Laž v šoli. (Konec.) III. Iiaj ima storiti učitelj, da iztrebi Isu in kako jo odvračuje. Laž je zelo pogubljiva naopaka, in učitelj mora strogo zoper njo postopati. Da se ozdravi la/.njiv otrok, treba je zvedeti, zakaj otrok laže? Splob se mora zoper vsako laž resnobno ravnati, posebno ako se ponavlja. Laž bi se imela kaznovati, lažnjivcu ne gre prizanašati. Pražati se je tukaj treba, ali se je otrok prvikrat ali že večkrat zlagal? ali je obstal svoj pogrešek, ali stanovitno taji ? ali se je zlagal s premislekom in preudarkom? Najbližnja kazen je graja, veča kazen je, da mu učitelj odreče zaupanje, dokler se ne poboljša. Ako pa učenec obstojf svojo naopako, naj se mu prizanese ali vsaj kazen olajša, ker odkritosrčno izpoznanje je odpoved laži in začetek boljšanja. Zdravilo še bolj važno in nepogojno potrebno pa je gojitev verskega čustva, misel na Boga, ki vse vidi in vse vč, naj otroka odvrača od laži. Poleg tega potrebna so pa še tudi posebna zdravila. Otrok se ne laže vselej zato, ker se mu to dopada, ampak laž izvira iz drugega pogreška, in to ima učitelj pozvedovati, predno da poboljša učenca, Popolno naopačno bi bilo, ako bi učitelj ravnal jednako z vsako lažjo in bi mu bilo dosti, vse jednako kaznovati. Kadar se ima kazen zvrševati, treba je velike previdnosti. Poleg resnobe naj vselej pokaže učitelj ljubezen do učenca, ki kaznuje zato, da bi poboljšal, a ne zato, da bi otroka bolelo in bi se zraaščeval nad njim. Ako prašaš učence, kdo je učinil to ali uno škodo, in se oglasi tisti, ki je to naredil, nikar ga ne pohvali zaradi tega, marveč ukreni tako, da se to samo ob sebi razume, in to ne more drugače biti, ker sicer misli učenec, da je učinil kaj takšnega, kar zasluži hvalo, in ker otroku vse na misel pride, bode nekateri navlašč naredil naopačnosti, ter obstal samo zato, da bode pohvaljen zaradi odkritosrčnosti. Ako je v šoli tako, kakor bi imelo biti, ne bode učitelj dolgo iskal pregrešivšega, marveč na prvo vprašanje bode krivi sam spoznal svojo pregreho; treba je tedaj gledati, da učitelj s prehudo ostrostjo ne oplaši učencev in k laži ne sili. Kakor uže povedano, tudi slabi vzgledi doma napeljujejo k laži. Ako je tako, naj učitelj pred vsem opozori učenca na njegov pogrešek, naj ga skuša prepričati o potrebi kazni, naj mu pokaže prepad, kamor bode zabredel, ako ne odstopi od svoje krive poti; dosti vzgledov v to se nahaja v svetem pismu, v vsakdanjem življenji. BMlad lažnjivec, star tat". Dobro bi bilo, tudi starše opomniti na to, da bodo nekdaj od svojih otrok Bogu odgovor dajali, da si bodo pri svojih otrocih ,,gorje ali blagor" izredili. A težko pa bode spoznati laž, ki izvira iz hinavščine, ker zavija se rada kakor volk v ovčja oblačila. Treba je tedaj daljšega opazovanja, da se spozna laž in resnica. Take otroke je moč spoznati le takrat, kadar mislijo, da jih nihče ne opazuje. Ako zapaziš pri otroku tako laž, daj mu spoznati, da si ga pregledal; izkazuj ljubezen raje učencu sicer manj pridnemu in bogljivemu a bolj odkritosrčnemu. A tukaj velja posebno prigovor: skušaj, prepričaj se dobro, a potem ravnaj! Ako otrok laže iz strahu pred kaznijo, rekli smo, da mu vsega ne zamerimo. Isto tako velja tudi, ako se to zgodi iz osupnjenosti ali prenagljenosti. Tukaj pred vsem mirno opozori otroka na njegov pregrešek in pridobi si ga z Ijubeznjivim in s prijaznim ravnanjem. — Ako se otrok laže, da bi pomagal drugemu iz zadrege, povej mu, da to ne gre, da se to pravi greh zagovarjati. Ako otrok venderle to stori, zasluži kazen. — Ako izvira laž iz naopačne sramožljivosti, povej otroku, da ni sramota greh obstati, a storiti ga. Davida nihče ne zasramuje zaradi izpoznanja in pokore. — Otrok, ki laže iz nevošljivosti, sovraštva in hudobije, da bi součenca spravil v kazen in sramoto, naj sam to občuti, naj se zgodi njemu, kar je drugim nameraval. — Ako pa izvira laž iz strasti, je poleg kazni versko poučenje na pravem mestu. Vender, hvala Bogu, nekaj otrok pride v šolo nepokvarjcnih, te je-treba varovati, da se ne spridijo, in ne privadijo se lagati. Otrokom naj se živo priporoča, kako ostudna je laž, kako. zoprna Bogu in ljudetn. — Poglavitno pri tem pa je, da je učitelj v vseh rečeh vzgled resničnosti. Otroci radi posnemajo odraščene, najraje pa, ako kake slabosti ali pomankljivosti vidijo pri učitelju. Treba biti nam previdnim, predno kaj obljubimo ali žugamo; premislimo dobro, bode li moč, vselej ostati pri besedi, kajti beseda enkrat dana nas veže. — Nekateri učitelji obetajo prizaiiašanje kazni, da zvedo resnico. A resnica, ki tako pride na dan, uima posebne veljave, pa to naj uže bode, slabeje pa je, ako učitelj dano besedo prelomi, in otroke kazen zadene, katere niso pričakovali. Res težavno je in to silo razdraži učitelja, ako je v šoli lažnik, ki trdovratno taji, včasi pa je Hiogoče z vztrajnim preiskovanjem, z opazovanjem, vender lažniku na sled priti, tem lože, ker se učenci poslednjič začnejo sramovati, da imajo trdovratnega lažnjivca med sabo, kajti čut do resnice in poštenja vender še ni popolnoma zginil iz otroških src. Nikar pa ne pričakujmo, da bi učitelj strupeno žel laži popolno mogel zatreti; naletel bode na lažnjivca, ko se bode najmanj nadejal; tukaj ni samo meso slabo, temuč laž prihaja od hudobnega duba, od očeta laži. Pa nikar ne obupajmo, pri vseh otrocih vender naš trud ne bo zastonj, ako ohranimo le jedncga saniega otroka v resničnosti in pravicoljubji, snio uže mnogo mnogo storili, sicer pa mi samo saditno, prilivamo, obrezujemo, rast pa daje le oti, ki solnce in dež pošilja o praveiu času, in ki vodi serca ljudi, kakor potoke. Blagor učitelju, ki nuore vsklikniti na kouci svojega potovanja: storil sem, kar sem mogel; svoj tek sem dokončal!