PRIMORSKI DNEVNIK TRST, torek, 26. junija 1945 - telo 1. slev. 38 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st 1*1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne OLASILO OSV O B O P I L N E PRONTK ZA SLOVANSKO PRIMORJE vračajo. Cena 2.- liri V obrambo ljudske oblasti V Trstu, Triiiu in Miljah se le 24 urne protestne stavke udeležilo 108.000 ljudi TRST, 25. | »Tržačani! Ohraniti moramo Danes je stopilo v protestno ■ demokratične in napredne usta-?4«rno stavko okoli 108.000 de-1 ^ove, ki morajo dobiti možnost normalnega delovanja. Delavci, uradniki, delavno lavcev, nameščencev in ostalih njesčanov v Trstu, Tržiču in Miljah, med njimi 30.000 kovi-JJ^jev, 13.000 občinskih uslužbencev, 10.000 gradbenih delavcev nameščencev ter 7.000 delavcev in uradnikov iz oblačilne “‘dustrije. Povod je dala zaveznika uprava, ki je s svojimi ukrepi in posebno z včerajšnjim J^spustom Narodne zaščite krstiš osnovne pravice ljudstva. Letak, ki je pozval Tržačane * stavki, pravi med drugim: ljudstvo! Dokažite z enotno stavko uda-nost svojim ljudskim ustanovam, ki ste jih sami ižVolili m si jih s takimi žrtvami priborili! Dokažite, da zahtevate uničenje ostankov nacifašižma in vseh njegovih bolj ali manj prikritih pojavov!* Tržaške ulice in trgi so postali nenavadno prasni in tihi. Stavka je zajela vse tovarne, Prep ovedana sindikalna konferenca K*k® je major Small utemeljil in pojasnil ukrep zavezniške oblasti ^ »bboto popoldne J« zavezniška w3k*ka Oblast nepričakovano presedala sklicanja pokrajinske onrfcrence delavskih sindikatov, ki pristaniške naprave, večje in manjše industrijske in manu-faktume obrate, trgovska podjetja in trgovine, vse javne in zasebne urade. Javni lokali in zabavišča so zaprta in brez življenja. Tramvajski in avtobusni promet stoji. V stavko eo sto* pile tudi vse pekarne, brž ko so razprodale kruh. Kakor takrat, ko so se dvignili k uporu za o-svobodltev svojega mesta, so danes vsi. složno in trdno, sloji in poklici, v 24umi stavki ponovno vstali k obrambi od njih samih isvoljene ljudske oblasti, k protestu proti kršenju pravic« do samoodločbe. Stavkujoči desettisoči so pokazali visoko borbenost, a obenem silno disciplino. Vse tržaško ljudstvo, ki je spontano stopilo v stavko, je v njej razkrilo svojo izredno discipliniranost ter je s ponosno resnostjo prezrlo nekatere provokaterske poizkuse, tako da ni prišlo ves čas do nikakih incidentov. Priznanje jugoslovanskim zdravnikom v Dachau Beograd, 25. — General Poz, vodja ameriške komisije za zdravljenje legarja in »»varovanje prod njim, ki je bil la Amerike poslan v Jugoslavijo, je izjavil, da je v taborišču Dachau haletel na izredno uspešno sodelovanje jugoslovanskih zdravnikov. Dejal je: »Obiskal sem vso bolnico, pregledal vse bolnike ih moram pohvaliti jugoslovanske zdravnike ter njihovo delo. Zakonodajni odbor AVNOJ-a Beograd, 25. — Tanjug. Z odlo- odbora: Moš« Ptjade, Josip Rus, Marko Vujačlč, Peter Stambolič, Dimitrije Vlahov, generalni poročnik Jaka Božič, Vojo Lekovič in Mile PerkeJič. Sprem«tmbe v amerlikl diplomacij it London, 25, Reuter. — »Datly Expreas» objavlja vest in New Yor-ka, da bo Edward Settinius verjetno postal veleposlanik Zedinjenih držav v Britaniji po preosnovi vlade, ki bi jo predsednik Truman rad izvršil pred sestankom »velikih treh*. John Wlnant bi žel v Pariš, Stettinlus-a bi v državnom tajnlž- Poidrav Jugoslovanov Is Ivodsko Stockholm, 25. - Združenje Jugoslovanov v Švedski »Svobodna Jugoslavija* je poslalo prvemu Kongresu antifašistične mladine v Hrvaški tole brzojavko: »Jugoslovani v Švedski, člani društva Svobodna Jugoelavija, pošiljajo tople pozdrave herojski mladini Hrvaške. Prepričani srno, da a istim junaštvom in navdušenjem, kakor ste borili za svobodo, izgradite porušeno domOvino, Čuvajoč in utrjujoč IZ JUGOSLAVIJE Temelj naše zmage Proslava 4. obletnice borbe sovjetskih narodov proti faiizmu prt Predsedništvu vlade v Beogradu tvu nadomestil James Blrnes, ki je kom predsedstva AVNOJ-a so po- | bil pod Roosevelom načelnik »a voj- j drago svobodo te pridobitve, za tov stavljeni sa člane zakonodajnega I no mobiltsacijo. tere je bilo treba tolikih žrtev. VWrWVWSVAVWAVW.VVA,ič VWiWiVAVWWVWWAV WWAV.SWA,W.S bi morala vršiti v Trstu včeraj "opoldne. Konferenca je bila pri-javljena £© y £©trtek zvečer. Po-r*jtnaki narodno osvobodilni od-J*01, je prejel odklonilno obvestilo v soboto. ®ave*niSki major g. Small je iz-kril zastopniku naše oblasti, ki Je "šhteval tozavednega pojasnila, da z zavezniške strani še ni izšel zakon ki bi dovoljeval svobodo delavskih sborovanj. Cim bo ta zakon izšel, bodo ta zborovanja omogočena Ko je nato zastopnik naše oblasti Izrazil g. majoru svoje začudenje nad tem odgovorom rekoč, ds bo naše ljudstvo globoko razočarano nad takim postopanjem S Strani demokratične zavezniške oblasti, je g. major izrazil svoj pomislek, ali bi ljudje »ploh prišli na to konferenco, čes da to ni mogoče. V»%V.VAWA%WA\%V.*. Poljski sporazum V bližnjih dneh bo sestavljene nova zatasna poljska vlada narodne enotnosti Teror reakcije v Grilji Priznanje naše borbe Wjem pri jugoslovanskem trgovinskem ministru ob nastopu novega načelnika zastopstva društva UNRRA sa Jugoslavijo Beograd, 25. Tanjug. Minister »a trtevino m oskrbo zvezne vlade Nikola Petrovič je sprejel novega šefa društva UNRRA za Jugosla-vlto Mlhajla Sergejeviča, bivšega UJjSŠtnika Allana Holla, ki sedaj °®baja svoje novo službeno me-7°' ^Prejema so se udeležili tudi _ edsedmic gospodarskega svata **he vlade Hebrang, minister za banet Toša Vujasinovič, minister kmetijstvo dr. Vesa Cubrilovlč, društva UNRRA, v Beogra H l«r novinarjL za trgovino Je imel ob ju J*”*11! krajši govor, v katerem ^e<1 drugim dejal: »Nocoj Selim iJ^dOšllco gospodu Mihajlu Ber-novemu načelniku zastop-vjr društva UNRRA za Jugosla-r,j 'h hkrati posloviti od doseda-načelnika, ki odhaja iz naše Gospod Holl je bil pravi ttj. Hi Jugoslavije in hkrati prija-V»» VSeh’ hi »o * nJ>m sodelovali. j®1 *o znani njegovi napori . a - našemu narodu in teh na- obvladana težave pred H»*. Hinist ne bomo poaablll. Za vse do moramo zahvaliti skrbi gospoda * —ru Petroviču ae je »ahvalil ‘ Holl, ki ja dejal: »Jugoslavijo ^Puščam s velikim obžalovan jem. Vsi člani odposlanstva za Jugoslavijo amo prišli, Čeprav is različnih detel z istim namenom, da pomagamo junaškim narodom Jugoslavije, da bi čim lažje premagali težave. Zelo žal mi je, da ne bom mogel videti, kako se bodo do konca uspešno rešile naloge društva UNRRA. Toda ko predajam svoje dolžnosti novemu načelniku Mihajlu Bergejeviču, čutim, da Jih predajem v dobre roke. P.eliln mu vso srečo pri njegovem delu. Naadravljam hrabrim narodom Jugoslavije, našemu skupnemu zavezniku, ki ae Je tako junaško boril v skupni borbi proti fašizmu. B svojim dolgim m vztrajnim Im jem so narodi Jugoslavije pokazali vsemu svetu, kako se je treba boriti za svobodo in neodvisnost. Po vsem »vetu ni naroda, ki bi bolj zasluzil pomoč ZDA, kakor so narodi Jugoslavije. Jugoslovanska zmagoslavna borba za našo skupno stvar je čudež ljubezni, o-dloenostt in požrtvovalnosti. Cesar ne smejo Združeni narodi r.lkdar pozabili. Lahko rečem, da jo bilo do sedaj oskrbovanje nezadostno, da so bile pošiljke premajhne. Ver.daf upamo, da ae bodlo odslej količin* znatno povečal*. Pozdravljam svobodoljubne m demokratične nerod« Jugoslavije ter jim šelim mirno in ■rečno bodočnost*. spoznavam« zakona 'tal* Pljod« o popularizaciji nalih glavnih zakonov in obiaslvonih organov .Pograd, 20. Tanjug. »Borba* ob- **lj; 11*1 ia članek Moše Pljade pod gorn- naelovom, v katerem pravi, da ob priliki proglaaanja zekorrov, J^srsklh in političnih, prav ma-Skrene, da s* široki ljudski elo- tn»***nan^° • *eml 1811001 v 10111,1 H, kolikor je neobhodno potreb- ni j tl' 8 Prodro do najširših narodnih Razume da ni manj važ- "4!po •o vsi organi nase oblasti v Hit, 'Polnejgi meri poučeni o novi ti,^ 0,10,1 a Ji. Vsak organ naše oblasti biti v svojem delokrogu spo lt-.n 88 aamoetojno Izvajanje ra-sov %> da ae Jih poslufcuje kot ared- 48 pospeševanj« celokupnega Hm *Z*L življenja v delokrogu ^ J* Prlntojnostl. Pristojne central-y n federalne oblasti Se niso poe-tedoatne požnje popula Izacljl (\ *altorw’v 10 propagandi »a sl-\ ‘Poznavanje oblastvenih orga-slo važne zako- nekatere »Ho Izdana potrebna navodila primanjkuje ravno prl-P*1 ^ navodil, pa nastanejo težave , N*olnjevanju zakonskih določb. Je ♦ ki al*tl, da so nekateri krajevni na Šalont še zelo redek * Iti ilž lintltehb na a*miz la .ašla x' ----------- Phj„. JNOF-a dali pobudo in na Hi i4ebblh konferencah in « poseb.il. ‘V^v.uji seznanjajo široke * sloje z najvažnejšimi novi Hi fj. I - “-S------*--#—•»»» uuvr liidi n,0tl1- ^ drugi strani pa Je °1gatu'h0*0 primerov, da nekateri 'tvedb^v'**11, kl P°vt,rJeoa Jv po... a5t®08 zakona, nc posveča- PO||Wh toglobm za v to, da bi ze v »akon. Na primer niso redki primeri, da se ob priliki konfiskacij ne vodijo točni računi o tem, kaj je v resnici obsojenčeva lpst in kaj je last drugih heobaojenih članov njegove družine. Ob »aključku pravi Člankart No čemo, da se naša osnovna gesla samo napišejo na transparenta in da Sj jim na zborovanjih navdušeno pritrjuje, temveč moramo budno paziti, da bodo korektno lsvajarra v vsakdanjem življenju naš* drutbe In v slehernem postopanju naše oblasti. ■•n«B o {•IkoslovalRI politiki Praga, 25. Tass. — Pred dnevi j* predsednik Češkoslovaške republik« Beneš, ki »o ga spremljali člani vlade obiskal pokrajino, ki »o jd zasedle čete 5. ameriškega korpusa in I. češkoslovaške divizije v središču zapadno Češke. Predsednika »o sprejeli oficirji ameriške in češkoslovaške armade ter predstavniki Rdeče armade. V odgovoru na dobrodošlico mesnega župana Je predsednik dejal, da bo kmalu sestavljena začasna narodna »kupšetna. Vlada Narodne fronte deluje »adovoljlvo, Atene. 25. Tasa. — V Grčiji vlade monarhistični teror. Levo krilo republikanskega tiska dnevno poroča o mučenju in umorih znanih pristašev demokratskih idej, o napadih na uredništva demokratskih listov ter drugih ustanov. Vsak dan prihajajo z dežele protesti proti nasilnostim monarhističnih tolp. Po poročilu, ki ga je objavil BAM, je bilo samo od 3. do 10. junija icvršenih 42 političnih umorov, 382 ljudi j« bilo zaradi demokratičnih idej pretepenih, 443 oseb je bilo aretiranih, izvršenih Je bilo 1? pogromov na ustanove EAMa in upri, zOrjenlh 19 blokad. 35 oseb je bilo ranjenih in 13 jih je »izginilo*. Dne 3. junija so voditelji republikanskih strank in ustanov, Sofu-Us, Tafandarla, Plastira*. Tsude-ros, Milonas, Mercuris. Rendis in drugi obiskali predsednika grške vlade in vložili oster protest proti teror}«, ki vlada v deželi. Poudarili so, da pod obstoječimi pogoji ni mogoče izvesti svobodnih volitev in so zahtevali, da vlada rSSofoži orolnlitvo in narodne straš* kl so prav za prav samo oboroženi oddelki monarhistov. Zastopstvo je zahtevalo tudi razpust tajnih monarhističnih organizacij, odstranitev njih članov ■ visokih mest v armadi i« odločne ukrepe »a uoi čenje terortstlčnih tolp. Varšava, 25. — Tukajšnji radio' objavlja vest iz Moskve, da so se vodilni poljski politiki in predstavniki poljske začašn« vlade v času od 17. do 21, junija ponovno Sestali in razpravljali o Osnovanju organi, zacije koalicijske vlade. Predstavniki poljske začasne vlad* in vodilni poljski politiki so dosegli popolno soglasje ter izdali komunike, v katerem je rečeno: Poljska začasna vlada in predstavniki vseh polj. skih demokratičnih Strank so prišli v Moskvo na vabilo komisarja zunanjih zadev SZ Molotova, ameriškega veleposlanika in veleposlanika Velike Britanije, da bi se pogajali o ustanovitvi koalicijske vla. de. Smatrajo, da čast Poljske ne dovoljuje, da bi njen« notranje i deve reševale tuje dežele. Zato so predstavniki začasne poljske vlad« in demokratičnih strank Poljske dosegli popoln sporazum ln ukrenili, da g. Mikolajcaik in g. Stan osyk iz poljske socialistične stranke vstopita v začasno poljsko vlado, katere popolna sestava bo ob- Nadstl v Španiji in Portugalski N«w Tork, 25. Tass. Zavezniški vojaški krogi ugotavljajo, da prihajajo nacisti še nadalje v Španijo kannufllranlml nemškimi lovskimi letali. Tako proroča bernski poročevalce časopisa »Chicago Daily News». Domnevajo, da pošiljajo ta ciste skrivaj v dve portugalski pristanišči, Caldas in Taipaa. Enako proročajo, da bivsjo btvšl nemški diplomati la Madrida In Llsabont v Caldasu, kjer uporabljajo tajno radijsko oddajno poete jo »a zvezo z nacisti v Nemčiji. javljena v bližnjih dpeh, da vsi, poljski politični voditelji, ki se niso med vojno kompromitirali, vstopijo v poljski začasni parlament. Komisar notranjih zadev SZ, veleposlanik ZDA, in veleposlanik Velike Britanije v Moskvi so izrazili svoje veselje, da je slednjič na ta način rešeno poljsko vprašanje. Poljska med ustanovitelji ZN London, 24. Reuter. — Vodilni odbor konference v San Franciscu je soglasno sprejel predlog štirih predsednikov konference, Edvarda Stettiniusa, lorda Halifaxa, Andreja Gromyka ter Wellingtona Koa, naj »e ustanovni listini Združenih narodov rezervira mesto za podpis tudi zastopnikom nove začasne poljske vlade narodne enotnosti. Ta odločitev pomeni, da bo Poljska e-nako kakor druge držav* ustanov-ni član nove mednarodne varnostne organizacij« ter se ji ne bo treba podvreči postopku, kl je predviden za nove člane. nadalnje prisnanje reakcionarne »vlade* ne moglo biti na noben način opravičeno. Sporazum o sestavi začasne poljska vlade narodne enotnosti je važen korak naprej na poti razvoja nove demokratične Poljske, kakor bo sledil v nadalnjl utrditvi dežele in okrepitvi njenega mednarodnega položaja. Poleg Sovjetske zveze, ki je v diplomatskih odnošajih z »ačasno vlado poljske republike, bo tudi Velika Britanija in Zedinjene države priznale začasno poljsko vlado v smislu sklepov krimska konference. Beograd, 25. — Val današnji beograjski listi prinašajo poročila s slovesne akademije predsedništva vlade demokratične federativne Jugoslavije, ki je bila posvečena gigantski borbi sovjetskih narodov proti fašizmu. Ob tsj priliki je zopet prišla do izraza velikanska hvaležnost, ki jo dolgujemo veliki in silni Sovjetski zveii, kl Je rešila človeštvo od teme in uničenja. Včeraj so vsi narodi Jugoslavije po svojih voditeljih izrazili priznanje sovjetskim narodom, kl so nas rešili pred uničenjem in prinesli svobodo. Slovanski narodi niso izšli is teh bojev samo kot zmagovalci, ampak eo se medtem tudi združili. V tem smislu je govoril tudi predsednik federalne vlade Srbije dr. Blagoje Neškovič, ki je med drugim rekel sledeče: »Velika domovinska vojna Sovjetske »veze Je rešila Evropo pred uničenjem m človeštvo nacističnega zasužnjenja ter prinesla človeštvu mir za dolgo dobo. V vsem času vojne je nosila ja 1941 zavedli, da se je s tem po čela nevarnost. Istočasno pa so Ju goslovanski narodi razumeli, da j-: odbila ura za borbo za ohranitev naše države. V tem času je raz plamtel upor od enega konca Jugo-slavije do drugega. Zgodovinska za sluga narodno osvobodilnega gibu nja na čelu z maršalom Titom je v borbi za osvoboditev naše države in v povezanju te borbe z borbo Sovjetske zveze, Ta borba je imela edini Cilj, da se naš narod reši suženjstva, ki mu je grozilo. Borba Sovjetske »veze je omogočila, da je naš narod ponovno vstal, da se je naša država osvobodila in da s* je ■ borbo sa osvoboditev ustvarilo bratstvo in edlnstvo vseh narodov Jugoslavije v novi državi, demokratični federativni Jugoslaviji. Moralna, materialna in politična pomoč naši borbi, ki nam jo je dala Sovjetska sveža, in pomoč, ki smo jo prejeli od naših anglo-ame-rišklh zaveznikov, je odigrala od- Priporod Poljska Usoden vtis v Moskvi Moskva, 25. Tass. — V uvodniku kratlčne Poljske:.reakcionarno e- Amorilke isgub« Wa»htngton, 25. NNU. - Dnnes je bilo uradno objavljeno, da zna-šejo izgube, kl jih je ameriška obm rožena sila utrpela v dosedanjih bojih 1.183.453 mofc Izgube vojek« znašajo 903.701 mož, Izgube mornarice ameriških strelcev ln obalne Straže znašajo 119.752 mož. Vzor d«lt ta obnovo Beograd, 26. Tanjug. — Prometu je bila izročena druga partija 8 va-gonov, kl so bili Izdelani v naši državi. Prva partija, kl je prav tako stala 6 vagonov, Je Sla že prejSnjl mesec v promet. Vagoni so odlične kvalitete. Za Izdelavo teh 5 vagonov J« ministrstva prometa odredilo rok reh mesecev, vendar so jih delavci izgotovili nekaj tednov pred potekom roka. z naslovom »Vlada narodne enotnosti poljske republike* pravi »Pravda*: Sovjetske Javne ustanove ln ves napredni del svetovnih javnih ustanov bo s zadovoljstvom sprejel poročilo 0 sporazumu, kl Je bil sklenjen v zvezi ■ problemom o preosnovi sa časne poljske vlade ih o osnovanju poljske vlade narodne enotnosti. Kakor je razvidno is besedila sporazuma, temelji ta sporazum na sklepih krimske konference. Začasna vlada poljske republike je z vsem svojim delovanjem dokazala, da je kar najbolj tesno povezana s poljskim ljudstvom, da laraž« življenjsko važna vprašanja in služi stvari miru in demokracije. Vlada bo preoenova-na na podlagi sedanje sačasn* poljske vlade. Lhhko rečemo, da so bili tako izpolnjeni sklepi krimske konference. Izpolnjeni so bili kljub spletkam tistih, kl so se na vse načine trudili onemogočiti enotnost demokratskih sil Poljske, kl so s« trudili spremeniti poljsko vprašanje v »nepremagljivo protislovje* med aaveanlfklnvi velesilami. V odgovor dopisniku »Timesa* j« Malin naglasil, da Je eden izmed pogojev, ki se mora uvaževati pri rešitvi poljskega problema, ta, da mora biti problem rešen Skupno s Poljaki, kl so sedaj povezani S poljskim ljudstvom, ln ne brez njih*. Ta pogoj so vzeli v poštev. Problem preosnoVe začasne vlade so rešili Poljaki sami, saj so se člani začasne poljske vlade, kl jih podpirajo Široki sloji poljskega ljudstva, ln drugi demokratični voditelji 1» Poljske in le tujine udeležili pogajanj. Zdruilt«v vseh pravili poljskih damokratov Sestava začasne vlade aarodn* e-notnosti je dokaz, da so bil* sedaj vse poljske demokratične sile združene. Enotnost vseh poljskih demokratičnih sil bo naravno olajšala veliko obnovitveno dele, ki sa se-dsj razvija. Sporazum o sestavi začasne poljske vlade narodne enotnosti je odpravil drugo oviro S poti demo- Anglo-francoski odnošojl Parls, 25. (AFI) — Vprašanj« od-nošajev mod Anglijo ln Francijo še dalj* v »n emirja angleške javne krog«, o Čemer priba uvodni dlanSk tednika »Obeerver* s naslovom »Poglejmo na zapad*. kl v njetn piše: »Ca »l podrobneje ogledamo položaj v napndnl Evropi, kjer je pot osvobojenih domokraolj, kl jim Anglija .niti n« skuša svetovati enotne politike, medtem ko «: na vzhodu Rusija na moč prizadeva za Predsednik Je Izjavil, da vroče želi, da bi bili Odnosajl med strankgml, uatvlirltev^,!^n*^ pravilni ln odkritosrčni, ker Je od tega odi is n* bodočnost države. Od vsepovsod Bondon, 26. Baveznllka vojaška uprava v Italiji j« izdala manifest k preti e strogimi kaznimi za linčanje fašistov. njenim vplivom, si moramo biti v »vesti odločilne vloge, ki bi Jo megla Igrati Franclja v podobnem zapahnem bloku. Ce izvzamemo naš« domlnlone, je Franclja s svojim imperijem enota, kl Je po svoji pomembnosti enaka Veliki Britaniji. Ce hi delali složno, bi sl naš vpliv verjetno pridobil v svojo »vezo Nb totemsko, Belgije, raaeešna pomorska področja morda tudi tksn-d maske m sredozemske dešel* Toda brez privolitve Frane*'je nam Je ta pot zaprta. Od vedenja Franclje nasproti naši deželi je torej odvisne bodočnost zapadno evrop ske civilizacije, nemara celo svetovni mir*. tObsorvor* nato opominja na odnos franooskega naroda do Angležev v času nemške okupacije ter Churchillovo priljubljenost pri frsn-eoskth množicah. Vendar Je De Gaulle pripomnil: »Njegov* nav-sočnost je hkrati vplivala na nastanek poiiučn* doktrine, kl je rat-llčna od naš« ter J« bila vtrok mnogo nevšečnosti in nesporazumov, ki »o se porajali v nezdravem-vadušju*. migrantsko poljsko »Vlado*. R*ak-donarna emigrantska klika, ki jo vodita R*cskiewics in Arclsaevrekl, je s sovraštvom opasovala preporod nove svobodne Poljske na demokratični osnovi. Skušali so spremeniti Poljsko v orožarno za napad na govjetsko zvezo, Podtalno de. lovanje poljske emigrantske »vlade* je bilo jasno odkrito pri nedavnem procesu voditeljev in organizatorjev peljskega podtalnega gibanja v Moskvi. Poljska emigrantska »vlada* je bila popolnoma onemogočena v očeh poljskega ljudstva in svetovnega javnega mnenja. Po obravnavi, na kateri eo bili razkriti strahotni zločini, ki so bili izvršeni po neposrednih navodilih poljske emigrantske »vlade*, bi Velika je stvar preporoda Polj' ske kot neodvisne demokratične dr. žave, ki je začela z začasno vlado na čelu ustvarjati trdne temelje, na katerih bo začasna vlada narod, ne enotnosti razvila vse svoje delovanje. Borba sa očiščenje dežele od vseh sledov fašizma, nezdrava politika zatiranja drugih narodov, druženost vseh Poljakov v mejah enotne narodne države, politika večnega prijateljstva vseh slovanskih ljudstev, uresničenje zgodovinske agrarne reforme in mnogo drugih demokratičnih reform — vse to bo postalo trdna podlaga za uspešno delo začasne vlade narod ne enotnosti. Miroljubna zunanja pelttlka, ki jo je vodila začasna via da in politika prisrčnega prijatelj »tv« s veliko poljsko zaveznleo kov. jetsko zvezo kakor tudi prijateljstvo z ostalimi demokratičnimi deželami izhaja iz osvoboditve in preporoda Poljske. Sestava poljske za. časne vlade harodno enotnosti poljske republike v obliki začasne poljske vlade, nadaljevanj« njene notranje m zunanje politike bosta zagotovila uspešen razvoj in proevit nove močhe, neodvlene demokratične Poljske na njeni poti roko v roki s Sovjetsko zvezo ln vsemi bratskimi slovanskimi narodi. Sovjetska zveza najtežje breme, I ločllho vlogo v osvoboditvi naš« dr-Narodi naše države so se 22. junl- j žave.* Uprava na osvobolenllr primorskih tleh Beograd, 25. Tanjug. — Vrhovni poveljnik JA je Odredil: V Istri » mestom Reko in v Slovenskem primorju do demarkacijske črte, dogovorjene z zavezniškim komandantom v Trstu, se postavlja vojna uprava Jugoslovanske arma. de. Generallajtnant Peko Dapčevič, komandant 4. armade bo poleg svoj* dolžnosti opravljal tudi funkcijo komandanta gori navedenega področja con«. Krajevne Oblasti ter narodnoosvobodilni odbori bodo ohranili popolno avtoriteto in bodo nadalje vršili svoj« funkcij« v tesnem sodelovanju z vojno upravo. Smrt fašizmu - svobodo naro-dul* vrhovni komandant maršal Jugoslavije Josip Broz-Tlto. Makedonski delavci pri Titu Beograd, 2«. Tanjug. — Način prikrojevanja vojaške suknje, katerega je uvedel v vojaškem zavo-prikrojevanja vojalk* suknje, katerega je uvedel v vojaškem zavodu za izdelovanje obutve in obleke V Skoplju Milan Velev Milovskl, je največ pomagal pri izvršitvi nalog, katere so si postavili za prvi maj delavci tega zavoda. Uporabljajoč novi način, je zavod dosegel znatne prihranke materiala In delovnega časa, medtem ko so poprej skrojili tisoč sukenj, ^jih sedaj v istem času skrojijo 1500. Včeraj je Milan Velov Milovski prispel v Beograd, da bo pokasal svoj načl prikrojenja. Bil Je sprejet prt preč' sedniku zvezne vlade maršalu Titu ki je S zanimanjem poslušal poročilo Milovskega o doseženih uspe hlh v skopskem savodu. Preskrba s sladkorjer Beograd, 24. Tanjug. Tovarna i sladkor na Cukarici pripravlja le tos veliko proizvodu jo. Da bi n,og tevarna proizvajati, ji je potrebr. 1.200 vagonov premoga. Oskrba premogom se še redno razvija. Prt mog prihaja iz Bolgarije. Da bi e tovarna čim uspešneje pripravila c sladkorno proizvodujo, je poseja v Srbiji 2.200 hektarjev sladkorr pese in v Sremu 2.650 katastrski Juter. S tem bo program ato prt centno izpolnjen. Pričakujejo, d bo dobila tovarna v predelavo c krt 40.000 vagonov sladkorne pese. 1 J i bodo sačeli izkopavati v začeti septembra, ko bo tovarna že zrno na za predelavo. Moralna premoč „Komiomolska]a pravda" o zmagi nad Namiijo Po zmagi nad Nemčijo Je Olga Cečetklna objavila v »Komsomolski Pravdi* naslednji članek: Davno »mo vedeli, da bodo ti dnevi prišli. Ze prve dni vojne smo obenem z besedami: »Domovina Je v nevarnosti!* ugotavljali »Zmaga bo nasal*. Vsi amo bili prepričani, d* bo tako. Verovali »mo v to. Upanja nam je dajalo moo v najtežjih dneh, navduševalo nas je v dnevih »mag. Ko Je Nemec stel pred Molkvo in ko st je Hitler bahal po vsem svetu, da bo prisostvoval paradi svoje vojske na Rdečem trgu v Moskvi, smo vedeli, da bomo ml tisti, ki bomo prišli v Berlin. Nemcev v Moskvo ni bilo, pač pa stno mi prišli v Berlin. Pokorjeni Berlin — razvaline In pepel — leži pred nogami zmagovalcev, vsradoščena in praznujoča je Moskva odvrgla teto zatemnitve ki zasijala v neštetih luoeh. Svetlikajo se kot briljanti na nedeljo »Zmage*. Ko so v juniju 1941 Nemoi napadli Sovjetsko zvezo, ni bil to samo začetek vojne dveh držav za ta ah oni teritorij. To Je bil začetek največ J« bitke, v kateri se bo odločila usoda vsega sedanjega mladega pokolenja. Na bojnem polju se Je Sovjetska mladina srečata z mladimi hltlet^ jevei, kl so še kot desetletni fantički nosili rjave uniforme in prejemali v dar meče s napisom »Kri ln zmaga*. K nam niso prišli samo * meči, prileteli so tudi S »MesSer-echmidtl* in so s strojnicami obstreljevali naše mirno prebivalstvo. Vdrli so s »tigri*, z njimi gazili naše nezaščitene iene ln otroke. Prišli so k nam do zob oboroženi, da hi ubijali. Prelivali so našo kri, a zmagali niso. Kje skrivajo sedaj ti httlerjevl izrodki svoje meče? drugim narodom.* Nemška mladina Je Jemala v roko učbenik« in brala: »Mi »mo čistokrvni Nemci. Mi Sovražimo Zato Francoze*. »Ce bosta v vsej Poljski živela samo dva Nemca, potem ta dva pomenita več kot milijon Poljakov zato, ker sta pač Neme«.* Mladina vsega sveta sedaj v«, kaj pomeni beseda Nemec. Pomeni milijone pomorjenih življenj. Pomeni reko krvi, ki je zalila Evropo. Od oernik« do Majdanek«, to je Zločinska pot hitlerjevske mladine. Bill »0 časi, ko je imela hitlerjevska mladina svoja društva, Tam so ji govorili: »Nam ni potrebna mladina, kl misli. Razmišljanje je znamenj« slabosti. Mi moramo znati biti barbari. To J« temeljno »na- nje!* Hitler j« učil svojo mladino: »Jaz osvobajam človeka poniževalne kače, ki ss imenuje vest.* Moralni vzor hitlerjevske mladine je bil Horst W«ssel, potepuh in ubijalec, ki je končal v spopadu pl-janoev. In prav pesem o WesselU je himna hitlerjevske mladine. S to himno razbojnikov is berlinskih gnezd so se vrgli mladi hit-lerjevci na Evropo. Kaj sta jim Scrbona in najstarejša praška univerza? Kaj so jim petrograjaki dvoroi in kijevske kupole? »Kaj de spremenimo ve« svet v razvaline, glavno Je, da korakamo dalje.*. Tako »o govorili vsej Evropi. Pokazali so, da pomeni iskati p,ošte-nje pri njih toliko kot pri volku zlato dlako. Junaštvo In poSrtvovalnost sovjetske mladine Nadslilno temeljno inen|ei Alti barberi Bill so čast, ko se je hltlerjsva mladina sukala po šolskih klopeh. Tedaj so Ji govorili: »Nemški narod je pozvan, da se gospodari vsem Ves svet pozna danes Junaštvo in požrtvovalnosti sovjetske mladine. Toda junaštvo in možatost se ne dasta kupiti v trgovini ob poti na fronto. Tudi na karte se Ju ne dobi. Te lastnosti se pridobivajo počasi dan za dnem. Sovjetska mladina s« bori že štiri leta, njena vzgoja pa traja že 20 let Medtem ko so hitlerjevsko mladino pitan s clovečanstvu sovražno teorijo fašizma, smo se ml v naših šolah Učili prijateljstva med narodi. Medtem ko so mladi hltlerjevcl dorešeali v averi, smo mi z navdušenjem sledili življenju Papanin-eev v severnih ledenih pokrajinah. Medtem ko so se nemški šolarji spraševali, kakšno silo bi morala imeti bomba, da bi uničila petnadstropno hišo, smo ml gradili mesto Komsomolsk na Amurju. To Je treba povdarltl, da z« bomo z našimi tovariši v inozemstvu boljše razumeli, treba j« povdarltl, zaradi bodočnosti. Morda ae sgodl, da naši tovariši v inozemstvu, ko govore o sovjetski mladini, ne mislijo obenem tudi na DnJeprostroJ, Stalingrad, har-kovske tovarne traktorjev. Treba ja pripomniti, da »e je predvsem v teh velikih zgradbah naše države koval značaj sovjetskega mladega Človeka In tu se Je ustvarjala moralna premoč nad sovražnikom. NKesar se niso naučili Ali je čudno, da je mladina, ki je sama gradila staiingrajsko tovarno traktorjev, ki J« v tej tovarni delala, bila tudi pripravljena do poslednjega diha braniti svoje delo pred hitlerjevimi izdajalci? Hitler-jevci »o oborožili čete svoje mladine s oklopnlškimi pestmi da bi branili Berlin, gkušaii so zažgati pr0(fram hiUerjevskega pohoda osvoboditvi izpod fašističnih, okru nikov. Ali veste v čem Je sila naa mladine? Cernu Nemci jo toliko sc. vražijo? Boje se je zaradi njen moralne premoči. Da, zaradi mora ne premoči. Mi nismo nikdar Živeli Samo z današnji dan, mi si tega tudi ti Selimo. Ml mislimo na bodočne sovjetske mladine. Ona je v tej vo. n! pretrpela najtežje žrtve ln zat sme zahtevati, da se kaj takega n sme nikoli več ponoviti. Vodja hi lerjevske mladine Axmann je, p dobno kot po prvi svetovni voj: Goering, priredil prisego zvestol Idejam velike Nemčije. Nedavno j angleški časopis objavil sliko dve mladih hltlerjevcev, kl so jih tr vezniki ujeli. Dejala sta: »Ce 1 bila v tej vojni Nemčija poražen bo zmagovalka v naslednji vojni Ti mladeniči niso rod, katereg bi mogli c neko pravljično lnjc cijo preobraziti v krotk« golot To so mladi gadje, kl se šele p greti na prsih tvorcev mirji, da 6 nekaj let »nova pridno kazati sv. je želo. S fftllcmem j« treba obracuneti de kraja Ni brez smisla pregovor: »K vraga bolezen jemlje, je priprav ljen spremeniti se tudi v angel: Takih angelov, ki jim izpod hal; gleda hudičev rep, srečuje naša vo ska vsepovsod po Nemčiji. V Innu bodoče mladine svata, v ime: spomina padlih junakov je tre odstraniti to masko z zlodeja, s f. šizmom je treba obračunati d končno. Ne smemo dopustiti, da ae v skrivnem gnezdu zopet po. vil kak novi Hitler. Fred nekaj leti, ko eo ae v M>; kvi na kmetijsko-gospodarski rc stavi prižgale luci, ko smo hod, po pavllijonlh in poslušali zdi gruzinsko, zdaj rusko, zdaj ukr; jinsko pesem, Je v Nemčiji no dnevnik priobčil posnetek: Dur. v naših časih. Nekaj starčkov-/ dov Je s ščetkami čistilo ulice, k! čalo na kolenih v mrrll vodi, s a vimi lasmi, skuštranimi od vete Poleg pa se je krohotala tolpa tni' denicev »Hltlerjugend*. To je b naš« tanke. Mi pa pravimo: »Hib lerjevei se niso v tej vojni ničesar naučili.* Niso doumeli značaj« sovjetskega mladeniča, pred čigar nogami leži sedaj pokorjeni Berlin ln kl je šel pri obrambi Moskve s preprosto steklenico, napolnjeno z gorljivo tekočino ned nemške tenke. To Je pomenilo smrt ensga proti dvajset. Naši mladinci so zbijali nemška letela a puškami in brzostrelkami. V trdih bojih so dosegli Berlin. AH js moglo biti drugače? V Berlin, v to fanatično gnezdo nemštva, jih je prignala Ijubezsn do domovine ln želja, d? Evropo. Pozneje Je poslal Hitler Baldur von Bchiracha, vodjo hitlerjevs' mladine, kot svojega namestiti!’ na Dunaj. Ta je nekoč izjav' »Vsak prepir se mor« prej ali sl odločiti S mečem*. Mladi sovjet«' vojaki, ki se nizo prepirali a vo Schiraohom, so ga poznali z D naja. Sovjetska vojska Je kot osvob diteljica šla skozi Beograd, Vavč vo, Budimpešto In Sofijo. Zavti J« Dunaj ln Bukarešto, da bo prid v Berlin na trg »Unter dan Lir tlerjevei so zasužnjevali pomagajo narodom vsega svete pri | L Mi smo osvobojevali. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 26. junija 10& ———* Solidarnost vse naše mladine Tudi po naših krajih so se v nedeljo zvrstili uspeli mitingi v okviru ljubljanskih kongresnih svečanosti V naši preatolniški Ljubljani apet vihrajo zastave, se je razgibal svet, tokrat spričo praznika vse naše slovenske mladine, drugega kongresa ZSM. Povsem v smislu zasnovanih slavnosti, kakor so bile y resnici pravi odraz ljudske volje, so se zvrstile po vsej slovenski deželi in tudi po naših krajih prelepe mladinske prireditve, mitingi, ki se je zgrnilo nanje prav vse ljudstvo, da tako vedno znova, ob vsaki priliki, še prav posebno pa ob priliki mladinskega praznika pokaže, kam teži, česa hoče. Solidarnost z mladino in obča hotenja, važno še posebej za naše kraje, sta prišel do izraza tudi pri včerajšnjih mitingih, ki so se zvrstili po vsej deželi. _ Nimamo še podrobnih poročil o vseh, objavljamo pa nekaj vtisov s prvih dveh in morda je prav da so ravno iz naših dveh manjših v a. | bodo in pravico*, trsteniška godba in razni govorniki. Vsi udeleženi, Italijani in Slovenci, so bili zelo navdušeni z prireditvijo. Programu so sledili igranje godba spontano petje raznih Improviziranih pevskih skupin, smeh in veselje. Plesa ni bilo. Saj ga tudi ni bilo treba. Postojnska mladina ljubljanskemu konaresu ZSM Zveza slov. mladine v postojnskem okraju je izročila štafeti pozdravno pismo za II kongres ZSM v Ljubljani. Pismo ima sledečo vsebino: Tovariši, padla je meja, nepravična meja med ljudstvom enega naroda. Mi mladina postojnskega okraja, svobodni po 27 letih težkega fašističnega suženjstva, pošiljamo vam svobodni mladini, zbrani na II. kongresu, svoje bratske pozdrave. Karantenske postaje S pomočjo požrtvovalnega ljudstva s-' po naših krajih ustanavljajo karantenske postaje, zavetišča za na-š-> brate in sestre, ki so v obHni meri žrtvovali za svobodo, bili odgnani v koncentracijska taborišč*. Sedaj se vračajo. Vse gorje, ki so ga prestali, nam pričajo njihovi izmu ceni obrazi. Ce jih kaj vprašaš, se jim zalesketajo solze V očeh: tStrašno Je bilo*. Pripovedujejo o neštetih žrtvah, ki so bile umorjene na strahovite načine. Iz fisocev Internirancev so Nemci napravili pepel. Primorsko ljudstvo se zaveda njihovega trpljenja, zato pomaga morda bolj, kakor je kdaj koli doslej. Pripravljeno je žrtvovati še več, toda vse v trdni zavesti, da bo ostalo naše vse, kar smo si priborili s tolikimi žrtvami. Lep primer take požrtvovalnosti je karantenska postaja v Tolminu. Ne bodo nas več odtrgali od Titove Jugoslavije, ker je cela Primorska en sam trden blok, pri- j pravljen braniti svojo svobodo, pri- ; dobljeno s tolikimi žrtvami. Vemo, j da nas v naših zahtevah ne podpira i samo mladina vseh naših narodov, \ marveč tudi mladina vsega sveta, i Srednje šole v Gorici Tudi ▼ Gorici bodo otvorjene slovenske srednje *ole - Zaključek poslednjega la novo dolsko leto Dne 1. septembra t» 1. se zopet otvorijo srednje šole v Gorici za na- j njen zaradi znanih dogodkov. a%vww.1w.v%v.w.w | Kolikor bo dopuščala razpoložlji- | vost prostorov, se vzporedno z že italijanskimi šolami otvorijo tudi izključno slovenske za slovenske di-• jake, ki so doslej posečali italijan-! ske šole, a nameravajo odslej na- Ljudski dom v Miljah! Svečana otvoritev sedeia naših organizacij si in zaselkov. Poudariti hočemo s j Majhno obmorsko mestece Milje-tem, kako Je prav do zadnje slo- ( Muggia, ki leži 10 km južno od Tr-venske hiše, do zadnjega zaselka j sta, je stara antifašistična trdnja-prodrla in se uveljavila skupna slo- \ va, Mestni grb — rdeča trdnjava venska težnja in kako se v njih j na belem polju je v tem oziru sko-prireditvah odraža tudi vseljudska i roda simbolična. To majhno delav-solidarnost z mladino. j sko mesto, oprto in trdno povezano Pri tem Je bil prosvetni značal! s svojim čisto slovenskim zaledjem, naših prireditev, ki jim ponekod I je v teku narodno osvobodilne voj- ples kljub svoji zabavnosti ni bil, ne izpolnilo do kraja svojo nalogo priključen, prav posebnega pome. na. Tako so prireditve ostale izključno naše. Mladinski prašnik v Uoljuncii V proslavo drugega kongresa ZSM smo priredili tudi v Boljuncu v nedeljo miting, ki je prav dobro uspel. Prostrani trg je bil ves okrašen z zastavami. Nad odrom, ki je bil postavljen na trgu, so plapolale naše in zavezniške zastave, nad katerimi je kraljevala zastava bratske Sovjetske zveze. Prireditev so otvoriti s petjem «Naprej zastava slave*. Tov. tajnica ZSM je govorila o pomenu kongresa ZSM. Mladinke so zapele: ♦Bratje le k soncu, svobodi*. Sledile so razne deklamacije pionirk in pionirčkov. Deklamirali so med drugimi Kajuhovo: ♦Pionirska*, ♦Mlada pionirka*, ♦Moj očka partizan*, ♦Kralj Matjaž* in druge. Pionirčki in pionirke Pavli, Adel-ma, Dobrina in mladinka Milena, ki je deklamirala ♦Vzhodnim bratom*, so prav z občutkom nastopali in občinstvo jim je navdušeno vzklikalo. Nekaterim mamicam so stopile solze v oči. Tov. Petrovič, ki je prišel iz Trsta, je prečital pozdrav borcev iz Bosne, Cme gore, Hercegovine in Dalmacije. Sledilo je poročilo tajnice SPZZ o dosedanjem delu organizacij e, ki je bila priklicana v življenje v februarju preteklega leta. Od 160 žena v vasi jih Je v organizaciji 120, To število je sicer visoko, a še pomanjkljivo, ker so vse žene dolžne delati za splošni blagor. Iz poročila sledi, da so žene v tem času nabirale za pomoč Bolnim borcem ter nabrale precejšnje množine peciva, sladkorja, zimskega peria in drugo. Nabrale so tudi za 12.000 lir sanitetnega materiala. Za pogorelce so nabrale v gotovini 20.000 lir. Skrbele so tudi za vračajoče se vojake in internirance, ki so jim kuhale. Ko se je lani v avgustu pojavil v vasi nemški okupator, ‘je bilo njih delo o-teženo, vendar ga tudi teror ni mogel prekiniti. Ko je zadnjega dne aprila prišla v vas naša osvobodilna vojska, so žene organizirale tudi zasilno bolnico. Navzoči so z navdušenjem pozdravili ta referat. Vzklikali so Titu, Stalinu, Sovjetski zvezi in Jugoslovanskemu Primorju. Mladinke so zapele še nekaj pesmi. Nato so vsi navzoči zapeli ♦Hej Slovani* in je bil miting zaključen. V ponedeljek smo imeli mašo za padle borce. Prisostvovali so skoro vsi vaščani. Po vsej vasi smo razobesili naše zastave s črnim trakom. Torek Je posvečen udarniškem delu. Mladina bo delala na polju vojnih vdov. V sredo pa bomo po vasi nabirali prispevke za pomoč prebivalstvu Bosne, Hercegovine in Crne gore. Prosvetna prireditev na Trsfeniku Preteklo nedeljo je bilo v Trste-niku, zaselkom nad novim svetilnikom pri Trstu, prosvetna prireditev z dobro izbranim programom. Sode-lovall so rajonski mešani zbor, tr-steniški pionirčki z igro: *Za svo- Njega prebivalci, ki so prav tako kot prebivalci ostalih primorskih mest zagrabili za orožje in sami izganjali sovražnika ter si postavili svojo ljudsko oblast, uživajo danes sadove trpljenja in boja: ob ogromni udeležbi ljudstva je bil včeraj otvorjen Ljudski dom, ki se v spomin znanemu miljskemu antifašistu imenuje dom Natala Kolariča. Gotovo je bilo v agodovini Milj malo svečanih prilik, ko se je zbralo toliko ljudi, kot jih je .bilo včeraj v Ljudskem domu. Pa ne samo v Ljudskem domu — iv domu, i na vrtu, pa tudi na ulici pred domom je bilo toliko ljudi, da se je bilo kar težko preriniti skozi vso to gnečo do novega dostojanstvenega sedeža miljskih antifašističnih organizacij. Prav lepa je zgradba novega miljskega Ljudskega doma in Milj-čani so lahko upravičeno ponosni nanjo. V veliki, slavnostno okrašeni dvorani, v kateri sta se posebno odražala napisa v italijanščini: eJu šističnih organizacij jz Trsta. Poudarjali so bratsko povezanost Slovencev in Italijanov ter potrebo nadaljevanja borbe za očuvanje velikih pridobitev osvobodilne borbe. Po oflcielnem delu programa se je še v pozno noč nadaljevala prosta zabava — Slovenci in Italijani so se skupno veselili velikega dne. — Igrala je dobra miljska narodna godba in pela sta izmenično slovenski pevski zbor iz Pia vi j in italijanski pevski zbor iz Trsta. Mladina pa je rajala v dvorani, ki Je bila vsa okrašena z zastavami in antifašističnimi emblemi. Med udeleženci proslave so bile tudi nekatere italijanske in slovenske tovarišice, ki so bile na kongresu antifašistične ženske zveze v Ljubljani. Kar prekipevale so od navdušenja- Pravile so nam, da bi najraje ostale v Ljubljani, kjer so bile vse, Italijanke in Slovenke, tako prisrčno sprejete. Govorili smo tudi z materjo Natala Kolariča — Slovenko iz miljskih hribov. Bila je v Beogradu z žensko delegacijo in nam je ginjena pripovedovala o sprejemu pri Titu. Ko nam je govorila o njegovem nagovoru, o tem, kako jih Je vzpodbudil k nadaljnjemu požrtvovalnemu dolu, je iz nje sijala resnična odločnost ma- | daljevati študije v materinščini, j Prestop dijakov z italijanskih v slovenske šole bo povzročal morda komu težave, ki utegnejo marsikoga preplašiti. Da se temu opomore, bodo v najkrajšem času otvor-jeni tečaji za slovenščino in po možnosti tudi za druge predmete, ki naj slovenskim dijakom omogočijo, da se bodo znali pravilno izražati v materinem jeziku. Razen tega bodo profesorji med poukom in tudi pri izpraševanju upoštevali vse te težave. Dijaki, ki želijo posečati te tečaje in se nato vpisati v slovenske srednje šole, naj se prijavijo z označbo šole in razreda, ki so ga do zdaj posečali, referentu za srednje šole v Gorici, na Travniku štev. 20, L Pouk, ki se začne 1. septembra, se 15. oktobra spet prekine in s tem se zaključi šolsko leto 1944-45. Dne 1. novembra se začne novo šolsko leto 1945-46. SLAP OB IDRIJI Ljudska volja. V petih dneh je ljudstvo iz našega okraja že dvakrat demonstriralo proti krivici, ki st mu godi. Nič več noče biti suženj, noče prenašati fašističnega terorja, kakršnega je prenašalo 25 let. Zahteva svojega vodnika, maršala Tita, ki je stal v najhujših časih v borbenih vrstah z našo vojsko in trpel skupno s svojim ljudstvom. Ljudstvo zahteva, da se mu prizna njegova oblast. Predstavniki te oblasti niso klonili v najtežjih časih ir klonili ne bodo niti sedaj, ko jim ne stoji vež nasproti okupator, ampak mednarodna reakcija. Faši3ti s svojimi klevetami zasmehujejo Za našo kmetijsko oknovi Navodila za popis kmetijstva, obdelane zemIH In konetovalskih potreb Kakor je bilo že objavljeno, potrebujemo natančen pregled splošnega kmetijskega stanja, da si lahko napravimo točno sliko za obnovo. Zato pozivamo vse kmetovalce in vodje kmetijskih obratov (državnih, deželnih, občinskih in zasebnih), da se javijo pri krajevnem zastopniku za kmetijstvo ter tam popišejo svoje kmetijsko gospo-darsvo. delo naših borcev in našega ljudstva, toda zavedajo naj se, da bo narod, ki je prekaljen v borbi, ostal vedno zvest svojim pridobitvam tu so bo zanje ^udi boril. .VVV.VV.V.W.VA%VWA,y Popisovanje se nanaša na sedanje in na prejšnje stonje gospodar, skih poslopij ln njih prebivalcev; povprečna setev’ računana v stotih (pšenice, rži, ječmena, ovsa, koru- IZ SOVJETSKE ZVEZE AV.%W.WAVA*AWAWi \WWW.WVAV.WAWii Gasimo gozdne požare Ukrepi odteka gozdarstva pri PNOO-ju za Slovan* sko Primorje spričo poletnih požarov v kraških borovcih V zadnjih dneh so se začeli množiti gozdni požari zlasti po kraških borovcih. Opozarjamo vse prebi-valsvto, da je v takih primerih dolžno ravnati se po sledečih predpisih: 1. Prepovedano je vsako netenje ognja v gozdu in izven gozda v oddaljenosti najmanj 100 m. 2. Kdor, ki opazi v gozdu ali na robu v oddaljenosti 100 metrov ne-pogašen in nenadziran ogenj, ga mora pogasiti. 3. Mimoidoči, ki bi na svoji poti opazili, da gozd gori, so dolžni, ko- riti vse, kar je potrebno, da se požar čimprej pogasi. 7. Gozdarsko osobje, člani kra- Zmagoslavna parada v Noskvi Moskva, 25. Tass. — Včeraj je Rdeči trg videl novo parado pre-magovalcev Nemčije, junakov velike vojne v triumfatorskem koraku. ♦Parada zmage bo samo v Mo-eskvi*, piše «Pravda», toda zmago bo slavila vsa domovina. Desetine milijonov borcev s fronte in delavcev, ki so se borili in delalo za zmago, vsi bodo danes skupaj slavili, delavci z vojaki, vsi skupaj pa s Stalinom. Vsa naša domovina bo tu zmage. S Stalinovim imenom smo zmagali v domovinski borbi. S Salinovim imenom bomo korakali naprej k novim zmagam v »ocija-listični izgraditvi k novemu razcvetu naše domovine*. ♦Rdeča armada je prišla k paradi v polnem sijaju svoje nepremagljive sile*, piše ♦Krasnaja zvezda*. V tem ni nobenega čudeža. Čudeži obstoje samo v bojazni in praznovernosti dosedanjega življe- delila svoja čustva z delovnim ljud- J Ze do,S° Je ^ano- da *e v°Ja? stvora prestolnice. To bo nov pri- ka moč neke države odraz njenega kaz naše nepremagljive sile, naše Seljenja in gospodarskega sistema kot prvotnega vira njene moči. So- zavesti nalog sovjetskih patriotov, naše vdanosti domovini, našega občudovanja slavne Partije Lenina in jevnih NOOjev, so dolžni oditi z, sta]jnaj našega občudovanja velike- ga vodje Stalina. Izkazali bomo občudovanje slavni armadi, ki je ponesla zastavo svobode od Moskve in Volge na reko Spree. To bo parada predvsem svetom, katerega oči liltor je mogoče, požar pogasiti. Ce tere borke, ki je žrtvovala svoje ; pa to ni mogoče, so dolžni o tem ljudstvom na mesto požara. Vsa de la pri gašenju vodi najstarejši izmed gozdarskega osobja, ki je na mestu požara. Ce ne bi bilo nikogar od gozdarskega osobja, vodi gašenje poročevalec za gozdarstvo do-tičnega krajevnega NOOja ali ka- ! teri drugi član NOO. j , , „ , . , . ... . kot parado naše sile in slave, kot 8. Vsi so dolžni ubogati in nje- r gove ukaze izvrševati dotlčnega, ki! slavolok zmage. Zdaj je premagale prevzel vodstvo gašenja. — Člani j na hitlerjevska Nemčija, ki je sa« NOOja so dolžni pokazati največjo j nJa'a o zavojevanju vse Evrope požrtvovalnost pri gašenju in ob-! pod svojo železno peto. Parada enem strogo paziti na red in točno J zmage bo potegnila črto pod ra- vjetska armada počiva trdno na osnovah socijalisične izgraditve naše države, ki jo hrani in krepi s svojo žlvljensko krvjo. Obenem s propadom Hitlerjeve Nemčije je pripadla zmaga armadi, ki je zrasla v državi, ki je vspostavila nov socijalni red. Dolgo časa se je ta armada borila proti nemškim fa- so uprte na Rdeči Trg. Današ- j jistiC-nim četam in ves ta čas je so- ! njo parado bo ljudstvo pomnilo j sistem življenja in dela najdražje - svojega otroka, pa ;e j takoj obvestiti najbližje prebival-. livi.ževanje ^ ukarov vodje. ! čun. Parada zmage je prvi korak nakom boja naj slede junaki dela* j Se bolj borbena. po tej žrtvi postala še bolj odločna, pokazal, da je krepka sila, ki je bila kos fašisični Nemčiji. Oborožena sila Sovjetske zveze bo ostala vedno vredna naše velike domovine, Mir vlada v Evropi, toda Rdeča armada ne bo počivala na lavo-rikah, kajti ona je mogočen ču- in ♦Razdruženi premagani — združeni močni!* se je razvil prvi, svečani del programa. Govorili so predstavniki miljskih antifašističnih organizacij in predstavniki antifa- Da, Milje so res trdnjava napredka, kakor nekoč pod fašizmom tudi danes postojanka resnične demokracije, postojanka svobodoljubnih Italijanov in Slovencev. Slovenska umetnost in zabava v tržaškem radiju Radio Trst posveča od nedelje dalje dnevno trlčetrt ure izključno slovenskemu programu. Od 20.15 do 21. ure bodo naši poslušalci poslušali vsak dan slovensko besedo ln pesem. To pa še ne pomeni, da ne bodo poslušali ostalega programa, predvsem glasbenih točk, ki bodo gotovo razveselile vse ljubitelje dobre glasbe. V torek bodo nastopili naši mladinci z besedo in pesmijo. Govorili vam bodo o svojem delu in o svoji borbi. V tej uri bo nastopil prvič po radiju godalni kvartet naših mladincev, ki ga vodi tovariš Pose. £■3. Ta ura Je posvečena naši mladini in upamo, da jo bo mladina sprejela z veseljem ln bo pridno sodelovala s programi in nasveti. V sredo bo tržaška gledališka družina Igrala dramo našega velikega Cankarja ♦ Hlapec Jernej in njegova pravica*. V radijski priredbi tovariš Košuta. Vsak četrtek bomo posvetili slovensko uro slovenskim pesnikom in pisateljem. V prvi uri bomo govorili o Simonu Gregorčiču. Slišali bomo njegove preroške pesmi v besedi ln glasbi. Naše ljudstvo ljubi svoje kulturne velikane in zato smo prepričani, da nam bodo naši paslušalci hvaležni. Hočemo, da gre po našem radiju v svet ln v zadnjo našo vas beseda pesnikov, ki so bodrili narod v težkih urah suženjstva in mu kazali pot do svobode. V petek bo pel, izjemoma ob 19.15, priljubljeni š. Jakobski pevski ®bor, ki ga vodi tovariš Švara. Fašistični okupator je »boru odvzel mnogo pevcev, vendar so št. jakobski pevci, ki so po večini delavci, s požrtvovalnim delom obnovili svoj zbor in danes že širijo po radiju našo lepo slovensko pesem. V soboto bo vesela ura, za katero nam tovariš Joco zagotavlja, da bo res vesela ln pestra. Kaj pa z ostalim sporedom? Za ljubitelje sinfonične glasbe bo igral veliki radijski orkester v sredo ob 21.30 in v soboto ob 22 uri. Isti orkester bo v petek igral za tržaški delavstvo, kar bomo prenašali od 20. ure dalje. Komorno glasbo bomo poslušali v nedeljo ob 19.20, In v torek ob 21.15, ko bo pianist dr. Demšar igral skladbe slovenskih mojstrov. Mali radijski orkester vas bo razveseljeval z lahko glasbo v torek, četrtek in v soboto od 12.30 do 13. ure, to je ob opoldanskem odmoru. Tudi kdor ljubi plesno glasbo bo zadovoljen. V torek in v petek opoldan bo igral ritmični orkester našega radia. Za liste, ki se zadovoljujejo a plesno glasbo na ploščah pa bo muzike dovolj vsak večer od 23. ure do polnoči. V nedeljo ob 9. url in v soboo ob 8. uri bo kmečki godalni sekstet, ki ga vodi dirigent Sonc zadovoljil vse poslušalce, ki ljubijo veselo in pestro kmečko glasbo. Nasroča z razstrelivom V štirinajstih dneh se Je dogodila že druga nesreča z razstrelivom. Trije otroci iz Ajdovščine so se 1-grall z eksplozivom, ki jim Je v rokah eksplodiral. Dvanajstletni Božič Ivan iz Ajdovščine Je bil na me stu mrtev, ostala dva pa sta ranjena, eden težje. Prim. dr. C2RIL 7. jutranja jflasba, 7.15, poi v italijanščini, 7.30 poročila v venščini, 7.45 jutranja glasba, zaključek. 12. napoved časa. Pestra gl 12.15 poročila V slovenščini 12.30 1, radijski orkester pod vodi dirigenta Cergolija, 13.15 pori v italijanščini, 13.30 zbor pod vodstvom Saverie Zacutti, zaključek. 19. napovedi in obvestila svojo«? 19.20 komorna glasba. Violinist F? It, klavir Alessandro Costantink*? 20. napoved časa in poročila v venščini, 20.15 glas slovenske dine. Sodeluje kvartet Posega. ' poročila v italijanščini, 21.15 kot® na glasba. Izvaja pianist dr. PJ?j šar, 21.45 pestra glasba na olos** 22 Pregled tiska, 22.15 ♦Marf®J radijska igrica v 1 dejanju, 23.J; vestila svojcem, 23.19 plesna 24. zaključek. Vlaki in parnik* Odhod Vlakov: V Redipulj* ./ 6.25, v Pieris ob 6.50, v Redi?®! ob 18.10, v Postojno ob 6.40, 1“ v Pulo ob 15.25. Prihod vlakov: Iz Pierisa ob iz Redipulja ob 9.15, iz Postojne 9.36, iz Pierisa ob 18.44, iz Po ob 10, iz Pule ob 19. Umik parnika na progi Trst, v veljavi od danes: ob nikih: Iz Milj v Trst: ob 7, K Priznanje amerliklm Srbom Beograd, 25. Maršal Tito je poslal predsedniku vidovdanskega kongresa Srbov-Američanov v Pittsburgu sledečo brzojavko: ♦Izražam vidovdanskemu kongresu, kongresu Srbov-Amerlkancev priznanje za požrtvovalno delo za edinstvo Jugoslovanov in za zmago resnice: S tem ste najbolje izvršili svojo dolžnost do hrabrega in resničnega srbstva, do Jugoslavije, do slovanstva in do vaše nove domovine, Amerike*. Goričanka: Korak v kraj smrfi Bilo je v noči med 5. in 6. avgustom. Vlak se Je ustavil na majhni postaji. V kupeju nas je bilo 15 da klet. V drugih vozovih je bilo čez tisoč sotrpinov. Dodeljeni so nam bili tudi ujetniki iz Jugoslavija Luna je sijala ln nam s svojo svetlobo nehote vsiljevala spomine na domačo grudo, na domovino. Noč je bila lepa, a hladna, kot so vse noči v Nemčiji. 25cblo nas Je. Tre. petoll smo od groze, mraza, lakote in izmučenosti, Same nismo vedele, kako to, da nismo že preje omagale. Za hip je v naših srcih oživel spomin na dom, a prehiro so naši krvniki vse razblinili. Pričeli so vpiti in nas s puškami v rokah priganjati k vratom kupeja. Obstala sem vrh stopnic. Prizora, ki se mi je nudil, ne bom nikoli pozabila. Preko kolodvora s« Je vila dolga vrsta kaznjencev, izmučenih od dolgega posedanja po raznih zaporih, od trpljenja, ki so ga jim povzročili fašistični krvniki. Mnogo Jih Je bilo, toda vsak Je imel svojega stražarja 88-ovca, ki Je vpil nad njim kot nad psom. V njihovih glasovih je bilo nekaj živalskega, strašnega. V žilah nam jo ledenela kri. Kaj moremo pričakovati od teh trinogov? Dobrega? Beseda, ki se roga sama sebi! Iz premišljevanja me Je prebudil udarec v rebra. Sunek Je bil močan, da me Je vrnel iz ravnotežja in da sem padla po stopnicah. To Je bil prvi dih na prostem, po tri- mesečnem sedenju v zaporu. Pobrala sem se le s težavo ln odšla v spremstvu tovarišic. Postavili so nas v vrsto po štiri in štiri. Med kričanjem in psovanjem smo zapustili postajo. Pričela se je naša trnjeva pot. Zraven mene je stopal Nemec, visok z izrazito čelustjo ln svetlimi lasmi. Od časa do časa se je kot na povelj« strahovito zasme. Jal. Bil pe smeh podivjanca, smeh ponorelega človeka. Moške so obložili s težkimi tovori, ki so Jih pripeljali z vlakom. Po cesti so morali hiteti, skoraj teči. Ce Je kdo omagal, so ga pretepli z bičem. Pred menoj Je korakal mlad župnik. Njega so še bolj obložili kot ostale. Venomer so ga suvali, se mu posmehova ln krlčalj nanj: *Du Teufel Pfahrer; Du Bandcnfuehrer elendiger!* Pot se je vila nekaj časa ob Donavi, nato pa smo zavili navkreber. V teku pretepanj«, strahu in psovkah amo končno prispeli v taborišče. Široka kamenita cest* se je vila med nizkimi dolgimi barakami. Do zob oborožene čete SS so se pomikale med njimi. Zdelo^e ml je, da sera v gnezdu tolovajev, rabljev, satanov v človeški podobi. Ko smo prišli na vrh, so se pred nami odprla velikanska vrata, nad katerimi se je režala mrvaška glava in napis: Kdor pride sem, se nikdar več ne vrne Na levi strani v mali kolibici, kjer Je prebival stražnik, je stal cel okostnjak, sim. bol BS. Zamolklo so se zaprla vrata za nami. B1U smo v peklu. V nos nam je udaril duh po sežganem človeškem mesu. Stisnile smo se druga k drugi. Od groze so se nam ježili lasje. 8e tesneje smo se stisnile k steni in mrzel pot nas Je oblil. Bil« smo same. Grobna tišina, ki jo j« motil le ropot močnega električnega oka, ■ katerim je bilo kroženo vse taborišče, da ne bi kdo izmed kaznjencev slučajno ušel. Visoko na tri metre visokem zidu so bili pritrjeni veliki reflektorji, ki so razlivali svojo bledo luč po vsem taborišču, Oči so nas pekle. Kamor so pogledale, povsod smo videl« le obraze naših krvnikov, ki so se nam molče rogali, 'aprlasem oči. To grozno tišino je prekinil pisk sirene ln zopet so s« odprla vrata Skozi nje so s« vsule nove žrtve, jugoslovanski ujetniki, Suhi in strgani so, mnogi pokašljujejo. Bog ve, odkod so privedli te žalostne človeške ostanke. Bil so mimo nas kot sence, tiho. Eden izmed njih se Je od oslabelosti opotekal ln zaostajal. SS-ovci so ga pretepli, da je obležal nezavesten na tleh. Njegovi tovariši so ga pobrali, zavili v plahto in odnesli s seboj. Ves ta čas so jih Nemci strahovito pretepali. Poleg men« je stal tovariš, ki mu Je bič strgal vso srajco ln mu prebil kožo, da mu pe kri curljala po tleh ln močila prekleto nemško zemljo. Odnekod je prikorakal debelušen človek, nizke postave. Komandir čete. V desnici Je držal gumijast bič, ki se je koncu cepil v več koncev. Vsak izmed njih J« bil okovan z malimi iglicami. Kadar je z njimi udaril, so se zajedle v meso, in ko je bič zopet potegnil nazaj, so se Iglice le počasi ločile od mesa, ker so bili konci iz gumija. Ta izdajalec, bil je po rodu Tržačan, Je stopil k prvim, jih pričel bičati po obrazu in vpiti: Tiho, stojte mirno! Tega nisem prelezla. Padla Padla sem v nezavest. Zavedla sem se šele v kopalnici. Polog mene Je v vodi ležal mrtev tovariš, ki so ga preje pretepli SS-ovcl. Krvniki so ga položili v kopalno kad In spustili nanj vodo, da Je utonil. To je bil prvi dan mojega živ-ljnja v Mauthausenu. Začela sem življenje, ko sem bila le šc številka med številkami, ki čakajo samo še na smrt. Napredno obdelovanje zemlje na Poljskem Varšava, 24. — V razgovoru z Tassovim dopisnikom Je Izjavil poljski namestnik ministra za po-ljodelsvo Benek, da so kljub velikim težavam organi deželne uprave poljske republike uspešno izvajali program spomladne žetve. Vlada In Zveza vzajemne kmečke pomoč! sta pomagali v obilni meri pri tem delu. Traktorski park, sestoječ se Iz več kot 5400 traktorjev, je bil organiziran pri državnih upravnih cdinl-cah. 150 postaj s poljedelskimi stroji, s 3100 traktorji ln a preko 4000 lzvežbanih vozači traktorjev je delalo na polju v času setve. 150 strojnih postaj je lzoralo 260.000 hektarjev zemlje. En traktor je Izr oral poprečno 80 hektarjev. 14, 18.50. Iz Trsta v Milje: ob .. 10, 14.45, 19.30. Iz Milj v ScalO v. gnaml: ob 6, 11.30, 16.45, 17.45. Scalo Legnaml v Milje: ob " 12.15 (s&mo ob sobotah), 13 G-®* od sobotah), 17.15, 18.20; ob praznikih: Iz Milj v Trrt: 18.45. Iz Trsta v Milje ob 14.8& Milj v Scalo Lognami: ob 7, 10.30. S Scalo Leg nami v Milj®' 7.30, 13, 20. Urnik za motorne čoln«, Id ver med Trstom in Koprom, Iz°1®|L rnnom, Salvore, Umngo In NoV*U dom: Trst-Koper ob 12, Kope^Jj ob 5. Trst-Plran ob 12, Piran-1**, ob 6. Trst-Izola ob 12, Izola-Tr^J 5. Motorni čoln za Izolo, Salvvj iftla. V^' Umag in dan ob 6. Novtgrad odhaja Poizvedbe Anton SuSfcai\ rojen I. 1920. Tropcanah 41, nazadnje:. 150394. Lager XVII B. H. p Nemčija. — Šuštar, Trepčane Bistrica. > Koncert sovjetskih umetnikov v Pragi Pred nekaj dnevi je bil v praškem narodnem gledališču koncert sovjetskih umetnikov. Umetnike Je predstavil javnosti prosvetni minister prof. Zdenek Nejedly. Med paslušalci so bili predsednik dr. Edvard Beneš, člani češke vlade, sovjetski veleposlanik v Cchoslo-vaški Zcrln, predstavniki praške Javnosti in drugi. Koncert Je imel velik uspeh. Jožef .Šuštar iz Trepčan 41, jan iz Mestre v Nemčijo, nje v Dletclsee, Post Konrad‘% Krela Kulm. — Šuštar, TreJ*^ 41, II. Bistrica. —--^1 Ukmar Karol, mesar iz B'?j, berka, odpeljan 28. IX, 43 v Vtt ko, Wolfratshaseratrasse 16. • 1 1 kelj Mirka, Via Carduocl 3, Ukmar Milan |z Komna, do t. cu maja 1944 ujetnik v Muhr» Alban, Francoska Afrika, la 55953 . Čampo XXVI. — kelj Mirka, Via Carduocl 3, Druzinu. Strokci, odpclja®*^r Nemčijo 15. 2. 43 v taborišče P’ f) gangslagcr pri Neumarktu ''«1 varska. — Strekelj Mirka, Vi* dueri 8, Gorica. Ivanka ln Marija Rejec., roj® j Tolminu, prva 23. 6. 1886, druS «,■ e e* 4 .nll tf v1..', 10. 1895, odpeljane 1. 1944. v^j rlšče Mecklenburg - Raven®- ^ pri FUrstenbergu. — Vida okrajno tajništvo AF7, za T® skl okraj. Tolmin. 0*4 Clč Eduard, rojen 1927. bil v v .11 .. rr,__________nri , nlkovi brigadi v Trnovem Prl j c‘. — Clč Ivan, Hrenovica Hražče pri Postojni. _ ^1 Hrenov ec Alojz, 45 puk.^1- ^ 1. četa, P. M. 30. — Fannra. via Boccacclo 18.________ Pctronl Maka, vojni uJoU*1^ Nemčiji. — Marija Pctronl, Malta 3. Gorica^________________ Odgovorni urednik JOŽE KOREN I