O gradnji novega vrtca in drugih aktualnih naložbah v pogovoru z županom Milanom Gabrovcem.
S številnimi prireditvami zaznamovali 12. občinski praznik. Osrednja slovesnost je bila 6. maja.
Veliko dogodkov se je zvrstilo tudi na področju gasilstva: Florjanova nedelja, podpisi gasilskih aneksov, gasilska tekmovanja ...
ISSN 1580-3554	Glasilo občine Markovci	Leto 12, številka 3, maj 2011
Foto: MZ
Nastopajoči na osrednji prireditvi ob 12. prazniku občine Markovci
Poročamo o sejah občinskega sveta
6. aprila 2011 je bila 5. redna seja občinskega sveta. Po ustaljeni praksi so svetniki najprej potrdili zapisnik 4. redne in 2. izredne seje ter poročilo o realizaciji sklepov.
Po pobudah in vprašanjih posameznih svetnikov so se lotili razprave o zaključnem računu proračuna za leto 2010. Ta je realiziran v višini 4.143.881,40 €, od tega je skoraj polovica sredstev bila namenjena investicijam. Svetniki so z realizacijo proračuna za preteklo leto bili zadovoljni, zato so Odlok o zaključnem računu potrdili. V nadaljevanju so v prvem branju sprejeli tudi Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, katerega spremem-
ba je potrebna predvsem zaradi spremenjene zakonodaje na področju šolstva. Po skrajšanem postopku je bil nato sprejet Odlok o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem. V skladu z novim odlokom posameznih poslovnih prostorov ne bo več možno dati v upravljanje, kot je bila praksa doslej, temveč v najem, kar velja tudi za domača društva. Sprejeli so tudi Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, v katerem so določeni kriteriji za sprejem otrok. Sledila je točka premoženjsko pravne zadeve, v okviru katere je bil najprej dopolnjen letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine. Za tem je bil sprejet sklep o zame-
Izredna seja občinskega sveta je bila 20. aprila. Na fotografiji sta direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko in župan Milan Gabrovec.
njavi nepremičnin v Markovcih, in sicer za potrebe izgradnje novega poslovno stanovanjskega centra in vaškega središča pred poslovnim centrom, zaradi izpada prihodka pa občina Kmetijski zadrugi Ptuj priznava odškodnino. Prav tako je bil sprejet sklep, da občina zamenja nepremičnini v centru Markovcev z Antonom in Matildo Kukovec, saj njuna parcela že služi kot del cestišča, občinska parcela pa kot del njune obdelovalne zemlje. Sprejet je bil tudi sklep, da občina kupi nepremičnino v centru Markovcev od Zdenka Kolariča, saj je ta že del občinskega cestišča oz. pločnika. Sklenili so tudi, da se celotna III. faza obrtne cone, ki je še v lasti občine, da v javni razpis za prodajo in sicer po ceni 21 €/m2, k čemer se prišteje še 20 % DDV. Na koncu seje so svetniki soglašali še s pristopom dveh novih občin - občine Ormož in občine Središče ob Dravi k Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, posledično pa so potrdili tudi osnutek Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. 20. aprila 2011 je bila 3. izredna seja občinskega sveta. Na njej so svetniki po predlogu Komisije za občinska priznanja določili prejemnike letošnjih občinskih priznanj, ki so bila podeljena na osrednji prireditvi letošnjega občinskega praznika, to je 6. maja 2011. Sklenili pa so tudi, da se parcela v OC (bivša čistilna naprava) proda z neposredno pogodbo zainteresiranemu kupcu, to je podjetju Teleing. S tem je bila predpraznična seja zaključena, župan pa je pred letnimi dopusti napovedal vsaj še eno redno sejo.
MBK
Poslanska in županska
funkcija po novem nezdružljivi
Poslanke in poslanci so uzakonili nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Za novelo zakona o poslancih je 17. maja glasovalo 48, proti pa 36 poslancev. Za zakon je glasovala večina poslancev SD, Zares, LDS, SNS, DeSUS, nepovezani poslanci ter poslanca narodnih skupnosti, proti pa poslanci SDS in SLS ter tudi nekaj poslancev iz vrst koalicije in DeSUS.
Od prihodnjih parlamentarnih volitev dalje tako sedenje na poslanskem in županskem stolčku hkrati ne bo več mogoče. Državnemu zboru je nezdružljivost poslanske funkcije z župansko oziroma podžupansko uspelo uzakoniti v sedmem poskusu. Med poslanci, ki hkrati opravljajo župansko funkcijo, so predlog podprli Bojan Kontič (SD) ter Borut Sajovic in Milan Jerič (oba LDS). Nasprotovali pa so mu nekateri poslanci - župani iz vrst koalicije: Renata Brunskole, Alan Bu-kovnik, Matjaž Han, Tomaž Tom Mencinger (vsi iz SD) ter Miran Jerič (LDS). Nezdružljivosti je nasprotoval tudi Matjaž Zanoškar (DeSUS) ter vsi navzoči poslanci SDS in SLS, med njimi tisti, ki hkrati opravljajo župansko funkcijo. Iz vrst SDS sicer župansko funkcijo poleg poslanske opravljajo Milan Čadež, Danijel Krivec, Zvonko Lah, Darko Menih in Peter Verlič, iz vrst poslancev SLS pa Franc Pukšič, Franc Bogovič in Janez Ribič.
Pobud v smeri uvedbe prepovedi hkratnega opravljanja poslanske in županske funkcije je bilo v preteklosti že precej, a za takšno spremembo v parlamentu ni bilo nikdar zadostne podpore. Čeprav je večina parlamentarcev soglašala, da sedanja ureditev ni ustrezna, pa se jim ni uspelo dogovoriti za uvedbo nezdružljivosti. Temu so botrovali različni razlogi, predvsem interesi političnih strank in tudi vpliv županskega lobija.
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) uzakonitev nezdružljivost funkcij župana in poslanca ocenjujejo kot še eno slabo odločitev v vrsti številnih, ki zadevajo odnos države do lokalnih skupnosti. Opozarjajo, da se z njo ne rešuje velikih težav Slovenije v celoti, otežuje pa se že tako obteženo komunikacijo med lokalno in državno ravnjo. Tudi v Združenju občin Slovenije (ZOS) menijo podobno. Ocenjujejo, da je z dvojno funkcijo omogočeno, da se v »državi, ki teži k centralizaciji, sliši tudi lokalni glas«. Prav tako opozarjajo, da občine na državni ravni nimajo ustreznega organa za uveljavljanje svojih interesov, zaradi česar vedno pogosteje izgubljajo komunikacijske kanale z državo«.
MZ
Občina Markovci
mm
	OBIŠČITE NAS TUDI
	
Izberite Domov	NA SPLETNI STRANI:
O občini Organi občine Občinska uprava	http: //www.markovci. si/
[Sil1 17; MARKOVCKV
AktuaCno
Na pogovoru z županom Milanom Gabrovcem
Najpomembnejši naložbi v občini Markovci v prihodnjem obdobju bosta gradnja novega vrtca in nadaljevanje urejanja kanalizacijskega sistema. Začniva pogovor z vrtcem, ki gotovo pomeni pomembno pridobitev za občino, saj bo na ta način na dokaj visokem standardu zagotovljena predšolska vzgoja. Kako daleč so torej projekti?
Župan M. Gabrovec: »Za vrtec smo na Ministrstvo za šolstvo in šport vložili vlogo za sofinanciranje, pripravili pa smo tudi projektne pogoje. Trenutno je v teku izdelava projektne dokumentacije, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja. Menim, da bi morali imeti ta tako imenovani gradbeni načrt dokončan do konca meseca junija. Nato bomo zaprosili za gradbeno dovoljenje, ki pa bi ga naj po naših načrtih dobili v poletnih mesecih. Najkasneje septembra nameravamo pričeti z gradnjo. Do zime bi objekt zgradili pod streho, gradnjo pa bi želeli zaključili v terminskem načrtu, ki bi omogočal, da bi 1. septembra 2012 že lahko otroke sprejeli v novem vrteškem poslopju. Vrtec bo imel devet oddelkov, lociran bo na severni strani osnovne šole, in sicer vzdolžno med šolo ter travnatim nogometnim igriščem. Objekt bo grajen v dveh etažah. V spodnji etaži bo šest, v zgornji pa trije oddelki. V nadstropju bodo tudi upravni prostori ter skupni prostori, med drugim namenjeni za telesno vzgojo otrok. Dolžina objekta bo približno 60 in širina nekje med 35 in 40 metri, vrednost naložbe pa bo znašala okrog dva milijona evrov.« Večkrat ste že omenili, da bo gradnji vrtca nato sledila še gradnja nove šole. Boste zdaj, pri urejanju vrtca, nekatere prostore že prilagodili kasnejši navezavi na novo šolsko poslopje? Župan M. Gabrovec: »Res je, da za naslednja leta načrtujemo še gradnjo nove šole. Tako bomo to dejstvo upoštevali že pri gradnji vrtca, kjer bomo zaenkrat uredili samo razdelilno kuhinjo, ki pa se bo v prihodnosti, ko bomo zgradili še novo šolo, povezala z novo šolsko kuhinjo. S pridobivanjem dokumentacije za novo šolsko poslopje bomo pričeli takoj, ko bomo zaključili gradnjo vrtca. Do leta 2014 bi želeli imeti pripravljeno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Obenem nam bo ta dokumentacija omogočala prijavo na razpis Ministrstva za šolstvo in šport za pridobitev sofinancerskega deleža.« V zadnji izdaji Lista iz Markovcev smo
Župan Milan Gabrovec
poročali o podpisu pisma o nameri za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta v središču občine. Kako daleč ste na tem področju? Župan M. Gabrovec: »Pismo o nameri smo podpisali trije partnerji, ki smo se projekta lotili resno in odgovorno. V prvi fazi sta potrebni ureditev dokumentacije in menjava zemljišč. Če bo šlo vse v skladu z našimi načrti, bi z rušenjem objekta začeli konec poletja. Novogradnja bi do zime naj bila že pod streho, zaključena in pripravljena za vselitev pa poleti prihodnje leto. Po mojih informacijah je Kmetijska zadruga že podala vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo kmetijsko-gradbenega in vrtnega centra. Tega bodo zgradili na območju tako imenovane deponije za sladkorno peso. V prostore zdajšnje kmetijske trgovine se bo nato preselila Mercatorjeva franši-za z živilskim blagom, saj se bo prvi del objekta porušil šele tedaj, ko bo zgrajeno novo poslopje.«
Kako bo s stanovalci in poslovnimi subjekti, ki so trenutno še v starem zadružnem domu?
Župan M. Gabrovec: »Po mojih podatkih naj bi jim Kmetijska zadruga že vročila odpovedi najemnih pogodb. Na tem mestu moram pojasniti, da je Zadruga tista,
Oglašujte v Listu iz Markovcev!
Ugodne cene promocijskega prostora in svetovanje pri izdelavi oglasa. Doseg vašega oglasa - v vsako gospodinjstvo občine Markovci!
CENIK OGLASNEGA PROSTORA	
- zadnja stran ovitka	250,00 EUR
- 1/1 notranja stran	180,00 EUR
- 2/3 notranje strani	110,00 EUR
- 1/2 notranje strani	80,00 EUR
- 1/3 notranje strani	60,00 EUR
- 1/4 notranje strani	40,00 EUR
- vizitka	20,00 EUR
Več informacij: Aljoša Koren (040 266 075) ali Mojca Zemljarič (031 781 514)
ki je lastnica objekta in s katero imajo podnajemniki sklenjene pogodbe. Upam pa, da si bodo stanovalci, ki so v objektu, našli nadomestna stanovanja.«
Kakšno pa je zanimanje za neprofitna stanovanja, ki jih nameravate zagotoviti v novem poslov-no-stanovanjskem objektu?
Župan M. Gabrovec:
»Za ta namen smo v letošnjem proračunu že zagotovili finančna sredstva. Na naše poizvedovanje po ne-profitnih stanovanjih, ki smo ga objavili tudi v Listu iz Markovcev, sta se prijavili dve družini. O tem, kdo bo upravičen do najema neprofitnih stanovanj, bomo odločali, ko bodo stvari že tako daleč, in seveda v skladu s kriteriji, med katerimi je tudi upoštevanje socialnega statusa. Bo pa gotovo zagotovljenih nekaj neprofitnih stanovanj, saj je občina v skladu z zakonodajo za to dolžna poskrbeti.« V Stojncih se sočasno urejata kanalizacijski sistem in kolesarska steza. Kako daleč so dela? Župan M. Gabrovec: »Gradnja zdaj poteka po delu vasi v smeri Bukovcev. Sočasno s polaganjem kanalizacijskih vodov poteka tudi zamenjava azbestnih vodovodnih cevi. Ko bodo ta dela zaključena, nas čaka še asfaltiranje in šele nato bo vidna tudi kolesarska steza. Zaenkrat se še odločamo med možnostmi, ali bi kolesarsko stezo vseskozi umestili ob bok regionalni cesti ali pa bi jo v Bukovcih preusmerili v notranjost vasi, ob lokalno cesto. Odločitev, kje bo steza speljana do Markovcev, bo odvisna od zagotavljanja zemljišč, potrebnih za ureditev te poti.« Gradnja kanalizacije pa ni aktualna samo za vas Stojnci. Kako kaže temu projektu po ostalih vaseh? Župan M. Gabrovec: »Na podlagi javnega razpisa smo izbrali že izvajalca del za gradnjo kanalizacijskega sistema v Sobe-tincih in širitev čistilne naprave v Markov-cih. Urejanje kanalizacije naj bi v kratkem steklo tudi v delu naselja Bukovci (Lunov-ci in Vopošnca). Nato nas čakata še preostali del Bukovcev in Nova vas. Menim, da bi moral biti kanalizacijski sistem na območju celotne občine zaključen konec leta 2012 oziroma najkasneje v 2013.« Kako je s prodajo zemljišč v obrtni
coni Novi Jork?
Župan M. Gabrovec: »Na podlagi uradne cenitve je občinski svet na zadnji seji znižal cene za prodajo zemljišč v naši obrtni coni. Ker cena 35 evrov po kvadratnem metru ni bila zanimiva za potencialne investitorje, smo zdaj določili novo ceno, ki je 21 evrov plus DDV. Za ta korak smo se odločili, da bi lažje prodali zemljišča, na katerih se bo ustvarjala dodatna vrednost. Imeti zemljišča v lasti in jih ne prodati, nam konec koncev ne pomeni toliko, kot lahko pomeni zagon neke dejavnosti, ki bi omogočala nova delovna mesta. Kot lokalna skupnost si želimo, da bi v naši obrtni coni zaživel kakšen obrat, ki bi zaposlil morda celo od 150 do 200 ljudi.« V minuli številki smo govorili tudi o problemu zapore ceste, ki bo nastal v času poletja, ko se bo pod jezom v Markovcih gradila mala hidroelektrarna. Kakšen dogovor ste v zvezi s tem dosegli z Dravskimi elektrarnami Maribor?
Župan M. Gabrovec: »Dogovorili smo se, da bodo Dravske elektrarne uredile prehod čez strugo nad pregrado, s katero so nedavno stabilizirali rečno dno. To bo prehod za nujne prevoze s kmetijsko mehanizacijo in bo urejen z ustrezno prometno signalizacijo. Zato kot župan občane pozivam k temu, da bodo v iz-ogib neljubim dogodkom signalizacijo tudi upoštevali.«
Večkrat ste že omenili ureditev muzeja v občini.
Župan M. Gabrovec: »Res je. Ideja o tem še ni dokončno izoblikovana, sem pa mnenja, da bi se tovrstni prostori lahko uredili kar v občinski stavbi, v njih pa bi razstavili naše pustne like, pa tudi folklorne obleke, ki smo jih uporabljali v 73 letih delovanja folklore v Markovcih, ki je druga najstarejša v Sloveniji. Prav tako bi bilo zanimivo razstaviti eksponate, kot so stara kmečka orodja in pripomočki.«
Pogovor bova sklenila z oceno prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, na katerem ste prvič kot župan nagovorili navzoče na osrednji občinski proslavi in podelili občinska odlikovanja. Torej, kako ocenjujete letošnji občinski praznik?
Župan M. Gabrovec: »V sklopu praznika se je letos zvrstilo več kot 20 različnih prireditev. Zelo sem zadovoljen, da je zelo dobro uspela tudi naša osrednja prireditev. Menim, da je potrebno vsaj enkrat na leto našim občanom nekaj dati. Občinski praznik je namreč praznik vseh občanov. Prav zato smo se odločili za tovrstno praznovanje. Seveda pa se moram na tem mestu zahvaliti tudi nastopajočim na osrednji in vseh drugih prireditvah ter vsem, ki so se vključili v pripravo občinskega praznika.«
Mojca Zemljarič
URADNE OBJAVE
i.
2.
3.
Pravilnik o sprejemu otrok v enoto Vrtec pri Osnovni šoli Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin 9/2011 z dne 15. 4. 2011)
Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Markovci za leto 2010 (Uradno glasilo slovenskih občin 9/2011 z dne 15. 4. 2011)
Odlok o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradno glasilo slovenskih občin 9/2011 z dne 15. 4. 2011)
Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si, povezava s klikom na Lex Localis.
2
Leto/12, številka/2, marec2011
lo
(7, iVf/VR.KOVCir/
Dan odprtih vrat družbe Vitiva
V družbi Vitiva, ki ima sedež v obrtni coni Novi Jork, so v aprilu pripravili dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti smo k pogovoru povabili dr. Andrejo Rižner Hraš, izvršilno direktorico. Kaj je osnovna dejavnost podjetja Vitiva in kateri je vaš primarni ter najpomembnejši proizvod? Dr. Andreja R. Hraš: »Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja naravnih ekstraktov. Tako proizvajamo ekstrakte rožmarina, tagetesa, olivnih listov, bal-drijana, kostanja ... Daleč najpomembnejši produkti so različni ekstrakti rožmarina, ki so eden najpomembnejših virov naravnih antioksidantov. Delujejo tako, da zaščitijo maščobe pred kvarje-njem in s tem izdelkom podaljšajo rok uporabe. Vitiva je med tremi največjimi proizvajalci rožmarinovega ekstrakta na svetu. Naše ekstrakte uporablja predvsem živilska industrija, v manjši meri pa tudi kozmetična in farmacevtska.« Katere so najpomembnejše surovine za vašo proizvodnjo in od kod jih dobavljate?
Dr. Andreja R. Hraš: »Najpomembnejša surovina je vsekakor rožmarin, ki ga kupujemo v obliki posušenih lističev. Dobavljamo ga iz Španije, Maroka, Tunizije in Izraela. Večina tega rožmarina je divjega, nekaj pa tudi načrtno gojenega.« Koliko je zaposlenih v družbi Vitiva in kakšni profili?
Dr. Andreja R. Hraš: »Trenutno je zaposlenih 52 ljudi, od tega 31 v proizvodnji. Sicer pa v laboratoriju zaposlujemo kadre predvsem s področja kemijske in živilske tehnologije. Več kot 40 % zaposlenih ima visoko izobrazbo, od tega imamo šest doktorjev znanosti.« Imate samostojni razvojni center ali na področju razvoja sodelujete z zunanjimi sodelavci?
Dr. Andreja R. Hraš: »Imamo svoj razvojni oddelek, seveda pa sodelujemo tudi z zunanjimi inštitucijami. Naj poudarim, da so vsi naši produkti rezultat lastnega razvoja.«
Na dnevu odprtih vrat ste omenili, da razmišljate tudi o predelavi rdeče pese, iz katere bi pridobivali naravna barvila. Kako daleč so načrti v tej smeri? Ali bi to pomenilo, da bi rdečo peso odkupovali od kmetovalcev na bližnjem območju? Dr. Andreja R. Hraš: »Vsa leta skušamo poleg ekstrakta rožmarina najti še kaj drugega, tržno zanimivega in seveda na osnovi naravnih surovin. Tako smo se lani odločili, da pričnemo z razvojem in trženjem naravnih barvil. Povpraševanje po naravnih barvilih namreč strmo narašča zaradi vse več dokazanih negativnih vplivov sintetičnih barvil na zdravje ljudi. Eno od pomembnih naravnih barvil
predstavlja tudi sok rdeče pese. Uvedba takšne proizvodnje pa zahteva kar nekaj dela in časa. Tako sedaj proučujemo tehnološki proces in iščemo primerno tehnologijo. Seveda je ideja še toliko bolj zanimiva zaradi možnosti pridelovanja rdeče pese v naši okolici.« Odkar ste se z dejavnostjo preselili v Novi Jork, vseskozi širite svoje proizvodne zmogljivosti. Trenutno gradite še en objekt. Čemu bo služil? Dr. Andreja R. Hraš: »Trenutno gradimo upravno stavbo z laboratoriji. Naš obrat je namreč bil leta 2003 zgrajen kot proizvodni obrat tovarne Pinus TKI Rače. Leta 2007 smo se popolnoma osamosvojili in pričeli delovati kot samostojna družba, zato smo morali zagotoviti tudi vse funkcije za samostojno delovanje družbe. Že nekaj let delamo v veliki prostorski stiski, tako v laboratorijih kot pisarnah. Sama zgradba bo zgrajena v štirih etažah, od katerih bosta dve namenjeni laboratorijem, dve pa pisarnam.«
Razmišljate pa tudi o nakupu sosednjih poslovnih prostorov v obrtni
coni, in sicer od podjetja, ki je pred časom šlo v stečaj. Čemu bi namenili ta objekt?
Dr. Andreja R. Hraš: »Tako je, trenutno o tem še razmišljamo in se odločamo med možnostjo graditve novega objekta ali nakupa tega obstoječega. Objekt bi bil namenjen proizvodnji naravnih barvil.« Imate pa v lasti še dva hektarja površin v obrtni coni. Ali so za ta zemljišča že izdelani načrti oziroma izoblikovane ideje, kaj bi naj na tem mestu gradili?
Dr. Andreja R. Hraš: »Ideje seveda zmeraj obstajajo, vendar pa načrti za zemljišča, ki se nahajajo v gozdu, še niso izdelani.«
V Markovcih je večkrat slišati, da naj bi iz Vitive prihajal vonj po rožmarinu. Kaj pravzaprav vsebujejo izpusti iz vaše proizvodnje? Dr. Andreja R. Hraš: »Rožmarin, ki ostane po končanem procesu, se odvaža na kompostiranje. Da bi ustrezal kriterijem za kompostiranje, ga je potrebno ustrezno obdelati, zato ga na koncu procesa
prepihujemo s paro. Pri tem pa gredo ven tudi eterična olja rožmarina, ki imajo značilen vonj. Ker je ta vonj za nekatere občane moteč, na kar so nas tudi opozorili na dnevu odprtih vrat, že iščemo tehnološke rešitve za zmanjšanje teh emisij.«
Prav tako naj bi bila v dravski kanal iz vaših proizvodnih obratov speljana odvodna cev. Kaj po tej cevi spuščate v Dravo?
Dr. Andreja R. Hraš: »V kanal Drave odvajamo odpadne tehnološke vode, ki pa jih prej očistimo na interni čistilni napravi. Teh vod količinsko ni veliko. Pred izpustom preverimo vse potrebne parametre, ki morajo biti v skladu z zakonodajo. Prav tako se izvaja redni zunanji nadzor odpadnih vod. Naša želja pa je, da bi v prihodnosti lahko te vode odvajali na večjo skupno čistilno napravo. Ker se nahajamo v jami, pa moramo iz nje črpati tudi vse padavinske vode.«
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Ob dnevu odprtih vrat je dr. Rižner Hraševa obiskovalcem predstavila dejavnost podjetja.
Informacija za občane v zvezi z odmero sodne takse
Foto: MZ
Dr. Andreja Rižner Hraš, izvršilna direktorica v podjetju Vitiva
V	postopku o prekršku stranke v postopku večkrat podajo pritožbo v obliki ugovora ali zahteve za sodno varstvo zoper izdani plačilni nalog za prekršek.
Nekateri podajo pritožbo iz prepričanja, da prekrška niso storili oziroma da dejanje ni prekršek, nekateri pa v pritožbah navajajo podatke, ki niso v povezavi s prekrškom, se sklicujejo na ustavne pravice, kršitve materialnih in procesnih postopkov in podobno. Pri tem se pogosto ne zavedajo, da jim bo v primeru neutemeljene pritožbe izdana odločba ali sodba, ki bo potrdila plačilni nalog. Stroški kršitelja se s tem bistveno povečajo in bodo morali za prekršek, kjer je predvidena globa 40 evrov (polovični znesek globe 20 evrov), plačati 60 evrov ali več.
V	šesti točki prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je določeno, da med stroške postopka o prekršku spada tudi sodna taksa. V45. členu istega zakona so določeni organi za odločanje o prekrških.
Sodna taksa je povračilo stroškov za delo sodišča in prekrškov-nega organa. Način odmere in višina sodne takse sta določena v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS št. 37/08, ZST-1A, Uradni list RS št. 97/10).
V	hitrem postopku in rednem sodnem postopku se upošteva pravilo, da se sodna taksa odmeri šele po tem, ko postane odločba oziroma sodba o prekršku, s katero je storilec prekrška spoznan za odgovornega, pravnomočna.
Višina sodne takse je določena glede na vrsto postopka v osmem poglavju tarifnega dela ZST-1 (tar. št. od 8111 do 8408). Sodna taksa se odmeri tudi pri sklepih, s katerimi je odločeno o drugih vprašanjih v postopku o prekršku.
Iz tarifne tabele je razvidno, da za zavrnjeni ugovor na plačilni nalog in potrditev globe z odločbo višina sodne takse znaša 10 % zneska izrečene globe, vendar najmanj40 evrov in največ 10.000 evrov. Torej bo za pritožbo zoper plačilni nalog, kjer je bila izrečena globa do 400 evrov, prekrškovni organ pa jo je z odločbo zavrnil, potrebno plačati sodne stroške 40 evrov. Če se storilcu prekrška globa nadomesti z opominom, se kršitelju odmeri sodna taksa v višini 30 evrov. Nadomestilo globe z opominom ne pomeni, da kršitelj ni odgovoren za storjeni prekršek, izrečena mu je le milejša sankcija.
Če se postopek o prekršku ustavi, plačilni nalog pa z odločbo odpravi, stroški postopka bremenijo proračun. S 1. januarjem 2011 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1A), ki je med ostalim spremenil višino nekaterih taks. Tako se je povečala sodna taksa za zavrženje zahteve za sodno varstvo (tarifna številka 8211) s sedanjih 25 evrov na 50 evrov, sodna taksa za zavrnitev zahteve za sodno varstvo pa na 150 evrov.
Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev Alenka Korpar, direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju
Leto/12, številka/2, marec2011
3
12. občinski prazniki
Nastopil vrhunski glasbeni sestav
Osrednja slovesnost ob 12. prazniku občine Markovci je tudi letos potekala v večnamenski dvorani. Za razliko od minulih let so goste prireditve namesto tribun pričakale pogrnjene mize, po uradnem delu prireditve pa je za vse obiskovalce sledila pogostitev. Še pred pričetkom prireditve so nebo nad Markovci preleteli zmajarji, ob vhodu v dvorano pa je župan Milan Gabro-vec skoraj vsakemu izmed obiskovalcev v znak dobrodošlice stisnil roko. Izjemni kulturni program letošnje prireditve so izvedli člani Kulturno-umetniškega dru-
Slavnostni govornik župan Milan Gabrovec
štva KulTura Markovci pod umetniškim vodstvom domačina Daniela Tementa. Scenarij za prireditev je pripravila Danica Tement, letošnja občinska nagrajenka, program pa je tokrat povezovala Nataša Petrovič. Med osrednjimi gosti prireditve so bili poslanca državnega zbora Milan Gumzar in Branko Marinič, častna občana Markovcev Daniela Feguš in Štefan Vogrinec, župani in podžupani sosednjih občin, rojak Janez Zemljarič ter nekdanji župan občine Markovci, Franc Kekec. Slavnostni govornik, župan Milan Gabrovec, je v svojem razmišljanju izpostavil načrte in naložbe, ki občino čakajo v prihodnjih letih. Prav tako ni obšel podatka, da je bilo ob letošnjem občinskem prazniku izvedenih več kot 20 različnih športnih, rekreativnih, kulturnih in drugih družabnih dogodkov. V imenu gostov - županov je navzoče na prireditvi pozdravil državnozborski poslanec in župan občine Benedikt, Milan Gumzar, po zaključku uradnega dela pa je zapela še deklica Minea Gabrovec, mladi glasbeni talent. Nekoliko drugače kot minula leta je letos minil tudi neuradni del praznovanja, ki je sledil osrednji proslavi. Pred dvorano v Markovcih so se so namreč lahko gostje zastonj okrepčali, za dobro razpoloženje pa so poskrbeli
fotomlakar
Uroš Mlakar s.p., Dornava 82, 2252 Dornava www.fotomlakar.si | info@fotomlakar.si | 070 823 674
Prijazen fotograf s prijazno ceno!
Naredimo vaš portret ali družinski posnetek tam,
■ •	•	»I	V	I •	M	v v	•
kjer vam je najlepše, kjer ste sproščeni. Pri vas doma. Kot nekdaj, na pragu domačije.
Fotografiranje vseh vrst dogodkov: porok, krstov, zabav, zaključkov, rojstnih dnevov, obletnic, otroških zabav, proslav, nastopov, žalnih slovesnosti ...
Prilagodljivost, odzivnost, prijazne cene. Dodatne ugodnosti za poroke v maju in juniju!
Preverite na spletni strani www.fotomlakar.si
Ob fotografiji nudimo tudi grafično oblikovanje, celostne grafične podobe za podjetja in obrtnike, pripravo in izdelavo tiskovin, oblikovanje, izdelavo in urejanje spletnih strani ... oglejte si več na www.fotomlakar.si
kar dvojni muzikanti - ansambla Vaga-bundi in Modrijani. Nekaj po 22. uri pa je nebo nad Markovci osvetlil še velik ognjemet.
Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku je župan Milan Gabrovec podelil tri občinska odlikovanja - dve Plaketi in Listino občine Markovci.
S Plaketo občine Markovci je bila odlikovana Danica Tement, upokojena matičarka iz Zabovcev.
Danica Tement je že od otroških let sodelovala na številnih prireditvah, proslavah, akademijah in nastopih. Pri TVD Markovci je sodelovala pri množičnih vajah na orodjih, atletiki (atletskem mnogoboju v Sloveniji in bivši Jugoslaviji - v Prištini), eno mandatno obdobje je bila celo načelnica TVD Partizan Markovci. V sklopu TVD Partizan je bila dolgoletna plesalka pri folklorni skupini z mnogimi nastopi doma, po Sloveniji in, za takratne razmere nenavadno, tudi v Avstriji. V sklopu tega je sodelovala tudi na ptujskem kurentovanju, v zadnjem času pa je simpatizerka markovskega fašenka, saj so prav vse skupine, posamezniki in obiskovalci od drugod vedno prijazno sprejeti na prostornem Mlinarjevem dvorišču v Zabovcih. Tementova je aktivno sodelovala in pripravljala proslave ob državnih praznikih, 8. marcu, zlasti pa ob slovenskem kulturnem prazniku, in to v letih, ko so bile tovrstne prireditve v Markovcih na dokaj visokem nivoju, zelo obiskane, tako da je stara dvorana v zadružnem domu komaj sprejela vse obiskovalce. Na delovnem mestu je bila vodja Krajevnega urada Markovci in matičarka, nekaj let je opravljala tudi delo tajnice Krajevne skupnosti (KS) Markovci. Narava tega dela je bila, da je bilo potrebno sodelovanje z vsemi društvi, ki so takrat odlično delovala v težkih pogojih. In v težkih pogojih je delovala tudi KS Markovci, saj je bila že izvedba srečanja starejših krajanov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev težko izvedljiva brez šole, brez sodelovanja z MoPZ in drugih. Ob razglasitvi samostojne Slovenije, 25. junija 1990, je v sodelovanju z MoPZ Markovci pripravila proslavo ob posaditvi lipe. Pred tem je skupaj z delavkami drevesnice v Markovcih in nekaterimi drugimi posameznicami uredila trikotnik pri Špicu, Jože Foltin pa je prispeval glinastega koranta. To je bila prva proslava na območju sedanje občine v samo-
stojni Sloveniji.
Po razglasitvi samostojne države, ob napadu na Slovenijo, je kot vodja krajevne mobilizacijske komisije vodila mobilizacijo v slovensko vojsko, narodno zaščito in civilno zaščito. Skoraj tri tedne po 20 ur dnevno je sama dežurala na sedežu KS, v nočnih urah pa skupaj z drugimi kurirji vročala vpoklice po domovih, sodelovala pri varovanju pomembnih objektov, nameščanju preprek na glavnih cestah in mostovih ... Vse to delo ni sodilo v opis del in nalog njenega poklica; delala je kot številni drugi, ker ima rada svojo domovino in vse, kar je slovensko.
V	obdobju po upokojitvi se je Danica Tement osredotočila na pisanje. Potrebno je omeniti njene nepogrešljive članke v Listu iz Markovcev ter sodelovanje pri nastajanju več publikacij: pri knjigi Iz korantove dežele, zborniku Štorklje nad šolo, zborniku Naš pravi fašenk ... fašenk v Markovcih ter pri brošuri MoPZ Markovci Pesmi glas - druži nas. Bila je pobudnica in urednica obsežnejše izdaje pesmi nekdanje markovske učiteljice Milke Kafol in ob tem pripravila predstavitev te pesniške zbirke s kulturnim programom ter poskrbela za primerno udeležbo svojcev gospe Kafolove na predstavitvi pesniške zbirke.
V	Daničini nemirni duši je dolgo zorela želja po srečanju "legend" markovskega učiteljskega zbora, saj je bila v otroških in najstniških letih soseda večine učiteljev, na katere so jo vezali nepozabni spomini. Odločitev je končno dozorela aprila 2006, ko se je zgodilo to nepozabno srečanje "v stari učilni zidani", danes v prelepo preurejeni občinski stavbi.
Ob odprtju večnamenske dvorane v Markovcih je aktivno sodelovala pri ponovni oživitvi nekdanjih članic TVD Partizan Markovci z nastopom "Kjer valovi Drave režejo gore ...". Pred štirimi leti je bila pobudnica za postavitev lipe za vasjo v Zabovcih in ureditev okolja ob njej. Od tedaj pripravlja vsakoletno tradicionalno srečanje vaščanov, 25. junija, ob prazniku dneva državnosti. Več let je že govornica ob pogrebih v domačem in širšem okolju. In nenazadnje, na željo svojega sina Da-nija je na osnovi glasbenega programa v celoti pripravila scenarij letošnje občinske prireditve. Da, vse to, in še mnogo več so vrline zavedne, samozavestne, odločne, pa tudi pozitivno kritične Slovenke, ki ima rada svojo domovino, lepo slovensko besedo in pesem, ki sta ji jo v
www.fotomlakar.si | info@fotomlakar.si | 070 823 674
Župan Milan Gabrovec v družbi rojaka iz Bukovcev Janeza Zemljariča ter župana občine Benedikt in poslanca v Državnem zboru Milana Gumzarja (skrajno desno)
4
Leto/12, številka/ 3, maj2011
lo
(7, iVf/VR.KOVCir/
zibko položila oče in mati in ki jo skuša tudi sama s pridom prenašati na svoja sinova. Z vsem spoštovanjem in hvaležnostjo cenimo vse njene vrline in v upanju, da bo z enako vnemo z delom nadaljevala, saj je še polna bogatih idej, v katerih je čutiti popolno pripadnost preprostemu kmečkemu človeku in okolju, v katerem živi.
Podpisani pod predlog za podelitev občinskega odlikovanja Danici Tement so: Marija Bezjak Vladimir Korošec, Franc Visenjak, Karolina Pičerko, Elizabeta Veršič, MoPZ Markovci, vaški odbor Zabovci in ED Ko-rant Markovci. Naknadno se je predlogu pridružil tudi občinski odbor SLS Markovci.
Foto: MZ
Pevci komornega zbora Kor Markovci
Plaketa občine Markovci je bila podeljena tudi Mikiju Prstecu, vsestranskemu športniku in glasbeniku iz Bukovcev.
Miki Prstec je že kot prvošolček pričel svojo športno pot s treningi gimnastike, igral je rokomet in nogomet, tek pa je bila njegova vsakdanja rekreacija. Pri štirinajstih letih je v partizanskem mnogoboju postal slovenski prvak in takrat se je tudi pričela njegova uspešna športna pot. Mnogi ljudje danes poznajo Mikija tudi kot nadvse dobrega glasbenika. Že v drugem razredu osnovne šole je pričel igrati trobento ter poleg srednje tehnične šole zaključil še srednjo glasbeno šolo. Kot trobentač je igral v ptujski god-
bi in v njeni big band sekciji. Ko je izbiral študij, se je Miki odločil za šport in postal učitelj telovadbe. Ker mu glasbena žilica ni dala miru, je leta 1989 ustanovil glasbeno skupino Alpen karavan's, s katero je obredel pol sveta. Miki se je z glasbo profesionalno ukvarjal enajst let, nato ga je pot ponovno ponesla nazaj med učitelje, kjer s svojim delom poskuša današnje generacije mladostnikov navdušiti za šport. Sam je namreč trdno prepričan, da prav gibanje daje človeku energijo tudi za vse druge podvige. In prav on je za to živ dokaz, saj je s pomočjo športa preskočil marsikatere ovire ter odpravil težave, ki so se ga v
Častni občan Štefan Vogrinec s soprogo Vero, častna občanka Daniela Feguš ter letošnja prejemnica Plakete občine Markovci Danica Tement

življenju lotile.
Njegova športna pot je bila vseskozi uspešna. Pri osemnajstih je bil balkanski prvak na 400 metrov in član štafete, ki je osvojila balkanski naslov v teku na 400 metrov. Bil je finalist evropskega prvenstva leta 1975, kandidat za olimpijske igre v Montrealu, še pred tem pa petkratni jugoslovanski prvak v teku, skoku v daljino in mnogoboju. Še danes, ko tekmuje v starostni kategoriji od 50 do 55 let, dosega vidne rezultate na različnih tekmovanjih. Tako je bil lani najboljši v skoku v višino s 155 centimetri. Bil je tudi drugi v suvanju krogle z rezultatom 12,31 metra, v metu diska pa osmi (35,30 metra). V Osijeku je dosegel zmagi v suvanju krogle (12,84 metra) in v metu diska (35,06 metra). Udeležil se je več mitingov v Lipnici v sosednji Avstriji. Tam je postavil državni rekord za svojo starostno kategorijo v metu gire (14,05 metra) in osebni rekord v metu kladiva (35,05 metra). Letos je sodeloval na Evropskem prvenstvu v Gentu, kjer je bil v zelo močni konkurenci v suvanju 6 kilogramov težke krogle dvanajsti z 12,02 metra. Enako uvrstitev je dosegel v metu diska z 32,40 metra.
Miki Prstec danes kot veteran dokazuje, da v športu starost ni in ne more biti omejitev. Na svetovnih atletskih igrah v
Letošnji občinski nagrajenci (z desne): Miki Prstec, Danica Tement in Konjeniško društvo Nova vas (zanj Anton Kekec) z županom Milanom Gabrov-cem, predsednikom občinske Komisije za odlikovanja in priznanja Matjažem Veršičem ter direktorico občinske uprave Marinko Bezjak Kolenko
Avstraliji je z doseženimi mesti dokazal, da je pri svojih letih še vedno pri močeh. Kdor pozna Mikija, kar hitro spozna, da je človek, ki bi si ga vsak želel imeti za prijatelja. Je odprta in prijazna oseba, ki zna vnesti optimizem in veselje v vsako družbo, v kateri se pojavi. Njegova volja do življenja in moč, ki mu vlivata pogum pri doseganju ciljev, sta samo dokaz, da je s trdno voljo in vztrajnostjo v življenju mogoče veliko doseči. Miki to zna in zmore, zato tudi je sposoben glasbenik, odličen športnik in kar je najbolj pomembno - dober človek. Vaščani vasi Bukovci so nadvse ponosni, da ga imajo v svoji sredini, zato menijo, da je zagotovo on tisti, ki si zasluži Plaketo občine Markovci.
Konjeniško društvo Nova vas je prejelo Listino občine Markovci.
Konjeniški klub Nova vas je bil ustanovljen leta 1996 kot društvo, ki bi skrbelo predvsem za razvoj konjereje in konjeniškega športa. Z ustanovitvijo občine Markovci je društvo prevzelo mnogo nalog v Novi vasi, saj poleg gasilskega društva drugih društev ni bilo. Geografska lega ob Šturmovcih je narekovala skrb za ohranjanje naravnega parka in ohranjanje naravne dediščine. Leta 2001 je društvo začelo s košnjo na star način, ki je danes že tradicionalna. Skrb za ohranjanje kulturne dediščine je prav tako močna dejavnost društva. Seveda pa društvo skrbi tudi za ohranjanje starih običajev in kulinari-ke, predvsem ob raznih prireditvah kot so: fašenk, srečanje traktoristov z blagoslovitvijo, košnja na star način v Šturmovcih, Miklavževanje ... Poznani so tudi po povezovanju izven markovske občine. Povezujejo se z občinami Koper, Slovenske Konjice, s faro sv. Andraž nad Polzelo in z mnogimi sosednjimi občinami. Zelo so aktivni tudi pri najrazličnejših dejavnostih v vasi in v občini.
Konjeniški klub se je pred nekaj leti na občnem zboru preimenoval v Konjeniško društvo Nova vas, že od ustanovitve leta 1966 pa ga vodi predsednik Anton Kekec. Pod predlog za podelitev občinskega odlikovanja Konjeniškemu društvu Nova vas je podpisan občinski odbor SLS Foto: mz Markovci.
Po predlogih za odlikovanja povzela Mojca Zemljarič.
Leto/12, številka/2, marec2011
5
Kultura
Pokazali, da hočemo, zmoremo in znamo
V Markovcih smo v okviru občinskega praznika izvedli Breunerjeve dneve, na katerih smo se predstavili s srednjeveško tržnico, viteškimi igrami in srednjeveškim taborom. Celotna prireditev je bila nadaljevanje projekta, ki sem ga osnoval pred prevzemom svojega prinčevanja. V Markovcih želimo obuditi lik barona Jakoba Breunerja, ki je bil lastnik dvorca, iz katerega ostankov bi naj bila sezidana cerkev sv. Marka. Bil je gospodar vasi sv. Marko, posesti v Šturmovcu in Placarju, imel pa je tudi vinograde v Halozah ter Ivanjkovcih vse tja do Ljutomera. Skeč na temo sečnih in pašnih pravic v Šturmovcih, ki je podprt z zgodovinskimi zapisi, smo že odigrali na srednjeveški večerji. Breunerjevi dnevi so nadaljevanje zastavljenega projekta. Sama tržnica je bila zelo lepo urejena, 'tržarji' pa zelo izvirni. Stojnski kovači so se predstavili s kovačijo, perice s pranjem perila in najrazličnejšimi izdelki, ki jih je bilo moč najti v tistih časih. Bukovska gospoda je na stojnicah ponudila rože in najrazličnejše dobrote, Borovci so se predstavili s svojo gostilno, svojo stojnico pa je imela tudi Breunerjeva spremljevalka. S pomočnicami je ponujala ročno izdelan nakit. Čebelarji in člani Turističnega društva občine Markovci so prav tako ponujali svoje izdelke. Na vseh stojnicah je bil na voljo
Skupinska ^fotografija udeležencev Breunerjevih dnevov
Tudi zabave ni manjkalo.
tudi novo kovan markovski spominski groš, ki sem ga oblikoval s pomočjo zgodovinarke Marije Hernja Masten. Izdelala sta ga podjetnika Franc Vrabl iz Mezgov-cev in Franc Skrbinšek iz Strelcev. Nominalna vrednost kovanca je 5 evrov in bo plačilno sredstvo na naslednjih srednjeveških prireditvah.
Gostje tabora so bile srednjeveške skupine iz najrazličnejših delov Slovenije: KUD Klativitez z Vesele Gore, manufaktura mojstra Janeza iz Gorenjske, rokodelska družina Grčar iz Turjaka. Posebna zanimivost je bil vaški berač, dramski igralec, Bojan Bešter.
Tržnico smo odprli v soboto, 30. aprila, ob 18. uri z nagovorom g. župana, svoje misli pa sem podal tudi sam. Sledila je povorka vseh skupin skozi srednjeveški tabor, v katerem se je odvijal program. Vsi smo bili navdušeni nad nastopom bobnarjev in plesalcev društva Cesar-Rjto: pb sko-kraljevi Ptuj, srednjeveških plesalcev
iz Borovcev ter članov KUD-a Klativitez. Program so popestrili tudi godbeniki iz Stojncev. Ob 21. uri smo prižgali srednjeveški ogenj, ki je gorel vseskozi. Večerjo si je pripravil vsak sam, saj je na leskovi palici dobil klobaso, ki jo je sam spekel. Srednjeveško rajanje je trajalo dolgo v noč. Zjutraj ob 6.45 nas je prebudila budnica Godbe na pihala občine Markovci. Postavili smo stojnice in srednjeveški tabor je zaživel. Po obisku svete maše se je začelo druženje, ki smo ga pripravili skupaj z Župnijskim pastoralnim svetom. Po dopoldanskem programu smo popoldan izvedli še srednjeveške igre, ki pa so bile zaradi dežja žal okrnjene. Kljub temu smo izvedli viteško mečevanje in lokostrelsko tekmovanje. V mečevanju je zmagala Sara Šolar iz dolenjskega KUD-a Klativitez, v lokostrelstvu pa mojster Janez iz Gorenjske.
Zvečer smo imeli viteško pojedino. Prisotne sem pogostil z odojkom; jedli smo ga z rokami, tako kot nekoč v viteških časih. Plameni ognja so pričarali fantastično vzdušje in tako sem se počutil tudi sam. Mislim, da so podobne občutke z mano delili tudi ostali udeleženci prireditve. Ob ognju smo ostali do jutranjih ur. Drugega maja dopoldan smo tabor pospravili in se v želji, da se drugo leto zopet snidemo,
razšli.
Samo prireditev ocenjujem kot uspešno. Potipali smo srednjeveško dogajanje, ki ga je moč nadgraditi in umestiti v zgodovinska dejstva, ki pričajo o zgodovini našega kraja. Vsega omenjenega ne bi bilo moč izvesti brez podpore srednjeveških skupin iz naše občine, predvsem gre zahvala vodjem skupin iz Borovcev, Stojncev in Bukovcev.
V Prosvetnem društvu Prvenci-Strelci, kot tudi v vaškem odboru Strelci, smo se letos odpovedali kresovanju v čast srednjeveške prireditve. Vseeno me žalosti dejstvo, da se v domačem kraju pojavijo lobiji, ki priredijo kresovanje ob istem času. Tudi od lokalne skupnosti bi pričakoval večjo finančno podporo, saj nenazadnje obujamo zgodovino Markovcev. Prireditev smo organizirali v okviru občinskega praznika, na Markovo nedeljo, ter s tem za naše občane pripravili kulturni dogodek. Vreme nam žal ni bilo naklonjeno, zato je bil obisk manjši kot bi bil sicer. Marsikdo bi se po kosilu vrnil in si prireditev ogledal, a zaradi dežja tega ni naredil. Vedno je potrebno obiti in pozabiti slabo ter v srcu ohraniti dobro. Prav zato se drugo leto zopet snidemo.
baron Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Markovski
Foto: PB
Delo Godbe na pihala občine Markovci
Godbenice in godbeniki Godbe na pihala občine Markovci so letošnje leto začeli zelo delovno. V prvi četrtini leta so opravili že 10 javnih nastopov, nekateri člani pa so bili aktivni še v drugih orkestrih. Prav zato je bilo potrebno obiskovati vse redne vaje ob petkih, potrebnih pa je bilo še nekaj dodatnih.
Markovski godbeniki so letos nastopili na kar petih pustnih povorkah. Letos so
se prvič preizkusili v igranju malo drugačne glasbe, in sicer so zaigrali na velikonočni procesiji v Cirkovcah, kamor jih je povabil dirigent Peter Gojkošek. Komentarji navzočih občanov so bili pohvalni, kar je spodbuda za nadaljevanje v tej smeri tudi v prihodnje. Nato je sledilo teden dni trdega dela in priprav na skupni koncert s KUD-om Markovski zvon -CePZ Sveti Marko in Kulturnim društvom »Anton Štrafela« Markovci - MoPZ na
_._,_
Igranje prvomajske budnice
■
Foto: A. Majerič
6
velikonočni ponedeljek v večnamenski dvorani v Markovcih. Godbeniki so bili tako s koncertom kot s sodelovanjem z navedenima zboroma zelo zadovoljni in obenem tudi počaščeni, da so lahko nastopili skupaj z dvema tako eminen-tnima zboroma. Upajo, da bo še prišla kaka pobuda za podobno sodelovanje. Z navedenim koncertom so se tudi pričele letošnje prireditve ob 12. občinskem prazniku. V okviru teh prireditev so godbeniki zaigrali še na srednjeveški tržnici, izvedli vsakoletno prvomajsko budnico in zaigrali na Markovi nedelji. Še zadnji nastop v okviru letošnjega občinskega praznika pa je bil 8. maja na Florjanovo nedeljo v Stojncih, čeprav je prireditev nekoliko pokvarilo vreme. S tem pa se delo godbenikov nikakor ni končalo, ampak bodo takoj nadaljevali z rednimi in sekcijskimi vajami, da boste v prihodnosti lahko slišali kakšno novo melodijo iz njihovega repertoarja. Za vse zgoraj navedeno je potrebno veliko odrekanj, volje in dela vsakega posameznika, še posebej mladih godbenic in godbenikov, ki so si pri obsežnih šolskih in drugih obveznostih vzeli čas za to, da
so nam z igranjem polepšali, popestrili in obogatili vse naštete različne prireditve in praznovanja. Upajo in pričakujejo, da njihove prošnje za potrebe delovanja godbe ne bodo naletele na gluha ušesa. Ob vsem navedenem pa godbeniki že gledajo v leto 2012, ko bo godba Markovci slavila 90. obletnico delovanja. Ob tem jubileju si najbolj želijo novih uniform, ki predstavljajo tolikšen strošek, da ga brez izdatnejše pomoči občine in donatorjev ali sponzorjev ne bo mogoče pokriti. Upajo, da se bo kljub kriznim časom dalo najti in zbrati sredstva za to investicijo.
Zahvaljujejo se vsem, ki ste jim že do sedaj kakorkoli pomagali in jim stali ob strani, sami pa se bodo trudili, da jih bodo ljubitelji glasbe z veseljem poslušali, obenem pa vas vabijo, da pridete na prireditve, ki jih bo izvajala ali pa na njih le sodelovala Godba na pihala občine Markovci.
Tukaj pa si lahko ogledate fotografije iz nekaterih prireditev in dogodkov v domači občini: http://picasaweb.google. com/114566896843342915598.
Anton Majerič
Leto/12, številka2, marec2011

»S pesmijo praznujmo Markovo«
Tako se je glasil naslov koncerta, ki je bil eden izmed prvih prireditev zapovrstjo, ki so potekale v okviru letošnjega 12. občinskega praznika. Na velikonočni ponedeljek, ko je obenem bilo tudi Markovo, saj smo na dan praznovali god našega farnega zavetnika, se je v večnamenski dvorani v Markovcih slišala pesem »sv. Marku v čast.«
Koncert je bil projekt treh društev: KUD--a Markovski zvon (Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko), Kulturnega društva »Alojz Štrafela« Markovci (Moški pevski zbor) in Godbe na pihala občine Markovci. Ob tem ne gre zanemariti še aktivnega sodelovanja z OŠ Markovci, ki nam je odstopila prostore in občino Markovci,
glavnega sponzorja prireditve. Ideja o skupnem koncertu se je porodila že ob koncu preteklega leta. Združili smo moči in kljub številnim ostalim obveznostim posameznega društva uspeli pripraviti prijeten ponedeljkov večer. Društva smo se predstavila posamično, vsaka s svojim programom, v zadnjem delu koncerta pa smo zapeli in zaigrali tudi skupaj, kar je bilo bistvo celotne prireditve. Ob dirigentski palici Petra Gojkoška in zborovodjih Polonci Strelec Čuš in Srečku Zavcu smo zapeli zimzelene in narodnozabavne melodije, izvedli pa smo tudi gospel Alelujo. Melodije je z lepo in humorno besedo povezoval Tonček Žumbar.
Alenka Rožanc
Foto: MZ
Mešani cerkveni pevski zbor KUD Markovski zvon z zborovodkinjo Polonco Strelec Čuš
Godba na pihala občine Markovci z dirigentom Petrom Gojkoškom
Moški pevski zbor Markovci z zborovodjem Srečkom Zavcem
KUD Markovski zvon: pesem je vseskozi prisotna
Pretekli tedni so bili tudi za člane našega društva zelo aktivni. Vsako leto v tem času smo 'zapolnjeni' z nastopi, petjem pri svetih mašah in na revijah.
Na 4. postno nedeljo, 3. aprila, je v naši cerkvi potekala cerkvena revija ptujske in završke dekanije. Tokrat je organizacija revije pripadala naši župniji, zato smo se kar se da potrudili. Člani Župnijskega pastoralnega sveta in KUD-a Markovski zvon na čelu z Darkom Meznaričem smo pripravili cerkev, prav tako pa tudi pogostitev po uradnem delu. Zbrane je v cerkvi nagovoril referent za cerkveno
petje ptujske in završke dekanije, pater Janez Ferlež, melodije pa je izbranimi besedami povezoval glas iz radia Ognjišče, domačin Alen Salihovič. Na reviji se je predstavilo 14 zborov, med njimi domačini, člani Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Marko, pevci zbora Jutranja zarja in Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček. 14 zborov je odlično simboliziralo 14 postnih postaj križevega pota. Prav slednjega se je MeCPZ udeležil v spomin Šterntalskim žrtvam v Kidričevem, kamor smo bili povabljeni. Na toplo nedeljsko popoldne smo s pesmijo obogatili še slovesno sveto mašo, ki jo je
vodil vojaški vikar, Jože Plut. Ob slovesnih svetih mašah v velikem tednu in na Markovo nedeljo smo v okviru praznovanja 12. občinskega praznika s skupnimi močmi pripravili tudi koncert z naslovom »S pesmijo praznujmo Markovo«. Ta je bil na velikonočni ponedeljek v večnamenski dvorani v Markovcih in je letos sovpadel z godom našega farnega zavetnika. V soboto, 7. maja, pa nas je čakala nekoliko 'težja' naloga; predstavili smo se na območni reviji pevskih zborov Večerna pesem 2011, ki jo vsako leto organizira območna izpostava JSKD Ptuj. Vadili smo že lep čas, zato smo želeli, da
pesem izzveni, kot se spodobi. Uspelo nam je.
Praznovanje občinskega praznika je bilo zaključeno s Florjanovo nedeljo, 8. maja, v Stojncih. Mašo za žive in pokojne gasilce smo tudi letos obeležili s pesmijo. V maju nas poleg rednih maš čaka še slovesno petje ob prvem svetem obhajilu in sveti birmi. Junija pripravljamo prireditev ob dnevu državnosti, pevsko sezono pa želimo v začetku julija zaključiti z gostovanjem na Primorskem in zasluženim poletnim počitkom.
Alenka Rožanc
Folkloristi bodo ponovno združili moči
V soboto, 16. aprila, smo se na občnem zboru v poročni dvorani občine Markovci zbrali člani Folklornega društva »Anton-Jože Štrafela« Markovci.
Po dveh letih neaktivnega delovanja fol-
klorne skupine, ki predstavlja eno izmed sicer najštevilčnejših sekcij Folklornega društva, smo sklenili, da je ponovno čas za aktivno delovanje skupine, torej vaje, predvsem pa za novo vodstvo, ki smo ga
Z občnega zbora FD Markovci
na zboru tudi izvolili. Anjo Strelec, ki je prevzela vodenje društva po Milanu Ga-brovcu, je zamenjal novi predsednik društva, Janez Golc, umetniški vodja skupine pa je postala Brigita Horvat.
Potrebno je poudariti, da je društvo v preteklih dveh letih brez delovanja folklorne skupine kot glavnine oziroma osrednjega člena društva vseeno bilo zelo aktivno. Folklorno društvo sestavljajo tudi kopjaši, ki so nepogrešljivi na vsakršni pomembni prireditvi, nikakor pa ne manjkajo na Fašenku v Markovcih in na kurentovanjih na Ptuju. V zadnjih dveh letih jih je na povorkah plesalo več kot 40. Prav tako je svoje delovanje zabeležila sekcija
Foto: arhiv
Ljudskih pevk.
Na neaktivnost folklorne skupine v zadnjih dveh letih je vplivalo več različnih dejavnikov; pomembno je, da se aktivno delo zopet prične in s tem ohranja naša bogata kulturna dediščina. Materialni pogoji so zaenkrat zadoščeni, potrebna sta le še trud in delo, ki smo si ju, vsi zbrani na občnem zboru, zadali za v prihodnje. »Ne bomo pustili, da bo več kot 75-letna tradicija markovske folklore zamrla ...« je bilo slišati. In besede so se uresničile. V petek, 13. maja, smo se na vaji, ki je potekala v gasilskem domu v Prvencih, zbrali nekateri člani in vsi ostali, ki so željni plesa in druženja. Vaje se nas je udeležilo veliko število plesalcev, kar je zelo pohvalno in kar daje veliko poguma in energije za ponovno aktivno delo.
Alenka Rožanc
Leto/12, številka/2, marec2011
7
Vdikonočničas
Cvetna nedelja in velika noč
Letos smo cvetno nedeljo obhajali 17. aprila, velika noč - največji krščanski praznik - pa je bila 24. aprila.
Kristjani s cvetno nedeljo začenjajo neposredno pripravo na veliko noč. Po cerkvah so ta dan brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, značilno znamenje tega praznika pa so vejice oljk ali drugega zelenja, ki so v naših krajih povezane s tradicijo izdelovanja butar oziroma presmecev. Verniki se na cvetno nedeljo spominjajo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami, ki so simbol zmagoslavja in kraljevanja. Oljka, ki jo tudi uporabljajo v butarah, je simbol miru in sprave, zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti. Oba dneva pri bogoslužjih prebirajo odlomke o tem trpljenju - pasijon. Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Jezusove zadnje večerje, trpljenja in smrti, ki jih se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.
Velikonočno tridnevje
Na veliki četrtek, prvi dan velikonočnega tridnevja, se verniki spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli. Ta predstavlja ustanovitev evharistije in duhovništva. Velikonočno tridnevje je za vernike neposredna priprava na nedeljski praznik velike noči.
Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusove smrti na križu. Ta dan pri bogoslužjih prebirajo pasijon, evangeljska poročila o njegovem trpljenju. Katoličani na ta dan, ko je zapovedan strogi post, molijo tudi križev pot. Veliki petek je edini dan v letu, ko v katoliški cerkvi ne obhajajo maše, za bogoslužja tega dne pa je značilno tudi čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja. Velika sobota pred največjim krščanskim praznikom je v katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi, med katerimi so poleg pirhov tudi šunka, kruh, hren in potica.
Velikonočna nedelja pomeni največji krščanski praznik. Verniki se na ta dan spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Gre za praznik veselja in upanja, kar izražajo tudi z vzklikom »Aleluja!«, ki pomeni »Slavite Boga!«. Po cerkvah ta dan potekajo številna bogoslužja, papež pa opoldne podelil tudi tradicionalni blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu). Na velikonočni ponedeljek, dan po prazniku velike noči, pa se kristjani spominjajo Jezusovega prikazovanja njegovima učencema na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek kristjani ta dan obiščejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Kristusovem vstajenju.
Tradicija velikonočnih praznovanj v naši občini
Tudi v župniji sv. Marka v občini Markovci so cvetna nedelja in velikonočni prazniki minili nadvse slovesno. Iz večine vasi markovske občine so fantje in možje pred cerkev na cvetno nedeljo prinesli k blagoslovu presmece velikane. Največjega so letos ponovno spletli v Borovcih, in sicer je v dolžino meril 21 metrov. Borovčani so k blagoslovu prinesli še svoj krajši 12-me-trski presmec. Presmece velikane pa so k
Foto: MZ
Velikonočni zajtrk
blagoslovu prinesli tudi iz vasi Bukovci, Nova vas, Zabovci, Markovci in Sobetinci. Tradicija izdelave tako velikih presmecev je v markovski fari živa že več kot desetletje in pomeni tudi del druženja po vaseh. Na cvetno nedeljo so presmece velikane fantje in možje pred cerkev prinesli peš, na svojih ramenih. Blagoslov je opravil farni župnik Janez Maučec, slovesno noto dogodka pa so zaokrožili člani Godbe na pihala občine Markovci, ki so zaigrali na trgu pred cerkvijo.
Ob velikonočnem tridnevju je slovesna bogoslužja in blagoslove jedi v cerkvi ter po vaseh prav tako daroval farni župnik Janez Maučec. Praznike so z ubrano pesmijo pospremili tudi pevci KUD-a Markovski zvon, ki sicer skozi vse leto spremljajo nedeljske in druge svete maše.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Borovci
Bukovci
Markovci
Nova vas
Sobetinci
Zabovci
Foto: M
8
Leto/12, številka/2, marec2011
MarkgvanedeCjaindrugidogodki
Nova podoba stojnske »Gmajne«
Vaški odbor Stojnci, ki mu predseduje Franc Ko-lenko, je v preteklih mesecih lično uredil center naše vasi. Poleg kanalizacije, ki v jo teh dneh še urejajo v Stojncih, je vas, zlasti center, bil podoben pravemu gradbišču.
Na Gmajni, kot pravimo centru vasi, so uredili travo in naredili novo, kamnito gredo. Posadili so tudi nova drevesa in premaknili občinsko oglasno tablo. Krono vaškemu središču vsekakor daje kapela, ki je bila prav tako obnovljena. Na novo sta bili preple-skani notranjost in zunanjost kapele, ki jo krasi kar pet svetnikov: sv. Marko, ki je po župnikovih besedah pravilno 'nameščen1, saj kaže proti Markovcem, sv. Martin, sv. Barbara, sv. Ana, ki je Stojnčanom še kako priljubljena, in sv. Frančišek Asiški. Vsi vaščani smo zelo ponosni na 'novo' kapelico, ki je že resnično bila potrebna obnove. Slovesen blagoslov je bil v soboto, 14. maja, pri večerni šmarnični molitvi. Vaški odbor in aktiv podeželskih žena iz naše vasi je pripravil prijetno druženje, ki se ga je udeležilo veliko vaščanov. Kapelico je ob zapetih Marijinih pesmih blagoslovil farni župnik, Janez Maučec, zbrane pa so nagovorili članica VO Stojnci, Klavdija Pivko, in podžupan, Franc Rožanc. Za kapelo ob tehtnici, kot je včasih poimenovana ta vaška kapela, se ne ve, kdo
in zakaj jo je postavil. Znana je tudi kot Jakopova kapela, saj jo vseskozi urejajo in zanj skrbijo sosedovi Jakopovi. V letošnjem letu je bila na novo prepleskana, za kar je poskrbelo podjetje Moler, najlepši del kapele pa predstavljajo že omenjene freske svetnikov, ki sta jih ustvarila Maks Menoni in Franc Simonič. Za obnovljene kipce je poskrbela vaščanka, Hedvika Rojko, nova, lično kovana vrata pa je naredil prav tako domačin, Milan Toplak. S skupnimi močmi je nastala nova podoba vaške kapele, na katero smo vsi zelo ponosni. V lepem sobotnem popoldnevu smo jo obeležili s šmarničnim branjem, litanijami in blagoslovom. V kapelo smo položili tudi blagoslovljeni kip blaženega papeža Janeza Pavla II., ki v rokah drži prav tako blaženega Antona Martina Slomška.
Dela pa za vaški odbor še s tem niso končana. Preko glavne ceste, kjer je postavljen ekološki otok, prav tako nameravajo urediti travnato površino. Vsi Stojnčani se zahvaljujemo vsem članom in članici vaškega odbora, da se s tako vnemo in čutom odgovornosti trudijo za našo vas. V naslednjem mesecu bomo blagoslovili prav tako obnovljeni »Šmol-kov« križ, v naslednjem letu pa obnova čaka tudi Kvarovo kapelo.
Foto: Alenka Rožanc
Markov bazar 2011
Tudi letos so člani Rdečega križa Mar-kovci in župnijske Karitas pripravili tradicionalno stojnico za žegnanjsko nedeljo, ki so jo poimenovali Markov bazar.
K sodelovanju so povabili Društvo podeželskih žena in različne donatorje, ki so darovali svoje izdelke. Obiskovalci Mar-
kove nedelje so lahko s prostovoljnimi prispevki pomagali otrokom iz socialno ogroženih družin za šolo v naravi. Letos se je prostovoljnega prispevka nabralo sicer manj kot prejšnja leta. To je bila najbrž posledica sovpadanja praznikov in bogatih prireditev na različnih področjih. Kljub vsemu smo z zbranimi sredstvi zadovoljni, saj bodo nekomu morda vsaj nekoliko pomagali, da se bo njihov otrok lahko udeležil šole v naravi, ki se je sicer zaradi finančne stiske ne bi mogel. Zbralo se je 160 evrov. Zahvaljujemo se za darovano pomoč in prisrčno snidenje na naslednjem Markovem bazarju 2012.
Marija Prelog
Velikonočna razstava
Članice Društva podeželskih žena občine Markovci, ki ga vodi predsednica Slavi-ca Vincek, so letos v prostorih župnijske dvorane v Markovcih znova pripravile velikonočno razstavo pisanic. Tudi tokrat so članice izdelale čudovite pisanice, ki so jih okrasile na različne načine. Nekatere so bile klasično pobarvane in porisane z različnimi motivi, druge so bile barvane v čebulnih lupinah, nekatere, prav posebne, pa so imele celo volneno ali papirnato »oblekico«, ni pa bilo malo tistih, ki so izstopale
po izjemno lepih ročnih poslikavah. Kot vsako leto, si je bilo na razstavi moč ogledati različne okraske (spomladansko cvetje, velikonočne zajčke, kokoške in piščančke, voščilnice ter velikonočne košarice), izdelane iz papirja in naravnih materialov, največ iz lesa in ličja. Kot že nekaj let doslej, so bili tudi na letošnji razstavi na ogled prtički in prti. Največ jih je bilo okrašenih z vezeninami, nekateri pa so bili tudi kvačkani.
MZ
Foto: MZ
Članice Društva podeželskih žena občine Markovci s predsednico Slavico Vincek na velikonočni razstavi v župnijski dvorani v Markovcih
Alenka Rožanc Velikonočni blagoslov jedi pri obnovljeni kapeli v Stojncih
Markova nedelja
Markova nedelja, ki jo je letos zaznamovala prvomajska budnica, je minila v znamenju slovesnega petja na markovskem koru. Sveto mašo je ob pomoči domačega farnega župnika, Janeza Maučeca, vodil upokojeni mariborski pomožni škof, dr. Jožef Smej. Po maši sta dogajanje ob cerkvi in na občinskem dvorišču spremljali Godba na pihala in srednjeveška tržnica v organizaciji princa letošnjega ptujskega kurentovanja, Janeza Golca. Ogledali smo si lahko tudi razstavo velikonočnih
pisank in prtov Društva podeželskih žena v župnijski dvorani. Seveda niso manjkali niti tradicionalni »štanti« z medenim pecivom, nakitom, suho robo in še čem. Obiskovalci so bili pogoščeni s hrano in pijačo, za kar so zaslužni člani Župnijskega pastoralnega sveta, manjkalo pa ni niti narodnozabavnih melodij. Markova nedelja iz leta v leto vse bolj dobiva svojo pravo podobo - to je praznik vseh faranov, veselja in prijetnega druženja.
Alenka Rožanc
Foto: PB
Na občinskem dvorišču se je zbralo ogromno ljudi.
Delavnice pisank
Nekaj žena in deklet iz markovske vasi se je v začetku aprila zbralo na delavnici izdelave velikonočnih pisank najrazličnejših tehnik. Ideja se je porodila na srečanju markovskih žena in deklet konec meseca marca, ko so otroci samoiniciativno pripravili kulturni program in pokazali svoje znanje. Tako smo spoznale tehniko izdelovanja pisank z dekorativnimi papirnatimi prtički, z volno, z dekorativnimi trakovi, s poslikavo, s praskanjem, kvačkanjem ... Jajčka so lahko izpihana, kuhana, plastična ali iz stiropora. Nekatere med udeleženkami, ki se ukvarjajo z dekoracijo pisank že nekaj let, so postale že prave umetnice. Delavnice so se udeležila tudi mlada dekleta in dogovorili smo se, da se bo v prihodnje izvedla še kakšna.
Marija Prelog
9	Leto/12, številka/2, marec2011

Do6ra de(a nas povezujejo
Blagoslovili Županovo in Solinovo kapelo
Franc Bezjak, župnik Janez Maučec in Franc Hameršak
Vaščani Bukovcev so se na velikonočni ponedeljek zbrali v središču vasi na blagoslovu obnovljene Županove kapele. Na začetku so zbrane s pesmijo pozdravili cerkveni pevci Jutranja zarja. Navzoče na blagoslovu je v imenu občine pozdravil in nagovoril podžupan Franc Ferčič. Kot je dejal, ga veseli, da je še nekaj zanimanja za kulturno dediščino. Slovesni blagoslov je opravil farni župnik Janez Maučec. Na koncu je zbrane pozdravil Franc Hameršak, član vaške samouprave. Po končanem blagoslovu je sledila še pogostitev, ki so jo pripravili člani vaške skupnosti in gospodinje, poskrbele pa so tudi za okrasitev in so za kapelo spletle venec rož iz krep papirja. Otilija Markovič je ob blagoslovu na kratko predstavila zgodovino kapele. Bila je postavljena leta 1840 in je prvotno stala na »Žilačvem trieku«. Zgradili so jo vaščani, da bi vas obvarovali pred požari,
rija, za kar so jima vaščani še vedno hvaležni. Do letos je bil kip Marije device še enkrat prebeljen, za kar je poskrbel Alojz Markovič. Narava in zob časa puščata posledice, zato se je Franc Hameršak odločil, da je skrajni čas za prenovo. Obnovo je vzel v svoje roke in izpod njegovih rok je kip Marije dobil novo preobleko, za zunanjo in notranjo podobo kapele pa je poskrbel njegov pomagač Franc Bezjak. Naj omenim, da je kip izrezljan iz lesa in je zato veliko bolj podvržen vremenskim vplivom ter ga je potrebno večkrat prenavljati in zaščititi pred škodljivci in zunanjimi vplivi. Prav zato gre vsa zahvala
Foto: PB
saj narava nekoč ni prizanašala. Kip Marije device so prenesli iz farne cerkve, kjer je bil stranski oltar. Leta 1893 je bil v vasi drugi veliki požar, v katerem je pogorelo 29 hiš z gospodarskimi poslopji - celoten zgornji konec vse do Županove kapele. Govorilo se je, da je Marija dvignila roke, veter je obrnil smer in požar se je ustavil. Ko so leta 1967 širili cesto, so vaščani morali kapelico premestiti. Kip so začasno shranili pri Županovih, kapelico pa podrli. Prijazna in dobra domačina, Anton in Marija Kekec - Županova, sta se odločila, da bosta odstopila svoj del vrta, da bodo lahko postavili novo kapelico. Gradnja je morala potekati zelo hitro, saj so kapelo podrli pozno v jeseni, novo pa so želeli blagosloviti že spomladi. Glavni zidar je bil Anton Kukovec, pomočnik pa Franc Kelenc. Vse podatke so tedaj tudi zapisali v temelje pod kipom. Kapelico so torej zgradili v centru vasi, kjer stoji še danes. Zanjo sta dolga leta skrbela Anton in Ma-
Tri generacije Solinovih
Francu Hameršaku in Francu Bezjaku, da sta se lotila takšnega dela. V sredo, 27. aprila, so se Bukovčani ponovno zbrali na blagoslovu kapele, tokrat pri Solinovih. Kapela je sicer bila prenovljena že lani, vendar zaradi spleta okoliščin ni bila blagoslovljena. Zapisanega o zgodovini te kapele je bolj malo, zato je več znanega le iz ustnih virov. Kapela je bila postavljena leta 1918 v čast sinu Janezu Bezjaku, četovodji, ki je padel v italijanski vojski leta 1916 v kraški vasi Temnica in je pokopan na zasebnem pokopališču na italijanski strani. Kapelo sta postavila starša, vanjo pa postavila kip Marije sedem žalosti. Božja mati Marija je najtesneje povezana z Jezusom, posebej še v njegovem odrešilnem trpljenju, zato jo častijo kot Marijo sedem žalosti. Njeno srce je prebodilo sedmero mečev, ki pomenijo njenih sedem žalosti. Ponazarja torej veliko trpljenje ob izgubi sina. Sedaj kapelo krasijo še kip svetega Antona Padovanskega in kip Janeza Krstnika, najdemo pa tudi majhna kipa srca Jezusovega I in srca Marijinega. Kapelo so lastniki kar nekajkrat prebelili. V lanskem letu so ji dodali še novo zunanjo podobo. Stroški so bili veliki, v celoti pa so jo obnovil s svojimi sredstvi. Na letošnjem blagoslovu, po uvodnih taktih prelepih Marijinih pesmi pevcev Jutranje Zarje, sta slovesni blagoslov opravila markovski farni župnik Janez Maučec in zavr-ški župnik Jože Pasičnjek. V imenu lastnikov je navzoče nagovoril in se vsem zahvalil Janez Vidovič. Po končanem blagoslovu je sledil še topel prigrizek, slišalo pa se je še nekaj Marijinih in drugih pesmi.
PB
m m •	V	•	V • ■ •	• a
Kri rešuje življenje!
Da kri rešuje življenje, se najbolj zavedajo tisti, ki so glede na svoje zdravstvene težave že prejeli transfuzijo krvi.
V OORK se zavedamo, da je krvodajalstvo humano delo, ki ga današnja družba vse premalo ceni. Delodajalci bi morali biti ponosni, če imajo v svojem podjetju zaposlenega krvodajalca in mu omogočiti, da gre na krvodajalsko akcijo, če mu le zdravje to dopušča. Krvodajalec žal ne more biti nekdo, ki ni popolnoma zdrav,
čeprav ima željo po tem. Krvodajalske akcije se v okviru OORK organizirajo vsaj trikrat letno, posamezniki pa lahko darujejo kri tudi na transfuziološkem oddelku bolnice Ptuj, ki deluje v okviru UKC Maribor. Tako smo v sklopu občinskega praznika organizirali sprejem krvodajalcev pri županu in ljudje so bili pozitivno presenečeni. Krvodajalcem se je županova gesta, da se jim sam zahvali za njihovo humano delo, zdela zelo spoštljiva. Dobili so tudi voljo za darovanje krvi še v naprej, če jim bo le zdravje dopuščalo. Župan je podelil
priznanja in značke za petkrat do osem-desetkrat odvzeto kri ter povedal, da je tudi sam krvodajalec. V upravnem odboru OORK smo se odločili, da krvodajalcem in članom OORK za zahvalo omogočimo skupno druženje v obliki ogleda Koroške. Na državni praznik, 27. aprila, nas je pot peljala do Mute, Avstrije, do Gortine, kjer smo bili na splavarjenju po reki Dravi in vse do turistične vasice Šentanel. Na poti nazaj smo si, kot se za popotnike na avtobusu spodobi, pripovedovali vice in prepevali. Še posebej sta nas zabavala mlada člana podmladka RK iz osnovne šole. Naše druženje je kljub popoldanskemu dežju in
Na sprejemu pri županu
hladu bilo prijetno in doživeto. Spoštovani krvodajalci, hvala vam za vaš prispevek k večji humanosti naše družbe, da ne pozabimo, da smo ljudje čutni in nismo naravnani samo k materialnim dobrinam. Predvsem je naša skupna naloga, da k humanosti in prostovoljstvu spodbujamo mlade ljudi.
Marija Prelog
Foto: Marija Prelog
Za pomoč v stiski ...
Posredujemo vam telefonske številke prostovoljcev po vaseh, na katere pokličite v primeru, da potrebujete prehranski paket ali obleke. Prehrana iz EU je še vedno na zalogi. Izdaja ali sprejem oblačil potekata vsaki prvi ponedeljek v mesecu od 16. do 18. ure v prostorih župnijske Karitas v Markovcih. Nova vas pri Markovcih: 040 377 396 Markovci: 041 327 043,041 944 241 Zabovci: 031478 776,031 803 682 Strelci: 031 763 252,041 831 945 Prvenci: 041 394 339,740 70 38 Sobetinci: 031 733 103 Bukovci: 031 836 086,041 759 443 Stojnci: 051 302 904,051399 859 Borovci: 041 326 913,051 305 116 Prosimo pa tudi, da v kolikor ne potrebujete več oblačil vaših otrok (vseh velikosti), predvsem poletnih, da jih podarite tistim, ki jih potrebujejo. Obenem naprošamo, da še naprej zbirate stari papir, brez kartonaže. Ko bo spet akcija, vas bomo obvestili. Prav tako še zmeraj zbiramo plastične zamaške za fantka Žiga s cerebralno paralizo.
OORK Markovci in Župnijska Karitas
10
Leto/12, številka/2, marec2011
Za vse generacije
Praznovali tudi v Društvu upokojencev Markovci
Letos mineva 35 let od ustanovitve Društva upokojencev Markovci. Prehojena pot in dosežen napredek društva po zaslugi mnogih članov, ki so v teh letih vodili društvo, je gotovo motivacija za nadaljevanje dela. Tudi za letos smo si zadali nekaj ciljev, ki smo jih že začeli uresničevati. Vsakoletni osrednji dogodek za člane Društva upokojencev je gotovo letni zbor članov, saj se na tem srečanju zbere največ članov hkrati na enem kraju. Letos se nas je 8. aprila v večnamenski dvorani v Bukovcih zbralo okrog 350 članov. Zbor članov (občni zbor) je bil 35. po vrsti, odkar je bilo 18. januarja 1976 v Markovcih ustanovljeno društvo, v katerem združujejo svoje interese in želje najstarejši občani naše občine. Dogajanje je bilo nekoliko bolj slovesno kot sicer, saj smo ob tej priložnosti razvili tudi nov društveni prapor, ki predstavlja simbol, ki nas združuje in povezuje. Nekateri posamezniki so se spraševali, če je to res potrebno. Letos mineva 35 let od ustanovitve društva, beležimo 20 let samostojne države in 12 let samostojne občine. Naš prvi prapor je dopolnil 25 let, iz simbolov na njem pa ni razvidno skoraj nič od naštetega. Kljub temu smo nanj bili ponosni in ga bomo skrbno shranili. Na novem praporu so na eni strani zbrani vsi trije simboli iz občinskega grba, na drugi pa zastava Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Gre predvsem za dejstvo, da bodo simboli na našem praporu skladnejši s časom in da bodo izkazovali tiste družbene opcije, v katerih živimo, torej občino Markovci in ZDUS. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pri tem pomagali s finančnimi sredstvi ne glede, ali ste darovali za trak, za žebljiček ali pa pridali finančni prispevek. Vsakdo se je odločil po lastni presoji in zmožnostih. Naj povem, da med člani skoraj ni člana ali članice, ki ne bi nekaj prispeval. Nekaj je bilo tudi
Foto: arhiv
Razvitje novega društvenega prapora; na fotografiji praporščak Janez Vrtačnik, nekdanji predsednik društva Janez Majer in zdajšnji predsednik Anton Majerič_
nečlanov, ki so darovali predvsem za spominske trakove, zato še enkrat vsem iskrena hvala, da ste s svojimi prispevki pomagali uresničiti letošnji največji projekt. Posebna zahvala gre botru prapora, Janezu Majerju.
V	Društvu upokojencev se tudi letos trudimo, da bi za naše člane organizirali čim več aktivnosti, usmerjenih predvsem v druženje in rekreacijo. Tako smo letos v program aktivnosti vključili pohode ob polni luni, s katerimi smo pričeli v mesecu februarju. Ti pohodi niso namenjeni le upokojenkam in upokojencem, ampak nanje vabimo vse občane, ne glede na starost. Pomembno je le, da jim zdravje dopušča približno dve uri sproščene hoje.
V	mesecu februarju smo skupaj z AMD Markovci pripravili predavanje iz cestno--prometnih predpisov s poudarkom na pravilni vožnji skozi krožišče. Udeležba je bila zelo dobra.
V sklopu prireditev ob 12. občinskem prazniku smo pripravili tudi prvo letošnje kolesarjenje po občini Markovci. Kljub kislemu vremenu smo uspešno prekolesarili skozi vse vasi v naši občini in se skromno pogostili v gostilni Ribek v Stojncih.
Omeniti je potrebno še naše odlične ribiče, saj je naša ekipa že nekaj let med prvimi petimi ekipami v državi; prvaki so bili dvakrat zapored. Pričeli smo tekmovati tudi v pikadu, tako moška kot ženska ekipa. Za omembe vredne rezultate bo potrebno še trenirati in nabirati izkušnje. Poskušali bomo uvesti še dve disciplini, in sicer viseče (rusko) kegljanje in balinanje. Za viseče kegljanje smo se že dogovorili za »parcele« v novem športnem parku v Stojncih, mogoče pa se bo možnost ponudila še kje. Na področju socialnega varstva je naše društvo že šesto leto izvedlo projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma.
Lani smo na tem področju dosegli zastavljene cilje, kar kaže na to, da so naši odborniki, ki so v tem projektu hkrati tudi prostovoljci, dobro delali. Upokojenci so ob tem začeli razumevati namene in cilje projekta in so dobro sodelovali, za kar se jim kot koordinator tega projekta najlepše zahvaljujem in obenem vabim ter prosim za aktivno sodelovanje tudi v prihodnje.
Naši člani in članice so tudi v lanskem letu skoraj vsako sredo imeli možnost merjenja krvnega pritiska, sladkorja in maščob v krvi. Gospa Majda Čokl je zelo pridno in vestno ter profesionalno izvajala te meritve in opažamo, da čedalje več upokojencev in drugih občanov prihaja na preventivne poizvedbe svojega zdravstvenega stanja, ob tem pa so deležni še koristnih nasvetov.
V	letošnjem letu imamo načrtovanih še kar nekaj aktivnosti, vendar ugotavljamo, da se vedno manj upokojencev udeležuje izletov, letovanj in podobnih prireditev, za katere je potrebno odšteti nekaj denarja.
V	društvu že nekaj časa uporabljamo tudi najsodobnejše komunikacijske povezave, škoda je le da jih naši člani uporabljajo v manjšini. Mogoče nam bo to v prihodnosti uspelo spremeniti z že načrtovanim usposabljanjem starejših za delo na računalniku s poudarkom na uporabi interneta in elektronske pošte. Kljub temu dodajam internetne povezave do naše spletne strani (http://d-u. si/markovci) in do strani, na katerih si je mogoče ogledati fotografije z naših srečanj (http://picasaweb.google. com/114566896843342915598). Spoštovane upokojenke, upokojenci in tisti, ki boste to kmalu postali. Vabim vas, da se pridružite našemu društvu in aktivno ter kreativno soustvarjate programe in aktivnosti. S slednjim si bomo skupaj polepšali naše tretje življenjsko obdobje.
Anton Majerič
Kaj je sreča?
V okviru predavanj PROMOCIJA ZDRAVJA sta Občinska organizacija Rdečega križa (OORK) in župnijska Karitas organizirali predavanje na temo »Kaj je sreča?«. V goste so povabili pri-
znano psihiatrinjo Jožico Gamse, ki s svojimi temami razširja poglede na življenje s preproste strani in ne zgolj strogo samo z medicinske stroke.
Gamsetova je definirala »srečo« po raz-
ličnih svetovnih avtorjih in tudi slovenskih (na primer po dr. Antonu Trstenja-ku in Metki Klevišar). Večji poudarek je namenila Desmondu Moririsu, ki pravi, da ljudje pogosto mešajo pojem sreče z ugodjem. To pa ne drži, saj je ugodje dolgotrajno stanje. Ko smo zadovoljni z življenjem, se tudi počutimo dobro. Sreča je trenutni občutek, ki jo doživimo, ko se nam življenje nenadoma spremeni na bolje. Srečni bi naj bili ljudje, ki živijo ustvarjalno, raznovrstno, z novimi cilji ... Naštela je kar nekaj vrst sreče in jih
tudi definirala: sreča ob doseženem cilju, tekmovalna sreča, čutna sreča, genetska sreča, spokojna sreča, posvečena sreča, lahko je tudi nevarna sreča . Po predavanju se je razvila debata, kako prisotni doživljajo srečo. Za nekoga je sreča, da ima službo, za drugega, da je zdrav, za tretjega, ko je postal starš . Vsak posameznik doživlja srečo pozitivno in osebno; resnično si moramo želeti, da trenutni občutek sreče doživljamo čim bolj pogosto.
Marija Prelog
Foto: Marija Prelog
Dr. Jožica Gamse
Sprejem novorojencev
• v
pri županu
Župan Milan Gabrovec je s sodelavci pripravil sprejem s pogostitvijo za novorojenčke, rojene v lanskem letu in njihove starše. Zaradi velikega števila otrok so bili prostori občine skoraj premajhni. Na sprejem je bilo namreč povabljenih 50 novorojenčkov s starši. V lanskem letu so se v občini rodili tudi trojčki, ki pa jih na sprejemu žal ni bilo. Župan je ob tej priložnosti med drugim dejal, da naj bo čim več otrok, saj se bosta v občini zgradila novi vrtec in poslovno-stanovanjski objekt, kjer so stanovanja še naprodaj,
v prihodnje pa načrtujejo tudi gradnjo šole. Otrokom in staršem je zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti in jim podaril praktično darilo, ob tem pa niso pozabili niti na starše, saj so tudi ti prejeli simbolična darilca. Ob rojstvu so starši otrok že prejeli enkratno denarno pomoč v višini 200 evrov. Letos so ta znesek povišali še za petdeset evrov. Tisti starši, ki pa so se odločili za Hrčkovo varčevanje pri PBS, so prejeli še dodatnih 30 evrov, ki jim jih ob odprtju hranilne knjižice podari Poštna banka Slovenije.
PB
Leto/12, številka/2, marec2011
11
[Sil1 Í7, t.VÍA [(KO VC íí V
Qasiíci
Podpisali letošnje gasilske anekse
Leta 2007 so skoraj vsa društva podpisala Pogodbo o opravljanju javne gasilske službe, vsako leto pa se z aneksi določi višina sredstev, namenjenih posameznemu prostovoljnemu društvu. Sredstva se razdelijo glede na rezultate letnega ocenjevanja, ki ga izvede posebna komisija. Pogodbe o javni gasilski službi opredeljujejo naloge društev (gašenje in reše-
vanje v primeru požarov, reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč ter ob drugih nesrečah v skladu z načrti zaščite in reševanja občine, druge splošne reševalne naloge, izvajanje preventivnih nalog na nivoju teritorija delovanja gasilskega društva, načrtno izobraževanje in usposabljanje na nivoju društva, zagotavljanje izvajanja zdravstvenih pregledov, zavarovanje oseb in opreme,
Foto: Tatjana Mohorko
Župan Milan Gabrovec s predstavniki sedmih gasilskih društev občine Markovci, predsednikom OGZ Marjanom Megličem in občinskim poveljnikom Milanom Majerjem
nabavo in vzdrževanje gasilske zaščitne in reševalne opreme, usposabljanje gasilske mladine ter druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva). Občine Cirkulane, Hajdina, Markovci, Ptuj in Zavrč, Območna gasilska zveza Ptuj in prostovoljna gasilska društva iz naštetih občin so v prostorih turistične in vinogradniške kmetije Pungračič v petek, 1. aprila, podpisali aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe. V imenu županov je tokrat spregovoril ptujski župan, dr. Štefan Čelan. V svojih besedah je pohvalil delovanje gasilskih društev. Dodal je, da na drugih prireditvah ni videti toliko mladine kot na gasilskih tekmovanjih, zato se mu gasilstvo zdi odlična popotnica otrok za sodelovanje in aktivno preživljanje prostega časa. Po svojih močeh se bo potrudil zagotoviti podporo prostovolj-
Podpis aneksov
Foto: Tatjana Mohorko
ni organizaciji, v kateri delajo ljudje, ki so se že velikokrat izkazali in dokazali, da delo nadgrajujejo z znanjem, opraviti pa ga zmorejo kakovostno. K besedi se je priglasil tudi podpredsednik gasilske zveze Slovenije, mag. Janez Merc, ki je poudaril pomembnost gasilske organizacije na slovenskih tleh. Na koncu je ponovno spregovoril podžupan občine Zavrč, ki je zbrane nagovoril že uvodoma in jih vse povabil na prijeten klepet in pogostitev. Pogodbe in aneksi torej izražajo zagotavljanje le osnovnih pogojev za pripravljenost in delovanje, medtem ko se stroški, ki lahko nastanejo ob kakšni večji intervenciji, urejajo z dodatnimi aneksi. Upamo, da bo teh v tem letu čim manj.
PB
Florjanova nedelja v Stojncih
4. maja goduje zavetnik gasilcev, sv. Florjan. V Stojncih, ob kipu tega zavetnika, praznik vsako leto obeležimo s sveto mašo za vse žive in pokojne gasilce v naši občini. Letos je prireditev za ključe vala niz dogodkov, ki so se odvijali ob 12. občinskem prazniku. »Tradicionalno« jo je zagodel dež z močnim vetrom, zato je sveta maša potekala v gasilski dvorani. Darovala sta jo doma-
Florjanova maša je bila zaradi slabega vremena pod streho gasilskega doma.
či farni župnik, Janez Maučec, in župnik iz Zavrča, Jože Pasičnjek. Zbrane so nagovorili predsednik domačega gasilskega društva, Dejan Zemljarič, občinski poveljnik, Milan Majer, in župan občine, Milan Gabrovec. Kot vsako leto, so tudi letos prireditev obogatili pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Marko in godbeniki ter godbenice naše občine, ki so spremljali mimohod praporščakov in gasilcev iz dvorane h kipu. Po maši je sledil še blagoslov vseh gasilcev in gasilk, praporjev, gasilskih vozil in naprav ter seveda kipa sv. Florjana. Naslednje leto bo minilo 20 let od postavitve temeljnega kamna za gradnjo omenjenega kipa. Upamo, da smo se s sveto mašo priporočili zavetniku in da bo v naših krajih čim manj požarov in naravnih nesreč.
Alenka Rožanc
Spominska fotografija gasilcev z županom, obema podžupanoma in duhovnikoma, ki sta vodila bogoslužje.
Medobčinska gasilska liga 2011
Takole so se v gasilski napad podale članice PGD Prvenci - Strelci.
V	sklopu prireditev ob prazniku občine Markovci je bilo v soboto, 7. maja, v Prvencih organizirano prvo izmed serije tekmovanj v hidrantni vaji v medobčinski gasilski ligi 2011.
V	ligi sodelujejo gasilska društva iz štirih gasilskih zvez (Območne gasilske zveze Ptuj ter gasilskih zvez Videm, Gorišnica in Dornava). Vodstvo lige oziroma tekmovalni odbor sestavljajo delegati iz posameznih zvez: Ivan Golob, Janez Ambrož, Franc Šuen in Franc Milošič. V ligo 2011 je vključenih 12 gasilskih društev: Prvenci - Strelci, Nova vas, Žamenci, Grajena, Gajevci, Placerovci, Polenšak, Mala vas, Spuhlja, Mezgovci, Tržec, Mar-
Foto: mz kovci in Sobetinci. V ligi sodelujejo tako moške kot ženske desetine, vsako izmed
sodelujočih društev pa ima nalogo organizirati eno izmed serije tekmovanj. Prvo izmed 12-ih tekmovanj lige 2011 je bilo izvedeno v začetku maja v Prvencih, zadnje, z zaključkom in razglasitvijo rezultatov pa bo 28. avgusta v Sobetincih. Na tekmovanju v Prvencih so med moškimi ekipami slavili domačini (PGD Prvenci - Strelci), ki so sicer tudi zmagovalci lanskoletne medobčinske gasilske lige. Druga je bila ekipa PGD Spuhlja, tretja pa ekipa PGD Gajevci-Placerovci. V ženski konkurenci je zmagala desetina PGD Gajevci-Placerovci, druge so bile članice PGD Sobetinci in tretje domačinke, članice PGD Prvenci - Strelci. Naslednje tekmovanje letošnje lige bo 28. maja v Žamencih.
MZ
12
Leto/12, številka/2, marec2011
Mednašimio6čani
Diplomanti na temo občine Markovci
S pričujočim člankom pričenjamo cikel intervjujev z diplomanti iz naše občine, ki so se v svoji diplomski nalogi na kakršen koli način ukvarjali z občino Markovci. Spoznali bomo (nekdanje) posamezne študentke in študente, ki so diplomirali na najrazličnejših področjih, bodisi na ekonomskem, gospodarskem, geografskem, zgodovinskem, jezikoslovnem ... ter v svoje delo vključili tudi domačo občino, občino Markovci. To je predvsem v veliko pomoč pri samem raziskovanju, saj nam je lažje raziskovati tisto, kar nam je domače in blizu. Slednje velikokrat svetujejo kar profesorji sami. V prvem vagonu naše lokomotive intervjujev predstavljamo diplomantko Ekonomsko - poslovne fakultete v Mariboru, Marjano Horvat. Diplomirala je na temo Presoja razvoja občine Markovci s pomočjo izbranih ekonomskih kazalnikov. V nalogi se je ukvarjala z gospodarskim razvojem občine Markovci na podlagi izbranih kazalnikov, kot so brezposelnost in zaposlenost, bruto in neto plače zaposlenih, gospodarski subjekti in njihove dejavnosti ... Osrednji del naloge predstavlja obdelavo podatkov z demografskega in gospodarskega področja, pridobljenih iz javno dostopnih baz (AJPES in SURS). Kljub začetnemu negativnemu prirastu prebivalstva, se je kasneje izkazala pozitivna rast, kar je značilno tudi za Slovenijo. Raven povprečnih neto plač v občini Markovci v letu 2009 dosega 90 % povprečne slovenske neto plače. Število podjetij na 1000 prebivalcev v občini Markovci v opazovanem obdobju narašča, vendar se oddaljuje od slovenskega povprečja. Bruto investicije so se v letih od 1999 do 2008 v občini Markovci povečale za 90
Foto: arhiv
Marjana Horvat_
odstotnih točk več kot v Sloveniji, vendar so te na prebivalca mnogo nižje. Skupni prihodki na zaposlenega v opazovanem obdobju naraščajo, vendar pa se raven prihodka na zaposlenega v občini Markovci odmika od slovenskega povprečja. Ključne panoge v občini Markovci so predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo; slednje dosegajo najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega ter prispevajo največji delež k skupnih prihodkom. Pri primerjavi občine Markovci z referenčnimi občinami je ugotovila, da je v povprečju razvoj podoben razvoju drugih občin, v nekaterih kategorijah je njen položaj boljši, v nekaterih pa slabši.
Predstavljene ugotovitve kažejo, da je občina Markovci v opazovanem ob-
dobju beležila sorazmerno intenziven gospodarski razvoj, a so odkloni od slovenskega povprečja navzdol še vedno občutni. Identifikacija medregionalnih oziroma medobčinskih gospodarskih razlik je za skladen ekonomski in socialni napredek vsake države pomembna. Posvečanje temu problemu je (tudi v državah Evropske unije) toliko pomembnejše, saj raziskave kažejo (Dluhosch 2000, Pečar 2008), da znotraj Evropske unije poteka zmanjševanje razlik v razvitosti med članicami uspešneje, kot pa proces zmanjševanja razlik v razvitosti znotraj držav članic.
Marjana Horvat, kaj je botrovalo, da ste izbrali temo, ki je povezano z domačo občino?
Marjana H.: »Še preden sem začela z razmišljanjem, česa naj se lotim, je naša občina že praznovala desetletnico. Veliko se je govorilo, da se je precej spremenilo, odkar smo postali samostojna občina, razvojni dosežki pa še nikjer niso bili povzeti na enem mestu. Podatki so sicer na voljo v javno dostopnih bazah, vendar vsak zase skorajda nič ne pove; potrebno jih je povezati, da dobiš rezultat. Prav zato sem se odločila, da podatke nekako smiselno zberem v celoto in iz tega poskusim izluščiti rezultate desetletnega delovanja občine.« Na koga ste se ob delu obrnili, kdo vam je priskočil na pomoč? Marjana H.: »Dela sem se bolj ali manj lotila sama, tako kot se to spodobi za lastno raziskavo. Mentor mi je glede na izbrano temo pravzaprav pri pisanju pustil proste roke, tako da ni bilo nobenih omejitev glede vsebine. Nekaj začetnih nasvetov mi je dal tudi oče ter svetoval, kako se naj lotim raziskovanja in zbiranja podatkov. Nadalje pa je potem bilo vse odvisno od mene in mojih spretnosti pri-
dobivanja podatkov ter njihovega združevanja.«
Kako je potekalo vaše delo? Ste se soočali s težavami oz. se spomnite morda kakšne zanimive izkušnje? Marjana H.: »Moje delo je temeljilo predvsem na zbiranju podatkov baze podatkov Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) ter baze podatkov Agencije za javnopravne evidence (AJPES). Na začetku sem bila precej v dvomih, če mi bo uspelo najti in zbrati vse potrebne podatke za uspešno obdelavo, kasneje pa se je izkazalo, da se na spletu da najti skoraj vse. Potrebno je le malo spretnosti in veliko potrpežljivosti. Največji problem je predstavljala razpršenost podatkov in tako sem npr. za sestavo ene tabele morala uporabiti podatke treh ali več različnih virov, kar je bilo precej zamudno. Zahvaljujoč Statističnemu uradu RS mi ni bilo potrebno opravljati dodatnih anket. Tudi s takratnim županom Francem Kekcem sem se sestala na krajšem pogovoru in pridobila nekaj informacij iz prve roke.« Je kaj posebnega v vaših ugotovitvah, kaj novega, kar bi lahko delili tudi z bralci Lista iz Markovcev? Marjana H.: »Glavne ugotovitve so povzete v uvodnem delu tega članka. Dodam lahko le še to, da se je odločitev za samostojno občino izkazala za več kot pravilno, saj smo Markovčani v preteklem desetletju precej pridobili. Vsekakor bi bilo dobro, da bi občina Markovci, kljub dosedanji dobri razvitosti, še naprej ohranila pozitiven trend razvoja. Žal v moji nalogi ni zajet vpliv krize v gospodarstvu na našo občino, saj podatki še niso bili na voljo.« Marjani Horvat, univerzitetni diplomirani ekonomistki, iskreno čestitamo.
Alenka Rožanc
Sprejem za organizatorje Fašenka 2011
V četrtek, 28. aprila, je župan Milan	področju potrebno truditi tudi v priho-
Gabrovec v poročni dvorani občine	dnje ter ohranjati to bogato etnografsko
pripravil sprejem za organizatorje Fa-	in kulturno izročilo naših prednikov. šenka 2011. MZ
Župan je letošnjo fašensko prireditev v Markovcih ocenil kot dobro izpeljano. Organizatorjem je čestital, obenem pa jih je pozval, da se v kratkem sestanejo in začnejo s pripravo načrtov za prireditev v letu 2012. V imenu Etnografskega društva Markovci je navzoče na sprejemu pozdravil predsednik Marjan Bezjak, v imenu Moškega pevskega zbora Markovci pa predsednik Franc Visenjak. Govorniki so se strinjali, da je markovski fašenk res edinstvena prireditev in se bo na tem Nagovor župana
Udeleženci sprejema
Leto/12, številka/2, marec2011
V marčevski izdaji Lista iz Markovcev nam jo je zagodel tiskarski škrat. Na ni, kjer smo predstavljali letošnji fašenk in pustne skupine iz naše občine, nehote spregledali, da med skupinami manjka Srednjeveška gostilna Borovci. Za napako se opravičujemo in v spomin na norčave pustne dni objavljamo tale foto utrinek.
stra-smo
13
[Sil1 Í7, I.VÍA LUCO V C íí V
Prireditev ob dnevu šole
V sredo, 20. aprila, je naša šola spet slavila - s prireditvijo ob dnevu šole. Prireditev so si poleg množice staršev ogledali še številni povabljeni gostje.
Že pred prireditvijo je bila v avli predmetne stopnje otvoritev razstave našega bivšega ravnatelja - slikarja, Jožeta Foltina. Razstava, v kateri nas na zanimiv način osvaja predvsem tradicionalni pustni lik, korant, je še vedno na ogled. Na prireditvi smo, tokrat že tretje leto zapored, podelili Markeca za posebne dosežke, ki si ga je letos prislužila učenka devetega razreda - Taja Žnidarič. Idejni vodja letošnje prireditve je bil Jurij Cvitanič, kot vedno, pa je tudi tokrat sodelovala skoraj »cela šola«. Ker gre za »šolski rojstni dan«, smo se tudi pokazali po šolsko; predstavili smo en šolski
dan. Učenci so se s »pravim avtobusom« pripeljali na kraj dogodka in začeli s poukom, ki so ga prekinjale vesele dogodivščine iz odmorov - malica, zaljubljeni dialogi, ples v telovadnici ... Nastopali so skoraj vsi učenci, nekateri v pevskem zboru, drugi pa pri različnih učnih urah, ki smo jih predstavili. Najprej je bila na urniku »mati učenosti«, slovenščina, nato pa so sledile še geografija, telesna vzgoja, angleščina, matematika, biologija in kemija. Pri vsakem od predmetov je šlo malo za šalo, malo pa tudi zares, saj se mogoče kaki pripetljaji, ki smo jih prikazali, včasih resnično zgodijo. Upamo, da ste nas z veseljem gledali in poslušali. Pa drugo leto spet.
Vida Vajda
V počastitev Dneva šole so odprli razstavo likovnih del nekdanjega ravnatelja Jožeta Foltina.
Foto: MZ
Avstralski kenguruji
Šolski band je zaigral legendarno pesem Čas skupine Dan D.
Dan vrtca Markovci
Dan vrtca je dan, ko smo vsi ponosni, da smo del te skupnosti. To je dan, ko vsi čutimo, da smo složni, ko vsak posebej prispeva delček sebe.
Idejo za letošnji projekt sva s pomočnico podali že septembra. Vse zaposlene vedno stremimo k temu, da bi bilo otrokom zanimivo, da bi uživali v tej predstavi. Vsi zaposleni v vrtcu in šoli složno pomagamo, da se ideja uresniči. Otroci so se ustvarjalno pripravljali za nastop pod budnim vodenjem svojih vzgojiteljic. Pri izvedbi je zelo pomembno sodelovanje s šolo, kajti v slogi je moč, in to smo tudi dokazali. Iskrena hvala vsem staršem, ki so maksimalno pristopili k izvedbi našega projekta.
Letos so se otroci predstavili z modno revijo. Vsi otroci so bili manekeni, najmlajši Palčki so predstavili oblačila za razgibavanje. Zvezdice so predstavile modno
revijo klobukov, Balončki oblačila za mrzle dni, Lumpiji pa oblačila za poletje. Smeškoti so nam prikazali najnovejšo modo za deževne dni, Sončki pa oblačila za svečane priložnosti. Vsi otroci od najmanjšega do največjega so bili aktivni in ustvarjalni. Vezni tekst smo zaupali sproščeni in komunikativni voditeljici Maji Čuš (starost 5 let) in Da-nielu Raušlu, ki sta zelo odgovorno in vestno izpeljala prireditev. Uspešno smo se predstavili tudi z zborč-kom pod vodstvom Polone Strelec - Čuš. Letos so se s svojimi pevskimi sposobnostmi predstavile tudi zaposlene vrtca Markovci in slišalo se je čarobno. Vsak posebej je dokazal, da zmoremo veliko in to smo lahko videli in slišali na naši prireditvi. Nasmejani obrazi otrok, staršev ter zaposlenih so povedali vse.
Martina Majcenovič
Japonske gejše
Na srečanju raziskovalcev
Zaradi pomembnosti fašenka v naših krajih smo se tri učenke, Tamara Galun, Eva Vidovič in Taja Žnidarič, odločile za primerjavo in podrobno raziskavo našega fašenka z drugimi - s fašenki v Belgiji, Angliji, Nemčiji in Ameriki. Raziskovalna naloga je nosila naslov ''Fašensko po Evropi in drugod po svetu". Pri raziskavi smo se naučile mnogo o tradicijah drugod, nekaj novega pa smo ugotovile tudi o naši tradiciji.
Raziskovalna naloga je nastala zaradi natečaja ZRS Bistra Ptuj. Tam smo na srečanju mladih raziskovalcev v soboto, 2. aprila, imele tudi predstavitev. Z raziskovalno nalogo smo se ukvarjale celo leto in tako je ob koncu obsegala
kar 50 strani. Raziskovale pa nismo le prek literature ali internetnih virov, ampak smo zraven vsega preko projekta Comenius obiskale še Belgijo in malo poklepetale z našimi starejšimi občani. Tako smo z našo fašensko obarvano nalogo na natečaju dosegle bronasto priznanje. Za podporo se zahvaljujemo predvsem našima mentoricama, Vidi Vajda in Doroteji Kostanjevec, ter ostalim, ki so nam pomagali pri nastanku: Gregorju Zmazku, županu občine Markovci, Milanu Gabrovcu, duhovniku župnije sv. Marka, Janezu Maučecu, knjižničarju, Milovanu Miluniču, in Draganu Mikši.
Eva Vidovič
14
Leto/12, številka/2, marec2011
Evropska vas 2011
Na predstavitvi projekta v Mariboru
Tekmovanje Moja cvetoča gredica
Foto: OS Markovci
Udeleženci natečaja...
Tudi letos smo sodelovali na nagradnem natečaju Moja cvetoča gredica, ki ga v Vrhniki organizira klub Gaia. Deset mladih vrtnarjev iz 8. a razreda, ki so lani prav na tem natečaju zmagali, je ponovno ustvarilo izjemno lepo cvetočo gredico, ki je predstavljala štiri letne čase. Tudi tokrat so dosegli tretje mesto, ni pa odveč pripomniti, da se je prav pri njihovi gredici ustavilo največ obiskovalcev, saj je s čudovitim barvnim cvetjem, ki so nam ga prijazno podarili v cvetličarni Rožmarin v Bukovcih, in izvirnimi podrobnostmi resnično pritegnila poglede mnogih.
Sonja Pavlenič
V	■ÜÜ
Foto: OS Markovci
.. in njihov izdelek - cvetoča greda
Zaključni koncert pevskih zborov
Vsaka pot ima svoj začetek in konec. Naša pevska pot se je začela, ko smo kot novinci v drugem razredu vstopili v otroški pevski zbor.
Le kdo se ne spomni pesmi Marko skače, ki smo jo zapeli, da bi učiteljica videla ali imamo tisto - kar je najbolj pomembno - posluh? Le kdo se ne spomni raznih pesmi, ki so nam na vsaki vaji pričarale nasmeh na obraz in naredile opevanje bolj zabavno? Le kdo se ne spomni "časti", ki je doletela vsakega, ki je smel stati stopničko više od drugih ali pa enostavno vseh uric, ki smo jih skupaj preživeli kot ena "majhna" družinica ... Vsako leto je bilo težko gledati slovo drugih pevcev, letos pa je bilo slovo, za vsakega od nas, še težje. Naš dan D za slovo je nastopil, tako kot vsako leto, v začetku maja. Na koncertu, na katerem so se predstavili Pevski zbor vrtec, Glasbene urice in Otroški ter Mladinski pevski zbor, smo zapeli našo poslovilno pesem Odhajamo z vetrom v laseh, na katero smo se pripravljali, seveda na skrivaj, že do-
ber mesec, s pomočjo učitelja Gregorja Zmazka. S solzami v očeh smo na ta dan za vselej končali osnovnošolsko poglavje v življenju in se odpravili po nadaljnji poti, ki bo razdrla naše sedanje prijateljske vezi in nam prinesla nove - dobre, prav tako pa tudi žalostne trenutke. Ne glede na vse, se bomo vedno lahko spominjali dragocenega časa, ki smo ga preživeli skupaj. Za vedno bodo ostali spomini, na katere bomo rade volje pomislili, tudi takrat ko bo na naši glavi že sivel kak las. Spominjali se bomo vseh trenutkov; tistih "starih", ko smo vsi skupaj sedeli v krogu za velikim lesenim klavirjem, trenutkov, ko nas je "premagal" smeh, trenutkov, ko smo zjutraj skakali po učilnici, v upanju, da se malo prebudimo ... Spominjali se bomo vsega, pa naj so to tudi tisti manj veseli trenutki - še zmeraj bodo ostali trenutki, ki smo jih preživeli skupaj.
Eva Vidovič, 9. a
I, I.O
Tudi v letošnjem šolskem letu smo sodelovali pri projektu Evropska vas, ki vsako leto poteka pod okriljem Evropske hiše Maribor. Vsaka izmed sodelujočih šol tako vse leto podrobneje spozna eno od držav članic. Na naši šoli smo tokrat spoznavali Bolgarijo in ob tem zelo uživali. Pripravili smo veliko materiala, naučili smo se pesmi in plesa, pozabili pa nismo niti na kulinarične dobrote. Na pomoč so nam priskočili na
(7 I.YÍA UKÜ V/C i1','/
bolgarski ambasadi v Ljubljani. Projekt smo zaključili 10. maja, ko smo se v Mariboru na Glavnem trgu udeležili predstavitve držav. Vsi sodelujoči smo po svojih močeh uredili svoje stojnice, ki so privabile zelo veliko obiskovalcev, še zanimivejši pa so bili seveda nastopi. K dobremu vzdušju in prijetnejši predstavitvi sta pripomogla tudi lep sončen dan in obilica zagnanosti ter dobre volje.
Sonja Pavlenič
Foto: OS Markovci
Foto: OS Markovci
Naša stojnica
Izlet v Pariz
V marcu smo v okviru dodatne ponudbe, ki jo ponuja šola, organizirali izlet v Pariz, ki so se ga udeležila tri dekleta iz 9. razreda.
Pariz nas je očaral že takoj ob prihodu. V štirih sončnih dneh nam je uspelo pogledati kar nekaj znamenitosti in zanimivih predelov. Najprej smo čisto pravi večerni pariški utrip doživeli v latinski četrti, kjer se življenje umiri šele v zgodnjih jutranjih urah. V naslednjih dneh so nas očarale še široke Elizejske poljane, impresivna cerkev Notre Dame s čudovitimi vitraži, ogromni muzej Louvre s številnimi umetninami in zgodovinskimi najdbami, v katerem nam je s skrivnostnim pogledom sledila sama Mona Lisa. Videli smo tudi Aleksandrov most, Pont Neuf, Conciergerie, prekrasno belo cerkev Sacre Coeur, do katere smo se morali povzpeti po strmih stopnicah, razvpiti Moulin Rouge, boemski Montmartre s številnimi umetniki in seveda nepogrešljivi Eifflov stolp. Poleg razgleda z njega nam je dih jemalo tudi 688 stopnic, ki smo jih prehodili do vrha. Prečudovit pogled, ki se nam je ponudil z vrha stolpa, smo si resnično zaslužili.
Poseben dogodek na našem štiridnevnem izletu pa je bil obisk Palais de la Decouverte (Palače raziskovanj), kjer smo se kot prva skupina iz Slovenije udeležili dveh naravoslovnih delavnic. Posebej za nas so prvič organizirali predavanja v angleškem jeziku. Po napornih učnih urah smo si privoščili še obilo zabave in sprostitve v Disneylandu. Uživali smo z Mickey Miško in ostalimi pravljičnimi junaki.
Čas v Parizu je minil kar prehitro, a ostale so fotografije in prelepi spomini ...	Sonja Pavlenič
Foto: arhiv
Učenke OŠ Markovci v Parizu
Leto/12, številka/2, marec2011
15
[ST V/, i.VÍA [(KO VC íí V
I
osnovne šole Markovci
Moje počitnice
Med počitnicami sem se zelo lepo imela. A kar je lepo, hitro mine. Tako je bilo tudi v počitnicah.
V	ponedeljek, 25. aprila, je bil prvi dan počitnic. Bil je velikonočni ponedeljek, zato smo bili še vsi v velikonočnem vzdušju. Dopoldan smo se s kolesi malo peljali okrog. Jaz sem bila sicer z rolerji. Popoldan smo iz testa izdelovali ptičke, zajčke, kite in podobno. Šli smo na obisk, zvečer pa na koncert.
Naslednji dan, torej v torek, 26. aprila, smo zjutraj šli na cepljenje. Po cepljenju smo v našo novo hišo vstavili okna.
V	sredo sem si dopoldne vzela čas za šolo. Popoldan smo sadili in sejali paradižnik, kumarice, bučke in še kaj. Pri tem opravilu smo kar hiteli, saj je vedno bolj deževalo.
V	celotnih počitnicah mi je bil najbolj všeč četrtek, 28. april. Da bi kar se da lepo preživeli 10. obletnico atijeve in mamine poroke, smo se odpravili v Volčji potok. Sprva nismo vedeli kam, zato smo malo zašli. To pa smo zaradi vseh drugih zanimivostih pozabili. V začetku so nam dali zemljevid in kartončke, na katere smo morali odtisniti vse žige, ki so bili skriti po vsej progi. In odpravili smo se. Zelo smo se zabavali ob pogledu na dinozavre. Občudovali pa smo tudi vse vrste tulipanov. Ogledali smo si tudi nekaj vrtov. Tistega, ki nam je bil najbolj všeč, smo označili na listku in listek oddali. Po dolgi hoji smo prišli do
gozda, kjer so imeli kipe praljudi in pra-živali. Tam smo videli jamske medvede, mamuta in neke čudne zveri. Videli smo tudi malega pritlikavega slončka, slona s ploščatimi okli (tega so na svetu našli le enega). Zelo smešna mi je bila tako imenovana strašna zver, ki po videzu ni bila prav nič strašna, bila pa je rastlinojeda. In končno smo našli prvi žig. Malo za njim smo našli tudi drugega. Ugotovili smo, da so vsi žigi zelo blizu skupaj. Po malici in počitku smo našli tudi ostale žige in se veseli malo poigrali na igralih ter se počasi odpravili domov. Po poti smo se ustavili na pici. Ko smo prišli domov, smo utrujeni popadali v postelje. Naslednji dan, v petek, 29. aprila, sem dopoldan gledala poroko Kate in princa Williama, popoldan pa smo odšli k novi hiši ter tam preživeli ostanek dneva.
V	soboto sem se posvetila igranju flavte in kar nisem mogla nehati igrati. Popoldan smo odšli na rojstni dan k bratrancu. Tam smo se lepo imeli. Zunaj smo se igrali, dokler nas dež ni pregnal.
V	nedeljo sem si po dolgotrajni maši ogledala srednjeveško tržnico in tabor. Popoldan smo odšli na obisk k sestričnama.
V	ponedeljek, 2. maja, sem se dopoldan zabavala in zelo veliko smejala. Popoldan smo odšli k novi hiši, kjer smo se igrali.
In tako so počitnice hitro, vendar lepo in zanimivo odletele mimo.
Špela Vrtačnik, 6. b
BIH smo na pohodu

V četrtek, 24. marca, smo imeli športni dan. Učenci smo se zbrali v garderobi, kjer smo dobili sendviče, vodo ter jabolko. Začeli smo s pohodom. Šli smo mimo cerkve, gasilskega doma, potem pa po cesti vse do prvega lesenega mostu. Prečkali smo ga in naprej hodili po nasipu. Zraven nas so šli učitelj Primož ter učiteljici Darja in Zvonka. Hodili smo po nasipu med reko Dravo in potokom Rogoznica. Po poti, po kateri smo hodili, smo videli race mlakarice, pikapolonice, metulje, čebele in čmrlje. Šli smo mimo Kinološkega društva Ptuj. Hodila sem v paru z Dorotejo. Ko smo končno prispeli do Rance, smo imeli malico. Malicali smo sendvič in se odžejali z vodo. Čez nekaj časa smo se lahko posladkali z bonboni in čipsom. Na Ranci mi je bilo zelo všeč, saj je bil zelo lep dan in svež zrak. Tam se nam je pridružila še psička Lina. Njena lastnica je bila učiteljica Zvonka. Kmalu smo se začeli vračati v Markovce. Nazaj sem bila par z Ano. Ko sva hodili ob nasipu, sva videli igrišče v Zabovcih. Tam so bili tudi prvi in drugi razredi, zato sta se učitelj Primož in učiteljica Darja odločila, da gremo tja tudi mi. Lahko smo se zibali, nabirali zvončke, igrali nogomet ter odbojko. Kmalu smo se vrnili nazaj do šole. Tam sem počakala še kakšne pol ure in pripeljal je avtobus. Tega dneva ne bom pozabila, saj je bil zabaven.
Anja Lenart, 4. a
Rokometaši na državno tekmovanje
OŠ Markovci že tretje leto sodeluje v projektu Rokomet - moja igra. Letošnje šolsko leto tekmujejo letniki
2000 in mlajši. Treninga se udeležuje od 15 do 20 otrok.
Delo je bilo skozi leto naporno, vendar v
Foto: OS Markovci
Rokometaši OŠ Markovci
Poustvarjanje, dramilo
Se pritožuješ in obžaluješ, ker osnovno šolo obiskuješ. Če ti je všeč ali ne, moraš učiti se.
Se s prijatelji veseliš, kdaj pa kdaj kakšno norijo narediš in se ves dan smejiš.
Imaš na izbiro mnogo stvari, le ustvarjaj in ne pozabi, veliko stvari lahko ohraniš v svoji glavi.
Staša Meglic, 9. b
Zjutraj smo se pripravili na športni dan. Zbrali smo se v garderobi ter odšli. Zraven je šla tudi pedagoginja Zvonka. Sprva smo hodili po cesti, nato pa po nasipu. Hodili smo med Ptujskim jezerom ter potokom Rogoznico. Ko smo šli po nasipu, smo v Rogoznici videli race mlakarice. Videli smo tudi, kako se Grajena izliva v Rogoznico ob Kinološkem društvu Ptuj. Med potjo smo srečali tudi druge pohodnike. Ko smo prispeli na Ranco, smo pojedli malico. Gledali smo jadrnice in ladje. Ob vračanju se nam je pridružila psička Lina. Našel sem bleščeč kamen, ki sem ga ohranil za spomin. V Zabovcih smo odšli na igrišče. Tam so bili tudi 1. in 2. razredi. Igrali smo nogomet, badminton, košarko. Nekateri so se zibali. Jaz sem igral nogomet, ker mi je to najbolj priljubljen šport. Nato smo se vrnili v šolo. Pripeljal je avtobus in odšli smo domov. Doma sem povedal, da sem se imel zelo lepo. Ta pohod mi je bil zelo všeč.
Matija Fišinger, 4. a
veselje vseh, saj so rezultati pokazali le najboljše. Sezona je bila več kot odlična. RK Drava je izvedel kar pet turnirjev na različnih šolah. Sodelovalo je pet osnovnih šol (Mladika, Olga Meglič, Markovci, Ljudski vrt in Majšperk). Skoraj vsaka izmed sodelujočih šol je imela po dve ekipi.
Letošnja sezona je bila še posebej odlična za Oš Markovci, ki je zasedla 1. mesto na področnem tekmovanju v mini rokometu. Brez izgubljene tekme na vseh petih turnirjih se je tako uvrstila na državno prvenstvo. Ekipo so sestavljali: Timotej Zemljarič, Patrik Vidovič, Tilen Forštnarič, Primož Vincek, Niko Veršič, Niko Drevenšek, Nejc Verlak, Alen Jur-gec, Blaž Brlek, Uroš Amon, Miha Kokot, Miha Bezjak, Niko Ljubec in Uroš Težak s trenerko Marjeto Malek, profesorico športne vzgoje. Na zadnjem turnirju so tudi imenovali najboljšega igralca, ki je postal Tilen Forštnarič iz OŠ Markovci. Zdaj bomo z vso močjo trenirali naprej, saj nas konec maja čaka državno tekmovanje. Vsem malim rokometašem čestitam za borbeno igro in fair play.
Marjeta Malek
Sonce se je zbudilo
Sonce se je že zbudilo, žarke na zemljo spustilo, trobentice prebudilo.
Tudi ptički so zažvrgoleli
in pesmico zapeli. Sonce skozi okno se smeji, tudi meni na obrazu smeh zažari!
Amalija Mlinarič, 5. a
Pesem o pomladi
Zvončki že zvonijo, ptički pojo, trobentice dišijo in rožice cveto.
Pomlad je le prišla, nam vesele dni pričarala.
Končno bo toplo, še v šoli bolj veselo bo.
Prava norišnica se nam godi, saj vsi hitimo, da za materinski dan kaj naredimo, da ničesar ne pozabimo ter se ob tem smejimo in neizmerno veselimo. Tea Korošec, 5. a
Dišeča pomlad
Vse že dehti in diši, povrh se še sonce smeji.
Cvetje se prebuja, zima nam je že tuja,
ptički žvrgolijo in zvončke prebudijo.
Pomlad je čudovita in ljubezen je nekje v tvojem srcu skrita.
Diši kot neka pita, s sončnim prelivom polita.
Zvončki cingljajo, trobentice trobljajo, pomlad je že tu. Juhuhu.
Eva Vajda, 5. a
Devetošolcu v poduk
Devetošolec, tvoja glava je polna, le tega ne pozabi ter jo vedno uporabi. Čeprav v šolo ne hodiš rad, pozabi na to, saj koristi zelo. Znanju nikoli ne reci ne, saj ti vedno služilo je. Znanje največje bogastvo je, njega ukrasti ti ne more nihče.
Teja Črnivec, 9. a
16
Leto/12, številka/2, marec2011
Za našo varnost grel
Družinska ura Avto moto zveze Slovenije
Udeležba v cestnem prometu je danes nekaj, česar ne moremo izbirati, smo namreč vozniki, kolesarji, potniki in pešci. Vsi si želimo biti varni udeleženci cestnega prometa in zato želimo večjo varnost na naših cestah.
Cilje bomo dosegli skupaj. Ena izmed teh poti je tudi družinska ura varne vožnje. Avto moto društvo Markovci je v sodelovanju z AMZS pripravilo družinsko uro varne vožnje v soboto, 7. maja, na igrišču osnovne šole Markovci. Šola
Foto: MZ
Simulator vožnje z motorjem je pritegnil veliko pozornosti.
je imela delovni dan, zato so zraven učencev bili povabljeni tudi starši. Izkušeni inštruktorji so predstavili svoj program. Vzgoja najmlajših v prometu se prične že v vrtcu. Izkušnje v prometu otroci pridobijo od staršev. S simulatorjem vožnje z motorjem so otroci in odrasli spoznavali različna prometna okolja in številne nevarne situacije med vožnjo.
Simulator voznika navaja, da uspešno premaguje razne pasti na cesti. Na simulatorju vožnje smo lahko tudi preizkusili lasten reakcijski čas, ki smo ga z inštruktorjem analizirali. Alkohol, droge in ostale prepovedane psihoaktivne snovi spreminjajo naše ravnanje v prometu. Posledice so večinoma katastrofalne. Ob pomoči posebnih očal smo lahko spoznali, ka-
Predstavitev AMZS na uri varne vožnje v Markovcih_
kšne so spremenjene psihofizične sposobnosti voznika. Mladi so lahko spoznali, da cesta ni dirkališče in igrišče. Na vseh teh preizkusih so učenci, učitelji in starši dobili zelo koristne napotke. Prometna varnost v občini je zelo pomemben dejavnik in zato mora biti skrb vseh odgovornih.
Martin Zamuda
Mladi kolesarji so tekmovali
Avto moto zveza Slovenije (AMZS) je razpisala izbirno tekmovanje za ekipe mladih kolesarjev, ki se bodo udeležili 26. FIA Evropskega prometnega izobraževalnega tekmovanja od 16. do 19. septembra.
To izbirno tekmovanje je bilo izvedeno v sredo, 11. maja, v Ljubljani. Ekipa je štela šest članov - tri dečke in tri deklice. Tekmovalno ekipo osnovne šole Markovci so sestavljali Sanela Bezjak, Amalija Mlina-rič, Nuša Bračič, Niko Veršič, Alen Bratuša
in Žan Tinko. V zgodnjih jutranjih urah smo se z ekipo učencev, mentorjem Gregorjem Zmazkom in predsednikom AMD Markovci odpeljali v Ljubljano. Po prihodu so se vse ekipe seznanile s potekom tekmovanja in prejele štartne številke.
Foto: Martin Zamuda
Veselje ob razglasitvi rezultatov
Kaj veš o prometu?
V petek, 15., in v torek, 19. aprila, smo na šoli izvedli šolsko prometno tekmovanje v znanju prometnih pravil ter kolesarskih spretnosti na poligonu.
Iz rezultatov, ki smo jih dobili, smo sestavili ekipo učencev od 6. do 9. razreda za udeležbo na medobčinskem tekmovanju. Ekipo OŠ Markovci so sestavljali Alen Bratuša, Žan Tinko, Tadej Pihler in Tadej Kostanjevec.
Letos že 13. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu za učence osnovnih in dijake srednjih šol je potekalo v soboto, 14. maja 2011, na površinah podružnične šole Trnovska vas. Tekmovanje za učence s kolesi je obsegalo testiranje o cestno-prometnih predpisih, spretnostno vožnjo na poligonu in ocenjevalno vožnjo na
prometnih površinah - ulično vožnjo. Naši učenci so svojo nalogo opravili zelo dobro. Izmed približno 16 šolskih ekip je naša skupina osvojila skupno (ekipno) 3. mesto. Med samim tekmovanjem je bil Tadej Pihler tudi na pragu vrhunske posamične uvrstitve. Na koncu mu je zmanjkalo le kanček sreče pri ulični vožnji, ki ga je nato postavila na končno 13. mesto. Tudi ostali trije tekmovalci so se odlično odrezali, saj so se vsi uvrstili med prvih 40 od skupno približno 80 tekmovalcev. Čestitamo!
Hkrati bi se rad zahvalil Tadeju Kostan-jevcu, ki je zadnja štiri leta osnovne šole vneto sodeloval na medobčinskih tekmovanjih, dosegal zelo dobre rezultate (vsako leto boljše) in seveda prav tako
prispeval velik delež k letošnjemu ekipnemu dosežku. Z ostalimi tremi učenci tekmovalci pa imamo sedaj eno leto časa, da izpilimo znanje in spretnosti pri vožnji s kolesom, pripravimo še enega
Teoretični del tečaja so opravili na sedežu AMZS Slovenije. Nato smo se odpeljali na Prešernov trg, kjer smo se udeležili otvoritve »Desetletje za večjo varnost v prometu 2011 - 2020«. Na otvoritvi so bili prisotni predsednik države dr. Danilo Turk in ministri za promet, notranje zadeve, zdravstvo, župan mestne občine Ljubljana, Zoran Jankovič, predstavniki AMZS in nekaj poslancev državnega zbora. Želja vseh govornikov je bila, da bi se v naslednjih letih prepolovilo število smrtnih žrtev prometnih nesreč. Želja je doseči nič mrtvih v prometnih nesrečah. Po tej otvoritvi so mladi kolesarji opravili še praktični del vožnje s kolesi na poligonu. Ekipa mladih kolesarjev iz OŠ Mar-kovci se je dobro uvrstila. Po končanem tekmovanju in razglasitvi rezultatov smo se odpeljali na sedež AMZS, kjer sta nas čakala dobro kosilo in sladica. Polni novih doživetij in spoznanj smo se odpravili na pot proti domu. Hvala vodstvu šole in mentorju Gregorju Zmazku za čas, ki so ga vložili v mlade tekmovalce, ki se bodo z veseljem spominjali lepih trenutkov. Starši naj bodo kot vozniki dober vzgled svojim otrokom. Posebej, ko se vozijo skupaj, naj bodo na cesti strpni in obzirni.
Martin Zamuda
mlajšega učenca, ki se nam bo pridružil, in se nadejamo še boljše uvrstitve v naslednjem letu. Mogoče pa bo sreča takrat na naši strani.
Gregor Zmazek
Leto 12, številka3, maj2Ö11
17
Šport
Predsednik ŠD Stojnci je zapisal ...
Meseca avgusta 2010 smo se v Športnem društvu (ŠD) Stojnci zbrali na izrednem občnem zboru, ko so me potrdili kot predsednika društva. S tem mi je bila zaupana odgovorna naloga, vodenje društva z dolgoletno tradicijo, in verjamem, da bomo kljub težavam, s katerimi se srečujemo zaradi splošnega stanja v gospodarstvu, skupaj peljali tradicijo društva še naprej. Priznati moramo, da tudi v preteklosti ni bilo enostavno in da je bilo potrebno veliko volje in truda upravnega odbora društva na eni strani ter sponzorjev in donatorjev društva na drugi, da smo v Stojncih uspeli zagotoviti pogoje za izvajanje športnih dejavnostih na nivoju, ki nam ga zavida marsikdo. Zatorej tarnanje nad trenutnim stanjem v gospodarstvu in družbi nasploh ne bo pomagalo, ampak bo treba še bolj zavihati rokave in poiskati še tiste najmanjše rezerve in možnosti optimizacije delovanja društva, sploh če želimo nadaljevati s tekmovanjem v državnem rangu. Sicer se je v letu 2010 upravni odbor društva sestal na 10 rednih sestankih, kjer je prvenstveno reševal sprotno problematiko, disciplinska komisija pa ni obravnavala nobenega primera.
Foto: arhiv
Miran Kolarič, predsednik ŠD Stojnci_
Temeljne aktivnosti upravnega odbora v letu 2010 lahko povzamemo v sledečih sklopih:
Prireditve: v ta okvir štejemo organizacijo dveh občnih zborov (rednega in izrednega), organizacijo tradicionalnega nogometnega turnirja, še posebej pa bi izpostavil organizacijo mednarodnih kvalifikacijskih tekem ženskih reprezentanc za evropsko prvenstvo. Na tem me-
stu se lahko pohvalimo, da smo za organizacijo bili deležni številnih pohval. Prav zato še gre enkrat zahvala z moje strani vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji, še posebej pa Andreju Lešniku, ki se je pri celotnem projektu najbolj angažiral.
Infrastruktura: na področju infrastrukture je treba izpostaviti postavitev ograje vzdolž brežine reke Drave - na tem mestu zahvala Silvu Fošnariču, obnovili pa smo tudi oplesk v vseh slačilnicah in dokončali dela v prostoru, kjer je pralnica. Ob tem so bila izvajana redna vzdrževalna dela na vadbenih površinah in dovoznih poteh.
V pristojnosti odbora za finance je bilo zagotavljanje potrebnih sredstev za delovanje društva.
Hvala vsem, ki s svojimi prispevki kakorkoli pripomorejo k delovanju društva, v prvi vrsti pa seveda glavnima donatorje-ma - Občini Markovci in podjetju Špedicija Goja d.o.o..
Ker pa uspešno delovanje društva zahteva pomoč širšega kroga ljudi, ne zgolj članov upravnega odbora, se zahvaljujem vsem, ki pomagate v okviru svojih zmožnosti pri organizaciji prireditev in ligaškega tekmovanja ter različnih vzdr-
ževalnih delih, deljenju koledarjev itd. Investicijski plan za prihodnji dve leti smo predložili Občini Markovci ob pripravi proračunov za leti 2011 in 2012. V načrtu imamo dokončanje ograje okrog pomožnega igrišča ter ureditev razsvetljave na pomožnem igrišču, izkop studenca - vrtine za namakalni sistem in razširitev namakalnega sistema na dodatno vadbeno površino. Prav tako imamo v načrtu preplastitev igralne površine na igrišču z umetno travo, sanacijo škode na gostinskem objektu zaradi poplave v jeseni 2010 ter redno vzdrževanje objektov in vadbenih površin. Ker pa delovanje društva ne sme biti samo sebi v namen, je naše osnovno poslanstvo, da mladim in tudi starejšim zagotavljamo pogoje za udejstvovanje v športnih aktivnosti. Na drugi strani pa je naša dolžnost, da v še večji meri spodbudimo zanimanje širše javnosti za dogajanje v Športnem parku Stojnci. Ob tem bom ponovno izrazil tudi željo in hkrati pričakovanje, da se bo utrdilo sodelovanje med Športnim društvom in vaščani Stojncev, saj imamo očitno oboji željo po tesnejšem sodelovanju, le pot je treba najti.
Miran Kolarič
Turnir v nogometu U8, U10 in U12
Rezultati turnirja U8, U10 in U12
MESTO	EKIPA U8
1.	BUKOVCI
2.	STOJNCI 2
3.	STOJNCI 1
MESTO	EKIPA U10
1.	STOJNCI
2.	MARKOVCI
3.	BUKOVCI
MESTO	EKIPA U12
1.	STOJNCI 1
2.	STOJNCI 2
3.	MARKOVCI
4.	BUKOVCI
Ekipa občinarjev na čelu z županom Milanom Gabrovcem se je pomerila z ekipo podjetnikov.
V sklopu športnih dogodkov občinskega praznika občine Markovci se je v četrtek, 5. maja, v športnem parku Stojnci zbralo zavidljivo število mladih nogometašev in njihovih staršev ter navijačev. Turnirja, ki je bil organiziran, so se udeležile vse najmlajše nogometne ekipe do 12. leta starosti. Po vseh odigranih tekmah sta sledila podelitev pokalov ter prijetno druženje izven zelenic. Kot je že v navadi, je bilo tudi tokrat poskrbljeno, da mladi nogometaši niso ostali lačni in žejni. Za zaključek sončnega dneva je poskrbel župan Milan Gabrovec, ki se je s svojo ekipo občinskih sodelavcev pomeril proti ekipi podjetnikov iz občine Markovci. Tekmo so odigrali na umetni travi, na kateri so več nogometnega znanja pokazali podjetniki. S tem se je v mraku in siju reflektorjev zaključil nogometni dan občine Markovci.
Damjan Zupanič
Foto: JB
Roto: JB
NK Markovci
PODJETNIKI!
Predstavitev svojo ponudbo - oglašujte v Listu iz Markovcev - zelo ugodne cene oglasnega prostora.
Več informacij: Aljoša Koren (040 266 075) Mojca Zemljarič (031 781 514)
CENIK OGLASNEGA PROSTORA	
- zadnja stran ovitka	250,00 EUR
- 1/1 notranja stran	180,00 EUR
- 2/3 notranje strani	110,00 EUR
- 1/2 notranje strani	80,00 EUR
- 1/3 notranje strani	60,00 EUR
- 1/4 notranje strani	40,00 EUR
- vizitka	20,00 EUR
Roto: JB
NK Bukovci
18
Leto/12, številka/2, marec2011
Lö
(7, iM/VUKOVCir/
Alenka na evropskem in svetovnem prvenstvu
V mesecu marcu se je v Motelu Čarda v Nemčavcih pri Murski Soboti igralo 9. državno prvenstvo v elektronskem pikadu pod okriljem Pikado zveze Slovenije.
Pikada pa tokrat ne predstavljamo, kar tako ... V ekipi, ki je osvojila naslov državnih prvakinj, namreč tekmuje naša občanka Alenka Kukovec. Pred odhodom na evropsko in svetovno prvenstvo (oboje namreč poteka hkrati) v elektronskem pikadu, ki bo v Španiji, smo jo povabili k pogovoru.
Alenka Kukovec stanuje v Bukovcih in je diplomirana socialna delavka. Želja po znanju jo je pripeljala do pedagoške fakultete, kjer je svoje znanje izpopolnila še s pedagoškimi in andragoškimi izpiti. Kot pravi, ji delo z mladimi daje energijo, zato bi rada svoje izobraževanje nadaljevala na magistrskem študiju na pedagoški fakulteti. Je velika ljubiteljica živali ter različnih športov, tako zimskih kot poletnih.
Alenka, prihajate iz krajev, kjer pikado kot vrhunski šport ni tako razvit. Poznamo le pikado kot avtomat v vaških gostilnah ali na stenah po domovih ... Kdo vas je navdušil za igranje? Zakaj ravno pikado? Alenka K.: »Če bi me nekdo pred petimi leti vprašal o pikadu, bi verjetno odgovorila kot večina tistih, ki tega športa ne poznajo. Prva asociacija bi mi pa bila verjetno tudi gostilna. Začela sem kot navijačica prijateljev, ki so pikado igrali v ptujski ligi. Navijaški duh nas je pripeljal do tega, da je takratna ustanoviteljica naše ekipe, Martina Herga, dala pobudo, ki je »navijačice« nismo mogle zavreči. No, in tako se je začelo. Že prvo leto smo s tedanjo ekipo Divjih mačk dosegle 3. mesto na državnem prvenstvu v Mariboru v Štuku (2008).
Upam, da bo pikado postal bolj cenjen šport, saj zahteva ogromno treninga, natančnosti, koncentracije ter znanja matematike.«
Kako bi nam kot igralka razložili, kaj sploh je pikado?
Alenka K.: »Nikoli nisem razmišljala o tem, kaj pikado sploh je. Je igra, kjer tekmujeta dva ali več igralcev. Obstaja veliko različnih iger. Za dobro igro je potrebno veliko treninga, dobre volje in želja do igranja le-te.«
Ekipa Vavtar team, Alenka je zgoraj desno.
Če ne bi bili naša občanka, sama sploh ne bi vedela, da obstaja državno tekmovanje v elektronskem pikadu. Je po vašem mnenju tekmovanje dovolj medijsko podprto ali enostavno ni zanimanja za ta šport? Smo preveč podvrženi športom, ki jih srečujemo vsak dan?
Alenka K.: »V Sloveniji imamo veliko odličnih športnikov, ki žanjejo uspehe v svetovnem merilu. Če pogledam rezultate, ki smo jih dosegali slovenski igralci v pikadu, pa je žalostno, da je naš šport tako slabo medijsko podprt. Upam, da bodo dobri rezultati pripomogli k boljši medijski razpoznavnosti in s tem tudi večji podpori sponzorjev in donatorjev.« Igrate elektronski pikado in klasični pikado ... Je kakšna razlika med njima? Alenka K.: »Elektronski pikado je poznam večini ljudi. Je avtomat, ki ti odšteva število, ki si ga dosegel ob metu. Klasični pikado se razlikuje od elektronskega v tem, da ne odšteva sam, ampak
igralci sami, tarča je iz plute, konice pa so na koncu kovinske (tako lahko rečemo, da je tudi malo nevaren šport). Klasični pikado sem začela igrati komaj v letošnji sezoni. Igranje le-tega mi je všeč, saj je bolj umirjen, a s strogimi predpisi oblačenja, reda in discipline.« Ste še vedno članica ekipe Divje mačke iz Grajene? Kje in kako pogosto pa imate treninge? Alenka K.: »Res je, da sem igranje pikada začela kot članica grajenske ekipe Divje mačke. Grajena je moj drugi dom, kjer na vikendu nabiram energijo in najdem svoj mir. V sezoni 2010/11 pa sem dobila povabilo, da igram za ŠD Vavtar. Ime nosimo po enem najboljših slovenskih igralcev pikada, ki se lahko pohvali z rezultati iz evropskih in svetovnih tekmovanj ter je vsekakor nepogrešljiv igralec naše A ekipe in član slovenske reprezentance. Mi, mlajši člani kluba, ga kličemo kar »ata«. Klubske prostore si še urejamo. Vsi upamo, da nam čim prej uspe, saj so naši treningi skorajda nujni po gostilnah ali kar doma pri naši predsednici Rosandi Jelen, kjer je tudi sedež ŠD Vavtar. Velika večina igralcev ima aparat tudi doma. Najboljši treningi pa so zagotovo manjši okoliški turnirji.«
Je bilo na začetku veliko odrekanje in stroškov?
Alenka K.: »Vse je povezano s stroški. Glede na to, da smo na novo ustanovljeno ŠD Vavtar, je pridobivanje sponzorjev in donatorjev zelo težko. Upamo, da si jih bomo z uspehi, ki smo jih dosegli v letošnjem letu, lažje pridobili. Ker je večina stroškov trenutno na naših ramenih, bi bilo naše breme s pomočjo donatorjev nekoliko lažje. Včasih igralci porabimo preveč dragocenega časa za iskanje finančne podpore, ki bi ga bilo boljše porabiti za trening.«
Kaj pa ostala tekmovanja, koliko jih sploh lahko zasledimo v Sloveniji? Alenka K.: »Tekmovanja - rang turnirji
Foto: arhiv
Mednarodna tekma v Stojncih
Po dobro izpeljanih tekmah kvalifikacijskega turnirja deklet U19 za nastop na Evropskem prvenstvu v Italiji 2011, so v Stojncih ponovno imeli čast gostiti mednarodno srečanje. Tokrat
Državna ženska nogometna reprezentanca Slovenije
so se na stojnski zelenici 27. aprila pomerile članice Slovenske nogometne reprezentance in izbrana vrsta deklet iz sosednje Avstrije.
Šlo je za prijateljski dvoboj, ki pa je kljub "prijateljskemu" značaju postregel z resnim nogometom. Prvo polovico polčasa smo spremljali kar izenačeno srečanje, ki se je v glavnem odvijalo na sredini igrišča. Sledilo je nekaj napak v slovenski obrambi in Avstrijke so to s pridom izkoristile ter dve izmed napak kronale z goloma. Izid polčasa je bil
Foto: JB
torej 2:0 za avstrijsko reprezentanco. Po premoru smo lahko videli nekaj resnih poskusov naših deklet, vendar je bila obramba Avstrijk zmeraj na mestu, kar pa ne moremo reči za naša dekleta. Gostje so z mirno igro in natančnimi podajami vedno znova izigrale našo obrambno linijo in še kar trikrat zatresle mrežo do konca srečanja. Končni izid srečanja Slovenija 0 : 5 Avstrija. Da je zanimanje za ženski nogomet tudi v naši občini veliko, pove pogled na tribuno športnega parka Stojnci. Navijači so kljub deževnemu vremenu ostali vse do zadnjega sodnikovega žvižga, zbralo se jih je približno 250. Kljub slabemu vremenu so Stojnča-ni ponovno dobro izpeljali dogodek in pod streho spravili še eno mednarodno tekmo, na katero so zelo ponosni. Brez dvoma si lahko obetamo še več takšnih srečanj na igrišču ob Dravi.
Damjan Zupanič
se odvijajo po vsej Sloveniji v športnih dvoranah, hotelih ter motelih. Je pa veliko manjših turnirjev, ki jih določeni klubi prirejajo v svoji bližnji okolici.« Kje vse ste že nastopali in kakšni so vaši rezultati?
Alenka K.: »Za mano je že kar nekaj nastopov. Udeležila sem se svetovnega prvenstva v Zadru na Hrvaškem 2009, Evropskega prvenstva v Leuckerbadu v Švici 2010, kjer sem v enem izmed turnirjev dosegla 13. mesto, v Subotici v Srbiji 2010 na EDU Ranking turnirju pa 7. mesto. Prav tako sem v letu 2010 sodelovala na več manjših turnirjih (Bar Boško 3. mesto, ZEPS open Splavar 1. mesto, Bar Pika 2. mesto, turnir Trnovska vas 2. mesto ...). Letos, 7. maja, sem zasedla 3. mesto v klasičnem pikadu v Radencih. Tega mesta sem bila zelo vesela, saj je to komaj moj tretji odigran turnir v klasičnem pikadu.«
Na letošnjem državnem ekipnem tekmovanju ste dosegle prvo mesto. Kaj pričakujete na prvenstvu v Španiji? Konkurenca verjetno ni mala? Alenka K.: »V Španiji želimo pokazati čim boljšo igro ter moč volje do igranja tega športa. Konkurenca je zelo huda, to sem videla že na domačih tleh, v tujini pa je še močnejša. Upamo, da bomo z dobro igro pridobili več zaupanja in podpore našemu športu.«
Vsak šport in nastop na tekmovanjih nekaj stane. Kako kot ekipa poskrbite za finance?
Alenka K.: »Pridobivanje financ je najtežji del, s katerim se ŠD ukvarja. Marsikje naletimo na gluha ušesa, kar nam daje občutek odrinjenosti in nespre-jetosti. Volja do igranja tega športa pa nas enostavno prisili v odrekanje v vsakodnevnem življenju, da si omogočimo tekmovanje na različnih tekmah na lastne stroške.«
Kaj pa po prvenstvu? Kakšni so načrti za prihodnost?
Alenka K.: »Čim več dobro odigranih tekem vseh ekip v društvu. Naj nas ljubezen in trdo delo vodita do čim boljših rezultatov. Smo klub, kjer si stojimo ob strani v dobrih in manj dobrih trenutkih. Noben padec nas ne zlomi. Potrudimo se, se bodrimo in kot ekipa postajamo vedno močnejši!
Ne rada govorim preveč o prihodnosti. Vsekakor pa želim, da bom čim več pripomogla k razpoznavnosti tega športa tako v mojem kraju kot drugod. Želja po uspehu in dobrih uvrstitvah na tekmovanjih je pa vedno prisotna. Vedno in povsod hočem biti in ostati le to, kar sem.« Bomo v kratkem lahko tekmovanje zasledili tudi v naši občini? Je kaj zanimanja?
Alenka K.: »V letošnjem letu smo gostili rang turnir v Pacinjah v gasilskem domu. Najem vsakega prostora je velik finančni zalogaj, zato smo iskali alternative najcenejšega najema dvorane. Z veseljem bi pripeljala igralce pikada iz cele Slovenije v naše lepe kraje, če boste le prisluhnili nam in nam pomagali izpeljati katerega izmed rang turnirjev.« Alenka Kukovec se je na evropsko in svetovno prvenstvo, ki bo potekalo v Španiji, odpravila 19. maja. Ne preostane nam drugega, kot da ji zaželimo veliko sreče in mirno roko, pa naj čim bolje zastopa barve naše države ... Seveda enako želimo tudi preostalemu delu ekipe in vsem Slovencem, ki bodo zastopali naše barve. Mirno roko in dober met, pa srečno!
PB
Leto/12, številka/2, marec2011
19
Šport in rekreacija
Prvi pohod po mejah občine Markovci
V času praznovanja 12. praznika občine Markovci in praznovanja Dneva upora proti okupatorju, 27. aprila, smo člani Turističnega društva občine Markovci pripravili prvi pohod po mejah občine Markovci. Ob 9. uri smo se udeleženci pohoda zbrali na dvorišču za zgradbo občine Markovci, se najprej seznanili s potekom pohoda, se na kratko okrepčali, nato pa odpravili na dobrih 12 kilometrov dolgo pot. Pot je vodila do zapornic v Mar-kovcih, nato pa ob Ptujskem jezeru do športnega parka v Zabovce. Približno 60 udeležencev je lahko uživalo ob pogledih na ta neobdelani biser, ki ga imamo na dotiku roke. Naši prijatelji, člani Vaško etnološkega društva Hrovača pri Ribnici, ki so se nam pridružili na tem pohodu, kar niso mogli verjeti, kako lepo je ob jezeru in kako lepo urejeni so naši športni parki po vaseh.
Pot smo nato nadaljevali mimo Mlina Korošec do glavne ceste Ptuj- Borl, kjer so se nam pridružili člani Konjeniškega društva Nova vas, ki so nas osvežili s pijačo
K prireditvam občine Markovci ob 12. občinskem prazniku je svoj delež prispevalo tudi Športno ribiško društvo Markovci, ki je organiziralo ribiško tekmo med vasmi markovske občine. Letos se je tekmovanja udeležilo sedem ekip iz vasi občine Markovci, in sicer: Markovci, Bukovci, Stojnci, Nova vas, Zabovci, Prvenci in Sobetinci. Vsaka ekipa je štela pet tekmovalcev. Tekmovanje se je odvijalo po pravilih ribištva lovi -spusti. Vzdušje je bilo na vrhuncu. Omeniti moram, da je v ekipi vasi Bukovci sodeloval župan Milan Gabrovec in jim priboril 2. mesto. 1. mesto je osvojila ekipa vasi Stojnci, 3.
Foto: arhiv
V ribolovu se je pomeril tudi naš župan Milan Gabrovec.
in pomagali tistim, ki so že malo omagali, predvsem otrokom. Pri križu smo po cesti čez polja odšli do športnega parka Borovci, kjer smo si privoščili zasluženo malico. Zahvaliti se moramo članom Športnega društva Borovci, ki so nam pri ribniku pripravili prostor, kjer smo si privoščili malico iz nahrbtnika in osvežilno pijačo, malo posedeli in uživali v čudoviti naravi in miru, ki vlada ob tem ribniku. Pot nas je ponovno med njivami peljala do glavne ceste Ptuj - Ormož, nato pa skozi gozd do Strelcev in po cesti do Sobetincev. Tu nas je prijazno sprejel predstavnik bio-plinske elektrarne v Sobetincih, ki nam je predstavil način in pomen delovanja bioplinske elektrarne. Vsi navzoči smo bili navdušeni nad urejenostjo in sodobno opremljenostjo objektov ter naprav v tem obratu. Marsikdo od nas si ni mogel predstavljati, kaj se dogaja na tem dvorišču. Hvala tudi predstavniku podjetja in lastnikom, da so si vzeli čas in nas sprejeli. Ker je začelo rahlo deževati, smo pohiteli čez Novi Jork do našega cilja v Markovce, kjer pa nas je že čakal sveži golaž iz kotla.
mesto pa ekipa Markovcev, ki so bili favoriti, saj so zadnja tri leta dosegali 1. mesto. Takšna je pač bila trenutna ribiška sreča. Prve tri ekipe so prejele pokale in plakete, plakete pa so prejele tudi vse ostale sodelujoče ekipe. Največja ulovljena teža je bila 49,920 kg, ki jo je dosegel Janko Petrovič iz ekipe vasi Stojnci. Skupno povprečje je bilo okoli 20 kg. Po končanem tekmovanju smo imeli malico, za kar se moram zahvaliti občini Markovci, ki je bila vsemu sponzor. Sicer pa so ekipe ulovile sledeče količine rib: Stojnci: 122,080 kg, Bukovci : 101,330 kg, Markovci: 98,660 kg, Nova vas: 84,720 kg, Zabovci: 46,700 kg, Sobetinci: 28,660 kg in Prvenci: 19,900 kg. Ker je bilo to tekmovanje bolj prijateljskega značaja, da rečemo kakšno ribiško in se poveselimo, smo povabili izven konkurence ribiče ŠRD Markovci. V ekipi so imeli najstarejšega ribiča, starega 83 let, povprečna starost ekipe pa je bila 70 let. Na koncu so prav tako vsi prejeli plakete za sodelovanje.
Občani naše občine so prišli spodbujat svoje ekipe in prinesli dobro voljo, za kar se tudi njim iskreno zahvaljujem.
Zlatko Rajh
Kljub malo slabšemu vremenu smo se na dvorišču kar zadržali in se pogovarjali ter izmenjevali izkušnje. Dan se je hitro nagibal k večeru, mi pa navdušeni in morda bolj ali manj utrujeni veseli odhajali proti domu. Vsak je naredil nekaj zase, se rekre-iral, obenem pa dodal majhen prispevek k pomembnemu prazniku - tako občinskemu kot tudi državnemu. Za nami je prvi pohod po meji naše občine. Prvo polovico smo prehodili. Naslednje leto je na vrsti drugi del, ki nas bo
S prvega pohoda po mejah občine Markovci
vodil po isti poti čez Novi Jork, nato čez Sobetince, Stojnce ob Dravi, čez Bukovce in Novo vas, kjer bomo prečkali Dravo in se skozi Šturmovce vrnili pred našo občinsko zgradbo. Do takrat bo potrebno še malo počakati in upamo, da se nam naslednje leto pridruži še večje število pohodnikov. Vsem, ki so bili letos z nami, se zahvaljujem za sodelovanje in lepo vabljeni tudi naslednje leto na isti dan in na istem mestu.
Franc Brodnjak
Foto: Milena Plohi
Na praznični ponedeljek, 2. maja, je Športno društvo Prvenci organiziralo tekmovanje v balinanju. Dogodek je sodil v sklop 12. občinskega praznika. Pomerilo se je 12 ekip v moški in ženski konkurenci. Ekipe, ki so se udeležile tekmovanja, so zastopale vasi Prvenci, Borovci, Sobetinci, Bukovci in Stojnci. Izmed društev je s svojo ekipo sodelovalo tudi Čebelarsko društvo Markovci. Najboljšim trem ekipam v ženski in moški konkurenci so podelili pokale. Med moškimi so slavili Sobetinci, sledili so Prvenci, tretja pa je bila ekipa čebelarjev. V ženski konkurenci so se najbolje odrezale predstavnice vasi Prvenci, druga je bila ekipa iz Borovcev in tretja ekipa Stojncev.
MZ
Tekmovanje v balinanju
Foto: Ivan Strelec	Foto: Ivan Strelec
Sobetinci - zmagovalna ekipa v moški konkurenci s podžupanom V ženski konkurenci so slavile Prvenčanke. Tudi njim so čestitali Francem Ferčičem in predstavniki organizatorjev ŠD Prvenci	podžupan Ferčič in organizatorji tekmovanja.
Ribiško tekmovanje med vasmi občine Markovci
Turnir v odbojki na mivki
Športno rekreativno društvo Zabovci je v okviru občinskega praznika občine Mar-kovci v soboto, 7. maja, priredilo turnir v odbojki na mivki. Čeprav je bilo vreme na ta dan čudovito, udeležba ni bila velika, saj so se turnirja udeležile le štiri ekipe. Kljub nizki udeležbi pa so udeleženci poskrbeli za odlične igre, polne smeha in zabave. Zmagala je ekipa iz Markovcev,
drugi so bili Zabovčani, tretja pa ekipa iz Borovcev. Sodelovala je tudi ena ženska ekipa, ki pa je v močni konkurenci zasedla četrto mesto. Hvala vsem, ki ste se turnirja udeležili, v upanju, da se nam naslednje leto pridruži še kakšna ekipa iz ostalih vasi naše občine. Saj veste, važno je sodelovati in se družiti.
Bojana Plajnšek
Foto: MZ
Na turnirju sta se pomerili tudi ženska in moška ekipa iz vasi Zabovci.
20
Leto/12, številka/2, marec2011
Zakrate&as
ÜB C
J M
MAFVÁOyc\
facebook
facebook.com/ObcinaMarkovci
£51 Všeč mi je
TRGOVINA NA DEBELO
TENORIST CARUSO
IGRALKA TURNER
IGRALKA MIRANDA
TV VODITELJICA (PETRA)
RIMSKA ŠESTICA
MESTO NA NIZOZEMSKEM
NEZAKONSKI OTROK
PRISILNO DELO TLA-ČANOV
MLADOLETEN PRESTOPNIK
NEMŠKA KNJIŽEV-NICA
PASMA LOVSKEGA PSA
KIRURŠKA IGLA
KOREJSKI AVTO
ZOBOZDRAVNIK
ENAKA ŠUMNIKA
RAHLA NABREKLOST STEBRA
ALENKA KOLMAN
PESNICA MUSER
OLIVER CROMWELL
UMETNO USNJE
GOZDNO IGLASTO DREVO
ZELEN KOTIČEK V PUŠČAVI
AVTOR: JANEZ DONŠA
ZDRAVNIK ZA OČI
IDEJA,
IBRAHIM RUGOVA
ZMAGOVIT POLOŽAJ PRI ŠAHU
ZELO VITEK PES Z DOLGIM GOBCEM
REVEŽI, SIROTE
KRAJ PRI ŠMARJAH OB JELŠAH
NAS VIOLINIST (IGOR)
STADION V BUDIMPEŠTI
NAJBOLJ POGOST VEZNIK
NADZEMNI
DELI POLJŠČIN
SAMUEL (KRAJŠE)
SIKAJOČ PLAZILEC
STARA SLOVEN. DRŽAVNA TVORBA
ARGENTIN. POLITI-ČARKA PERON
HLAPLJIV BOJNI STRUP
SESEK (NAR.)
PAMET, INTELEKT
IGRALKA CAMPBELL
ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA
ANJA RUPEL
HOKEJIST ZUPANČIČ
ŠIROKA TESARSKA SEKIRA
NASLEDNIK PRVEGA PAPEŽA PETRA
BOGASTVO GOZDOV
GLAVNO MESTO BENINA
PRITOK DRAVE V AVSTRIJI
RADIJ
IZTOK MLAKAR
ORIENTAL. PREPROGA
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA
GLAS OB PLOSKEM UDARCU
AMERIŠKI IGRALEC BEATTY
MESTO PRI PAUU V JUGO--ZAHODNI FRANCIJI
OBISCITE NAS TUDI NA SPLETNI STRANI:
http://www.111arkovci.si/
Utrujen
„Žena, danes sem pa zaradi službe utrujen kot še nikoli." „Zaradi dela?"
„Da, pokvaril se nam je računalnik, pa smo vsi morali misliti!"
Turistična
Direktor hotela sliši, kako šef recepcije reče nekemu gostu:
„Ne, tega pa pri nas nimamo!"
„Kako, nimamo? Seveda imamo!"se vmeša direktor.
Gost se zahvali in odide.
„Kaj pa je vprašal?" reče direktor šefu recepcije.
„Vprašal je, ali imamo pri nas veliko dežja."
Direktiva
Uslužbenec na ministrstvu za kmetijstvo je na pritožbo nekega kmeta kljub vsemu vztrajal, da je treba vse živali žigosati. „Dobro, bom poskusil." se je vdal kmet. Nekaj dni pozneje se je uslužbenec pozanimal, kako stvari napredujejo.
„Ne gre slabo," je pojasnil kmet. „Zdaj sem ožigosal vse piščance, čaka me pa še precej zahtevno delo s čebelami."
Petica
»Mami, danes sem v šoli dobilpetico!«
»To je pa zelo lepo, Janezek.Zelo sem vesela. Kaj si bil pa
vprašan?«
»Matematiko, slovenščino, zgodovino, zemljepis in gospodinjstvo!«
Stava
Polž in koza sta stala pred davčno upravo in stavila, kdo se bo prej povzpel v prvo nadstropje. Koza se je začela vzpenjati po stopnicah in ko je prilezla v prvo nadstropje, je bil polž že tam. Veselo se je nasmehnil in ji dejal: »V davčni upravi z meketanjem ne prideš daleč. Tu se moraš znati sliniti.«
Pretep
Mravlji sta se odločili, da bosta pretepli slona, ker jima je pohodil mravljišče:
»Jaz ga bom zrušila,« je rekla ena, »tipa skačipo njemu!« Selitev
Zakaj lastovice jeseni letijo na jug? »Ker ne znajo plavati preko morja.«
Izbor: Aljoša Koren
Morda smo na kateri izmed prireditev ujeli tudi va
000
Leta 12, šštevilka/3, maj2011
21
Narava in jjudje
Invazivke - skromne in hitre
"Kaj res, tudi to je invazivka?" je pogost vzklik na predavanjih o eksotičnih rastlinah iz Azije ali Amerike, ki so se iz vrtnega okrasa spremenile v hudo nadlogo. Pred leti smo še mislili, da niso naš problem. Poslušali smo o rododendronu, ki dela težave na Škotskem. Pred 250 leti so ga za barvno poživitev vrtov prinesli v Anglijo, nato je ušel v naravo.
Zdaj pa so druge vrste že na našem pragu - delajo težave na vrtu, silijo iz razpok na asfaltu, kvarijo urejen videz mestnih
Foto: Nejc Jogan
Zlata rozga se vse bolj širi, zlasti ob cestah in železnicah, na opuščenih njivah ter po gozdnih robovih in bregovih voda.
zelenic. Strokovnjaki jih imenujejo inva-zivne tujerodne vrste rastlin ali na kratko invazivke. Dr. Nejc Jogan, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov s tega področja, pravi, da je pri nas zagotovo že kakšnih 30 vrst rastlin takih, ki se v naravi uničujoče širijo, dodatnih nekaj deset pa jih je problematičnih na manjših območjih.
Od kod so se vzele? Vzrok za njihovo širitev je človek. K nam se niso razširile po naravni poti, temveč smo jih iz njihove domovine k nam zanesli ljudje. Večino smo jih naselili zato, ker so lepe, torej kot okrasne rastline za vrtove in parke; nekatere smo zanesli pomotoma in nevede. Ljudje ustvarimo tudi razmere, ki nato olajšajo širitev invazivk. V naseljih kopljemo ter prevažamo zemljo in pesek sem in tja, se lotimo gradnje in nato pustimo gradbišče samevati nekaj let. Prav na teh zemljiščih, kjer smo odstranili prvotno rastlinje in tla razgalili, najdejo invazivne rastline sijajno mesto za bohotno rast. V tem prekašajo vse naše rastline: spomladi so bolj zgodnje, hitreje rastejo, bolj uspešno se množijo. Zgodba se konča z gostimi sestoji in-vazivnih vrst, kjer ne raste domala nič drugega. Težav ne delajo le naši naravi, temveč tudi ljudem. Povzročajo namreč gospodarsko škodo, nekatere so vzrok
Letos bodo pridelale luk
Čebulo oziroma luk vsi najbrž dobro poznamo. Dandanes bi težko našli vrt, na katerem ni posajena čebula.
Uporabljamo jo kot zelenjavo. Po drugi strani pa je tudi spoštovanja vredna zdravilna rastlina, kar pa se dostikrat niti ne zavedamo. Nekateri so mnenja, da je celo naravni antibiotik. Dokazano vpliva na sistem ožilja in delovanja srca. Preprečuje aterosklerozo, znižuje raven holesterola v krvi, znižuje krvni pritisk in izboljša prekrvavitev v telesu. To je tudi znanstveno dokazano. Mnogi zdravilci so prepričani, da ugodno deluje tudi na dihala ter preprečuje nastanek gripoznih in drugih prehladnih obolenj. Obkladki zdravijo in celijo obtolčenine, zmrzline ter blažijo težave zaradi vbodov insektov. Ima oster in močan vonj. Okus čebule je sladek, aromatičen, močan. Pri kuhanju izgubi svoj vonj in okus. Večina gospodinj ne pripravi kosila brez čebule. Kot že mnogi veste, Kulturno društvo Bukovci že kakšna tri leta obdeluje zemljo v Lunovcih. Do sedaj so na njivi rasle buče, da se je seme predelalo v odlično bukovsko olje. Ker je olja dovolj, so si gospodinje za nalogo zadale, da bodo
posadile čebulo, nekaj česna in fižole -za tako ta pravo domačo južino in tudi zato, da ga bodo lahko uporabljali, ko bodo šli na festival praženega krompirja. Ravno v teh dneh se odpravljajo na sosednjo Hrvaško, kjer bodo domačinom ponudili okusen krompir. Gospodinja Otilija je poskrbela, da so se kljub delu, ki bi ga morale postoriti doma na svojih gredicah, zbrale v lepem številu. Kot bi mignil, so posadile okrog petnajst litrov lukeca, Angela pa je poskrbela za česen. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na moške, ki so njivo preorali in jo pripravili za sajenje. Ker bodo gospodinje pridelale pravi biopridelek, morajo poskrbeti za travo, ki pa v teh deževnih dneh raste bolj kot karkoli drugega. Minuli teden so se torej ponovno zbrale in lukec oko-pale. Čeprav jih je bilo veliko, dela ni bilo malo, prehitelo jih je skoraj sonce, a jim je uspelo. V teh dneh bo gospodinja še poskrbela, da bodo med lukec dodale še nekaj korenjevega semena, da trava ne bo tako obilna, pa še luk baje bolj uspeva. Bomo videli, saj nas bodo povabili na južino ...
PB
zdravstvenih težav. Zaradi njih so rečni bregovi manj trdni in jih deroča voda razdira. Na zelenih pasovih ob cestah košnja dvakrat letno ne zadošča, temveč je za urejen videz treba kositi večkrat. Vzdrževanje javnih tlakovanih površin, zelenic in parkov ter nabrežij rek in potokov tako postaja vse dražje. Poškodujejo lahko kanalizacijske cevi. Žal se problema večinoma zavemo šele takrat, ko je za ukrepanje običajno že zelo pozno. Kaj lahko naredimo? V trgovinah z okrasnimi rastlinami se pozanimajmo, ali izbrana rastlina sodi med invazivne. Če se je na našem vrtu ali dvorišču katera od invazivnih vrst že pojavila, se je ne lotimo na vrat na nos, da ne naredimo več škode kot koristi. Poučimo se, kako se raznaša - pri nekaterih se odrezane veje ponovno ukoreninijo, zato jim moramo sežgati ali zmleti. Če jih kosimo ob napačnem času, se še bolj razraščajo. Nekatere tvorijo semena, čeprav so že poko-šene, zato jih ne odlagajmo na kompost in ne puščajmo na travniku. Preberimo si tudi, ali je odstranjevanje rastline zdravju škodljivo. Informacije so zbrane na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/ narava/invazivne_tujerodne_vrste_ra-stlin_in_zivali ali na strani Zavoda Symbiosis www.tujerodne-vrste.info.
Ambrozija - inšpektorji so lani še opozarjali
Prva rastlina, katere odstranjevanje nam v Sloveniji nalaga predpis, je pelinolistna ambrozija. Je namreč močno alergena in povzroča škodo tudi v kmetijstvu, zato smo jo dolžni odstranjevati po vsej Sloveniji. Imetnikom zemljišč, na katerih se pojavi ambrozija, predpis nalaga dve nalogi: ambrozijo morajo odstraniti - in to na lastne stroške - in nato do konca septembra opazovati, ali se rastlina ni ponovno pojavila.
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je lani, v prvem letu veljavnosti predpisa, prejel 125 prijav navzočnosti ambrozije. Največ prijav so prejeli zaradi navzočnosti na njivah, zapuščenih grad-
Sä«
Foto: Peter Skoberne
Pelinolistna ambrozija ima alergen pelod, zato je zdravju škodljiva. Najpogosteje jo najdemo na nasipih ob cestah in železniških tirih. Otroci naj je ne odstranjujejo._
benih jamah in avtocestah, regionalnih in lokalnih cestah. Regijsko je bilo največ prijav v Prekmurju.
Fitosanitarni inšpektor je na podlagi prijave opravil ogled lokacije in zapisniško ugotovil navzočnost ali nenavzočnost ambrozije. Ker vsi prijavljeni imetniki zemljišč v letu 2010 še niso bili seznanjeni s predpisom, je inšpektor imetnika seznanil z zahtevami. Te zahteve so zbrane v zgibanki, ki jo je pripravila Fitosanitarna uprava RS. Inšpektor je imetnika tudi naučil prepoznati ambrozijo in izrekel opozorilo zaradi nepravilnosti ter določil rok za njihovo odpravo. Imetniki so ambrozijo nato najpogosteje mehansko odstranili: ruvali, kosili in mulčili. Če imetnik kljub opozorilu v predpisanem roku ni odstranil ambrozije, mu je predpisane ukrepe inšpektor naložil z odločbo. Takšen primer je bil le eden. Inšpektorji opozarjajo, da je nadzor posebej problematičen v gradbenih jamah. Opažajo, da se ambrozija širi s semenom kmetijskih rastlin, ptiči, vetrovi, premiki zemlje ter zrnjem in krmo. Ambrozija zaide tudi v mešanice za ptičjo hrano, zato so jo inšpektorji našli tudi pod ptičjimi krmilnicami.
Premiki zemlje, zlasti ob novih gradnjah in ob urejanju cest, so pomemben vzrok širjenja mnogih invazivnih vrst.
mag. Breda Ogorelec, Ministrstvo za okolje in prostor
Kmečka tržnica
V soboto, 7. maja, je Turistično društvo občine Markovci na dvorišču za občinskih poslopjem znova pripravilo kmečko tržnico. Na tržnici je bilo moč kupiti sadike paprike, paradižnika in zelja ter nekaterih drugih vrtnin. Prav tako so bili v ponudbi sveža zelenjava, med in izdelki iz medu, mesni izdelki, različni izdelki
m	I
Foto: PB
Treba ga je tudi okopati.
22
Leto/12, številka/2, marec2011
Lö
(7, iVi/VUKOVCi'',1/
Spomladanska akcija čiščenja okolja
Občina Markovci že več let zapored pripravlja spomladansko čistilno akcijo. Tudi letos smo organizirali čiščenje, in sicer 9. aprila na celotnem območju občine.
Da bi akcija potekala nemoteno, smo predhodno pripravili razširjeni sestanek s predsedniki vaških odborov, ribičev, čebelarjev, lovcev in Konjeniškega društva Nova vas. Na sestanku smo se dogovorili, kako bo akcija potekala. Za zbirališča ob 9. uri smo določili vaške in gasilske domove.
Zbirali smo predvsem drobne odpadke (plastenke, steklenice, PVC vrečke ...), vse
zbrano pa je bilo potrebno še isti dan odpeljati na Cero Gajke. Večje kosovne odpadke smo med akcijo evidentirali in so bili odpeljani naknadno. Na območju občine smo zbrali 55 kubičnih metrov odpadkov, ki pa smo jih med samo akcijo tudi sortirali, ločevali. Letos nas je v akciji sodelovalo 300, kar je največ do sedaj, še posebej pa je spodbudno, da se nam je pridružilo več mladih kot prejšnja leta.
Da smo bili v dosedanjih akcijah dokaj uspešni, lahko sklepamo po tem, ker smo občino v veliki meri očistili večjih kosovnih odpadkov, ki jih v naravi ne
najdemo več.
V okviru akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, ki je potekala lansko leto, smo registrirali deset divjih odlagališč -tri v Stojncih, tri v Bukovcih, dve v Novi vasi, eno v Borovcih in eno v Sobetincih. Večino teh odlagališč smo uspeli sanirati že lani. Za sanacijo so ostala še tri večja odlagališča, in sicer v Novi vasi dve in v Bukovcih eno. Vse tri lokacije so ob Dravi, za sanacijo teh pa bomo poskrbeli v letošnjem letu.
Staro strugo reke Drave in njene mrtve rokave smo leta nazaj zasipali z različno navlako. To smo seveda dolžni po-
čistiti in odstraniti, saj slednje ne spada v naravno okolje. Gradbeni odpadki se zadnje čase vse prevečkrat znajdejo v jarkih ob Dravi, v gozdu, kamor vsekakor ne sodijo, zato pozivam vse občane, da z odpadki ravnajo smotrno. Za ohranitev zdravega in čistega naravnega okolja smo veliko storili, vendar še to zdaleč ni vse. Naravi smo še veliko dolžni. Hvala vsem, ki ste se odzvali povabilu in se udeležili letošnje čistilne akcije v upanju, da naslednje leto ne bo več potrebe. Ali pač?
Konrad Janžekovič, predsednik Odbora za okolje in prostor
Lovska družina Markovci Čistilna akciji v Strelcih
Tudi člani Lovske družine (LD) Markovci so v prvih mesecih tega leta izvedli več aktivnosti. V mesecu marcu so v okolici lovskega doma v Sobetincih izvedli spomladansko akcijo čiščenja okolja. Tako so med drugim uredili strelišče, ki je pri lovskem domu, izvedli zadnja dela v re-mizah, pred samim lovskim domom pa so namestili nove klopi in mize, ki so jih tudi sami izdelali. V spomladanski akciji je sodelovalo okrog 25 članov. LD Markovci sicer šteje 60 članov, ki morajo skozi leto zbrati 25 delovnih ur.
To pomeni, da sodelujejo pri delu, ki ga skozi leto ne zmanjka. Poleg že omenjenega spomladanskega čiščenja okolice lovskega doma so se markovski lovci, tako kot vsako leto, tudi letos udeležili občinske čistilne akcije, ob prvem maju pa so pripravili tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Sicer pa obdelujejo tudi tri hektarje njivskih površin, kjer posejejo koruzo in oljno ogrščico. Pridelek nato v zimskem času služi kot krma in zavetišče za divjad.
MZ
Kot prejšnja leta, smo se vaščani Strelcev tudi letos zbrali, da bi skupaj očistili našo vas.
Spomladanska čistilna akcija je potekala v soboto, 9. aprila. Zbrali smo se ob 9. uri na šolskem avtobusnem postajališču. Pred pričetkom čiščenja smo se vpisali na seznam, si razdelili vrečke in rokavice. Čeprav so Strelci zelo majhna vas, smo se razdelili v dve skupini, saj nas je vseh sku-
paj bilo kar 33. Akcija je stekla. Odpadke smo pridno ločevali in nabrali kar precej neprimernih stvari v naravi. Po treh urah čiščenja smo vreče z odpadki zložili na kup in se skupaj nasmejali ob soku in sendvičih. Tako je sobotni dopoldan minil hitro in zabavno. Namen je bil očistiti vas, a smo storili več kot to. Vaščani smo tudi kakšno rekli in se skupaj nasmejali.
Sabina Strelec in Tadeja Kuhar
Akcija podmladka RK
Tudi člani Občinske organizacije Rdečega križa (OORK) in sodelavci župnijske Karitas so se pridružili čistilni akciji v naši občini. Posebej se je izkazal podmladek RK iz osnovne šole. Mladi člani so bili še zlasti aktivni pri zbiranju starega papirja. V aprilu so kar nekaj popoldnevov namenili prostovoljnemu delu, da so v Markovcih pobirali odpadni papir od hiše do hiše. S prevozi so si pomagali na več načinov: z osebnim avtomobilom, s traktorjem in prikolico ter s samokol-nico. Nabrali so približno tono papirja. Ob koncu zbiranja so bili pogoščeni s palačinkami in sokom. Akcija zbiranja
papirja v celotni občini je bila zelo uspešna. Predvidevamo, da se je zbralo okrog osem ton papirja. Zbrani denar je v celoti namenjen potrebam otrok v osnovni šoli.
Občane naprošamo, da še naprej zbirajo stari papir, razen kartonaže, in tako prispevajo k osveščanju o ločevanju odpadkov. V OORK si bomo tudi prizadevali, da bi skupaj z občino in osnovno šolo prišlo do dogovora za redno postavitev zabojnika za odpadni papir. Žal je to povezano s stroški, saj se najem zabojnika zaračunava. Upamo, da nam bo uspelo.
Marija Prelog
Foto: MZ
S prve spomladanske čistilne akcije članov LD Markovci, ki je bila v mesecu marcu.
OBIŠČITE NAS TUDI NA SPLETNI STRANI:
http://www.markovci.si/
Občina Markovci
Domov O občini organi občine občinska uprava ust iz Markovcev župan Novice in objave Vloge in obrazci
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Patricija Bezjak, Aljoša Koren, Marija Prelog, Alenka Rožanc in Damjan Zupanič. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Bezjak. Trženje oglasnega prostora: Aljoša Koren, AK media. Tisk: PR Agencija Novelus. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si.
Leto/12, številka/2, marec2011
23
DOžvtepopoln ^pohorski dan
v hotelu Bellevue
CENA:
15,00 EUR na osebo
Paket ROSIKA vključuje:
prevoz z gondolo,
kosilo v restavraciji Rosika,
borovničke za dobrodošlico.
Rezervacije in informacije na: Hotel Bellevue**** T: 02 23 44 333, E: booking@termemb.si, www.termemb.si

turizem, zdravstvo, rekreacija