sporočilo tega filma, vendar se nam ie cilj pošteno izmikal. Film omogoča toliko interpretacij. kolikor je gledalcev. Nočem sedaj povzemati vsebine razgovora (do neke meje tudi analize filma). Razmišljam o dialogu samem, o njegovi vrednosti in uporabnosti pri prihodnjih podobnih s-^^a-njih. V razgovoru po projekciji ne vidim samo ustreznega sredstva v našem .izpopolnjevanju (o filmski vednosti), ^temveč tudi način za medsebojno zbliževanje učiteljev samih. Kadarkoli se takole sestanemo, vlada med nami. neka napetost ali bolje odtujenost. S pogostimi srečanji ir delovnimi ambicijami bi morda to odtujenost premagali in zaživeli bolj sproščeno. Učinki seminarjev pa bi postali resnični in globlji. (M. T.) TEHNIŠKA Sola ZA ELEKTROTEHNIŠKO IN STROJNO STROKO MARIBOR, Gosposvetska 9, razpisuje v. rednem razpisnem roku naslednja prosta delovna mesta; 1. 3 delovna mesta za PROFESORJE STROJNIH PREDMETOV — dipl. strojni inženirji; 2. 1 delovno mesto za PROFESORJA ELEKTROTEHNIČNIH PREDMETOV na odseku za jaki tok - dipl. elektrodnženir jakega toka; 3. 3 delovna mesta PROFESORJEV ELEKTROTEHNIŠKIH PREDMETOV na odseku za šibki tok - dipl. elektroinženirji za šibki tok; 4. 3 delovna mesta profesorjev za MATEMATIKO IN FIZIKO; 5. 1 delovno mesto PREDMETNEGA UČITELJA ZA LABORATORIJSKI POUK na elektrotehniškem odseku -elektroinženir I. stopnje za jaki oz. šibki tok; 6. 1 delovno mesto UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA ZA PRAKTIČNO DELO v elektro delavnici za jaki tok - elektrotehnik s kvalifikacijo in najmanj. 6-letno prakso. . . Za delovna mesta do vključno točke 5. je zaželena večletna praksa. Prošnje pošljejo kandidati razpisni komisiji šole 15,dni po objavi v »Prosvetnem delavcu«.' „ ŽELEZNIŠKA INDUSTRIJSKA ŠOLA V MARIBORU razpisuje za učno in vzgojno osebje za šolsko leto 1969/70 naslednja prosta delovna mesta: 1. UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK Z ESTETSKO VZGOJO - visoka izobrazba 2. UČITELJA ZA ZGODOVINO, GOSPOD. GEOGRAFIJO IN DRUŽBENO UREDITEV SFRJ - visoka izobrazba 3. UČITELJA ZA EKONOMIKO PODJETIJ - visoka izobrazba 4. UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO IN ZDRAVSTVENO VZGOJO - visoka izobrazba 5. UČITELJA ZA MATEMATIKO - visoka ali višja izobrazba 6. UČITELJA ZA STROKOVNE PREDMETE (mehaniko, splošno elektrotehniko, teh. risanje s stroj, elementi, tehnologijo obdelave, tehnologijo poklica) - visoka ali višja izobrazba 7. UČITELJA PRAK. POUKA - ROČNE OBDELAVE - KLJUČAVNIČARJA - višja ali srednja izobrazba 8. UČITELJA FRAKT, POUKA - ROČNE OBDELAVE - ORODJARJA -višja ali srednja izobrazba 9. UČITELJA PRAK. POUKA -STROJNE OBDELAVE - STRUGARJA - višja ali srednja izobrazba 10. UČITELJA PRAK. POUKA - TOPLOTNE OBDELAVE - VARILCA -višja ali srednja izobrazba šola deli stanovanja po razporedu Odbora združevalcev sredstev za nabavo stanovanj. UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA Maribor razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 PROFESORJA ZA SLOVENŠČINO I PROFESORJA ZA ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO 1 PROFESORJA ZA TELESNO IN ZDRAVSTVENO VZGOJO 2 PROFESORJA EKONOMISTA Pogoji: ustrezna visoka izobrazba. Nastop službe X. septembra. Prijave sprejema razpisna komisija v roku 15 dni Po objavi. elektrogospodarski šolski CENTER MARIBOR razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 UČITELJA ZA STROKOVNE PREDMETE ELEKTRO STROKE, PRU ali P z nekajletno prakso 1 UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO, PRU __ 2 VZGOJITELJA ZA INTERNAT, PRU Stanovanj ni. ^MNAZIJA PEDAGOŠKE SMERI V MARIBORU razpisuje naslednja delovna mesta: 1 UČITELJ ZA ANGLEŠKI JEZIK, P 1 UČITELJ ZA RUSKI IN NEMŠKI JEZIK, P 1 UČITELJ ZA ZGODOVINO IN SOCIOLOGIJO, P 1 UČITELJ ZA KEMIJO, P 2 UČITELJA ZA MATEMATIKO, P I UČITELJ ZA FIZIKO, P 1 UČITELJ ZA KLAVIR, P 2 UČITELJA ZA VIOLINO, P 1 UČITELJ ZA TEHNIČNO VZGOJO, P ^0§oji; strokovni izpit in ustrezna Praksa na srednji šoli. Stanovanj ni. CENTER ZA GLASBENO VZGOJO MARIBOR (I razpisuje naslednja delovna mesta s ' polnim delovnim časom: — 1 UČITELJ ZA POUK PARTITURNE | IGRE, ZBOROVODSTVA, VODSTVA | ORKESTRA IN KLAVIRJA, P (dipl. AG, oddelek za dirigiranje in klavir); J — 1 UČITELJ ZA POUK VIOLINE, P 4 (dipl. AG, oddelek za violino); 4 — 1 UČITELJ ZA POUK VIOLINE, P ali J PRU (dipl. II. ali I. stopnje, oddelek za f violino); i — 1 UČITELJ ZA POUK VIOLONČELA, 4 P (dipl. AG. oddelek za violončelo); f — 1 UČITELJ ZA POUK POZAVNE IN 4 SORODNIH TROBIL P, (dipl. AG, od- 4 delek za pozavno); f — 1 UČITELJ ZA POUK KITARE, U J (SGŠ, oddelek za kitaro ali teoretični \ oddelek); — 1 UČITELJ ZA POUK HARMONIKE, i U (SGŠ, oddelek za klavir ali teoretični i oddelek); i Z nepolnim delovnim časom so razpi- i sana naslednja delovna mesta: i — 1 UČITELJ ZA POUK FLAVTE (12 te- 4 denskih ur) P, (dipl. AG, oddelek za 4 flavto); 4 — 1 UČITELJ ZA POUK FRULICE (10 \ tedenskih ur), U (SGŠ, oddelek za f flavto); f — 1 UČITELJ ZA POUK KLARINETA (12 tedenskih ur), P (dipl. AG, oddelek za klarinet); — 1 UČITELJ ZA KONTRABAS (12 tedenskih ur), P (dipl. AG, oddelek za kontrabas); — 1 UČITELJ ZA POUK OBOE (10 tedenskih ur), P (dipl. AG. oddelek oboa); — 1 UČITELJ ZA POUK TOLKAL (8 tedenskih ur), P (dipl. AG) — I UČITELJ ZA ZGODOVINO IN ZEMLJEPIS (10 tedenskih ur), P (dipl. filozofske fakultete, zgodovina-zemljepls); — 1 UČITELJ ZA PREDVOJAŠKO VZGOJO (8 tedenskih ur), PRU; 4 — 1 UČITELJ ZA POUK KLASIČNEGA 4 BALETA (8 tedenskih ur), U (diplo- 4 mant srednje baletne šole). 4 EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA MARIBOR razpisuje delovno mesto UČITELJA ZA MATEMATIKO Pogoj: profesor matematike ali diplomirani ekonomist. Delovna skupnost ŠOLSKEGA CENTRA ZA BLAGOVNI PROMET V MARIBORU, Mladinska ul. 14, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: a) za polni nedoločen delovni čas: UČITELJA ZA POUK SLOVENSKEGA JEZIKA Z ESTETSKO VZGOJO Pogoj: profesor z vsaj 2-letnimi izkušnjami. UČITELJA ZA POUK EKONOMIKE, ORGANIZACIJE IN KNJIGOVODSTVA. Pogoj: diplomiran ekonomist z vsaj 2-letnimi izkušnjami v pedagoškem delu. b) Za polni določen čas: UČITELJA ZA POUK SLOVENSKEGA JEZIKA Z ESTETSKO VZGOJO UČITELJA ZA POUK NEMŠKEGA JEZIKA Pogoji: profesor z vsaj 2-letnimi delovnimi izkušnjami. Osebni prejemki po Pravilniku o delitvi OD. Kandidati naj pošljejo prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva razpisa. Stanovanja ni. J ŠOLSKI CENTER ZA OBLAČILNO IN < J FRIZERSKO STROKO V MARIBORU, J f Orožnova 2, 4 razpisuje prosta delovna mesta: 4 ( 1 UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK, P i 1 UČITELJICE ZA TELESNO ) VZGOJO, P 4 1 UČITELJA ZA TEHNOLOGIJO 4 BRIVSTVA IN LASNICARSTVA, 4 brivec s 5-letno delovno prakso (I 4 1 UČITELJA ZA PRAKTIČNI POUK <* 4 BRIVSTVA IN FRIZERSTVA, 4 brivec in frizer s 5-letno delovno prakso (l 1 UČITELJICE ZA PRAKTIČNI POUK ! ŠIVILJSTVA, I šiviljska mojstrica s 5-letno delovno i j prakso j 4 1 UČITELJICE ZA DRUŽBENOEKO- 4 4 NOMSKO IN POLITIČNO UREDITEV 4 4 SFRJ, -4 4 sociolog s ped. prakso - delovno mesto 4 4 za določen čas. 4 i Prošnje in dokazila pošljite v predpisa- 4 4 nem roku na zgornji naslov. 4 Občina Metlika Osnovna šola Metlika — 1 učitelj za angleščino, P ali PRU, samsko stanovanje; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU, stanovanja ni. Občina Mozirje Osnovna šola Fran Kocbek Gornji grad — 1 učitelj za matematiko in fiziko, P ali PRU s strokovnim izpitom. Stanovanja ni. 4 OSNOVNA ŠOLA LJUBNO 4 4 OB SAVINJI 4 i razpisuje prosto delovno mesto: 4 4 UČITELJA ZA MATEMATIKO za do- 4 f ločen čas od 5, 9. 1969 do 30. 6. X970. 4 4 Pogoj: predmetni učitelj, profesor. 4 Občina Murska Sobota Otroški vrtec Beltinci — 4 vzgojiteljice za predšolske oddelke v Beltincih, VZG, Stanovanje je mogoče dobiti pri zasebnikih. Osnovna šola Bakovci — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za likovni in tehnični pouk, PRU. Samske sobe pri zasebnikih. Osnovna šola Beltinci — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU (za šol. leto 1969/70), samska soba; 1 učiteljica za telesno vzgojo, PRU, samska soba; 1 učitelj za likovni pouk, PRU, pripravnik, samska soba. Učitelji morajo stanovati v kraju službovanja. Osnovna šola Beltinci, podružnica Ižakovci — 1 učiteli za oddelek s poldeljenim poukom, U s petletno prakso, Učitelji morajo stanovati v kraju službovanja. Osnovna šola Cankova — 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis. PRU ali P;1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU aii P. Osnovna šola Domanjševci — 1 vzgojiteljica za otroški vrtec Domanjševci, VZG z znanjem slovenščine in madžarščine, Na voljo je samsko stanovanje. Osnovna šola Fokovci — 1 učiteli za slovenščino, PRU ali P: 1 učitelj za madžarščino, PRU ali P; 1 učitelj za nemščino, PRU ali P; 1 Učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P. Učitelji z znanjem madžarščine imajo prednost na podružnični šoli v Motvarjeveih. 1 Učitelj za razredni pouk, U ali PRU z znanjem madžarščine. Osnovna šola Gornji Petrovci — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU (za določen čas), samska soba pri privatniku. Osnovna šola Kobilje — 1 učitelj za fiziko — tehnični pouk in biologijo, PRU, P ali U, ki uspešno študira na PA; 1 učitelj za zgodo-vino-zemljepis in nemščino, PRU, P ali U, ki Študira izredno na PA, Zaželeno je znanje madžarščine. Družinska stanovanja preskrbljena v učiteljskem stanovanjskem bloku. Osnovna šola Kuzma — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU. Na voljo so samska stanovanja. Osnovna šola Mačkovci — 1 učitelj za fiziko, tehnični pouk In glasbeni pouk, PRU ali izredni slušatelj te skupine na PA, ki uspešno opravlja izpite, samsko stanovanje; 1 učitelj za matematiko, PRU ali izredni slušatelj PA, ki uspešno opravlja izpite, samsko stanovanje. Prijave naslovite na razpisno komisijo osnovne šole Mačkovci. Osnovna šola III Murska Sobota — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino in nemščino, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo (moški), PRU ali P; 3 učitelji za posebne oddelke, PRU ali P (ortopedagog ali ustrezna višja izobrazba); 1 učitelj za tehnični pouk v posebnih oddelkih (moški), PRU ali P. Stanovanj ni. Osnovna šola Tišina — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU, samsko stanovanje; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU, samsko stanovanje. OSNOVNA SOLA ROGASOVCI razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — LIKOVNI POUK - ZEMLJEPIS, pogoj diploma na PA, nedoločen čas; — GLASBENI POUK, pogoj; diploma na PA, nedoločen čas; — NEMŠKI JEZIK, pogoj: diploma na PA, nedoločen čas; — RAZREDNI POUK, (za določen čas, od 15. 4. do 30. 6. 1969), pogoj: končano učiteljišče z diplomo. Delovna skupnost OSNOVNE SOLE SALOVCI razpisuje prosto delavno mesto RAVNATELJA Pogoji: 1. Visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri s petletno prakso ali srednja izobrazba z desetletno prakso. 2. Da obvlada slovenski in madžarski jezik. 3. Da ima organizacijske sposobnosti in da je družbeno aktiven. Prijave pošljite na naslov razpisne komisije osnovne šole Salovci 15 dni po objavi razpisa. Razpisna komisija osnovne šole Salovci razpisuje prosto delovno mesto vzgojiteljice v otroškem vrtcu na Hodošu. Pogoji: 1. Srednja vzgojiteljska šola. 2. Obvladanje slovenskega in madžarskega jezika. Prijave pošljite na naslov razpisne komisije osnovne šole Salovci 15 dni po objavi razpisa. I. OSNOVNE SOLE DANETA SUMENJA-KA MURSKA SOBOTA razpisuje za šol. leto 1969/70 naslednja delovna mesta: — 1 UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, PRU ali P — 1 UČITELJA ZA ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO, PRU ali P — 1 UČITELJA ZA GLASBENI POUK, PRU ali P. Na voljo so sameske sobe pri privatnikih. Razpisna komisija pri f I' OSNOVNI SOLI »IVAN CANKAR« ( BOGOJINA 4 razpisuje naslednja delovna mesta: 4 1 UČITELJ ZA NEMŠKI JEZIK, SLO- 4 VENSKI JEZIK, PRU ali P 4 1 UČITELJ ZA TEHNIČNI POUK, FI- 4 ZIKO, PRU ali P, 4 1 UČITELJ ZA MATEMATIKO, PRU 4 ali P, 4 I VZGOJITELJICO ZA VZGOJNO j, VARSTVENO USTANOVO, VZG ]| Prošnjo in življenjepis naj kandidati pošljejo razpisni komisiji 15 dni po ob- * javi razpisa. I Pogoj: Učitelji morajo stanovati v kraju i službovanja. Na razpolago so samska stanovanja in eno družinsko stanovanje. | 4 Delovna skupnost GIMNAZIJE »JUSA KRAMARJA« V MURSKI SOBOTI razpisuje v šol. letu 1969/70 naslednja prosta delovna mesta: 1 UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA, P I UČITELJ MATEMATIKE -FIZIKE, P l UČITELJ FIZIKE - MATEMATIKE, P Stanovanja za učitelja matematike in fizike po dogovoru. 4 SREDNJA SOLA ZA ZDRAVSTVENE J DELAVCE MURSKA SOBOTA 4 razpisuje naslednji delovni mesti: 4 4 — VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, 4 INŠTRUKTORKA ZA INTERNI OD- ( 4 DELEK 4 4 — VlSjA MEDICINSKA SESTRA, i 4 INŠTRUKTORKA ZA PATRONAŽO 4 Pogoj: končana višja šola za zdravstva- 4 4 ne delavce, oddelek za medicinske 4 4 sestre. 4 EKONOMSKA SOLA MURSKA SOBOTA 4 razpisuje delovni mesti 4 2 PROFESORJEV — EKONOMISTOV 4 za pouk strokovnih predmetov Pogoj: dokončana ekonomska fakulteta. 4 Nastop službe X. 9. 1989. 4 Na osnovi pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in sklepa delovne skupnosti z dne 6. 3. 1969 razpisuje razpisna komisija Šolskega izobraževalnega CENTRA ZA RAZNE STROKE V MURSKI SOBOTI ob rednem razpisu naslednja delovna mesta: I UČITELJ ZA POUK SLOVENSKEGA JEZIKA Z ESTETSKO VZGOJO, P 1 UČITELJ ZA POUK ZEMLJEPISA IN ZGODOVINE, P 1 UČITELJ ZA POUK TELESNE VZGOJE, P 1 UČITELJ ZA POUK STROKOVNIH PREDMETOV V ZIDARSKIH ODDELKIH, diplomiran inženir ali inženir gradbene smeri. Stanovanja ni. & Občina Nova Gorica Osnovna šola Dornberk — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P, samska soba; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU aii P, prednost imajo štipendisti občine Nova Gorica. Osnovna šola Velušček Antona-Matevža Kanal — 1 učitelj za srbohrvaščino in angleščino, PRU ali P, stanovanja ni. Osnovna šola Velušček Antona-Matevža Kanal, podružnica Zavrh-Testeni — 1 učitelj za razredni pouk, U, stanovanje v šoli. Osnovna šola Šempas — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P, samsko stanovanje; 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU ali P, stanovanja ni; l učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P (prednost imajo moški), stanovanja ni; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU (za šol, leto 1969/70), samska soba. Prijavo za razpisano delovno mesto, kratek življenjepis in dokazilo o strokovnosti je treba dostaviti v roku 15 dni po objavi razpisa. Posebna osnovna šola Nova Gorica — 3 defektologi, PRU, stanovanja ni; 1 učitelj za tehnično vzgojo, PRU (moški), stanovanja ni, 4 NIŽJA GLASBENA SOLA 4 ŠEMPETER PRI GORICI 4 4 razpisuje prosto delovno mesto i' 4 STROKOVNEGA UČITELJA 4 4 ZA KLAVIR 4 (kitara In nauk o glasbi) ji 4 Pogoji: i» 4 — Srednja glasbena šola 4 4 — 5 let prakse na glasbeni šoli 4 — stanovanja ni 4 — razpis velja do zasedbe delovnega 4 4 mesta |1 4 — prijave pošljite razpisni komisiji 4 4 šole. 4 4 4; Delovna skupnost OSNOVNE SOLE COL (občina Ajdovščina) razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. ANGLEŠKI JEZIK 2. TELESNA VZGOJA 3. KEMIJA IN BIOLOGIJA 4. MATEMATIKA 5. FIZIKA IN TEHNIČNI POUK 6. GLASBENI POUK Za predmete pod točkami: 1, 2, 3, 5 in 6 razpisuje delovna mesta osnovna šoka Col skupno z osnovno šolo Otlica. Za vsa navedena delovna mesta morajo imeti kandidati predpisano izobrazbo, to je Višjo pedagoško šolo ali fakulteto z diplomo. Kandidati naj se prijavijo v roku 15 dni na delovno skupnost osnovne šole Col. Prijavijo se lahko pismeno ali ustno. Stanovanj ni. i DOM ŠOLSKIH CENTROV NOVA GORICA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 VZGOJITELJ ALI VZGOJITELJICA, PRU ali P, skupina glasbena vzgoja; PRU ali P, skupina telesna vzgoja; 1 VZGOJITELJ ALI VZGOJITELJICA, 1 VZGOJITELJ ALI VZGOJITELJICA, PRU ali P (za določen čas: od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970). Stanovanja ni. IZOBRAŽEVALNO SREDI? POHIŠTVENE INDUSTRIJI NOVA GORICA razpisuje sledeča prosta delovna mesta: — 2 PROF. ZA MATEMATIKO IN FIZIKO — 1 PROF. ZA ZGODOVINO, ZEMLJEPIS — 1 LESNOINDUSTRIJSKI INŽENIR — 1 STROJNI INŽENIR Na razpolago je samo eno komfortno 3-sob-no stanovanje za prof. ma.-fi. Za ostala prosta delovna mesta ni stanovanja. Občina Novo mesto Osnovna šola narodnega heroja Ivana Kovačiča-Efenke Mirna Peč — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za nemščino, PRU ali P; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P (za določen čas: od 1. IX. 1969 do 30. VI. 1970). Osnovna šola narodnega heroja Ivana Kovačiča-Efenke Mirna peč. podružnica Globodol — 1 učitelj za razredni pouk, U. Upravni odbor OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA MARTINA KOTARJA ŠENTJERNEJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — 1 UČITELJA ZA SLOVENŠCINO- SRBOHRVAŠCINO PRU ali P — 1 UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK PRU ali P — 1 UČITELJA ZA MATEMATIKO- FIZIKO PRU ali P — 1 UČITELJA ZA FIZIKO-TEHNIC- NI POUK PRU ali P — 1 UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK PRU ali P — 2 UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO PRU ali P — 1 UČITELJA ZA RAZREDNI POUK U — prednost imajo učitelji, ki stanujejo v Šentjerneju. Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi razpisa in jo naslovite na Upravni odbor osnovne šole »Martina Kotarja« Šentjernej. Stanovanj v kraju ni. ! Razpisna komisija pri svetu GIMNAZIJE V NOVEM MESTU razpisuje na osnovi 30. in 31. čl. statuta gimnazije delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko strokovno izobrazbo , pedagoške smeri — da ima najmanj petletno vzgojno izobraževalno prakso — da ima strokovni izpit — da je moralno neoporečen. Kandidati morajo predložiti vsa dokazila o strokovni izobrazbi in kratek življenjepis z opisom dosedanjega službovanja. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na razpisno komisijo pri gimnaziji v Novem mestu, Cesta herojev 5. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOVO MESTO razpisuje za šolsko leto 1969/70 naslednji delovni mesti: — DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA, P — UČITELJA TELOVADBE, P Stanovanje po dogovoru. - Občina Ormož Osnovna šola Katja Rupena Novo mesto — 1 učitelj za fiziko in matematiko, PRU ali P; 2 učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P. Osnovna šola Šmihel pri Novem mestu — 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za fiziko in matematiko, PRU ali P. Šola nima stanovanj. Osnovna šola Vavta vas — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za glasbo, PRU ali P. Osnovna šola Žužemberk — 2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU ali P; 1 učiteljica za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P. Stanovanje po dogovoru. Osnovna šola Žužemberk, podružnica Dvor — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU. Stanovanje po dogovoru. Posebna osnovna šola Šmihel — 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali P; 2 vzgojitelja za vzgojno delo v internatu posebne šole, PRU ali P (višja ali visoka defektološka izobrazba). Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati srednjo šolo pedagoške smeri. Dijaški dom Majde Šilc Šmihel pri Novem mestu — 1 vzgojitelj, PRU matematike ali telesne vzgoje z opravljenim strokovnim izpitom. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE PREVOLE (p. Hinje) razpisuje sledeča delovna mesta: L UČITELJ ZA SLOVENSKI IN ANGLEŠKI JEZIK PRU ali P 2. UČITELJA ZA FIZIKO IN MATEMATIKO PRU ali P 3. UČITELJ ZA ZEMLJEPIS IN ZGODOVINO PRU ali P 4. UČITELJ ZA LIKOVNI IN TEHNIČNI POUK PRU ali P Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Na razpolago so samska stanovanja. * l J ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE ) NOVO MESTO i razpisuje delovno mesto l UČITELJA ZA NEMŠČINO J IN ANGLEŠČINO f Pogoj: profesor. J Stanovanja ni. Nastop službe 1. septembra ? 1969. i \ i Otroški vrtec Središče — 1 vzgojiteljica-uprav-nica, VZG s strokovnim izpitom in najmanj petletno prakso; 1 vzgojiteljica, VZG (za določen čas: od 20. aprila do 20. julija 1969). Osnovna šola Miklavž — 2 učitelja za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 2 učitelja za nemščino in slovenščino, PRU ali P; 2 učitelja za razredni pouk, U ali PRU; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za zemljepis, zgodovino in likovni pouk, PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU. Samske sobe. Osnovna šola Ormož — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za kemijo, PRU; 1 učitelj za nemščino, PRU; 1 učitelj za likovni pouk, PRU; 1 vzgojiteljica za predšolsko ustanovo, VZG. Osnovna šola Velika Nedelja — 1 učitelj za nemščino in srbohrvaščino, PRU; 1 učitelj za matematiko, PRU. Osnovna šola Velika Nedelja, podružnica Podgorci — 3 učitelji za razredni pouk, tj (za določen čas: od 1. IX. 1969 do 31. VIII. 1970). OSNOVNA ŠOLA SREDIŠČE OB DRAVI, OBČINA ORMOŽ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 UČITELJ ZA MATEMATIKO-FIZIKO PRU ali P 1 UČITELJ ZA NEMŠKI JEZIK PRU ali P 1 UČITELJ ZA RAZREDNI POUK za šol. ^to 1969/70 (določen čas) 1 UČITELJ ZA RAZREDNI POUK (prednost imajo tovariši, ki so na šoli za določen čas) i S Razpisna komisija pri ^ OSNOVNI ŠOLI TOMAŽ PRI ORMOŽU t razpisuje naslednja prosta delovna mesta: <[ 1 PREDMETNI UČITELJ ZA i SLOVENŠČINO f PA z diplomo — samska soba \ 1 PREDMETNI UČITELJ ZA NEMŠKI i JEZIK i PA z diplomo — samska soba i 1 PREDMETNI UČITELJ ZA i BIOLOGIJO — KEMIJO ) PA z diplomo — stanovanja ni. f Rok prijave je 15 dni od razpisa. f Občina Piran Osnovna šola Lucija, p. Portorož — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P (za eno šolsko leto — 1969/70); 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P (moški) za nedoločen čas; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P (polovična obveznost); 1 negovalka za otroke v vrtcu, negovalka ali VZG (za nedoločen čas). Stanovanj ni. Osnovna šola Piran — 1 vzgojiteljica za otroški vrtec, VZG. Prijave pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na svet šole osnovne šole Piran. Osnovna šola Sečovlje — 1 učitelj za tehnični pouk in kemijo, PRU ali absolvent PA, skupina tehnični pouk-kemija (za določen čas od 1. IX. 1969 do 31. VIII. 1970). Na voljo je samsko stanovanje. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. t \ £ POMORSKA IN RIBIŠKA ŠOLA PIRAN J razpisuje za šolsko leto 1969/70 sledeča ^ J prosta delovna mesta prosvetnih delav- f cev za nedoločen čas: ' f i 2 UČITELJA ZA SLOVENŠČINO, P, J i 1 UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO, P; J i 1 UČITELJ ZA MATEMATIKO, P; J i 1 UČITELJ ZA FIZIKO, P; J A 2 UČITELJA ZA STROJNIŠTVO J 5 P (ali dipl. ing. strojništva) J l 1 UČITELJ ZA ELEKTROTEHNIKO i J P (ali dipl. ing. elektrot.) i i 1 UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA J J ZA ELEKTROSTROKO J # PRU ali UPP i i Šola ima na razpolago dve samski stano- i j vanji. J Občina Postojna Osnovna šola bratov Vodopivec Pivka — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za nemščino, PRU ali P; 1 učitelj za nemščino in angleščino, PRU ali P. Stanovanj ni. Osnovna šola Postojna — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 2 učitelja za tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 defektolog za oddelke posebne šole pri osnovni šoli Postojna, PRU. Stanovanj ni. Osnovna šola 25. maj Prestranek — 1 učitelj za zgodovino in telesno vzgojo, PRU ali P (za polovico učne obveznosti). Stanovanja ni. GIMNAZIJA POSTOJNA razpisuje prosta delovna mesta in sicer: a) s polnim delovnim časom: — 1 delovno mesto za UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE; b) z najmanj polovičnim delovnim časom: — 1 delovno mesto za UČITELJA ANGLEŠČINE IN RUŠČINE; — 1 delovno mesto za UČITELJA ESTETSKE VZGOJE glasba in likovna umetnost) ali 1 delovno mesto za UČITELJA SLOVENŠČINE IN ESTETSKE VZGOJE; — 1 delovno mesto za UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE; — 1 delovno mesto za UČITELJA PREDVOJAŠKE VZGOJE. Med posebnimi pogoji za sprejem v delovno razmerje je obvladanje slovenskega jezika. Občina Ptuj Osnovna šola bratov Rešev Desternik — 1 učitelj za nemščino in slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za zemljepis in zgodovino, PRU ali P; 1 učitelj za likovni pouk in telesno vzgojo, PRU ali P. Šola nima stanovanj. Osnovna šola Hajdina — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P (za nedoločen čas); 1 učitelj za zgodovino in zemljepis (12 ur), P ali PRU (za določen čas); 1 učitelj za te-tesno vzgojo- STU ali P (za določen čas); 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU. Stanovanj ni. Osnovna šola Franc Belšak Gorišnica — 1 učitelj za nemščino, PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P. Stanovanj v kraju ni. Osnovna šola Juršinci — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU; 1 učitelj za matematiko, PRU; 1 učitelj za nemščino, PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU. Osnovna šola bratov Štrafela Markovci pri Ptuju — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU, samska soba; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU, samska soba. Osnovna šola Podlehnik — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, P ali PRU; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis. P ali PRU; 1 učitelj za angleščino, P ali PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk in zborovsko petje, P ali PRU. Stanovanj ni. Osnovna šola Ivana Spolenjaka Ptuj — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P. Osnovna šola Vitomarci — 1 učitelj za razredni pouk, U. Stanovanja ni. Osnovna šola Žetale — 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, P ali PRU; 1 učitelj za nemščino in srbohrvaščino, P ali PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko. P ali PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, P ali PRU (samo 10 ur tedensko. Stanovanj ni. Ugodne avtobusne zveze s Ptujem. Posebna osnovna šola v Ptuju — 6 ortopedago-gov-defektologov. Stanovanj ni. f Svet zavoda f ? OTROŠKEGA VRTCA PTUJ j J razpisuje prosto delovno mesto i. t RAVNATELJA j J VZG z diplomo in strokovnim izpitom f ter deset let prakse v VVZ. f f Nastop službe 1. septembra 1969. f i Prosto delovno medo J VZGOJITELJICE i ? VZG z diplomo za enoto Majšperk. ž f Nastop službe 1. maja 1969. # f Prosta delovma mesta za f J ŠTIRI VZGOJITELJICE ^ i VZG z diplomo za Ptuj. i f Nastop službe 1. septembra 1969. J f Stanovanja ni. i OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. PREDMETNI UČITELJ ZA GLASBENI POUK (PRU) — za določen čas od 1. 9. 1969 2. PREDMETNI UČITELJ ZA NEMŠKI JEZIK (PRU) — za določen čas od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970. Stanovanja ni. 3. PREDMETNI UČITELJ ZA ZGODOVINO — ZEMLJEPIS (PRU) — za določen čas od 1. 9. 1969 do 31. 3. 1970. Stanovanja ni. 4. PREDMETNI UČITELJ ZA SLOVENSKI JEZIK (PRU) — za določen čas od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970. Stanovanja ni. 5. PREDMETNI UČITELJ ZA MATEMATIKO — FIZIKO (PRU) — za določen čas od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970. Stanovanja ni. 6. PREDMETNI UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO — ZEMLJEPIS ALI ZGODOVINO (PRU) — za določen čas od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970. Stanovanja ni. f OSNOVNA ŠOLA LESKOVEC t PRI PTUJU # razpisuje delovna mesta: i 1 UČITELJ ZA ZGODOVINO IN J ZEMLJEPIS, PRU J 1 UČITELJ ZA BIOLOGIJO IN i KEMIJO, PRU f 1 UČITELJ ZA SLOVENŠČINO IN i ANGLEŠČINO, PRU \ 1 UČITELJ ZA MATEMATIKO £ FIZIKO, PRU J 1 UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO \ IN TEHNIČNI POUK, PRU 4 1 UČITELJ ZA POSEBNI ODDELEK, ^ defektolog. \ Za navedena mesta šola nima stanovanj. { $ J DS OSNOVNE ŠOLE J »DR. FRANJA ŽGECA« DORNAVA ? 4 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: ^ i 1 UČITELJ ZA NEMŠKI JEZIK l ) PRU ali P za nedoločen čas, i ) 1 UČITELJ ZA BIOLOGIJO, KEMIJO ( f IN GOSPODINJSTVO f f PRU ali P za nedoločen čas, f J I UČITELJ ZA ZGODOVINO J IN ZEMLJEPIS J J PRU ali P za nedoločen čas, J 4 1 UČITELJ ZA TEHNIČNI IN 4 } LIKOVNI POUK ) 4 PRU ali P za nedoločen čas, i \ 1 UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO ^ <| IN GLASBENI POUK i t PRU ali P za nedoločen čas. t GIMNAZIJA DUŠANA KVEDRA PTUJ razpisuje prosta delovna mesta: 1 UČITELJ ZA MATEMATIKO, P 1 UČITELJ ZA FIZIKO, P 1 UČITELJICA ZA TELESNO VZGOJO, P EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA PTUJ razpisuje sledeča delovna mesta: 1. UČITELJ SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA (P); praksa zaželena; 2. UČITELJ ZA BLAGOZNANSTVO (P); fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za kemijo; praksa zaželena; 3. SVETOVALEC ZA PRAKTIČNI POUK (PRU); diplomant ekonomsko-komer-cialne šole s predhodno kvalifikacijo VK delavca (poslovodje) v trgovini; pet let prakse; stanovanja ni; 4. DVA UČITELJA ZA EKONOMSKE PREDMETE (P); ekonomska fakulteta, pet let prakse; stanovanja ni; 5. UČITELJ ZA STROKOVNE PREDMETE ADMINISTRATIVNE ŠOLE (P); pravna fakulteta, pet let prakse; stanovanja ni. ŠOLSKI CENTER ZA KOVINSKO STROKO V PTUJU razpisuje naslednja delovna mesta: 1. UČITELJA ZA TELESNO IN ZDRAVSTVENO VZGOJO — P. 2. 4 UČITELJE ZA STROKOVNO-TEORETICNE UČNE PREDMETE KOVINSKE STROKE. Pogoj: končana PA — kovinske smeri ali Višja tehniška šola. 3. 5 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA Srednja tehniška šola — strojne smeri in najmanj 5 let prakse na ustreznem delovnem mestu. Občina Radlje ob Dravi Osnovna šola Podvelka — 1 učitelj ali učiteljica za glasbeni pouk, PRU ali P, izjemoma in za določen čas STU. Usposobljenost za vodenje zborov in učenje instrumentov. Možnost dopolnilne zaposlitve. Samsko stanov*' nje* sicer-ugodne zveze. Tfe Osnovna šola Radlje ob Dravi — 2 vzgojiteljici, VZG; 1 učitelj za ..angleščino in slovenščino, PROL. I Učitelj za slovenščino in nemščino, PRIT; '1 učitelj za glasbeni pouk, PRU. Samsko stanovanje; Osnovna šola Radlje ob Dravi, podružnica Brezovec — 1 učitelj ža razredni pouk, U. Sam-skotšt&nbvanje zagotovljeno. Osnovna šola Remšnik — 1 učitelj za slovenščino in nemščincf talr za . slovenščino in srbohrvaščino), PRU. Na voljo je samska soba. Osnovna šola Ribnica na Pohorju-------1: učitelj za slovenščino,. PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, STU,_PRU.aii P. Na voljo so samska stanovanja, Osnovna šola Vuzenica — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino ali nemščino, PRU ali P.; 1, učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P ;1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU. Stanovanj ni. Občina Radovljica Osnovna šola Bled — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU (na matični šoli); 1 učiteljica za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj ža razredni pouk, "U ali PRU (na matični šoli za določen čas); 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU (na "zunanjih oddelkih na Bohinjski Beli, za določen čas); 1 učitelj za tehnični pouk, PRU (za določen čas). Za razpisana delovna mesta ni stanovanj. ’ ■ Osnovna.šola Bohinjska. Bistrica — 1. učitelj ..za . angleščino, PRU ali P (za določen čas); 1 učitelj za slovenščino., in srbohrvaščino, PRU (za določen čas); 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU (za določen čas); 1 učitelj za tehnični pouk, PRU (za stalno); 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P (ža stalno). Prijavni rok je 15 dni po objavi razpisa. Osnovna šola Gorje — 1 Učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P. Stanovanj ni. Osnovna šola Franca Stanteta Žagarja Lipnica — i učitelj za matematiko in flziko, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P. Osnovna šala Antona: Tomaža Linharta Radovljica — 1 učitelj za razredni pouk, U; 2 učitelja za-tehnični pouk, PRU (diploma PA na skupini tehnični pouk — fizika). Šola nima stanovanj............... POKLICNA ŠOLA KOVINSKE STROKE V RADOVLJICI razpisuje naslednja delovna mesta: UČITELJ ZA SLOVENSKI JEZIK profesor STROKOVNI UČITELJ dipl. str. ing., str. ing. Obe mesti sta razpisani za nedoločen čas. Stanovanja ni. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. I GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER BLED razpisuje naslednja prosta delovna mesta; UČITELJ ZA SLOVENSKI JEZIK - — profesor UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO — profesor VZGOJITELJ ZA DOM PRI GŠC BLED — predmetni učitelj Stanovanj ni na razpolago. Občina Ravne na Koroškem ^snovna šola Miloša Ledineka Črna na Koro-' škem — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 2 učitelja za matematiko a hi fiziko, PRU ali P. usnovna šola Franca Pasterka-Lenarta Mežica — 2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ah P; 1 učitelj za zemljepis in zgodovino, PRU ali P; 1' Učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU (19 ur tedensko); 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU. Stanovanj ni. Vsa delovna mesta so razpisana za določen čas — za eno šolsko n leto- snovna šola Franja Goloba Prevalje — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU; 1 učitelj za Slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P. osnovna šola Prežihovega VORANCA NA RAVNAH NA KOROŠKEM razpisuje za šolsko leto 1969/70 — delovno mesto UČITELJA LIKOVNEGA POUKA ' ža 'nedoločen čas in — delovno mesto UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA ' za nedoločen čas. Pogoj: PRU. .........,. , . Rastop službe 1. sept. 1969 stanovanja, ni. Občina Ribnica Ravnateljstvo °SNOVNE ŠOLE RIBNICA (DOL.) razpisuje naslednja delovna mesta: 1 UČITELJ ZA BIOLOGIJO-KEMIJO P ali PRU — samsko stanovanje; 1 UČITELJ LIKOVNO VZGOJO ' P"®!! PRU-— samsko stanovanje; 1 UČITELJ ZA GLASBENO VZGOJO P ali PRU (moški) — samsko stano-Vanje: 1 UČITELJ ZA TEHNIČNO VZGOJO P ali PRU — samsko stanovanje; 1 UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO P ali PRU (ženska) — samsko stano-.. .vanje.:. * VZGOJITELJICI • VZG. — samsko stanovanje. Osnovna šola Loški potok —• 1- učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za razredni .pouk, U ali PRU (ki ima veselje do glasbe ih telesne vzgoje — za določen čas: od septembra do aprila). Stanovanje po dogovoru. Rok prijave velja do zasedbe delovnega mesta; v ... .t-. Osnovna šola Sodražica — 1 učitelj; za matematiko in kemijo ali fiziko in kemijo, PRU ali P. Stanovanja ni. Občina Sevnica 4 Osnovna šola Blanca — 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za nemščino in srbohrvaščino, PRU (za 16 ur tedensko). Samske sobe so zagotovljene. I Osnovna šola Boštanj — 1 učitelj za matematiko in fiziko, P, ali PRU; 1 učitelj za angleščino, P ali PRU. Osnovna šola Krmelj:--1 učitelj za slovenščino in nemščino. PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za telesno: vzgojo^-PRU ali P.: : Osnovna šola Savo Kladnik Sevnica'.— 1 pomočnik ravnatelja, U, PRU gli P: z najmanj petletnimi izkušnjami v šolskem delu, biti mora vešč gospodarskega in finančno-uprav-nega ter pedagoškega dela. Opravljen mora imeti strokovni izpit; 1 -učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj- za matematiko ih fiziko, PRU ali P; 1 učitelj.-za.posebni oddelek — defekta-, log. PRU ali P;. 1 učitelj za.telesno vzgojo, STU, PRU ali P; . 1 učUelj ;za razredni pouk, U • ali PRU z najmanj/petletno prakso za vodjo enote- Loka pri Zidanem mostu. Star novanje-. je. zagotovljeno za. defektologa. . Osnovna šola Tržišče, podružnica Telče — 1 učitelj, za razredni pouk, U ali PRU, Razpisna komisija VAJENSKE ŠOLE LESNE STROKE V SEVNICI ' ' razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV tehnologije obdelave s strojeslovjem, tehnologije materiala in strokovnega risanja. , , ,............ Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je višji lesni tehnik — da je inženir lesne stroke — da je diplomirani inženir lesne ' strbke,- Mesto je razpisano za nedoločen čas. Občina Sežana Osnovna' šola: Divača — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P. Na voljo je garsonjera. Osnovna šola Komen — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P, stanovanja ni. Osnovna šola Sežana — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU alj P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU-gdručitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU ali P. Razpisna komisija : OSNOVNE ŠOLE DUTOVLJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: Xa nedoločen čas s polnim delovnim časom: — PREDMETNEGA UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK PRU ali P ..../ . /, - ■ — PREDMETNEGA UČITELJA ZA MATEMATIKO PRU ali P ; ' — PREDMETNEGA UČITELJA ZA GLASBENI POUK PRU: ali P Za določen čas s polovičnim delovnim časom: (od 1. sept. do 31. okt. 1969) — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK U, podružnična šola .Štanjel, Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE DRAGOMIRJA BENClCA-BRKINA HRPELJE .razpisuje . 1. prosto delovno mesto UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas. Pogoj: P ali PRU Na voljo je garsonjera.- - : 2. dve prošti delovni mesti UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK za nedoločen čas Pogoj: P ali PRU Stanovanja hi. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Občina Slovenj Gradec Osnovna šola Rada Iršiča Mislinja — 1 učitelj za tehnični . pouk, PRU, stanovanje po dogovoru. OSNOVNA ŠOLA FRANJO VRUNČ SLOVENJ GRADEC i> razpisuje prosta delovna mesta: J f — 1 UČITELJ ZA BIOLOGIJO J f IN KEMIJO J i PRU ali P za določen čas (16 ur f J - tedensko), stanovanja ni; J — 1 UČITELJ ZA ZEMLJEPIS i i PRU ali P, stanovanja ni; J J — 1 UČITELJ ZA ANGLEŠČINO # J PRU ali P, stanovanja ni; ([ — 2 UČITELJA ZA FIZIKO \ IN MATEMATIKO f PRU ali P, stanovanje zagotov- f I1 Ijeno; . — 1 UČITELJ ZA GLASBENI POUK ? J, PRU ali P, stanovanja ni; 1 — 1 UČITELJ ZA TEHNIČNI POUK i Ji PRU ali P, stanovanja ni. J Občina Slovenska Bistrica Osnovna šola Črešnjevec — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, P ali PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko, P ali PRU; 1 učitelj za angleščino in nemščino, P ali PRU (dopolnjuje učno obveznost na osnovni šoli Laporje); 1 učitelj za glasbeni pouk, P ali PRU (dopolnjuje učno obveznost na osnovni šoli Tinje). Osnovna šola Gustava Šiliha Laporje — 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za zemljepis in zgodovino, PRU ali P (z dopolnjevanjem na osnovni šoli Črešnjevec); 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P (z dopolnjevanjem učne obveznosti na osnovni šoli Šmartno na Pohorju ali na osnovni šoli Črešnjevec). Stanovanj ni. Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU s strokovnim izpitom; 1 učitelj za slovenščino, PRU; 1 učitelj za nemščino, PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo in zemljepis, PRU (moški); 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU; 1 učitelj za gospodinjski pouk, PRU (polovični delovni čas). Osnovna- šola Pohorskega bataljona Oplotnica, podružnica Kebelj — 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU. Stanovanj ni. Osnovna šola Poljčane — 1 učitelj za angleščino, PRU za šol. 1 1969/70 (ki bo poučeval še druge. predmete, predvsem likovni pouk). Osnovna šola Spodnja Polskava — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P. Osnovna šola Šmartno na Pohorju —- 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za slovenščino in nemščino. Na voljo je stanovanje. Osnovna šola Tinje — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU. Za vsa navedena delovna mesta je določena plača po pravilniku šole, v katerem so zajeti ugodnostni pogoji službenega mesta. Posebna osnovna šola Slovenska Bistrica — 4 učitelji za razredni pouk, PRU ali P — orto-pedagog z opravljenim strokovnim izpitom; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ustrezne smeri in izredni študij na PA — ortopeda-gogika; 1 učiteljica za ženski tehnični pouk in gospodinjstvo, PRU ustrezne smeri in izredni študij na PA — ortopedagogika. Stanovanj ni na voljo. Glasbena šola Slovenska Bistrica — 1 učitelj za klavir, harmoniko in nauk o glasbi, STU ali PRU, ki bi poučeval na oddelku Slovenska Bistrica, in Poljčane. Stanovanja ni. OSNOVNA ŠOLA POHORSKI ODRED SLOVENSKA BISTRICA razpisuje naslednja delovna mesta: 1 UČITELJ ZA SLOVENSKI IN SRBO-HRVATSKI JEZIK, PRU ali P 1 UČITELJ ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, PRU ali P . 1 UČITELJ ZA RAZREDNI POUK, U s strokovnim izpitom in vsaj 5-letno prakso 1 UČITELJ ZA VARSTVENI ODDELEK, U z večletno prakso 1 PREDMETNI UČITELJ ZA GOSPODINJSTVO, PRU za nedoločen čas z 11-urno obveznostjo Vsa ta delovna mesta se razpisujejo za nedoločen čas. 1 UČITELJ ZA VARSTVENI ODDELEK, U z večletno prakso za določen čas z nepopolnim delovnim časom. Prijave za razpis vložijo kandidati neposredno pri Svetu šole Pohorski odred Slov. Bistrica z navedbo poleg splošnih podatkov na pogoje, še opis poteka službovanja, točen naslov, 15 dni po objavi razpisa. Za navedena delovna mesta je določen osebni dohodek po pravilniku 'o delitvi osebnega dohodka. OSNOVNA ŠOLA ANICA CERNEJ MAKOLE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Za nedoločen čas: Eno delovno mesto UČITELJA ZA RAZREDNI POUK: pogoj: diploma učiteljišča in veselje do knjižničarskega dela nastop: takoj. 2. Za določen čas: Eno delovno mesto UČITELJA ZA NEMŠKI JEZIK: pogoj: diploma PA — nemški jezik, srbohrvatski jezik in veselje do likovnega pouka trajanje zaposlitve: 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970. Stanovanja ni. Eno delovno mesto UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK: pogoj: diploma PA — tehnični pouk, fizika in veselje do kulturno-prosvet-hega dela trajanje zaposlitve: 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970. Stanovanja ni. Eno delovno mesto UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO: pogoj: diploma PA — telesna vzgoja, zemljepis in veselje do dela v taborništvu trajanje zaposlitve: 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970. Stanovanja ni. Občina Slovenske Konjice Osnovna šola Ljubo Šercer Loče — 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU ali P. Za oba učitelja nudi šola stanovanje. Osnovna šola Boris Vinter Zreče — 1 učitelj ža matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P. Stanovanj ni. OSNOVNA ŠOLA DUŠANA JEREBA SLOV. KONJICE razpisuje: 1 delovno mesto UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA za nedoločen čas — PRU ali STU, 1 delovno mesto UČITELJA ZA LIKOVNI IN GLASBENI POUK (kvalificiran vsaj za enega od navedenih predmetov) za nedoločen čas: PRU ali P, 1 delovno mesto UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (V. razred) za šolsko leto 1969/70 —■ PRU ali U z opravljenim strokovnim, izpitom. 1 UČITELJ ZA RAZREDNI POUK ha podružnični šoli Špitalič, za šolsko leto 1969/70. Na razpolago je šoba. k* 1» 1» \ 1» 1» \ l> V, Občina Škofja Loka Osnovna šola Gorenja vas, podružnica Poljane — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino^ PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P (nepolni delovni čas). Osnovna šola Gorenja vas — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P (moški); 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali P. Na voljo je družinsko stanovanje. Pogoj za vsa delovna mesta je urejena vojaščina. .;/ Osnovna šola Trata pri Škofji Loki — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P» '- Osnovna šola Železniki — 1 učitelj za zgodovi--no in temelje socialistične morale (polovičen delovni čas) ali učitelj za zgodovino in likovni pouk (celo delovno mesto) ali "učitelj za likovni pouk (16 ur), PRU; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P (polovičen delovni čas); 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeno vzgojo, PRU ali P; 1 uči-; telj za tehnični pouk (18 ur), PRU. 1 LESNOINDUSTRIJSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA, TRATA, p. p. 32 — 1 UČITELJ ZA SLOVENŠČINO Z ESTETSKO VZGOJO stanovanja ni; < — 1 INŽENIR LESNOINDUSTRIJSKE STROKE za pouk strokovnih predmetov, pogoj: diploma višje lesne šole oziroma I. stopnje visokošolskega študija; stanovanja ni. . - Razpisna komisija pri delovni skupnosti i ŠOLSKEGA CENTRA ZA KOVINSKO J IN AVTOMEHANSKO STROKO V ŠKOFJI LOKI razpisuje prosto delovno mesto PREDMETNEGA UČITELJA ZA POUK STROKOVNIH PREDMETOV Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat: — dokončano I. stopnjo strojne ali elektro fakultete; — 5 let prakse v poučevanju na podobnih šolah. Občina Šmarj‘e pri Jelšah Osnovna šola Pristava pri Mestinju — 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU (za čas od 1. 9. 1969 do 30. junija 1970). Samska soba zagotovljena. Osnovna šola Rogatec — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 2 učitelja za slovenščino in nemščino, PRU ali P s strokovnim izpitom (eden za določen čas); 1 učitelj za zemljepis in zgodovino, PRU ali P s strokovnim izpitom (za določen čas). Stanovanj ni. Osnovna šola Rogatec, podružnica Stojno selo —■ 1 učitelj za razredni pouk, PRU ali U. Na voljo je samska soba. Osnovna šola Šmarje pri Jelšah — 1 defektolog, PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P, Občina Tolmin Vzgojno varstveni zavod Bovec — 1 vzgojitelj, VZG, samska soba. Osnovna šola Peter Skalar Bovec — 1 učitelj za angleščino, PRU .ali P. Stanovanje preskrbljeno. Osnovna šola Simon Gregorčič Kobarid — 1 učitelj za angleščino, PRU. Na voljo je samsko stanovanje. Osnovna šola Dušan Munih Most na Soči — 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P, stanovanja ni; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, samska soba; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P, stanovanja ni; 1 učitelj za telesno vzgojo, > PRU ali P, samsko stanovanje; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P, stanovanja ni. Dijaški dom Bovec — 1 vzgojitelj, U. Nastop službe 1. 9. 1969. Samsko stanovanje zagotovljeno. * V NIŽJA GLASBENA ŠOLA V TOLMINU razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ZA POUK KLAVIRJA, ki bi lahko poučeval tudi harmoniko in brenkala ali trobila-pihala. Kandidat mora biti strokovno usposobljen, to je P ali STU. Rok prijave velja do zasedbe mesta. I. POSEBNI VZGOJNI IN IZOBRAŽEVALNI ZAVOD TOLMIN razpisuje na osnovi 110. člena statuta zavoda delovno mesto RAVNATELJA Pogoji: ortopedagog za duševno prizadeto mladino; 5 let delovnih izkušenj z duševno prizadeto mladino; da ima organizacijske sposobnosti. Delovno mesto se lahko zasede 1. 9. 1969. Razpis velja 15 dni po objavi. II. POSEBNI VZGOJNI IN IZOBRAŽEVALNI ZAVOD TOLMIN razpisuje delovno mesto UČITELJ A-VZGOJITELJ A. Pogoji: ortopedagog za duševno prizadeto mladino. Delovno mesto se zasede za nedoločen čas. Nastop službe lahko po dogovoru. Razpis velja 15 dni po objavi. Občina Trbovlje Osnovna šola Ivan Cankar Trbovlje — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P (za določen čas). Pogoji: pouk v dveh izmenah, stanovanja ni. Osnovna šola Tončke Čečeve Trbovlje — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 4 učitelji za telesno vzgojo (2 moška, 2 ženski), PRU ali P; 1 učitelj za likovni pouk, PRU ali P. Pogoji za moške: urejena vojaščina. Stanovanj ni, šola ne povrne potnih stroškov. Svet šole OSNOVNE SOLE ALOJZA HOHKRAUTA V TRBOVLJAH razpisuje naslednja delovna mesta: 1 UČITELJ ZA ANGLEŠKI JEZIK. PRU ali P 1 UČITELJ ZA MATEMATIKO, FIZIKO, PRU ali P 1 UČITELJ ZA KEMIJO, FIZIKO, TEH. POUK, PRU ali P 1 UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO (moški), PRU ali P 1 UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO (ženska), PRU ali P. Stanovanj ni. Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi razpisa. EKONOMSKA SREDNJA SOLA TRBOVLJE razpisuje naslednja delovna mesta: a) DVA EKONOMISTA — pogoj je ekonomska fakulteta z diplomo; b) ENEGA UČITELJA BLAGO-ZNANSTVA (18 ur) — pogoj je visoka šola z diplomo druge stopnje iz kemije tehnične ali filozofske smeri; TEHNIŠKA SREDNJA SOLA TRBOVLJE razpisuje naslednja delovna mesta učnega osebja v letu 1969: 1 UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO, P 1 UČITELJ MATEMATIKE, P 2 UČITELJA ZA STROKOVNE PREDMETE ELEKTROTEHNIŠKE STROKE — šibki tok, dipl. inž. elektrotehnike. šibki tok 2 UČITELJA za STROKOVNE PREDMETE STROJNE STROKE, dipl. inž. strojništva (1 mesto za nedoločen čas, 1 za določen čas) 1 VODJA PRAKTIČNEGA POUKA, končana poklicna šola, tehniška šola 1. stopnja strojne fakultete ter 5 let praktičnega dela na ustreznem delovnem mestu. Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi. Nastop delovnega razmerja 1. 9. 1969. Upravni odbor IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA STROJNE TOVARNE TRBOVLJE Novi dom 60 razpisuje delovno mesto vodje Šolskih delavnic Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. imeti mora najmanj višjo izobrazbo ustrezne stroke in 5 let prakse v kovinski industriji ali v pedagoškem delu; za ustrezno izobrazbo se šteje, če ima kandidat eno od naslednjih šol: — fakulteto za strojništvo ali višjo tehnično šolo — višjo kadrovsko šolo (organizacijska smer) — pedagoško akademijo (oddelek za strokovne učitelje) 2.. mora imeti končano tehnično srednjo šolo (strojne stroke) 3. mora biti moralno neoporečen in družbeno razgledan. Ponudbe s kratkim življenjepisom o dosedanjem delu in dokazilo o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo na gornji naslov do 30. aprila 1969. Občina Trebnje Osnovna šola Trebnje — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU; 1 učitelj za likovni pouk, PRU; 1 vzgojiteljica za predšolski varstveni oddelek, VZG. Osnovna šola Dr. Petra Deržaja Veliki Gaber — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za nemščino, PRU ali P; 1 učitelj za likovni in tehnični pouk, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P. Na voljo je eno družinsko stanovanje in dvoje samskih stanovanj. Občina Tržič r Svet J OSNOVNE SOLE HEROJA BRAČIČA $ TRŽIČ £ razpisuje naslednja delovna mesta: i — DVA UČITELJA ZA MATEMA- \ TIKO IN FIZIKO, PRU ali P J — UČITELJA ZA GLASBENI POUK, J PRU ali P — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK na podružnični šoli Leše, U Stanovanj ni. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Upravni odbor OSNOVNE SOLE HEROJA GRAJZERJA V TRŽIČU razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. centralna šola — UČITELJA ZA MATEMATIKO (P ali PRU) — UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK (PRU) in 2. enota Posebna šola — DEFEKTOLOGA Pismene ponudbe pošljite osnovni šoli heroja Grajzerja Tržič. OSNOVNA SOLA KRIŽE razpisuje naslednja delovna mesta: — PREDMETNI UČITELJ ALI PROFESOR — PREDMETNI UČITELJ ALI PROFESOR MATEMATIKE, FIZIKE Stanovanj ni. i I Občina Velenje Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj — 2 učitelja za slovenščino in angleščino, PRU, stanovanja ni; 1 učitelj za fiziko in matematiko, PRU, stanovanja ni. Rok za prijavo na razpis je 15 dni bo objavi razpisa. Osnovna šola Gustav Šilih Velenje — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU ali P, stanovanja ni; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, stanovanja ni; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P, stanovanja ni. Osnovna šola Miha Pintar-Toledo Velenje — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, družinsko stanovanje; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU, stanovanja ni. Pogoj: diploma! Posebna osnovna šola Velenje — 1 učitelj-de-fektolog, PRU z opravljenim strokovnim izpitom. Stanovanja ni. OSNOVNA SOLA »JOŽE LETONJE-KMET« ŠMARTNO OB PAKI razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas: 1 učitelja ZA SLOVENSKI JEZIK — PRU 1 učitelja ZA NEMŠKI JEZIK — PRU 1 učitelja ZA MATEMATIKO — PRU 1 učitelja ZA TEHNIČNI POUK — FIZIKO — PRU 1 učitelja ZA GLASBENI-LIKOVNI POUK — PRU Na voljo je 1 družinsko stanovanje v učiteljskem bloku in samske sobe Razpisna komisija pri GLASBENI SOLI FRANA KORUNA KOŽELJSKEGA VELENJE razpisuje prosto delovno mesto I. RAVNATELJA II. PREDAVATELJA ZA HARMONIKO Kandidati morajo poleg splošnih pogojev o javnih uslužbencih izpolnjevati še na-f slednje pogoje: i Ad I. i — da imajo končano II. stopnjo Aka- i demije za glasbo in 5 let delovnih i izkušenj. £ Ad. II. f — da imajo končano Srednjo glasbeno J šolo — Oddelek za klavir in da ak- f tivno obvladajo igranje na harmo- r niki. f Prošnje, kolkovane z 0,50 N-din državne # takse naj interesenti pošljejo Razpisni ko- # misiji pri Glasbeni šoli Frana Koruna Ko-t željskega Velenje najpozneje do 5. junija £ 1969. Stanovanj ni na razpolago. GIMNAZIJA VELENJE razpisuje v rednem razpisu naslednji prosti delovni mesti: 1. UČITELJ ZA SLOVENSKI JEZIK, prof. Na razpolago je družinsko ali samsko stanovanje. 2. UČITELJ ZA ANGLEŠKI JEZIK, prof. Stanovanja ni. Občina Vrhnika Osnovna šola Borovnica — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU; 2 učitelja za varstvene oddelke za določen čas, U s strokovnim izpitom in desetletno prakso. SVET OSNOVNE ŠOLE JANEZ MRAK VRHNIKA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — 1 UČITELJ ZA ANGLEŠČINO IN SLOVENŠČINO, PRU ali P (za nedoločen čas); — 1 UČITELJ ZA SLOVENŠČINO, PRU ali P (za nedoločen čas); — 1 UČITELJ ZA PODRUŽNIČNO ŠOLO DRENOV GRIČ, U (za določen čas); — 1 UČITELJ ZA PODRUŽNIČNO ŠOLO BEVKE, U (nedoločen čas); i — 1 UČITELJ ZA SLOVENŠČINO IN f ANGLEŠČINO ALI MATEMATIKO f IN FIZIKO, PRU, v šolskem var- ^ stvu za’nedoločen čas. \ ^ Posebni oddelek pri osnovni šoli # Janez MRAK Vrhnika J — 1 ORTOPEDAGOG za delo v po-i sebni šoli za nedoločen čas. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA, VRHNIKA razpisuje na centralni šoli: 1 delovno mesto UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO, PRU, ženska; na podružnični šoli Log pri Brezovici: 2 delovni mesti UČITELJEV ZA RAZREDNI POUK. Prednost za ti dve delovni mesti bodo imeli učitelji s strokovnim izpitom. Razpisi, ki niso razvrščeni po vrstnem redu občin Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI BOROVNICA razpisuje na podlagi 22. člena statuta delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora imeti poleg splošnih pogojev še: pogoje za učitelja osnovne šole, imeti mora srednjo, višjo ali visoko izobrazbo ter 10 let vzgojnoizobraževalne prakse. Prijave pošljite razpisni komisiji najkasneje 15 dni po objavi razpisa. Občina Zagorje ob Savi Osnovna šola Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P. Posebna osnovna šola Zagorje ob Savi — 1 ortopedagog, PRU (končana PA). Nastop službe 1. 9. 1969. OSNOVNA ŠOLA »IVAN SKVARČA« V ZAGORJU OB SAVI razpisuje prosto delovno mesto: — UČITELJA ZA MATEMATIKO, PRU ali P — na razpolago je garsonjera — UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK, PU ali P Prijate naj kandidati pošljejo osnovni šoli »Ivan Skvarča« 15 dni po objavi razpisa. Občina Žalec Osnovna šola Slavko Šlander Prebold — 1 učitelj za tehnični pouk z osnovami fizike, PRU, samska soba. Osnovna šola Šempeter v Savinjski dolini — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU (za določen čas); 1 učitelj za slovenščino in angleščino, PRU ali P. Stanovanja ni. Glasbena šola Žalec — 1 učitelj za nauk o glasbi, PRU aii P; i učitelj za klavir, PRU ali P; 1 učitelj za harmoniko, PRU ali P. Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI POLZELA razpisuje naslednje delovno mesto: UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA — Pogoj — predmetni učitelj angleškega jezika z diplomo. Stanovanja ni. Izbrani kandidat bo nameščen za nedoločen čas. Razpisna komisija PREHODNEGA MLADINSKEGA DOMA V LJUBLJANI, Jarška cesta 36 razpisuje delovna mesta 1. 6 VZGOJITELJEV (4 m in 2 ž) -ORTOPEDAGOGOV za mladino z motnjami vedenja in osebnosti ali učiteljev 2. 1 SOCIALNEGA DELAVCA za delo v Mladinskem sprejemališču in Prehodnem mladinskem domu. Pogoji: pod 1) diploma PA - ortopedagogika, oddelek za vzgojitelje za MVO ali Visoka defektološka šola ali Filozofska fakulteta pod 2) Višja šola za socialne delavce z diplomo. Prijave in dokazila o splošnih pogojih, izobrazbi, praksi ter življenjepis morajo kandidati predložiti razpisni komisiji najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD CICIBAN Ljubljana-Stožice, Šarhova ul. 29 razpisuje naslednji delovni mesti: — 1 VZGOJITELJICA — 1 OTROŠKA SESTRA Pogoji: vzgojiteljska srednja šola, oziroma šola za zdravstvene delavce, otroška smer. Deljen delovni čas. GLASBENA ŠOLA KAMNIK razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ZA VIOLINO Pogoj: dokončana srednja glasbena šola ali Akademija za glasbo. Kandidati naj priložijo prošnji spričevalo in kratek življenjepis. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. * 1 2 3 4 5 6 Upravni odbor ŠOLSKEGA CENTRA BORIS KIDRIČ CELJE je na svoji redni 3. seji dne 19. 2. 1969 razpisal naslednja prosta delovna mesta 1. 3 delovna mesta PROFESORJEV SLOVENSKEGA JEZIKA 2. 1 delovno mesto PROFESORJA ZGO-DOVINE-ZAKONODAJA 3. 1 delovno mesto PROFESORJA MA-TEMATIKE-FIZIKE 4. 1 delovno mesto (za določen čas) -PROFESORJA ZA TELESNO VZGOJO (ženska) 5. 1 delovno mesto PREDMETNEGA UČITELJA ali ING. ZA POUČEVANJE STROKOVNIH PREDMETOV V AVTOMEHANSKI STROKI Pogoj: avtomehanik. 6. 1 delovno mesto KROJAČA s 5-letno prakso. Pogoj: absolvent modne modelarske šole. Pogoji od 1 do 4: profesor, lahko začetnik. Stanovanj ni. GIMNAZIJA PEDAGOŠKE SMERI V CELJU Ulica 29. novembra št. 1, razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA NEMŠČINE-ANGLEŠČINE (za nedoločen čas). Pogoj: profesor. Rok prijave je 15 dni po objavi. POKLICNA ŠOLA ZA KADRE V BLAGOVNEM PROMETU BREŽICE, . razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 1 PROFESOR ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA 2. DIPLOMIRAN EKONOMIST za pouk strokovnih predmetov 3. 1 SVETOVALEC ZA PRAKTIČNI POUK - višji komercialist, večletna praksa v trgovskih poslih, veselje do dela z mladino. učitelj OSNOVNA ŠOLA SEMIČ razpisuje prosta delovna mesta: GLASBENI POUK, predmetni ali profesor, TELESNA VZGOJA, predmetni učitelj tel. vzg. ali profesor, MATEMATIKA-FIZIKA, predmetni učitelj ali profesor. NEMŠČINA, predmetni učitelj ali profesor. Stanovanja ni. št. 7 Osnutek kriterijev za razdelitev sredstev za financiranje izobraževanja v srednjih šolah Fo 44. členu noveliranega zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju izobraževanja zagotavlja sredstva za izobraževanje v srednjih šolah republiška izobraževalna skupnost. Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov raznih vrst srednjih šol, je pripravila osnutek kriterijev za razdelitev sredstev za financiranje izobraževanja v srednjih šolah. Osnutek izhaja iz enotnih osnov meril, ki jih je že sprejela izobraževalna skupnost SR Slovenije, hkrati pa upošteva izkušnje in normative meril, ki so jih uporabljali sveti območij za financiranje srednjih šol. Osnutek kriterijev za razdeljevanje sredstev še ni ^ovrednoten, ker ni bilo na voljo ustrezne dokumen-tacije. Sele kvantifikacija potrebnih sredstev za realizacijo predlaganega načina financiranja srednjih šol -bo pokazala eventualne pomanjkljivosti, ki jih bo treba popraviti in posamezne elemente kriterijev uskladiti s finančnimi možnostmi republiške izobraževalne skupnosti. Prosimo vse izobraževalne zavode in druge zainteresirane institucije, pa tudi posamezne pedagoške delavce, da presodijo predloženi osnutek kriterijev in pošljejo pismene pripombe ter predloge izobraževalni skupnosti SR Slovenije, Ljubljana, Župančičeva 3, do 21. aprila 1969. najicira dejavnost srednjih šol (v nadaljnjem besedilu: zavod) na podlagi njihovih delovnih programov, ki temeljijo na zakonih in na podlagi zakonov izda-W‘wic“IJU v*5Uje m izooraze- riih izvršilnih predpisih, tte ia V,,;SR Sloveniji (prečišče- Povračilo, ki ga daje izobraže-*'52'/Raf<3il0’ ^radm' SRS, št. valna skupnost zavodu za izva-ejv,/.2 *er na Podlagi sklepa o janje programa po prejšnjem od-cjj..,11. osnovah meril za finan- stavku, obsega: hnh ^ v dejavnosti vzgojnih in A — sredstva za osebne dohod-l9 "razevalnih _ zavodov v letu ke, je »1, ^^dni list SRS, št. 10-81/69) B — si’edstva za materialne iz-2lcina izohraževalne skup- datke, Slovenije na seji dne C — sredstva za investicijsko vzdrževanje, Č — sredstva za nagrajevanje posebnih uspehov. II . Povračilo sredstev za osebne dohodke delavcev zavoda (tč. I-A) obsega: sredstva za osebne dohodke pedagoških delavcev, VIII Ta sklep velja od dneva, ko Kil ht^z-vt.o.KHo T-vr-, Predsednik skupščine NORMATIVI —-------je šole za izrai_______ štev za posamezen zavod v letu 1969 n podlagi pete alinee 23. čle-u la'v zvezi s prvo al-ineo prve- . j-.odstavka 43. člena zakona o jj ^ževalnih skupnostih in o ^ aficihahjU vzgoje in izobraže- hih izvršilnih predpisih. Povračilo, ki ga daje izobraže- — sredstva za osebne dohodke b) za pomočnika: 50*/o posebne- ~ b) za sprejemne izpile za vsa- vodilnih delavcev, ga dodatka za delovno mesto ke 4 kandidate: cena ene peda- — sredstva za osebne dohodke ravnatelja; goske ure za visoko izobrazbo, je bil sprejet, uporablja pa se strokovnih delavcev, c) za predstojnika šole oziroma vendar s pogojem, da je izpite od 1. januarja 1969 dalje. — sredstva za- osebne dohodke odseka: . &I)% . posebnega . do- predpisal pristojni organ in dolo- Številka: 402-3/69 ■administrativnih delavcev, - da/tka za delovno mesto rav- čil tudi postopek. Ljubljana, dne — sredstva za osebne, dohodke..; natelja. III tehničnih in drugih pomožnih Sredstva za osebni dohodek Sredstva ža materialne izdat? delavcev, . .. .. ... ,in, posebni dddatek ža pomočnika Ike' še določijo tako, da se višina ' , . NORMATIVI — sredstva za organizacijo ih ravnatelja se priznajo zavodu, ki realizacije 'teh izdatkov v letu za srednje šole za izračun sred- nadzor praktičnega pouka v ima najmanj 18 oddelkov v eni 1968 poveča za 6%. štev za nnsamezen za.vnd v leti, poklicnih šdlah, : izmeni ali najmanj 10 oddelkov Sredstva za mate — sredstva za zaključnehn spre- v, dveh izrnertah. ke se* dodelijo zavodu namensko. I. Učna obveznost — tedensko: jemne izpite učencev., Sredstva za osebni dohodek — teoretični pouk 22 ur, 1. Sredstva za osebne dohod- in, posebni- dodatek za predstojni- IV — praktični pouk 28 ur, ke pedagoških delavcev, se obra- Im šole oziroma odseka se pri- Boleg sredstev, po prejšnjih- —^ laboratorijske vaje. 28 ur, čunajo na podlagi cene pedago- znajo , šolam v sestavu šolskega dveh točkah tega sklepa dode- delo v laboratoriju 42 ur, ške ure za predmetni oziroma centra oziroma šolam za več ljuje izobraževalna skupnost za- — strokovno delo 42 ur. praktični pouk, ki izhaja iz pov- stfok. vodom sredstva za investicijsko II. Učna obveznost vodilnili prečnih osebnih dohodkov peda- t 3. Sredstva za osebne dohod- vzdrževanje .zgradb teh .zavodov delavcev goških delavcev (s srednjo izo- ke strokovnih delavcev zavoda v letu 1969 šarilo izjemoma in v. a) Ravnatelj: brazbo na predmetni stopnji po- obsegajo osebue dohodke.-.peda- .dogovoru z občinskimi skupšči- — ravnatelju srednje šole se uka 1200 din, z višjo izobrazbo g%gov, psihologov, socialnih in nami. Ta sredstva se dodeljujejo zniža učna obveznost za 3 ure 1350 din in z visoko izobrazbo zdravstvenih delavcev, knjižni- namensko na podlagi utemeljenih tedensko za vsaka dva oddelka; 1600 din) in je carjev ih laborantov v gimnazi- predlogov posameznih zavodov, učne obveznosti nima pri 14 od- — za visoko izobrazbo 39,15 din jah. delkih za višjo izobrazbo 33,03 din »Sredstva za osebne dohodke V — ravnatelju glasbene šole — za srednjo izobrazbo strokovnih delavcev iz prejšnje- Na podlagi, posebnega pravil- se zniža učna obveznost za 3 ure na predm. st. pouka 29,36 din ga odstavka se zavodu priznajo, nika dodeljuje izobraževalna tedensko za vsakih 60 učencev, za srednjo izobrazbo če je k namestitvi, teh delavcev skupnost posameznim zavodom učne obveznosti nima pri 420 pri prakt. pouku 23,07 din dala predhodno soglasje izobra- sredstva za nagrajevanje poseb- učencih. Pri izračunu sredstev za oseb- ževalna skupnost. nih uspehov. b) Pomočnik ravnatelja: ne dohodke pedagoških delavcev Posebna sredstva za delovr/p Za namene iz prejšnjega' od- — pomočniku ravnatelja se se Upoštevajo tudi'pedagoške ure, mesto knjižničarja se priznajo stavka izdvoji izobraževalna zniža učna obveznost za 8 ur teki jih opravijo vodilni delavci zavodu, ki ima več kot 8000, i?- skupnost 3% od skupnih sred- densko pri 18 oddelkih, če ima kof svojo učno obveznost, vodov- knjig. Zavodu, ki ima štev za osebne dohodke .pedago-.. šola pouk v eni izmeni; za vsak Ce opravijo del vzgojno izo- manjše število knjig, pa pripada ških delavcev po tem sklepu. nadaljnji oddelek se mu zniža braževalne dejavnosti pedagoških vsakih 1000 izvodov knjig 1/8 . ' učna obveznost za 1 uro teden- delavci v dopolnilnem delovnem sredstev za delovno mesto khjiž- T; VI sko, učne obveznosti nima pri 32 razmerju (honorarno), se za ta ničarja. Sredstva, ki se zavodu pri- oddelkih. del dejavnosti obračunajo sred- Sredstva za osebne dohodke znajo po tem sklepu, se delijo c) Predstojnik šole v šolskem atva za osebne dohodke na pod- strokovnih delavcev, ki pripada- " ' . ... ^sti SR SE>rejela 0. _ SKLEP Kriterijih za, razdelitev sredstev *a financiranje dejavnosti srednjih šol v letu 1969 ^ Izobraževalna skupnost SR_______________0. lu.v®niie (v nadaljnjem besedi- — sredstva ■ izobraževalna skupnost) fi- lagi nižje cene pedagoške ure, ki jo zavodu po prejšnjih dveh od je: stavkih, se določijo v višini oseb- — za visoko izobrazbo 29,36 din nih dohodkov ,za pedagoške de- — za Višjo izobrazbo 24,77 din la-vce z ustrezno izobrazbo. — za srednjo izobrazbo 4. Sredstva za osebne dohodke s pogodbo in so akontacija za centru oz. predstojnik odseka na programirano delo. šoli: Izobraževalna skupnost sprem- — predstojniku se zniža učna Ija porabo sredstev, ki jih zavod obveznost 1 uro tedensko za vsa-prejme po tem sklepu. ka 2 oddelka. Iz dela sredstev za financira- III. Število učencev v oddelkih: za srecmjo izoorazno oreasiva za osenne dohodke rz dela sredstev za tinancira- III. Število učencev v oddelkih: na predm. st. pouka .22,02 din administrativnih delavcev obse- hje izobraževalne dejavnosti, ki — povprečno število učencev za srednjo izobrazbo g&jo osebne dohodke tajnika, ra- jo opravljajo pedagoški delavci v oddelku je praviloma 30; v iz- pri prakt. pouku 17,30 din črinovpdje ter drugih a-dministra- v dopolnilnem delovnem razmer- jemnih primerih je povprečno Cena pedagoške, ure, tiVnih in računovodskih delav- ju (razlika pri obračunu hono- število lahko tudi nižje, toda le rarnih ur), formira izobraževal- v soglasju z izobraževalno skup- .—ucrzciv izemuEm boj // ' 7 (Op.:' Cena pedagoške, uic, opravljene v dopolnilnem delu, cev. v z jzomazevamu skur- je nižja, ker je računana na'tra- * Sredstva za osebne dohodke na skupnost sredstva za strokov- nostjo (srednje šole z italijan- janje pouka, tj. na 9 mesecev.) aaministrativnih delavcev se do- no izpopolnjevanje učiteljev, ki. skim in madžarskim učnim jezi- 2. Sredstva za osebne dohodke Idčijo na podlagi števila teh de- dopolnjujejo svojo strokovno izo- kom, dvojezične šole, strokovne vodilnih delavcev obsegajo oseb- lovcev, ki se glede na vrsto za- brazbo v skladu z zakonom. šole za posamezne stroke, ki ima- ne dohodke in posebni dodatek v&da (kategorijo) in glede na šte- Ce izobraževalna skupnost jo majhno število učencev zara-za delovna mesta ravnatelja, po- ' Vilo oddelkov po tem sklepu pri- ugotovi, da je zavod opravil delo di manjših potreb oz. majhnega močnika ravnatelja in predstoj- zna posameznemu zavodu. v manjšem obsegu, kp^ .j.e.idjjjQ^.kpj'ijiKa..uč^n.ce.v itd.) bika šole oziroma odseka. Zaradi določitve števila admi- čen z delovnim programom, ali’IV. stevilb učencev pri praktič Sredstva za osebne dohodke “—!1 J ' —3 '** J~' ----- ” ’ ’ ....... ........................' vodilnih delavcev se priznajo zavodu v višini osebnih, dohodkov VSE TISTE, ki še niso kupili knjige ::/š//j pedagoških delavcev z ustrezno : i. kategorija: vsi zavodi, ra- ^prememoe višine povračila oddelek deli na skupine 12—16 izobrazbo, zmanjšana za sredstva, zen zavodov II. in III. kategorije; iz Prvega odstavka te točke se učencev, ki so zavodu že priznana po dru- II. kategorija: tehniške šole opravijo ob zaključku šolskega — pri obdelovalnih strojih je gem odstavku točke II/l tega za elektrotehniko, strojništvo, leta aR ^ koncu koledarskega v skupini 6—8 učencev, sklepa. gradbeništvo, kemijo idr.), zdrav- V. Dvojne ure (deljen pouk): Posebni dodatek za vodilna stvene šole, kmetijske in veteri- VII Dvojne ure se priznavajo, ka- mesta, ki se zavodu priznava v ngrske.šole, poklicne šole; Zavod sme povečati obseg ti- dar oddelkov ni mogoče združe- sredstva za osebne dohodke, zna- t III.' kategorija:. poklicne šole ftega dela svoje dejavnosti, ki vati: .ša: sv periodičnim poukom, šolski 3° financira izobraževalna skup- — predvojaška vzgoja (če so a) za ravnatelja zavoda, ki ima centri oziroma šole za več strok, nost’. le v soglasju s to skup- v oddelku moški in ženske), do 4 odddelke 6349 din, poklicne šole z učnimi delavni- n°sf.io. — telesna vzgoja (če so v od- . — .od 5 do 8 oddelkov 8139 din,-, cami. 1. Normativi o učni obveznosti,' delku moški in ženske), — od 9 do 15 oddelkov 8892 din Glede na število oddelkov in 0 številu učencev v oddelku ali — tuj jezik (če so v oddelku 4- 584 din za vsak oddelek od razvrstitev zai/odov v ustrezno skupini ih o delitvi pouka, ki so učenci, ki se učijo različnih ob- 9. oddelka dalje, ....,kategorijo, se priznajo zavodu osnova za razdelitev sredstev po veznih tujih jezikov), nad 16 oddelkov 13 376 din + sredstva za osebne dohodke za fem sklepu, so njegov sestavni — tehnična vzgoja v gimna-471 din za vsak oddelek od 16. naslednje število administrativ- zijah. oddelka dalje; nih delavcev: Izaubljeni boj J. V. Stalina 1948-53 ki jo je napisal naš znani zgodovinar dr. Vladimir Dedijer, vabimo, da si knjigo zagotove v prednaročilu. CGP DELO se je odločilo, da takoj natisne drugo izdajo, ker je bila prva razprodana že pred izidom. Avtor je napisal to delo na osnovi zanimivega doku-taentarnega gradiva in z velikim poznavanjem takratnih razmer, saj je bil neposredni udeleženec tega zgodovinskega spopada mlade socialistične Jugoslavije s Stalinom in njegovim aparatom. " -Shiiga je tiskana na brezlesnem papirju in ima 380 strani ter 32 strani dokumentarnih fotografij, tiskanih na umetniškem papirju; vezana je v celo platno s tribarvnim ščitnim ovitkom. To delo sodi na knjižno polico slehernega, ki ga zani-taa sodobno dogajanje v svetu in najnovejša zgodovina lugpslovanskih narodov. Založba je predvidela tudi broširano izdajo, da bi bila knjiga dostopna čim širšemu krogu bralcev. 9jena knjige, vezane v celo platno, je 29N-din. Cena broširane izdaje 18 N-din. TV redni prodaji bo cena knjige 39 N-din. T° zanimivo delo si zagotovite v. prednaročilu teko, izrežete objavljeno naročilnico in jo do 7. maja Pravilno izpolnjeno in podpisano pošljete v pismu ali nalepljeno na dopisnico na naslov: CGP DELO, Prodaja, LJUBLJANA, TITOVA C. 57 — P- P. 29. 4 j m snaO I. kategorija . ->3-i — •'« 'V 1 Število oddelkov II. kategorija III. kategorija do 6 T 0,5 1 1,5 od 7 do 13 1 1,5 2 ,. 2 od 14 do 20 1,5 2,5 od 21 do 27 2 2,5 3 od 28 do 34 2,5 3 3,5 nad 35 3 5,5 4 Izračun cene pedagoške ure v šoli, če jo opravi: „ 1600 X 12 X 1,57 ■ ofesor: ------------:— = 22X35 - — če deli 1000 'industrijskih malic, . ^ * — iče pripravlja in deli 500 malic,' . ., , - —'če deli 500 kosil. Če' je število kosil ali malic predmetni učitelj: strokovni učitelj: učitelj prakt. pouka: ••••••••••••••••••a R°tlpisani: ^ftslov* Zj»poslen: ---............................ y ^naročilnico nepreklicno naročam knjigo profesorja »IZGUBLJENI BOJ J. V. STALINA 1948—53« — v celem platnu — broširano j, . (nezaželeno črtajte) bom poravnal na priloženi položnici po pre- Podpis: ■rt... livnih delavcev, določenega po prejšnjem odstavku, še. zavodu priznajo sredstva za osebne dohodke takole; ......... — za tajnika oziroma računo- JC ^cvliu *.u«ii au mane vodjo v višini povprečnega oseb- Peč j e ali manjše od zgoraj na-nega dohodka za pedagoškega vedenih normativov, se sredstva delavca s srednjo izobrazbo na za osebne dohodke kuharice so-predmetni stopnji pouka (22 608 razmerno povečajo ali zmaniša-din), ... --'••jo. — za druge administrativne Sredstva 'za osebne dohodke oziroma računovodske delavce v snažilk se določijo tako, da se višini povprečnega osebnega do- zavodu za vsak m2 površine šol-hodka za pedagoškega delavca s skih prostorov prizna 20 din srednjo izobrazbo na razredni '(600 m2 na eno snažilko)! Zavodu, stopnji pouka (19.782 dinarjev).' ki ima pouk v najmanj 1.5 iz- 5. Sredstva za osebne dohod« meni, se te sredstva, povečajo za ke tehničnih in drugih pomožnih 5 %, zavodu z dvema izmenama delavcev obsegajo osebne dohod- pduka pa za 10 %. ke hišnikov, kurjačev, kuharic „ šolskih kuhinj in snažilk. Sredstva za organizacijo in Sredstva za osebne dohodke "adz0,r Praktičnega pouka v po-hršnika oziroma kurjača se dolo- sblašh. Za opravljanje čijo takole: • nadzora pri praktičnem pouku a) zavodu, ki ima 12 učnih 7 Poklicnih šolah se prizna cena prostorov oziroma zavodu, ki ima Pedagoških ur na učenca ogrevanje priključeno na toplar- le“J0> ce je ta predpisan s preči-no 15-014-din. , . metnikom in učnim načrtom in če ima zavod manjše število ®e, ?r.akti®ni P0/* °Pravlja izven učnih prostorov, se mu prizna za 30 sklb nčmh delavnic, vsak učni prostor 1/12 teh sred- 7. Sredstva za zaključne in štev. sprejemne izpite učencev se pri- ti) zavodu, ki ima več kot 12 znajo zavodu glede na število učnih prostorov ali pouk v dveh kandidatov takole: izmenah 32 028 din; a) za zaključne izpite za vsa- c) zavodu, ki ima več kot 23 kega kandidata učnih prostorov 40 035 dih. —na štiriletnih šolah: cena . . Sredstva za osebne dohodke 4 pedagoških ur. za - visoko izo-kuharice šolske kuhinje se pri- brazbo, znajo zavodu v znesku 13 471 din — na triletnih šolah: cena 3 v-naslednjih primerih: - - pedagoških ur-za višjo izobrazbo; 1350. X 12 X 1,57 22 X 35 1200 X 12 X 1,57 22 X 35 1200 X 12 X 1,57 ' 28 X 35 30144 770 25434 770 i 22608 770 22608 980 = 39,15 = 33,03 = 29,36 = 23,07 m dd industrodidacta Ljubljana, Celovška 25 - NUDI KOMPLETNE ENGENEERINGE za izgradnjo šol, telovadnic, otroških vrtcev in drugih šolskih ob-objektov; - OPREMLJA ŠOLE, OTROŠKE VRTCE IN ŠOLSKE TELOVADNICE z najsodobnejšo opremo, projektirano od visoko priznanih strokovnjakov po normativih za graditev in opremo osnovnih šol v SR Slove-hiji; - NUDI IN DOBAVLJA ŠOLAM VSE VRSTE UČIL IN UČNIH POMOŽNIH SREDSTEV domače in inozemske proizvodnje. Vsaj pojasnila v zvezi z gornjim dobite na upravi Poslovnega združenja v Ljubljani, Celovška 25 (hala Tivoli) Razvoj podaljšanega bivanja učencev v osnovni šoli (1964-1968) IIL SESTAV UČENČEV PO SOCIALNEM IZVORU IN ZAPOSLENOSTI STARŠEV diši v podaljšanem bodisi v celodnevnem bivanju učencev na šolah. Kolikor večji je odstotek . zaposlenih mater, toliko več je le za 4,4 % šolarjev tako v šolah j ,sestav ucencev v 0seyevih poslednjih filmih. Vse breme je na igri igralcev. S tem le vse v filmu podredil glavni temi -dogajanja. Film bodo dojeli le zreli gledalci. Potovanje v dvoje je film Stan-leya Donena, ki je tudi v tem filmu um el izkoristiti svoj smisel za humor in vplesti v okvir komedije razmišljanja o sodobnem zakonu, vzrokih -njegovega razkrajanja ali obstajanja ter se posmehniti očetu Freudu, ameriškemu načrtovanju in suhoparnosti. Odlična igralska zasedba Audrev Hepburn in Albert Finney sta mu bila. v veliko pomoč. Nezreli gledalci bodo težko dojeli smi$el filrpa, ki ga je najti predvsem v POdtekstu besedila in slike. SVET MODERNE UMETNOSTI Nadaljevanje ciklusa o moderni umetnosti bomo objavili v pri-hodnji Številki. OBVESTILO Maturanti 4. b letnika Učiteljišča, ki smo končali leta 1053, se snidemo 19. apnla 1969 ob i&. uri v restavraciji Slavij a v Ljubljani. Za odbor Franc Malovrh Os. šola Dobrova pi*i -Lj. GIMNAZIJA TOLMIN razpisuje delovno mesto UČITELJA ZA GLASBENI POUK, P PROSVETNI DELAVEC ,izdaja republiški odbor sindikata .delavčev družbenih delavnosti SRS. rzide štirinajstdnevno med šolskim letom. Ureja uredniški odbor od go. I vorni urednice Draeo Ham ■ r»«!,?asIpv uredništva btuhhana J n?ka 6-Ti. telefon 315-585 * Naslov uprave* Liubliana Na-| zor1eyj i. telefon 22-°9-1 J-oštni predal: 355-V n Letna naročnina.: 12 din za posameznike. 73 šole in druge usta nove 30 din. računa; 501-8-26-1. Tiska CZP Ljudska pravica. I C ZALOZBA KRONIKA — nov, sodoben in praktičen priročnik za prosvetne delavce! Cankarjeva založba je upoštevala želje in predloge številnih prosvetnih delavcev. Namesto klasičnega priročnika dobimo dragocenega in cenejšega — z bogato vsebino in vsem, kar potrebujemo za šfKaj je novega in katere so prednosti »Kronike«? Velika je kot običajen zvezek, seveda debelejša, z ovitkom iz umetne snovi; ta ima mehaniko, s katero lahko poljubno vpenjamo ustrezno luknjane liste. Vsebina se deli na štiri dele. V prvem je šestnajst listov koledarja (od septembra do decembra 1969 in celo leto 1970!) s koledarskimi, aeferonom-skimi, meteorološkimi podatki in pregledom praznikov odn. spominskih dni. Drugi del ima 16 nadvse znamenitih tem in v leksikalnem slogu na 2 straneh vsaka obravnava eno področje ali vprašanje. Teme so: delitev dohodka, izračunavanje obresti in podatki bank, o poslovanju in bilanci, iz zakonodaje o samoupravljanju, predpisi o zdravstvenem in socialnem zavarovanju, nova sestava republiških in zveznih organov, seznam funkcionarjev vodilnih organov, narodni dohodek Jugoslavije in drugih dežel, Jugoslavija in Slovenija v številkah in primerjavah, prosvete in kultura v številkah, šolski koledar 1969/70, glavne obletnice in osebnosti v 1. 1970. mere, valute, praktični podatki, strokovni izrazi in tujke. Tako boste imeli vselej pri roki najbolj dragocene podatke in toliko, kolikor jih boste želeli. Tretji del je redovalnica. Na voljo sta dve obliki: za razredni ali za predmetni pouk. Četrti del pa je beležnica, vaša kronika. Obseg in vsebino lahko sami spreminjate; v eni priročni knjižici boste imeli za šolo vse. Pozneje bodo v Prosvetnem delavcu izhajale informacije republiške izobraževalne skupnosti v taki obliki, da jih bo mogoče preprosto vpeti v Kroniko. Na voljo bodo stalno perforirani dodatni bloki po ceni zvezkov. Vsako naslednje leto bo prinesla Kronika nove podatke in informacije. Zasnovana je na široko in daje razgled še po drugih delovnih področjih. V Kroniki bo vrsta podatkov še po drugih delovnih področjih. Se pripis: nova Kronika, neprimerno bogatejša, bo na voljo po nižji ceni od dosedanjega priročnika (te je bila 25,— N-dln). Ta obet lahko uresničimo le, če bo Kronika postala nenadomestljiv priročnik domala vsakega prosvetnega delavca — in to v novi obliki in redakciji zares lahko bo! Naročila sprejema Cankarjeva založba, knjižni oddelek, Kopitarjeva 2, Ljubljana, p. p. 201-IV. Zelo vam bomo hvaležni, če boste poslali skupno naročilo za Vašo šolo, ker to olajša razpošiljanje.'Naročila sprejemamo do'sredine jtfnija, ko bo Kronika že natisnjena. V naročilu navedite tudi ali želite redovalnico za razredni ali za predmetni pouk in koliko! Z vašim takojšnjim naročilom nam pomagate določati naklado redovalnic! Naročilnica CANKARJEVI ZALOŽBI — Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, p. p. 201-IV, knjižni oddelek Naročamo KRONIKO za šolsko leto 1969/70 (naročilo je nepreklicno: — število kompletov (ovitek z mehaniko, koledar, priročnik, beležnica) .......;........,/................... — število redovalnic: za razredni pouk — števjlp redovplpic: za predmetni pouk . Točen naslov naročnika: Priimek in ime ali šola .... Točen naslov (ulica, kraj) Način plačila: 1 — plačamo račun, 2 — nakazilo v gotovih! ored prevzemom, 3 — po poštnem povzetju. Račun Cankarjeve založbe za plačilo (položnica): 501-1-1. Pošljite z nakazilom tudi naročilo! Datum naročila: Pod p i s narečni ka r (žig šole) _... *,,>ailMll|MMiiiaaiaaaaaiiiaiIIBaBllliaaaaaaBg waBaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaBaaaBaaaaaBaBBaBBaaaBaBBBBBBaBBBBBBBBBBiaBaaaaaaaaaaaaaaaiBi *