List 27.
Gospodarske stvari.
Švedska detelja.
Švedska detelja (trifolium hibridum, schwedischer Klee) slovi že več let kot izvrstna živinska klaja.
Jaz imam deteljo že od leta 1857 na raznih njivah, tedaj lahko povem, kar so me skušnje učile. To-le rečem:
1.    Švedska detelja se prav dobro ponaša še na tacih njivah, ki so za rudečo (štajarsko) deteljo že popolnoma opešale.
2.    Ta detelja se le enkrat kosi; al poldrugi-krat več se je nakosi kakor navadne rudeče.
3.    Švedska detelja se ravno ob tem Času kosi, kadar kmetovavcu zmanjka navadne detelje po prvi košnji, vdrugič je pa kositi Še ne more.
4.    Švedska detelja se ne strdi tako naglo kakor rudeča in pri spravljanji se ji ne odrobi perje tako lahko kakor rudeči.
5.    Je trdna, dobro pretrpi neugodno zimo in spomlad in^več let obstane.
6.    Švedska detelja je prav tečna klaja in živina po nji kaj rada sega, naj je presna (frišna) ali suha. Vendar pa je to tudi resnica, če se živini poleti daje na zbiro švedske ali rudeče klaje, sega raje po rudeči štajarski kakor švedski.
7.   Bčele imajo na nji neizrečeno dobro pašo. Iz rečenega moremo to-le posneti:
Švedska detelja nam ne more nadomestiti rudeče (štajarske) nikakor popolnoma, al zraven rudeče je švedska vselej bolji dodatek, kakor vsaka druga detelja, zato naši kmetje zraven rudeče detelje tudi košček zemlje švedski detelji privoščijo, da so zagotovljeni z deteljo, če bi utegnila rudeča detelja pod zlo iti.
Temu sestavku, vzetemu iz „Frauend. Blatter" dostavlja vredništvo onega lista to-le: Vse je resnica, kar je gosp. N. tukaj rekel. Kdor ne verjame , naj pride gledat v Frauendorf; vidil bode kaj lepo švedsko deteljo pri nas, ki je strpela neugodno zimo, ktera nam je vzela vso rudečo deteljo.