Tečaj XIX. gospo ke in na Iz h ai sako sredo po poli. Veljajo v tiskamici jemane pošilj po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leto 3 fl. CO kr., za pol ta 2 fl. 10 kr.. za četer 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr 1 fl kr dn V Ljubljani v sredo 10, julija 1861. Nekaj tem kar kmeíijstvii najbolj pomeša iu do jeseni na kupu ležati pusti, da se dobro po potreba (Dalje.) delà, in Sn °J je res vza vsako rabo dober. Ravno tako dober je gnoj zmletih kakor so. ali iz žganib. tudi iz kosti, v prah Kosti se žgejo tako dolgo, Kar naši kmetje pa tudi veči gospodarji najbolj zane- dokler bele postanejo, potem se pa v prah stolčejo; 10 gnojnice iz hlevov marjajo v lastno veliko škodo, je to, da in gnojnišč po pametno napravljenih cevih ali žlebih ne 9 delov tega praha z 9 deli žveplenokisline (hudičevega se je poprej z 10 deli vode zmešala: s olja) pomesa, ktera vjemajo v jame, ki bi se imele zraven vsakega gnojnišča tako dobíjeno fosforno kislino naj se gnojni napraviti, da bi se v nje stékala gnojnica, ki se sicer ali kup včasih po pogubi ali saj toliko dobička ne donaša gospodarju, kakor bi Kosti kupujem, akoravno je v ti okolici cukrarnica © ga lahko. Take lije. ■■■■■■■■■■■II■■ funt po krajcarji ; pa od zaklane ali sicer poginjene živine V « : jame naj so po velikosti kmetijstva vece ali jih dosti zastonj dobim. manje i dosti globoke, na dnu s tlakom in ilovco dobro za Kdor pepél nabera in ga po senozetih, kamor vode bite, na straneh obzidane, s cementnim ali hidraviičnim napeljati ne more, potresa, tudi dobro opravi; blizo postaj apnom zadelane, zgorej s pokrovom pokrite, in če je mo- na železnih cestah ali obertniških fabrikah, kjer se veliko ako še obstojí, po kratki poti iz svoje ministersko voriti tako, kakor so; pa če clovek ni tako srečen, da bi oblasti odpravi; ali, če to ni mogoče, dotičnim urednikom nasel vse reči lepe; pa ce je clovek take misli, da more saj oštro zaukaze, da naj svoje delo pametneje opravljajo sam deržavni minister sčm ter tjè napak storiti; to brez da se ne bo poznalo. (Nemir in smeh). Saj, moja gospoda menim, da tudi v okrog svobodnega veste, kar ne peče, da se na to ne piše. Omenjenih za- > 9 ovinkov izgovoriti, » ovorjenja spada. Djal sem, da se naša ustava še le lije; konov nam je tem bolje potrebno, ker vidimo, da tisti or v gam ki so služili pred centralizacii, absolutizmu, germani pri tem si mislim, da se nasa ustava izdeluje, al da se ni dodelana, da ni, bi rekel, kakor Minerva iz Jupitrove glave, zaciji, še dandanašnji čversto službujejo, ter jih sedanje izšla gotova, akoravno se je gosp. deržavni minister mnogo ministerstvo še vse upotrebuje od najnižjega do najvišjega. trudil v tej zadevi; to mi vendar morate poterditi, moja Moja gospoda, kadar se kdo kakega delà přiučí po gospoda! Dokaz temu so prazne klopi, ki jib vidimo okoli dolgi navadi, težko težko se ga oduči; zato jaz mislim, sebe 9 mnogo narodov ni tukaj, ki bi imeli tukaj biti. To brez popolne prenaredbe našega celega upravnega orga sem hotel reči, in mislim, da s tem nisem nikogar raz- nizma, da se bo nerado na boljše obernilo. Za zdaj bi se tisti. ki so za žalil. V takih okolišinah mislim, da je naloga deržavnega moglo ministerstvo toliko narediti 9 da ministra, skerbeti, da neha stanje, ki se z ustavnim ziv- Bahovo sistemo več storili, ko jim je nalagala dolžnost ljenjem ne sklada. Mi moramo se nekaj casa ostati v tej odstranili. Moglo bi storiti, da se urednikom dá zapoved 9 9 negotovosti; ni drugače; in moramo vse naše upanje po- imeti pred očmi, da zdaj že v ustavni deržavi živimo, pa staviti na ministerstvo, da ne bo dopuščalo nikake napake; da imajo z Ijudmi ravnati kakor z ustavnimi deržavljani ter da bo čuvalo in branilo vse one pravice, ki so naravni njih pravice spoštovati. Dokler se pri nas celo kancelijstvo uredi, komaj je upati, da bodo naše ustavne drugač ne 9 iztok ustavnega življenja. Od te strani sem jaz motril to stvar ter mislil, da bi se stvarjenje teh zakonov moglo še pravice spoštovane. Toraj mislim, da svobododušni zakoni malo odložiti, pa da bo ministerstvo, ki je v resnici svo- ki jih kanimo napraviti, ne bodo mnogo premenili. Vendar bodoumoo, skerbelo, da se neustavne napake ne bodo mi blagi težnji, da bi se ti zakoni stvorili, ne bomo ne pot Al poslanec gosp. dr. Miihlfeld je druge misli je předložil, da naj bi se ti zakoni precej stvorili. 9 ter v Ce stopali. Čeravno smo popřed želeli, da bi se ta stvar ko ustavno vprašanje reševala, to smo se vendar potlej zmislili, da smo ze en zakon enake verste o neodgovornosti me pač prašate, kako mislim, da naj bi se ta reč razre- poslancov sklenili, pa da ravno pripravljamo dragi ta- šila, Vam povem, da razločujem bistvo stvari (in merito) košni zakon (novelo) o ministerski odgovornosti. Kadar od njene oblike. Kar se tiče bistva stvari, sem včs za-njo. smo že enkrat v to novelovanje (novelistiko) zašli, bo pač Vi veste, moja gospoda, da sem leta 1848 glasoval za te- malo škodilo, ako tudi roman od černega kabineta v pretres meljne pravice. Veste ta ali uni, da sem se bil bitno ude- vzamemo (smeh). Tedaj v tem smislu bomo sostavo odbora iežil njih sostave in brambe. Zagotovljam vas, da od ti podpirali. stihmal svojega ustavnega mišljenja nisem premenil ; pa to, Moja gospoda, ker se nam je zadnji čas nesvobodoumje mislim, smem terditi tudi od svojih rojakov, ki so tedaj očitalo, hočem sebe in svoje rojake v tem oziru z nekoliko modelovali. Tu nam pravijo, da smo češki „terdoglavci! tc besedami braniti. Očita se nam, da smo goreči konkorda to kaže , da smo terđue volje in sterpljive. Mi prijemljemo te besede v dobrem pomenu, ter se ponašamo, da smo taki, tovci > ultramontanci, in Bog vedi 9 kaj še t Najberže Vam bo Ie težko verjeti, da bi moja prijatelja in zagotovljam Vas, kar se svobodoijubja tiče, da ostanemo Palacki, ki je protestant, in baron Petri nó, ki je staro-vedno česki terdoglavci. (Pravo, pravo!). Kar se tiče oblike, to bi mi rajši imeli 9 da bi se verec, gorela za konkordat. Kar se tice ocitanja s fevdaliz- kako se nam mom (da hoćemo tlako in desetino), čudim se 9 stvar obravnavala ko ustavno vprašanje; al kadar se je more kaj tacega oponašati. Kaj sem mar dedič in sodni gosp. enkrat tako v pretres vzela, mi tej svobodoljubni težnji ne- Semilski ali Eisenbrodski, da bi se vžigal za tako ustanove? čemo nikakor protivni biti. Mi vemo iz lastne skušnje, da Jaz sem prostega mlinarja sin, in sam posestnik mlina, je teh zakonov treba; saj vemo, da se je vlada v najne- Moji predniki, kolikor jih iz rodoslovnika poznam, bili so dolžneje družtva vtikala, ter jih overaia. Ni davno, da se vsi pošteni prosti ljudje. Ne morem tedaj razumeti, kako se je branilo napravljati poddružnic kmetijskih družtev 9 hotli more meni kaj tacega podtikati! Očita se nam, da srno pre-napeti na rodu jaki (uationalci) ; al ko taki moramo ravno 15 gospodarskih družtev, med tem, ko jih ima malo Stajar- nasproti biti vsem tem ustanovam; saj niso ne narodne ne sko 30. Ravno taka se je godila narodni muzeji ; mojstrovali češke. Upeljane so nam iz Nemškega, ter mi za marsikteri so Cesko, ki ima 5 milijonov prebivavcov , stisniti na 12 do so jo 6—8 let ; skupščine; iu še dolgo ni bilo mogoče dolgo le malo, preden smo šli na deržavni zbor, deržati velike zapopadek podložništva še imena nimaino v svojem jeziku. Zakaj česki kmet je bil do 15. stoletja svoboden gospodar 226 svoje zemlje. Kar se tiče našega naroda, ni bila ue narodnost ne narodna literatura ljubljenka nase vélike gospode. Temveč je bila pepeljuga visokorodnim njenim udom. Niso je čislali, dokler si s svojim svobodnim pogledom, s svojim jedernim bitjem ni čislanja sama pridobila. To je nase stajališče; bodite uverjeni, da ostanemo vedno svobodoljubni, pa naj nas časniki oberajo, kar jih je koli volja. Mi se ponašamo, da so naši preduiki bili pervi, ki so se za idejo bojevali (pravo! na desni), ter da so v boju za versko svobodo prednjačili celi Evropi. Mi smo začeli za obrambo ustave in politično svobodo 301etuo ^^ v vojsko, ki je našo domovino tako strašno opustosila, da se je broj prebivavcov upadel ua petino, in so morali tuje naselbin© v deželo poslati. Dve sto let smo od tistih dob komaj životarili ; al perva težnja naše narodnosti bila je za svobodo; mi vemo. da naša narodnost živí le o svobodí; kdor pozná povestnico, vé, da se jev s svobodo tudi narodno našo slovstvo vzdignilo; in vsaki Ceh ima v serce vpisane besede, ki jih je stari česki pesuik izrekei: „Vridite vi Ce h i, vaša sreča je vezana na vaš jezik; od-prite svojo povestnico; kadar vas najbolj deró in vaše blagostanje teptajo, ako imate svoj jezik, nadjajte se, da bo zatiranja skorej konec"! (Glasno pravo!) S tem, mislim, da sem krivično očitanje overgei. AI, moja gospoda, svoboda, ki jo ljubimo, more človek na dvoji način ljubiti; ali ko mladeneč, ki ljubi svoj uzor, ki ga poseduje, ali se ga posedovati komaj upa; ali jo pa ljubiti ko mož, ki si želi ustanoviti stalno gospodarstvo; ta, kadar snubit gré, dobro si ogleda nevesto; ue praša samo, jeli je zala in prijetila; praša tudi, jeli je dobra gospodinja, jeli se bo mogel ž njo lepo skladati; jeli mu tudi kaj dote prinese. (Pravo!). Tako motrim in zapopadam jaz svobodo. Imenoval bi jo svojo drago, meni poročeno ženico, s ktero rad iu lahko živim, ženico, ktera jezik mojega serca, jezik moje matere govori (pravo!); ženico, ktera mi zdrave otroke nove svobodě rodi. Al da taka bode, moram se s svobodo po autonomii zaročiti opravo! od vseh straní). Še le v autonomii (samopravlji) bom svobodo vžival in jo občudoval. (Pravo). Tako so raz-umevali vsi praktični narodi svobodo ; tako jo razumevajo y % Svajcarji in Angleži, ki nahajajo v autonomii najjaeje po-roštvo svobodě; al Francozi, ki so se svobodí vedno uklanjali, niso nikoli mirnega zakona ž njoskleuili. Razumeli tedaj bote, moja gospoda, zakaj vprašanje: ali irna ta zbor oblast, se vseh reči lotiti? pri vsaki priliki ponavljamo; bojimo se namreč, da sedanji nepopolni deržavni zbor ne bi kakih sklepov storil, ki bi hude nasledke za autonomijo imeli. Govornik dokaže potem iz raznih paragrafov temeljnega deržavuega zakona, da kompetencija med deželnim zborom iu deržavni m še ni obmejena; pa prestopi na edine člene Miihlfeldovih predlogov. Perva dva predioga, pravi, moreta se brez dvojbe uzakoniti ko prost zakon; kar se pa tiče predioga o bogo-častji, to deželni red kot cerkvene in šolske zadeve deželni autonomii prideržuje. Doklej bo segala ta autonomija o šolskih zadevah, ne vem; to se pokazalo bo še Ie iz obrnejenja popoinega deržavnega zbora iu iz njegove dotike z deželuimi zbori; al kar se Ceskega tiče, morem reči, da se tá stvar gotovo svobododušuo razreši. Kar se tretjega predioga tiče, pristajam popolnoma k mnenju mojega predgovornika Smolka, da je odbor v tem obziru morebiti več proti deželni autonomii grešil, ko Miïhlfeld sam. Ko gosp. Muhlfeld svoj predlog tako postavlja, da naj se uzákoní svoboda znanstva in nauka, raztegnil je odbor ta predlog tako, da naj se vse zadeve, ki zadevajo nauk in šolo, odboru v pretres dajejo. Meni se naprava tacega odbora zdi nevarna, ker bi ga stvar iu okoljnosti lahko tako zapeljale, da bi meje, ki so deželni autonomii v šolskih rečeh odločene, prestopil, in to je za nas glavno, životno vprašanje. V tem nam gré za naše narodno življenje; iu proti slednjemu, ki bi hotel šoiske zadeve centralizovati (osre-diti) na Dunaji, bomo se na vso moč upirali. Mi vidimo v tem le nadaljevanje Bahove germanizacije. Ako so naši nemški bratje proti nam poštenih misel, narodov ne bodo terli, temveč se veselili njihovemu razvitku. Kako me je zabolelo slišati, da je le nemški jezik znanstven jezik. To je nevarnost, ki uam preti. Mi imamo mož, s kterimi se ponašamo, kakor so Purkinje, Skoda, Rokitanski ; al oni niso mogli v našem jeziku pisati, ker je deržava naprave stva-rila, ki silijo, da se nemški govori. Mi terjamo, da se ravnopravnost na pravi in pošteni način izpelje. Ako se bodo pa te zadeve v središču obravnovale, ne moremo pričakovati, da se bo ua našo narodnost pravičen obzir jemai. Saj vidimo, da člověku in nobenemu narodu ni dano, da bi bil proti drugim tako pravičen, kakor proti sebi. Mi smo to vsaj pri Nemcih iskusili, iu iskušamo še vsaki dan. Predsednik. Prosim, da sedete! Dr. Rieger. Za pričo kličem slavni zbor, jeli sem kaj žaijivega rekel. Predsednik. Zaljivo je za celi nemški narod, ako se.. (Pravo ! na levi) ... Dr. Rieger. Obraćam se po §. 36 opravilnega reda na slavni zbor, jeli smem dalje... Predsednik. Jaz sem vam enkrat že dal besedo za obrambo, ko sem Vas bil na red opomnil; v drugo vam jo ne dam. Kuranda ima besedo. Dr. Rieger (s povzdignjeniui glasom): Po 36 naj slavni zbor odloči, ali smem govoriti ali ne; zagotovljam slovesno, da nisem nikakor hotel razžaliti nemškega naroda , ki je eden od najizobraženejših in najbogateje obdar-jenih v Evropi. Predsednik. Po tej izreki bom vprašal slavni zbor; pred ga nisem mogel. Dopušča li slavni zbor, da bi dr. Rieger dalje govoril? (Vzdigne se velika većina, da sme; pravo na obeh stranéh!) Dr. Rieger. Moja gospoda, ne bom dalje govoril o uarodnosti; ker vidim, da je govorna svoboda tukaj v okovih. Predsednik. K redu! vi očitate predsedniku, da govorno svobodo zatira; prosim, sedite! Dr. Rieger. Živila govorna svoboda, ki v avstrijan- skem parlamentu vlada! Predsednik. Kličem vas k .... Dr. Rieger. In jaz kličem vas k pravičnosti! Predsednik. Kadar se bo govornik deržal po spodob-nosti in mirú, ne bo takih prikazov. Gosp. Kuran da ima besedo. (Pravo ia sičanje!) Govor gosp. Černe-ta, poslanca goriškega, v zbornici poslancov 21. junija. Preden preidem na pravi predmet, zdi se mi potrebno, oznaniti svoje stajališče, da se ne bi morebiti moje besede krivo tolmačile. Jaz sem se postavil na podlago temeljnega zakona od 26. februarja, po kterem se tukaj nahajam, po kterem mislim, da imam pravico in dolžnost, izreci in predložiti to, kar se mi zdi, da je na korist mojih poslateljev, na korist naroda, od kterega izhajam, na korist cele deržave. Al opaziti moram, ako bi se mi, nadaljevaje svoj govor, zdelo potrebno izreci, da ta ali ona ministerská naredba, ta ali oni ministerski odgovor ni po uioji volji, da nočem s tem ministerstvu nezaupanja očitovati. Temveč sem prepričau , da moramo tako jaz kakor tudi vsi drugi hvaležni biti najpred Nj. Veličanstvu, potlej pa ministerstvu za to, kar imamo, za temeljne zakone, ki so nam podeljeni. Tudi meuim, da smo dolžni visokeniu ministerstvu pri težkem delu, s kterim se doveršuje ustavna uredba Avstrije, ua vso moč in z vsemi sredstvi, ki jih imamo, podpirati in mu na pomoć biti. ' - Z §. 2 odborovega izvestja se ne morem slagati zato, ker ue spominja pravice narodnosti in dežel. Da uterdim pa prepustimo edinim narodom, naj se vsaki uredi po svoji 2 načerta za nasvetoval přístavek: „med kterimi svoje rnuenje, moram omeniti, kako na Slovenskem stoji znanstvo in učua svoboda. Kar se tiče sol, to ljudske . da sole na Slovenskem še zmirom hirajo od te napake, namesto da bi se ljudstvo izobraževalo na naravni, narodni podlagi. trati se dragi čas s tem, da se otroci tuje nemške in laške besede iz glave učé. Yr srednjih in višjih šolah se še celó slovenščina sama ne učí v slovenskem je navadi in potrebi. To so nagibi, da sem k § besedami „12 členovu morajo biti namestniki vseh tukaj zastopanih narodov." Govor gosp. Dežniáii-a, poslanca kranjskega v zbornici poslancov 27. junija. 9 V govoru poslanca Černe-ta so neke besede o slo ziku raztagal. še manj pa da bi se kak drug nauk v tem jeziku venskem narodu zbudile mojo nejevoljo; naj mi je dopu- Kak ht up bi pač vstal, ako bi komu na misel ščeno, da to nejevoljo izrečem z odkrito, možko besedo. prišlo, med avstrijanskimi Nemci vpeljati šole v francoz- Gosp. Cerne je rekel, da so Slovenci 19 Parija u (heloti) med kem ali angležkem jeziku? (Pravo! na desni). Prehajam Slovani. Ta beseda mene tem bolj zbada, ker je desna na pravosodje, in navodim: Od tega, da sodnik obdol- stran gosp. Cerne-tu zato ploskala. Gosp. predsednik, mi ženega, da tožnika in toženega razume, visi življenje in nismo nikaki Parija! Jaz sem Slovenec, sem zastopnik de- svoboda. čast in premoženje. Skušnja učí, da more člověk žele, ki ima z većino slovenske prebivavce; pa takošni zavolj ene same krivo razumete besede svobodo, imetek in poštenje (Pravo! na desni). zgubiti življenje, Iz tega zasmeti nase narodnosti na vso moč odbijam. (Pravo ! na levi). Gospod predsednik, narod, ki je izredil sto in sto ki so mnogozaslužni za znanstva in cerkev, ni narod vzroka so tudi tolmači vpeljani. Zdaj vam pa moram po- moz, vedati, da se po vseh slovenskih pokrajinah v kazenskih in Parije ; verjemite mi, da nam je dovolj mar za poštenje5 civilnih pravdah, izjemši le malo važnejih primerljejev, za- in da imamo serčnost, da se krepko upremo vsakemu, ki pisniki (protokoli) brez tolmača sostavljajo v nemškem in bi nas hotel za helote, za Parijo imeti. Poslanec Zeleny je laškem jeziku. Dodati moram, da so posebno v Primorji omenil nedavno, da je česko slovstvo na južno slavenstvo uradniki, ki ko terdi Lahi ne umejo ue bescdice slovenski, uspešno delovalo. Jaz sem južnoslavenskega plemena, živim dušnega na- pa službujejo v okrajih, kjer noben člověk laški ne ume. za svoj narod, udelezujem se zivo njegovega rbozega Slovenca sploh z zaničevanjem in posmehom od- předka, pa moram gosp. dr. Zeleny-a za^otoviti. da mi ni ganjajo, ter ž njim ravnajo, ko s zapuščenim sužnjem. znano, da bi bila dozdaj česka literatura s kakim vidnim (Pravo! na desni; oho! na levi); sploh ga pošiijajo k za- uspehom delovala na slovensko; nasproti morem, gospod kotnim pisaćem 9 ki ga ar » ulijo. Ako se pa prederzne tirjati, predsednik, poterditi, da vsaki v najborneji kmečki koči pri da naj se mu pravica podělí v njegovem jeziku, ondaj povedati zna, kako važno pomembo, kako veliko moč ima , da jih nadleguje. Tako je Slovenec nemška kultura za naše telesno blagostanje, in za naš dušni se zaprejo ces čisto izdan samovolji uradnikov. Bil sem enkrat zraven, ko napredek (Pravo! na levi). Mi živimo z Nemci v bratovski se je neki sodnik ravno napenjal, da bi Slovencu prisego, slogi, in naj nas Bog varuje , da bi se kadaj seme pre- ki jo je ta imel priseči, poslovenil; al ni mu šio od rok, pira in sovražtva med nas zasejalo (Pravo! 11a levi). Moja ostati in dotičniki gospoda, ne bodirno malodušui ; tudi jaz hočem, da naj se tako da je pravda mogla brez prisege niso mogli pravice dobiti. Med vsemi, tukaj zastopanimi na- narodu vse pravice podelijo ; da je v ljudski šoli narodni rodi, Slovenec je. s kterimi se še zmirom ravná, ko da je jezik sredstvo, po kterem se ljudstvo izobražuje; al kjer Paria (pankert), čeravuo se šteje Slovencov minister Šmerling je Gosp. i'/2 milij. duš. ■H H ■ gré za višjo duševno povzdisro omenil nedavno, da oni 9 ki tam bi jaz ne poznal prave koristi svojega naroda, ako bi besedo poprijel za odpravo šolo zderžuje, ima tudi pravico odločiti učni jezik. Al po- nemškega jezika in nemške kulture. Kar se tiče vprašanja vejte, kaj Slovenci ne plaćujejo davkov, ne dajajo vojakov? o kompetencii, menim, da avstrijanskemu deržavnemu sve- A1 ne spolnujejo vseh dolžnosti ko pošteni deržavljani? tovavstvu pripada zastopovanje vsega, kar je avstrijanskim Gotovo! Ako nadalje gosp. minister Smerling, odgovorjaje deželam koristno; pa duševne koristi ne cenim manj od te- na dr. Toman-ovo interpelacijo v prednjem stavku pravi, lesnih. Toraj menim, da deržavno svetovavstvo prav stori da se hoče in mora narodnim zahtevam zadovoliti 1 potlej ako izreče, da je oblasten, da uredbo nauka in znanstva v pa v zadnjem stavku pridaja, da se ne morejo v nemar svojo roko vzame. (Pravo, pravo! ua levi). Priporočam tedaj, pustiti tirjatve visje kulture se pač pravi z eno roko dati, z v nemškem smislu ; to da naj se odborov načert poterdi brez premene. (Pravo! drugo pa vzeti. (Pravo! na levi!). na desni). Pred kakim 1 1 mescom podali so Slovenci minister stvu prošnjo (peticijo), v kteri prosijo, da bi se slovenski jezik vpeljal v šolo iu pisarnico, ter da bi se zakoni po slovensko razglaše val i. To so saj čisto nedolžne Stirje dnevi v zlatni Pragi Spisal Val. Zarnik. vsakega der V četertek popoldne (27. dan pr. m.) me ob 5. uri naš gospod dr. Tomau v slovanski kavarni dobi in me nagovori: „Ala! greste k Šafařikovemu pogrebu? Ceski poslanci so telegrafično povabljeni in so tudi nas druge snovalo novo slovensko kraljestvo, so se nam podtikali. In Slovane povabili". Brez pomislika ustanem in ob šestih sva želje; želje, ki morajo temeljne pravice biti žavljaua. Pa kakošni hrup so 0 tem zagnali nemški časniki! Strašanski uaklepi deržavnega izdajstva, ko da bi se ta hip, ko to govorim nabirajo se kakor časniki pove- se že derdrala na tukajšni severni kolodvor, kjer sva dajo podpisi za peticijo, po kteri bi se ona perva, ravno dr. Rieger-a, Palackiga io druge poslance zbraně najdla, in omenjeua, imela preklicati. Mislim, da ue bo težavno, na- ob pol osmih je „lukamatija" známi že proti starému městu čeških kraljev vihral. Vlekel nas je čez široko ravnavo proti Moravi: kolikor dalječ so očí peljale, je bilo nebo za- gernjeuo, sila sila temno, nikjer birati takih podpisov; pokazujem le na sloveči „suffrage universel" francozki. Jeli se v takih okolišinah še more terditi, da imamo ravnopravnost in autonomijo? Jaz sem rojen v pokneženi grofii goriški in gradiškanski : ondi se govorita dva jezika: slovenski in laški; ali meni bi se zdela klaverna; vidilo se je, da nebo žaluje in plakuje, ker je nesreća, ako se tamošnjemu deželnemu zboru ne vspeši, da bi se vpeljal ne samo nemški, ampak tudi slovenski in laški bi bila večerná zarja lukala; vsa narava je nobene špranje, skoz ktero bila čmerna in mati Slava enega svojih ljubljencov in najslavniših sinov zgubila, jezik v vse tamošnje uciinice. Dosedanjim napakam se mora konec storiti; uarodom se mora narodnost sina, ki je svoje brate vse od Arhangela do Tersta , od Rige do Odese z enako ljubeznijo objemal in v zagotoviti ! bi se za veliko hišo Avstrije prilike poslužil, rekel bi 9 Ako da svojih „Starožiuiostih" pokazal, kaj so nekdaj bili in kakošna je njih prihcdnost. Priderdravši čez reko Tajo je z zni napravimo tukaj samo zidovje in streho; notranje delo strašnim ropotoin v most trešilo m šaljivo je poslanec 228 dr. P opazi! > da nam je Bog zaprineeel, ker ee en so se Palacki, Rieger in Toman v eni kočii nazaj peljali. pravičen z nami vozi: peljal se je namreč íudi s tem jim je od vseh straní tisučerna in tisučerna slava naproti vlakom dr. Giskra v Berno. Deževalo je še, ko smo v zlatno Prago došli; veliko donela. stijo, Kako v Pragi Palac kiga in Riegerj a ca s kakošno slovesnostjo so našega dr. Tomana dijakov je poslance pričakovalo in ko so gosp. dr. Toman-a sprejemali (da sem se vedno spominjat: „Nemo propheta in z veliko černo brado zagledali, je šlo od ust do ust: ^Smolka"! „Smolka!" ker Slovencov niso pričakovali. Ne morem popisati, kakošni občutki so naju obdajali patria u J kaj sva vidila in skusila, (Dalje prihodnjić.) vse to drugi pot. ? ko sva stopila v ulice mesta, ktero je bilo nekdaj, kakor kinč matere Slave, kjer , bravec, danda- ? Moskva, Kiev, Novgorod, Krakova slovensko-nemškem slovníku se je toliko zgodovine doversilo, kjer ti našnji vsaki kamen, vsak vogel povestnico in vecidel ker- Ostali smo v gostivnici vavo povestnico pripoveduje. „pri cernem konju" in kar naj je precej razveselilo da so naji oštir, baže. 5 je to, Znano je našim bravcom, da je slavni nas rojak dr. Toman na deželnem zboru pregovoril o izpeljavi testamenta rajnega našega kneza in škofa Wolfa. Enoglasno je deželni zbor odobril predlog Tomanov, in sadaj je na tem, da natakarji, in kar je še druge garde te po češki nagovorili; ne vem, ali so tako domoljbni „ultra", mahoma zavohali. ali so imeli tako ojstre nosove da so Slovane se doversi rokopis s 1 o ve n s k o-n e m s k e g a delà in pripravi za natis. Prečastiti naš slovenski nestor gosp. fajm. Zalokar, kteri že mnogo let zbira besede za tak recnik, ki je po Proti poldne sva stala kakor zamaknjena na mostu sv. Janeza Nepomuka, ki je zidan čez široko Veltavo. To je čaroviti prozor, prozor, mislim, ki se le dá primerjati s pogledom od ponte Rialto v Benetkah (se vé v obziru); vidi se na eno stran: drugem stara, zgodovinska Praga s mislih zvedenih mož, kteri so ga v nekih delih natanko pregledali, velik velik zaklad dosadaj še celo neznanih ná-rodnih besed, odločil je odreci se dosadanje osnove, po kteri so besede po svojem sorodstvu stavljene, in vrediti cernimi, okajenimi hisami, v sredi: prijetno vabivni, zeleni otoki, in na uni strani moli proti nebu fantastični Hradšin ga po abecednem redu. Tako bo slovnik iz ene strani umaknil se nevarnosti in nepremagljivi težavi v izpeljevanji i besed, iz druge strani pa bo zadovoljil tudi željatn od mnogih poslopje nekdanjega kralja Otokarja, Jurja Podjebrada itd. Šesta ura popoldne se je bližala in treba se je bilo spomniti žalostnega vzroka, zakaj sva Prago obiskala; bil je odmenjeni čas za Safařikov pogreb. Velika množica ljudi je obdajala hišo, kjer je nekdaj dušni velikán Slovanov prebival; nobenemu se ni brala na obrazu navadna radovednost, da bi bil zavoljo prežanja sem přišel; temuč poznala se je množici tuga in žalost, kakor otroci pri smerti starišev čutijo, ker malo časa je, , zdaj spet enega, in ostane veljavnih mož mu razodetih, da bi se ta važni in veliki rečnik tako po abecednem redu zložil, kakor se rečniki vsi zlagajo. Povemo dalje tudi še to, da bo delo slo- venski pisano po izgledu Vukovega srbskega rečnika. Ćeravno je gosp Z a 1 o k a s pripomočjo mnogih rodo ljubov nabral že velike zaklade, kolikoršnih težko da kdo dru cr » ima, je vendar gotovo, da mu bo še marsiktera beseda dobro došla, zato vse domorodce lepo prosimo, naj posebno iz Koroškega, Stajerskega, iz Ćićarije in iz Istre sploh ar » kar so očeta Hanka zagrebli, samo še hrast ceskega naroda: oče Palacki. Bog nam ga ohrani še dolgo dolgo časa! Zalokarju kmali pošljejo, kar imajo, al pa kar bi mogli nabrati, da se dodá, kar še slovníku manjka, in bode tako pomnoženo delo preden V natis gré, mogel gosp. fajmošter Na dvorišu okoli truge so bili zbrani vsi duhovni (bil je protestant) in stari superintendent Šubert je z ginjenim življe nj a ranj k ega ; , ko je žalostno nekterim zvednim možém v pregled izrociti. Le po takem se bo mogoče, da se ustanovi pravo národno delo, o kterem bo glasom povedal čertice iz solze so stopile vsem poslušavcam v slavnega mogel ves slovenski narod se radovati. Da je pa ta prošnja temeljita, nas uči primer Gr i m o v, kteri, kakor znamo, od mnogih stotin dobiva zalogo za veliko svoje delo. oči zakliknil : 5» majka Slava, zopet si zgubila enega svojih » © N* patriarhov; poglej na svoje zapušene, nesrečne otroke, kako plakajo in tugujejo, cvet za cvetom od slovanskega drevesa odpada! itd. itd.... Zapeli so mu potem plakajočo pesem in pervi češki tenor Lukes je pel tako milo, tako krasno, glasovir. Zložil na Dunaji Davorin Jenko in posvětil kakor le pravi, globoko čutni Slovan more peti, ki vse presvitlemu gosp. dr. J. J. Strosmaj er-u, utemeljitelju djanje, ^^^^^^^riMl^^l^HH^HÉNHl^^H^^^Hi Muzične novine. Slovenske pesmi za čveterospev, dvospev, samopev in vse bitje svojega naroda zapopada in celo neizrek- akademije jugoslovenske. Cena 1 50 kr. n. dr. Ijivo nesrećo svojega naroda v sercu nosi. Zopet snopić dvanajsterih pesem! Mislil bi človek, Proti sedmim smo se vzdignili in za čope mertvaškega da nam Slovencom mora jako dobro biti, ker se toliko poje perta so poprijeli na eni strani: Palacki, Rieger, Bravner in za petje sklada. Al znano je, da izvir pesem ni le samo veselje, ampak je tudi žalost, in stara resnica je, da vse naše pesmi sekajo bolj na žalostno kot na veselo stran. in Toman (zvedilo se je že v mestu, da je došel) pa: slavni zgodovinar Jaromír Erben, pesnik Vocel na drugi ? prof. ležečega gosp Davor. Tomek in dr. Pražek (marski poslanec) ; zraven so svetili Kar se pa tiče snopića pred nami z bakljami jugoslovanski dijaki (med kterimi slovenska prav- Jenkovega, moramo reči, kolikor se more posneti iz ne nika gospoda: Kopač in Plušek) in Poljaki, vsi v národni popolnega posameznega petja in « m m. m a» _ __V igranja na glasoviru ? da obleki kakih 600). okoli pogrebeov pa na obeh straneh Cehi (morebiti je tù spletena kita najlepšega, izvirnega evetja. Tako Pre čeravno se nam je priljubil že po Pred trugo so sle vse nizje sole, gimnazije in šernova „Strunám" grof Forgač, vsi realke, zad pa na čelu deželni poglavar češki in nemški pisatelji, žurnalisti, učeni možje in nešte • v • V prejsni micni napěv i j globoko sega v serce. Slišajočemu Tolažbo" serce se lahkoti in persa se mu širijo viina množica ljudi (morebiti okoli 40.000), ki je čedalje se počenja „Pobratimija", pa ko pride do prisege večja prihajala. Vsa Praga je bila na nogah, vse okna so se visoko, ko da bi prisega i Mirno švigne bile prenapolnjene, iz okinj češkega muzea in drugod so da Praga imela Boga zvati z nebes za Da pa slovenske pesmi izvirajo res bolj iz žalostnega izvira, pokazuje nam pesem „Na grobih" ; pričo pobratimstva. visele cerne bandera. Pri tem se je vidilo, da Praga je slovanska; da je do serca žalostna, in ž njo tudi ves slo- ona lepo izrazuje, da pade del od nas v zemljo, dokler se vanski svet. drugi neumerljivi povzdigne k nebu. Kakor žalostinka ali ) elegija se začenja, pa se v odo žalostno prelije; nije žalost Došli smo na pokopališče ; očenaš smo zmolili, zadnj mertvasko so mu zapeli in slavni S a faři k je počival v nadvladala. Izmed vseh pa si bote najberže pot našle v cerni zemlj naj mu bo hladna naj mu bo lahka! serce naroda: mnogoslavljeni Naprej" in pa Li'pa u y Les extrêmes se touchent" pravi francozki pregovor Ko je morebiti med vsemi najpevneja ktera Toliko o melodijah 229 < Jen ko vi h pesem, ki si je besede za svoje krasne napeve predlog tega premišljuje in duhta in duhta izposodil od Preser Mirosl. Vilharja, N. M. Spuria da v se za F opoldne ték zgubi Pa pustimo za en cas slavnega poslanca Levstika, S. Jenkota, Fr. Cegnarja in dr. Tomana. Kar pa in vernimo se k di kategorii: kpriprostemuin ponižnemu se tiče muzične met nosti, ktera tudi pri pesmah se možeku 9 ki le Dunaj ogleduje Ta gre nerad v klub > al presoja, moramo reči, da tudi najostreja kritika bi jim celó akoravno ni še nikoli tù bil, ga nekako božja previdnost 9 » • 9 9 malo očitati imela; gosp. Jenko kaze, da je muzicna, kakor nas mojster Rihar generalbass konca do kraja znana. Po vsem tedaj živo želimo Jen kove pesmi pot našle v versto vseh naših slovi imenuje enaka zvezdi 9 od treh kralj 99 Lipi ali k „trem krokarjem u naravnost v kerčmo k pelji 99 Pipi 9 9 9 9 er se čudovito dobro tu sedi celi božji večer okajen od dima da bi tudi pivo dobiva pevcov in svojih aromatičnih smodk, ki jih brez premišljevanja oprana klavir vsake verle Slovenke. Dobivajo se menda po vseh vilnega reda puha; přišel je namreč na Dunaj s terdnim bukvarnicah; nad ceno se ne bo menda nihče spodtikoval. sklepom ne bev ne mev v-zboru čerhniti, ampak po potrebi Dopisi le vstajati ali sedeti. Zato tudi ponoći terdno brez tug in težav zaspi; rekel bi človek, da je to spanje pravičnega, pri nas na kmetih pa pravijo 9 da spi 9 Iz Dunaja. (Življenje deržavnih poslancov na Dunaji. Zjutraj ga komaj dekla z zajterkom zbudí, in hitro kakor da bi ga ubil. pozno jS'pisal Valt. Z arnik.) Slavni Yorick ali Sterne v svojem je ze — se napi ure na glacis pred „Sotenthorom". sentimentalnem popotvanju vse popotnike v 10 različnih verst — Oh kako mu je tù dolgčas! Vroče je; gosp. baron Tinti razdeluje; jez pa naše popotnike skoz Beč (kaj nek so dru- protokol bere in dr. Hein nove interpelacije premetuje; z ega kakor tudi le popotniki?) samo le v dva velika raz- možek paMuhlfeldov predlog od zgor in dolj ogleduje, delka ločim: v že slavne, častilakomne in za en cilj in konec mu bi bil, ter ga po starem pregovoru, da vsaka reč čez nas čmu navdušene, in pa v može, ki sami prav ne vejo, kakšen sedem let prav pride, „sine studio et ira" v zep vtakne veter jih je sem zanesel, pa ker so že enkrat tù mišljujejo, kako bi si 9 le pre Seja je kakor smo že omenili, danes kratka in Dunaj od vseh krajev ogledali in ga strašne pajčevine delajo po trebuhu ker se mu v 9 poslanec k „Streit dostojno vžili. Kako možém vsacega teh dveh kerdel dan bergarju u tece se najbolje, kosi. Po kosilu pa pocasi preide 9 hočem tù ob kratkem popisati. Castilakomen je skor cez Graben v kavarno koraka; al sredi pota se ustavi 9 in gotovo dohtar Bog vé kakih ved in umetnost, ako je bil že tudi jez V Z njim 9 in ogledujeva fotografiske podobe zanimivih leta 1848 poslanec; to njegovo slavo povikšuje; skerbel je poslancov. Pa kaj so mi drugi mar! Jez le enega cr 9 da ga je kak časnik naznanil in ga po svetu raztrobil le v enega sem zamaknj poprej, voditelja te ali une stranke in šaljivo zraven přistavil : 9 kaj ljubi bi 9 ledam da precej 99 bote uganes, da mojega ljubega starega prijatla gosp. Načeta ze vidili: ta zna pa več, kakor hruške peč7 !" Lesem pridši Kuranda mislim Kako možko tu sedí; na obi je skusal berz koje mogoce bilo klub organizirati v kaki znani mu bere njegov pr m: Tauschen wir uns nicht! Machen wir uns keine lllusionen 99 se (ne gostivnici na priliko: „pri carici Elizabeti44; zase se je pa motimo na tihem v knjigarno podal in za privatne studije nakupil: delajmo si praznih misli). S temi besedami je on přetekle katekizem ustavnih pravic iz frankobrodškega in kromerižkega leta skoraj vsak uvodni artikel svoje „Ostdeutsche Pošte'4 zbora, Pitt-a, zgodovino angležko Foksa iu Lord Brougham-a, ad Maycaulaj^ta, govore William začenjal. Ljudje so si glave ubijali, kaj nek s tem misli mm. , .. . • « « * # * « « • V t «li niso ker gerško jo že davno ga popadli. AI on je dobr vedil kaj pise, kajti d pozabil, Ver ni vši da bi mogel Demostena • v izvirnem jeziku brati, nasnji se Dunajčanje čudijo, samo se v stanovanje svoje pa nima miru; oktroirani opravilni red z angležkim, pnmeruje belgiškim in severno- zboi sedi 9 ne, da v deržavnem Med in tako je pokazal, da si ni iluzij delal. »ni za nemški jezik je tudi znajdel rafiniran drugimi zaslugami diplomatičen izraz: „Abgefeimter Fallstrick", amerikanskim, preiskuje ga od konca do kraja, kje bi najdel kako trohico, s ktero bi deržavnega ministra do živega rafiniranih diplomatov nihče ne • 1 V • - . ... . _ - vr « V kterega razun razume ; govori se 9 da je vsled tega grof Hessen-Homburžki enako francozkemu kralju vsipnil; po noci se brez spanja valja po postelji in komaj en malo zadremlje, se mu sanja, da ima dolge rakove šipav- Ludoviku XIV. svojim poslancom ukazal le nemški jezik v ministra stiska. Ko diplomatičnih opravilih rabiti. Kaj Načetu pomagajo vsi nje- nekdo na vrata govi glasoviti „amendements", ker le „Abgefeimter fallstrick44 ničí s kterima sedaj tega sedaj un ega 9 V ze si še le zjutraj hoče enmalo opočiti poterka. *„Le noter4! seiz postlje oglasi—in pred njim stoji mu slavo za večne mož z dolgimi lasmi in zarašeno brado, velike komplimente ogledujem, delà 9 se pripoguje na desno in levo in jeclja počasi začu- dioskur 9 čase zagotovlja! — ïn ko Načeta tako le enega zraven njega pogrešam, da bi bil par verjemi mi, dragi bravee, da se mi milo stori 9 denemu poslanců, ako bi mu ne hotel skazati neizrekljive ako pomislim, da tebi zdavnej znanega, slovenskeg sreće - m 9 in 9 in na zadnje se porazumeta, da bi ga o 9 glavnega vodja in gospodarja časnika „Presse44 tukaj manjka. Preljubi August protektorja, Augusta i" rad fotografiral in radovednim Dunajčanom na Graben ali Kohlmarkt (perva mestna terga) postavil. Komaj sta se po- verjemi mi, da bi ti tvoj sedež na levici pred Schotten 9 razumela, zespet nekdo terka na vrata; „le noter!44 naš mož thoi pr privošil; zaslužil si ga, kakor inalokdo 9 jezno zakriči in plešast možicel z očali na nosu v po- zakaj še skor bolj kakor sicer pri levičnikih se dobi pi habljeni obleki ves skerčen noter prikima, seintertje se vije: „Oprostite! dobro jutro, košamadinar itd. voši, za zdravje poprašuje, znana tebi: „Gle ich es Recht fiir All Na Dunaj 5 julija (Prih. dalje) 64 učencov slovenske m kakor da bi bila s slavnim poslancom že zdavnej rodu na tukajšnem vseučilišču je v včeranj listu V) Ost in 9 111 9 in na zadnje pove da se Feliks Hungers und West" priobčilo možk od gosp K. Dese h m hausen pise, da je clen več učenih družb in zdaj biograf slav nega deržavnega zbora, in prosi našega poslanca, naj mu zoper to, kar je govoril deržavnemu poslanců v kterem slovesno protesti rajo v deržavnem zboru 27. junija za u 9 —o - --------—o ------, r - ^^ , ""j ~ ~ r 7 ---- j r? ------- ----------------------------" le nektere čertice iz svojega preslavnega življenja blagovoli govarjaje sed a njo sistemo gledé učnega jezika v srednjih naznaniti. Komaj ta dva odpravi, se že deseta ura bliža in višjih šolah. Ker se je gosp Deschmann v te govoru in z njo — casséje. Naglo se opravi, pred zerkalom enmalo nanašal na postoji 9 slovenske ucence, je bila po vsem njih mimično z rokami agira in obraz sposobno gerbanči, dolžnost, zaverniti napačne podveržke; zato pravijo med ako bi bilo treba v zboru ktero čerhniti. caka drrr! v sejo Voz že spodej drug • V V zbornici hitro svoje slavne prijatle to ostrimi, pa skozi in skozi resnicuimi beseda Mi slovenski mladenci čislamo sicer Vaše besede 9 9 se na vse kraje smehljá pa tudi do tal priklanja, ki ste jih izustili v zboru poise komur je treba rekši 9 99 da je naša mladež na današnja seja ni zanimiva, ker gosp. vdana pravega 9 stega hrepenenja po učenosti 9 al Bog predsednik čisto nič z zvončkom ne binglja; ob pol dvanajstih nas obvari take ukaželjnosti, ki se ima opirati^ na to, se končá; al dobili so poslanci tiskani sila važni Miihlfeidovi zatajimo in pokončamo svojo narodnost, in to hoćete Vi, da ker 230 hoćete našemu maternemu jeziku — dosedaj res pravému tako je zaupanje naroda do inostrancov, čeravno so naše pankertu v naših šolah iz usmiljenja le toliko milosti skazati, da naj S a samo terpeli v ljudskih šolah!" gore listi, vičnih zavoljo celó izginilo. Ako se toraj zgodi, da 10 pra- krivičnega mora terpeti, in se krivica enega Na Reki 13. junija. * (Konec). Precej ko v kavarni le temu pripisuje, uaj tudi tisti Slovenci, ki so po vpe sedem za mizo y opazil sem ua nji reški časnik r> gaz ljanji nase ustavne uprave drugam se morali preseliti, ne ira v roke. zeta di Fiume". Vzamem na enkrat zadenem na sostavek pod naslovom G. P. Kakor mi se zdi, moral Ko berem in berem, toliko Hervatom, ampak svojim rojakom odpadnikom pripi- šejo. Mi pa vsem domorodnim Slovencom očitno izrečeni© hvalo za skerb in trud, ki so ga vkljub tolikim višim za- nekega reškega gospoda ga je nekdo v Sferzi44 potipati. Yr tem svojem sostavku si omenjeni prekam za narod naš imeli! Jez tedaj mislim, da narod p. n. u in več živine poškodovalo; tudi ljudi je hudo zadelo, kteri so na cestah bili, ali pa drugač berž se skriti niso zamogli. V Zasavcu nobenega e» drugega ne vzamejo kakor do macine, to je starodavni ustavni naš zakon, kteri hoče, da sami domovine sinci varujejo svoj ustav. Ko bi dva vinograda (Klumpo na Gomili zahodne strani, in Stermec izhodne strani) je toča, debela ko golobje jajca, popolnoma potolkla i da je viditi kot o pervi kopi, in vse to zgodilo se pa hervaški naš ustav mogel pretegniti na druge slovanské se je v četertalu ure. Od Savine na Štajarskem 4. julija. T Jancar. ski. „Tagespost^ je posebno izvoljen cep, v kterega pokrajine, gotovo ne bi bilo razločka med Kranjcom, Staja re o tn, Korošcom, Istrijanom in Hervatom, kakor ga ni sedaj Graška med Slavoncom, Serbom in Hervatom. Res je, da smo po nemškutarji, kterim je slovenščina tern v peti, svojo strupeno vpeljanji ustavne uprave od n e k t e r i h Kranjcov, Štajarcov, žolco bljuvajo in skisano po svetu zlivajo. Res, dober mora Cehov itd. prav radi se poslovili; al te«:a nam noben pra- želodec biti, da ne kozlja, ko bere burke v listih 136. 142, vičen domorodec v greh šteti ne smé, ker so bili pravi za- 148, 153 in pa dopise iz Ljubljane od protivnikov sloven- tiravci vsega, kar je bilo narodnega. Največ jih je, žalibo «• t 19 • mislilo, da jih je vlada poslala, ne deliti pravice, ne na ščine lajo! sploh. Oče! odpusti jim, zakaj oni ne vedó kaj de Pri nas se ljudje le malo menijo za to, kak se » — « „narodno korist, ampak ;,um die Kroaten zu zuchtigen44. Te poslanci v Beču pričkajo, ker si malo kaj prida pricaku besede je neki viši uradnik, rojen Slovenec, večkrat pred jejo; slehern se le vojske, dragine iu večih davkov boji. svojimi prijatli ponavljal. Da takošni Ijudje niso za drugo, Přetekli torek se jih je nas več na sv. Planino na božjo pot podalo. Ko gori pridemo, rečem mežnarju, naj nikar ne pové gosp. fajmoštru, da smo tukaj, zakaj mi hoćemo med zatiravci; znani, da se je sèm ter tjè našlo pravih rodo- sv. mašo peti in jim neprevidno veselje narediti. Al komaj. Da takošni Ijudje niso za drugo, kot poslati jih s trebuhom za kruhom, tega ni treba doka- zavati. Nočem reči, da so vsi nehervaški uradniki bili naši Ijubov, svoje", kteri so dobro znali naravno postavo ..vsakemu ko v cerkev stopimo, že možiček teče fajmoštru vse po r> al število zatiravcov je prekosilo broj našincov ? in vedat. Na vprašanje, zakaj da ni molčal, mi odgovori j 231 ma vest ni pripustila! Bolj ko se nekterim govoriti pre- beseda prerokovala Slovencom lepšo příhodnost s katedre . » •___ • _ _. ______• » «W. ... . _ . . y poveduje, hujse jezik stegajo. Iz Goriškega 4. julija. T-s časopisi!), kako da Veselja nam je kjer je poprej le sama nemšcina kraljevala. Lahko si toraj mislite, da so nas kakor střela z jasnega neba zadela nje- se je naš goriški gove besede, ki jih je govoril v enem poslednjih zborov serce zaigralo brati po poslanec gosp. Cer ne možko potegoval v deržavnem zboru rekoč: „da vé pri nas v najrevniši kmetiški koči za naše neobhodno potrebne pravice in odkritoserčno odkrival pripovedovati od tega, kako visocega pomena in velicega k rane 9 ktere tarejo narod naš slovenski. Slava mu!! Mi se uplj za to, ob enem omika" šol in da je za telesni blagor in dušno razvitje nemška ko je domaći jezik pregnal iz višjih in srednjih ga zavernil samo v ljudske šole in še to-le kakor mu toraj očitno in prav serčno zahvaljujemo pa tudi iskreno prosimo tudi vprihodnje ravno tako možko boriti se za maleno našo domovino na strani neustrašljivega pripomoček k višji nemški omiki! Res je, izobraženi Slo- imamo dušno omiko večidel od Nemcov, ker so to tako orla, pravega rodoljuba slovenskega: dr. Toman-a, «« »«„w u.«..™ »cwiuci uu iumuuv, kci »u io iait nam ^loboke rane zacelijo, da obljubljene pravice enako- nanesie naše unanje razmere; ako bi bile pa te razmere dru gačne, bi jo bili imeli enako lahko sami od sebe ali od da se 9 v urade » v pravnosti iz papirja zlezejo na svetio v djanje šole ljudske, srednje in više. Zdelo se je nekterim, to ja, Nemcom in ponemčenim v zboru Černe-tovo govorjenje kmetič pripovedovati, kako veliko pomenlj drugih slovanskih bratov. Da pa vé pri nas vsak najrevniši iva da je za telesni prenapeto, češ, da ni vse res i kar je nas poslanec opazil; njegov bla* nemska omika, te besede so od tod pa tudi ugovori celó krajnskega poslanca Dezman-a, resnicne in moramo jih „z nejevolj ki razžaljen po besedi cc Šlj ne in 55 paria Je skušal berzo razpihniti, j? z možato pa od kar je gosp. Černe skoz in skoz pravično omenil. Reci moramo odkritoserčno, da smo se nad Dež. vsi domoljubi ne jako pohujšali. Taki so pač sužnji nemške „kulture" 9 pa zvesti sinovi slovenske zemlje, še manj pa pospešniki ako kritosercnou besedo zaverniti, ker žalijo resnico in našo narodno zavest. Gospod Dežman! Vi ste križém přehodili našo kranjsko deželo; znani so Vam naši metulji, kebri. znano ki bi Vam je nase rudninstvo in rastljinstvo ; al povemo Vam tako mislite, kakor ste našega kmeta ya tt» vcii piuu'i oiuiuuen« "viiiijv , uv •■■»«j f" v^,...... ------------ ------ • - ~ ? ---• ".v u. iu, uMovj, m niu&ia. ni u na pravičnem temelji domaćega jezika in domače omike. ga kakor deželni in deržavni poslanec imeli najbolj poznati Da se res ua našem Slovenskem taka godi, kakor je gosp. najmanj poznate. Pridite k nam, šli bomo od hiše do hiše Černe omenil. bi se dokazati dalo z obiluimi praktičnimi in popraševali kmete za verstjo, ali jim je le košček kruha zgledi. Naj le dva vam povem. Neka ženska pride v pi- dala nemska omika. Slišali boste samico goriške okolice in dopoveduje uradniku, domaćemu bo pokazali marsikterega župana in ugovore. Nasproti pa Vam tudi Furlanu. svojo pritožbo po slovensko, ker druzega jezika venca, ki mu je ravno nemška kultura, ki se je ne ume; uradnik pa jo pisano pogleduje in k«t zdivjan iz cesarskih kancelij v nemških pismih po deželi seršen ji po druzega furlansko odpravi reksi: ,,Ce crodeso, w ---- — — "v<„vv..j » tivuiDiiiu p i o iu i ti UV6VII VÍ i j u UI che im- lepe denarce, in ga pripravila, skoraj da, na beraško pal Slo-rjala pobrala pararai francess par capivuss?" (kaj mislite, da se bom Gospodj franeozkega učil za vas razumeti?) In v ravno tej pisar- brambovci pravice, ne pa bodite uamestniki Slovencov, zagovorniki resnice nici razlaga nek prost kmet svoje opravila po slovensko; Bn van, ampak ljubi jih 9 9 al uradnik zareži nad njim: „Parlé da cristiano!" (govorite kulturo . Mi ne sovražimo Nemcov 8poznavamo tudi njih visoko drago uam je pa tudi, kar nam °ré po Božj po kerščansko!) Taki zgledi so pa očitna priča, da nek te- m cesarski postavi » 9 rim uradnikom je Slovenec res „paria a 9 suzenj šklaf, ljuba nam je naša narodnost in schiavo in njegov jezik pasji, suženski, nevreden kristjaua. dihijeja njo se bomo vojskovali na postavni poti do zadnj Al prepričani zika * smo, ako bi se taki g naučili, da bi tudi s ospodje slovenskega je-slovenskim ljudstvom v pisarnicah 9 kami kjer s Slovenci vedno opraviti imajo, bolj po kerščansko za castnega srenjčana Iz Idrije. „Laibacherca" naznanuje z debelimi čer da je naša srenja izvolila si gosp. K. Deschman; « • v ravnali. Ker je pa uradnik za ljudstvo, ne pa ljudstvo za Iz Ljubljane. V poslednjih „Novicah" omenjeno za uradnika, naj bi si. vlada poskerbela, da v slovenske pisar- upno pismo, ki se je iz Ljublj take g ospode odloci, ki dobro slovenski jezik nmejo, nice le govorijo in pišejo, in po tem bo vsake pritožbe konec mir in zaupanje bode kraljevalo povsod. To m na Dunaj unidan poslalo gosp. dr 9 se takole 9 99 Blagi gosp. doktor! Civilizacij Je gêslo našega časa. Cerknice 4. julija. * Motil se vsak 9 kdor Prava civilizacija je pa res tudi tista mila mati, ki narodom od pira bi mislil, da nam prebivavcom po deželi ni.veliko mar za govore v deržavnem zboru. Nasproti, kdor le kaj prebira djanski nauk časnike, sega rad po oznanilih iz deržavnega zbora, in v ni civilizacije naroda zaklade dušnega in materialnega blagostanja Edina pot, ki pelje k civilizaji, je nauk in sicer živi Bi nauka ni omike 9 9 111 VU f * dušnega razvitka prid pravice in resnice se mi zdi potrebno, svetu oznaniti, Nauk pa v različnih vednostih, da nam more razodeti , ki ga da razun male pešice nemskutarjev, ki se nahajajo pa ve- svojo čudovito moč, se mora deliti v tistem jeziku, čidel le med uradniki, stojimo vsi na strani slovanskih člověk, ki ga narod razume. Tó nas uči že zdrava pamet vitezov m zagovornikov naših naroduih pravic, in tudi sama, to nas uci skusnja tisucletna. Noben od na svetu med uradniki poznamo verle možake, ki spoznajo potrebo, in noben člověk posamen se ni nikoli še omikal v jezik da se v pisarnicah prerneni dosedajno službovanje, in ki 9 so ktere razumel. Kdor to taji, kaže, da mu je zgodovina tudi sposobni opravljati svoje opravila v domaći pisavi, kjer neznana, da zagovarja sužnost človeško in mori hoté ali koli bo treba. Al Bogu bodi milo, da imamo Slovenci, kakor se vidi, do zdaj med vsemi poslanci le dva rnoza 9 gospod dr. Toman-a in gosp. Cerne-ta na Dunaji, ki se možato potegujeta za nas. Slava jima! Veselili smo se tudi nehoté civilizacijo. Kaj more takim narodom, ki so po jeziku mertvi, pomagati toliko hvalisana svoboda? Toliko kot sončni žarki cvetlicam, ki jih zapeřte imaš v kleti ! Ako hoče tedaj narod civilizacijo doseći, mora njegov v uradnijah gosp. Dežman-a in veliko zidali na-nj, ker znan je bil jezik živeti v družini in v srenji, v cerkvi nam ta gospod iz prejšnih let kakor iskren domorodec od in sploh v javnem življenji. šoli 9 nog do glave. Veseli se epominjamo srečnih ur, ki srno Y TI blagi pod doktor! ste od nekdaj kazali," da za jih preživeli ž njim, pogovarjaje se od slovanskih zadev, popadete edino pravo pot, po kteri more narod dospeti do od slovanské vzájemnosti in příhodnosti, tako, da je bilo še potrebne omike. Kar ste ko mládenec v pesmah peli, potreba včasih plaho se ozreti, ali nas ne posluša kako izda- terjujete možato sedaj z gorečo besedo pred celim svetom. 3nec naroda ste mu sedaj tudi iskren brambovec nje- javno uho. V živem spominu nam je zmeraj njegov pre- Ljublj lepi govor, s kterim je bil začel razlago sadjoreje leta 1849 v tadanji kmetijski šoli v slovenskem milozvonečem jeziku. govih pravic Serce se je širilo, oko veselja solzilo, ko je njegova uneta Hvala Vam za to! Ze v deželnem zboru domačije Svoje ste pokazali 9 da •w? 232 vse 9 kar se v naši realki dosihmal slovenščine učí 9 ktera gori serce Vaše za blagor mile sirotice, in ni se Krajna zmotila, ko Vas je poslala v osredje naše velike domovine se marveč tako zanemarja, da se določni ukaz si. mini-Avstrije, polna zaupanja, da tudi tii ji bote nadušen zago- sterstva nauka od 6. marca 1856 še celó v nedeljski šoli vornik in v deržavnem zboru hodili tisto pot autonomije, ki realke polnuje! Naj motamo tedaj kakor koli k edina more veselejšo příhodnost odpreti dezeli vsaki in uterditi te preiskave, ktera je přetekli teden zvonec nosila po mestu po zadovoljnih vseh narodih mogočno in veličastno Avstrijo. zmiraj pridemo na to, kar smo te dni —. i § V § 1 • j 1 it 1 1 J * 1 • • 1 • 1 1 • ^ _ __ ^ _ _ 9 Preterpivši mnogo britkosti, brez kterih v českem „P ni visoki poklic zastran moravskih ljudskih in realnih šol z velikim ve-narodnega poslanea, niste nikdar nikoli zatajili, da Vam seljem brali, namreč da je, najberžeje vsled vprašanja dr resničnemu Avstrijancu je vedno „ponos, biti slovenske Toman-ovega v deržavnem zboru, moravskému konsistoriji kervi", in potegovaje se za svetinje domace ste tolazili s došel ukaz, kteri veleva, naj se v vseh teh šolah b prepričavno besedo tudi nasprotnike Svoje in naše, naj se dloga ravnopravnosti zadosti; učenikom, ki češke ga je i naj si poisejo drugo mesto. „Kar se ne boje pravični biti vsakemu narodu, ker pravica in le zika ne znajo, je dano dve leti odloga, da naj se ga na pravica je naj terdnejša vez vseh družin avstrijanskih. . . ...... Slava am za to! Sprej mite za domoljubno Svoje obnašanje tedaj našo iskreno zahvalo, in če Vam v hitrici dohaja to pismo tudi ker tudi mi smo ž njo edinih misli, tedaj menimo ncijo; ako ne morejo je Moravcom dalo, se menda Slovencom ne bo odreklo pravi za pravično 9 domaco rec tudi živo uneta „Danica", m 9 da je m, ki učijo na naši le z malo množico podpisov, si morete vendar svesti biti, toliko obrekovana preiskava veljala da velika večina tistih tisučerih podpisov, ki ste jih nesli realki. Le to se nam pri tem čudno zdí, da ni naš domači s peticijo na Dunaj, stoji za nami, ki so vam serčno hva- inšpektor te preiskave vodil, ker ne vemo. ali je Linciški ležni za to, kar se trudite v prid slovenskemu narodu. inšpektor terden v našem jeziku. Al naj si bodi kakor koli Razodenite pa tudi našo iskreno zahvalo goriškemu po- ta stvar nas, ker zadeva deloma mestno ali vprihodnj 9 slancu gospodu Cerne-tu, kterega rodoljubni glasi so nam segli globoko v serce. V Ljubljani na sv. Petra in Pavla dan 1861. Miha Ambrož, župan Ijubljanskega mesta in odbornik deželnega sve-tovavstva. Fid. Terpinc, posestnik in predsednik gosp. družbe. Valentin Češko, soposestnik fabrike. V. C. Župan, kupee in hišni posestnik. Valentin Krisper, kupee in soposestnik papirniee. Anton Krisper, kupec. Franc Ks. Souvan, kupec in hišni posestnik. Jože Bleiweis, kupec in hišni posestnik. France Rossmann, kupec in hišni posestnik. Jože Šantel, kupec. Miha Pregl, oskerbnik križanske komende. Prof. dr. Bleiweis, vrednik „Novicu. Jože Krisper, kupec. Karl Holcer. kupec in posestnik. E. Terpin, kupec. Pleško, tergovec. Janez Fabiani, kupec in hišni posestnik. Janez Vec, kupec. Vilh. lekar. Dr. Jernej Supanc, c. k. notar. France Kadivnig, Jan. Krašovic, kupec in hišni posestnik. France Zotman, kupec in hišni posestnik. Franc Zeravec, posestnik. Victor Bučar, b de zelno solo, zeló zeló zanimiva; zato bomo s pažljivim oče som vsaki korak te preiskave spremljevali času vspeh tudi javno obznanili. pa svojem Gosp. dr. Tom 14 dni domů je přišel v opravilih za kakih Novičar iz domačih in ptujih dežel. Mayr kupec. Iz Dunaja. V deržavnem zboru preteklega tedna je bila seja 2. dan t. m. najimenitnejša. Zgornji in spodnji zbornici sta ministra za celo cesarstvo važno novico naznanje dala, so jim poslali že večkrat da presvitli cesar so Ogrom, ko omenjeno pismo (adreso), so sklenili, ne sprejeti tega pisma, ker n i pisano kakor se spodobi veličanstvu in pravicam cesarja in dednega kralja ogerskega, ampak ga deželnemu kupee. Dr. Dragotin Bleiweis. Dr. J. Vošnak. Janez Zeleznikar, pravnik. Jože Kusar, žitni kupec. Moos, c. k. postni uradnik. Jak. Barthol, hranilnice uradnik. Janez Jam- zboru ogerskemu Viktor Orel, privatnik. Dr. E. H. Costa, odbornik zgodovinskega družtva. Jože Blaznik, tiskar nazaj poslati, da ga prenaredí v vseh tistih šek, kupec in hišni posestnik. Dr. Tone Rak, c. k. advokat. 9 rečeh, ki so zoper dostojnost in dedne pravíce vladařstva ktere hočejo cesar zoper vse napade zvesto in krepko braniti; še le potem, ko bo iz nadpisa in iz pisma vse odstranjeno 9 in hišni posestnik. Janez Horak. rokovicar in hišni posestnik. Ivan Vilhar , kupee in hišni posestnik. Dr. Ivan Cvajer. Anton Lesar, v ,,» , , » . . , učenik veroznanstva. Juri Fleišman, učenik. Dr. Jože Orel, c. k. kar zali kraljevo veličanstvo, hočejo cesar sprejeti adreso notar in posestnik. Dr. Žiga Bučar. Ivan Macun, profesor. Anton in potem deželnemu zboru povedati : kaj o njegovih predlogih Miklaučič, hišni posestnik. Iz Ljubljane. M Dokler človek nič pravega ne vé 9 tudi nič pravega povedati ne more; taka se nam godi pre- danes, ko bi imeli radovednim bravcom povedati o tisti iskavi naše realke, ki je bila přetekli teden, in o kteri glas po mestu gré, da se napravila je po pritožbi sedanjega Da je vsled višega ministerskega ukaza přišel inšpektor ljudskih in realnih šol iz Litica gosp. Kure v Ljubljano, samo to nam je gotovo; poterdijo, kaj pa ne. — Obe zbornici ste sprejele z nadušenimi slavo-klici to naznanilo. Ker nam prostora manjka popisati vsega, v čem ste si bile 3. dan t. m. stranki y , da vidimo doljni zbornici navkriz, grémo naravnost v Pest 9 9 njenega direktorja gosp. Snedarja. vse » drugo, zakaj? se ni zvedilo po mestu, ker gospod Kure je hodil nek Ie poslušat v šolo in je naposled pozval direktorja in učitelje v pogovor, v kterem pa nek ni nobeue kaj so tù storili na ta odpis cesarjev. Z veseljem rečemo da je zbor deželni vso strast premagal in pismo popravil po besedah cesarjcvih in kakor ga je Deak izperva osnoval. V pondeljk na večer sta že predsednika peštanskega zbora přinesla prenarejeno pismo cesarju na Dunaj. Kaj bo dalje? — ves svet radovedno sedaj pričakuje, zakaj od tega zavisi dobro ali slabo za Ogre, pa tudi dobro ali slabo za posebne pritožbe povzdiguil celo cesarstvo. Odstranjene so iz pisma nespodobne besede domaćega gosp. inšpektorja, se vendar Ljubljančanom to čudno zdí, da je iz daljnih krajev bil poslan inšpektor za to preiskavo; v takem nenavadnem položaji ni čuda, da ugiba ta to zoper nikogar. Ker pa imamo a] stvar, ki jo Ogri zahtevajo, je vendar ostala. «m. m m m «t V f 9■ Oni hočejo s a mi s v oji biti z vsemi narodi, ki se štejejo pod ogersko krono; le cesar avstrijanski naj bo tudi kralj , -m mm V ne ogerski. Al to, če Magjari prevdarijo trezno to rec > 7 --------------------- I------J - --- ----7-- U^ Cl Divil ri 1 IU , VV» ÎUU^JUU UUlljU II VAIIU iu iqv, lie uni uno. Nekteri terdijo, da preiskava je za- more biti njih sreča, pa tudi ne druzih avstrijanskih dežel. dévala le domaće učitelje. Al česa bi se bili pregrešili zadnji čas, nismo mogli nikakor zvediti, in skor da tega znano, da prejšni ne moremo verjeti, ker nam je prav dobro šolski inšpektor gosp. dr. Moćnik jih je pri mnogih pri-ložnostih službeno in privatno h va lil. Ali so morebiti ši-banja krivi, ki je poslednji čas v soli večkrat zapélo? Treba je vsem ožje zaveze, v potrebnih rečeh osredja na Dunaji, v vseh druzih pa autonomije posamnih dežel in kralj es te v. Ministerski časnik „Donauzeitung" pravi, da cesarski diplom od 20. oktobra mora biti pod- laga vzajemnega prestrojenja avstrijanskega cesarstva. Da Menda ne, ker pod poprejsnim direktorjem se o tem ni nic slišalo. Ali so morebiti prenapeti Slovenci, nemškutarjem presedajoči „ultra"? Gotovo ne, ker žalibog! slovnica je bi pač velikodušnim Magjarom ta diplom ne bil beseda vpi jocega v pusavi i f Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik*