Dolgo  ,"je trajalo deževje. A^VL^^vi je tiščal obraz* v raš^^v-nato odejo. Od oknu je kapljalo«.  Pogledal  je 2  enim očesom Sn 'airaa ga je spi-eletei*  V pločevinasti cevi  je bobnelo«.  Na stropu ftsj  38 niiiale taiciiejše in svetlejše prog©.  -t^aZiinoičene saj@ so risale navpičnice na st' eni«  Sko^i olmo je videl visok di^^nik, katerega se je vedno bal«.
'Saj stoji na lartveia hribu,   tam ne bi  bil,   saj  je tam vse rartvo."
Eimaik Je puiial sivkast dira,   ki se je v kupui zbiral.  Nato je počasi pa'.'al,   padal.  "Saj  je prav,   sicer  'o ne bi  bilo naše mesto.  Zvečer,   ko pada mrak,,   je to take lepo in ta vonj po dimu sa aesa z vonjem vode in cvetočega repuha."
Pod oknom so hodli ljudje gor io dol«  "Pa saj sami ne vedo zakaj.  Najbrž zato,   da bi  kazali nove dežnike."
Vse^   kar jih    je obdajalo^   je Ijubilj   It njih m. lu.aral.
"Le daj,   i4elij©n,   le daj."
Rjasta lopata se je škripa je -zarila v rdeče blaten  Spet je
zagrmelo in vas  je bobnel v temo.,   acetil-sjoka je pihala in mežikala. Od časa do časa je zakmlilo v njej in t'5daj je še iBočneje pihnila«  Prečni  tram Je bil malo počrnel«
"In sedaj je iielijeii srečeiij   čeprav J8 bolan«  .Me^   saj ni  bol-ai;., le tako čudno tolče v njen,"
Iz daljave se j-s razlegal krohot.
"Saj  je bolje,   da greš,   i»i@lij®n;  n@ rabim ts ^-m^J'
O,   saj  je bil močan,   zelo laočasuj   toda obras; ge mu js krčil in v g3.'l!i ga je tiščalo«
Nerodno  je tolkel ob tla.   In tisti visoki okovani prag. SmrdljiT veter je pihal in Merkur na stolpu je kaisal deževje. Pogled icu je uhajal skozi  suho brajdo.
Steklena vrata se« ^.ajeSala in ^st tobačni di® ieu je puhMl v obraan> Pa je bil isopet vesel in prav zato  je v jaislih preklinjal svetel natakarifiin predpasnik in zoprno Siiioesnje ventilatorja.
''Sarao da je malo,   malo veseli"
In ko so vrata g-opat zsški^^ipalas.   je eelo aavriskal« TaKo širck je bil tisti večer trg. Ud časa do časa ga je oplaz-ila svp^tloba sibajoČ9 se avet ilke»  l^ažje ni  čutil. In razjedenaj  pozelenela pločevina na strehi  je tako Eoprno tglkla v etmkih vetra.. '•'Preklet ropotj  prav nalašč^   ker me boii,^In to zoprno kapljanje in sakaj tako široka cev|  preveč bobni..«"
Š8 je t©lklo ob moder,   bliskajoč se tlek tisočero kapelj.
"Pa vsaka se ra^bije^   prav jim je!"
Takt noči Melijsn še ni doživel.  Orna gmota ga je tiščala>
"Pa saEo njega,  šs in še." .
Ob straneh se je či^nina isšgubljala,   legala je saao nanj. Lahki,   svetlejši sto^.ci so se vrteli le ©ko3,i r.,"ega;   Čutil jih jSj   a vdihati  jih ni mogel»
155
Julij Kogej
Vem    samo tolikoj   da aem bil na niskem,   s bršljanoia poraslom cbsidju« iJelent slapovi so padali CeaienJ in razjeden j® bile  Težki koraki so hodili po njem in ko je sonce icočno sijalo,  se je dvigal ispod če¥ljtv smrdeč prah,  Ifa tam spodaj je bilo mnogOs skoraj nešteto ljudi in bolj hitro se hodili« Čudno je aaudarjalo pc potu in umazaniji.
Nenadoma mi je noga zastala in čutil sem nepopisno mehkobo. Pogledal sem in opasil petero prstov na prašnem čevlju. O tresel sem in,   2sdi se mi,   celo ssaklel.
"VeS,  -'^elijen,   kar izgini,   brcnil te bom!"
Hitreje je zamežiknil in kotički ust so se mu povesili. ;3e jf poBkuoil,   ja55 pa sem mu stopil na roko. Sli  .^mo dalje in vročina je bila vedno hujša.  "
"To ni več poletna vročina,   to je že pošastno,"   je zavpil nekdo.
S škripsnjem peska so se mešali glasovi  ciganskih bobnov. Zajetne ciganke črne polti v naj;nenavadnajših,  pisanih oblv^kah so plesale čeden ples okoli luaiMo^nategn spoEienika.  Bil je visok sjobelisku podoben spomenik in nekaj je pisalo na njeai^   toda prah in premočna svetloba sta me preveč ressali v ocij  da bi mogel prebrati. ——-Videl sem le ^'-■■Tt.e oči cigank in njih zagorelo kožo.^ Pesejc je močneje zaškripal«  Tisti,   ki  je prej vzdihoval»   je padel» »-»drinili BO  ga in on je adi^knil čes sid,  nekajkrat zamahnil z rokami,  nato pa lagodno pol2sel po  bršljanuvi odeji in pad©l med ons tam spodaj. Ozrli  smo se za njim, Uni  pa so ga pobrali  in lan pomagali,   da so skupno ri®ili naprej,  Nihče ga ni  spoznal,   sato so pr^sd njim tf-a pogosteje dvigali kape.
Kot pajčolan tanka,   nato pa vedno gostejša koprena mi  j® segala če^ oči« Skoznjo sem videl le živo začrtana konture vedno  bolj skopo napravljenih teles cigank. Plavale so po zrakUj,  se neprosta--no nasmihale,  se približevale in zopet izginjalo nad Črno j^oto.
Kahlo je božal hrapav okrasek na zidu^ ^ drugo roko se je o-prijeraal rjastih železnih palic v oknu,   ki  so se lujiile in ga resale. Steklo v težkih vratih je žvenketalo« i«rzli \onj po vlagi ga je osvežil.  "E!"   je počasi zategnil in si kraalo pokril obraz z dlanjo. Prestrašil se je samega sebe«
Dvakrat se je hitro okrenllp oprijemajoč sb svetlikajoče^ s^s) vladnega zidu in oči so mu izstopile. Strop nad njia bq j t počasi nižalJ ni žal» Bil je že tik nad njim« Zakričal je in se zgrudil,
X© se je fopet prebudil, je ležal na kamnitih, polžasto savi-tih atcpnicah, ki eo vodile skozi ta atrop^ Počasi, oprijemaj© se^ je stopal po njih. Na zgornjem hodniku j® bilsnekaka preproga a budnimi vzorci. Od nekod je vel vonj po hrani in zelo dobro je čutil bližino ljudi* Tako dobi-o se je počutil in vse ga j© takrat ljubilo« Pobožal je preprogo in nan^o pritisnil zgrbančeno, žara-šSt%n?5 lice.
Tolge,  raznobarvne poti so vodile po njem,  lepo zavijalej  kid-žal# 3®,  6® prepletale in končno izginjale. "      "Prav na tisti drugi poti na vo^^alu ob jašku sem jo Sj'sčal."
"Dober večer!"
"Eober večer!"
Ivascefrani oblaki so polzeli čes svetlejše ozadje« Lahka meglica je napolnjevala vse prazne prostorčke v mestu. Od nekod so se slišali težki koi-aki in mrmrajoče petje, "^d vode j® vel hladen smrad in pozibaval s čipkami obrobljene zavese v pritličnih oknih.
156
"Kako j0, Marija?"
"Hvala."
'yXako rad te imamj !'*arioa.'*
Čudno s® Je nasmehnila in se pri¥ila k njenui«
''Težko delamo in v vodi smOu toda zate bi delal še teže/'
nhal 4® vonj njenih las, Z  nenavadno kretnjo s^ je oddaljila od njega,
"Lahko noč J -^viarija!"
'^Ciao!"
Takrat je bil tudi sreSen. Stal je na sredi ia S¥@t s@ je počasi vrttl okoli njega. Svetla sivine j® tekla sko^i njeg@¥D življenje kot čez filooko platno, ij@ nekaj svetlejših prog Jo je rezalo.
Prsd njia je Isžala široka modra sinjina. Ka desni strani pa je vodila ra¥na cesta od pristaniškega mestece %  ravnimi strehauii in i^-dečimi aidovl. Ka koncu pa j@ izginjala v svitu in prahu puščave. Stal je ob nj©j. Oni pa so hodili cdoot, poznal jih je in s g jira rahlo priklanjal. Zopet ga je streslo. Bili 60 brez rok^ noq^   glaV| n«3kat@ri s prerczanlnji trebuhi« Cesta je v veliktm loku zavila«
"Halt, Baisditenr"
Smrdljivo J, blatno dvorišSe, tu in tam pokrito %  deskami, je le?5alo pod lesanim,, osovraženim stolpon« Voda^ ki je kapala s papirnatih strehj ou je pela znan® pesmi« Spreletelo ga je po kostehj kajti a^opet je saropotalo. Videl je dolgo? črnOj sopihajočo pošast in noBnice s© s® mu krčil© od smradu po gnilih truplih.
Melijeiij ^'^lijen'- Zagnal se je proti svetlobi,. Videl j€ 5ii« dovit sončni zahod, :'5ost prtko ulice se je Eibal pod njegovimi nogamij nad njim pa j® bila prozorna streha^ na katero Js mess-a risal p^šasten^ krvav zmazek. Od nekod pa se je oglasila pojie-ienela plo6€\'ina in skozi noS je plaMl le še gro3lji¥ krik.
Drugi dan so peli svonovi^ stara brajda je postajala Še redkejšas pozelenela pločevina je Be ječala in Merkur je .^e ka^al deževje.
157