iestoki ikiture i Itva. U1 predvi Galsw Rovorl kaže J dand Hm Л posШ lominTu ;njiiev-taiu tai \Gals- u izvSc 4- tikn počasnTT^iOTnO* ria Tazntm sveučlH-Vlabiva največa en-Y>dllkovan}a. a 80-_\a prlje smrti do- raHHHBpBjetioci !ik^H^P*denoR ra ja književnosti.’ Ta l gradanska klasa ovd« čiva konzerviranaj* vlastitom sOki^^^B * meribor, 11. I. 1973 študentski list številka 4, letnik XIII I« -i druga Sklepi 3. stalne skupščine Kam? - študentska prehrana V soboto, 9. decembra, je bil v prostorih študentskega doma v Mariboru razgovor o študentski prehrani. Udeležili so se ga predstavniki združenja tov. Jugovič kot predstavnik RIS in predsedstvo domske skupnosti. Pogovor je stekel dokaj okrog zapletenega problema, ki tare vse tri strani. Iskanje ustrezne kombinacije je največji problem, s katerim se danes srečujemo. Tako so se tudi tokrat ukvarjali s problemom ureditve prehrane študentov v Mariboru. Ugotovljeno je bilo, da le malo število študentov koristi ugodnosti subvencioniranja prehrane v restavraciji Center, to pa predvsem zaradi nekvalitetne sestave jedilnikov, ki se jih restavracija Center ponavadi drži. Tako se je baje dogajalo, da je komisija za sestavo jedilnika le-tega sestavila, restavracija pa je kljub temu uveljavila stari jedilnik. Druga stvar oz. ugotovitev je, daje današnji materialni položaj študentov boljši, kot ga izkazujejo razne ankete. Precej študentov se hrani po številnih restavracijah, kjer plačujejo precej dražje kot v restavraciji Center. Poskus, da bi se uredila prehrana v okviru novega paviljona, ni prinesla rešitve, saj bo v njem prostora le za manjši bife s kuhinjo. Končni sklep razgovora je bil naslednji: Uprava študentskega doma ter predsedstvo domske skupnosti naj se še naprej zavzemata za izboljšavo prehrane v restavraciji Center. Poudariti moramo, da je bil na tem področju že dosežen določen uspeh, saj sta odslej v Centru na razpolago dva menuja. JANI VITEŽNIK PROGRAM IN CILJI DRUŠTVA PRIJATELJEV ZAMEJSKIH SLOVENCEV Društvo bo delovalo na prostovoljnem združevanju občanov slovenskega prostora. 1. V smislu pozitivne prakse naših političnih forumov zadnjih let v obravnavanju vprašanj zamejstva, bomo po svojih močeh podpirali in bogatili ta prizadevanja ter jih popularizirali med občani. ' 2. V smislu odprtosti meja, medsebojne idejne strpnosti in soobstojanja, bomo utrjevali kulturne in osebne stike z > zamejskimi Slovenci naše najbližje soseščine v Avstriji in na Madžarskem, v skladu z možnostmi pa tudi s Slovenci v Italiji. 3. Naša prva skrb in prvo delovanje za sedaj bi bilo usmerjeno v seznanjanje širših slojev občanov naše republike z vprašanji narodne bitnosti zamejskih Slovencev ter bi tako večali skrb in zavzetost naših občanov za nacionalne in kulturne razmere Slovencev v zamejstvu. 4. Potreba po večji nacionalni zavzetosti naših občanov je toliko večja zaradi tega, da že leta in leta spoznavajo sosednje pokrajine, njihovo kulturo in gospodarstvo, pri tem pa se žal premalo zavedajo možnosti in potrebe, da se spričo naše manjšine pojavljajo kot Slovenci, bodisi kot turisti ali kupci. 5. Ta slabost je vsekakor posledica pomanjkanja narodne zavesti, ki vpliva na naše rojake v zamejstvu bolj porazno, kot se tega zavedamo, deloma zaradi neosveščenosti, deloma pa zaradi tega, ker živimo v nacionalno enakopravni skupnosti. 6. žal pa takšno stanje zapušča preveč kvarne posledice med našimi zamejskimi rojaki, pa tudi njihovimi tuje jezičnimi sodržavljani, da bi smeli neprizadeto in nedejavno pustiti takšen razvoj vnemar. 7. Nacionalno čustvo in zavest sta neodtujlivi del človekovega obstoja v smislu humanističnih teženj in načel in prav ta načela izključujejo kakeršenkoli nacionalizem ali nestrpnost. DPZS, __________________________ KATEDRA 10 SŠ VZM KATEDRA. JZDAJA STALNA SKUPSClNA ŠTUDENTSKE SKUPNOSTI MVZ Katedro ureja uredniški odbor: GLAVNI UREDNIK: DAVORIN KRAČUN ODGOVORNI UREDNIK: JOŽE ZAGOŽEN Sekretarka ureništva: Nevenka Vetrih Študentska rubrika: Bogdan Lipovšek, Janko Vitežnik, Marjan Vraničar (fotoreporter), Tone Čeh Notranja rubrika: Mirč Pestiček - urednik, Slavko Gerič, Gorazd So-šter, Mirko Kustec; Kulturna rubrika: Edvard Pukšič - urednik, Marija Frankovič, Adrijan Grizold; Lektorica: Sonja Rajzer Likovna urednica: Marika Saho Tehnični Urednik: Marjan Žmavc Uredništvo in uprava: Ob parku 7, telefon 22-004, tekoči račun 618-67-584. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. Cena izvoda je 1 dinar (letna naročnina je 15 dinarjev, za ustanove in podjetja 20 dinarjev) Tiska ČP Mariborski tisk, Maribor. Študentje se združujejo v samoupravne družbenopolitične organizacije skupnosti študentov, ki realizirajo program ZŠJ, katerega idejno politična osnova je program ZKJ. Študentje hitreje absorbirajo revolucionarne ideje, saj so malo obremenjeni s kakršnokoli tradicijo ali točneje, ker jih stare družbene sile še niso uspele do kraja indoktrinirati s tradicionalistično zavestjo. Zato se morajo preko skupnosti študentov samostojno izražati vse napredne težnje. Ravno ta skupnost mora omogočiti delotvorno vključevanje študentov v družbeno akcijo. Bistveni interes študentov in s tem tudi programska osnova predstavlja reformo visokega šolstva kot sestavni del družbenih sprememb s ciljem krepitve materialnih sil in razvijanja samoupravne socialistične družbe. Politična organiziranost študentov torej ne more pomeniti nič drugega kot organizirano vključevanje študentov v skupne napore vseh naprednih sil na čelu z delavskim razredom in Zvezo j komunistov Jugoslavije kot avandgardo delavskega razreda za izgradnjo socialističnih samoupravnih odnosov. Interes mladih je biti nosilec naprednih tokov sodobnega človeka, ki so usmerjeni k enakopravnosti, svobodnemu razvoju, zbliževanju narodov, k njihovemu kulturnemu in socialnemu povezovanju. Na tej osnovi lahko študentje veliko prispevajo k povezovanju narodov in narodnosti Jugoslavije, dajo velik prispevek v borbi za nenehni družbenoekomoski napredek naše družbe in za ustvarjalni razvoj osebnosti. 1. Skupščina potrjuje predlagane kadrovske spremembe na 10 SŠ MVZ in Katedri 2. sprejmejo se poročila komisij 10 in specializiranih dejavnosti (Kud, Katedra in Servis) 3. stalna skupščina se strinja s priključitvijo Internacionalnega servisa Študentskemu servisu 4. sprejemamo dokument o družbeno-političnem in samoupravnem angažiranju študentov MVZ 5. s študijskim procesom je povezana izvenštudijska dejavnost ter z njim pogojena kot družbeno potrebno in koristno delo. Predstavniki samoupravnih organov na šolah so s tem sklepom obvezani statusno urediti in ovrednotiti izvenštudijsko dejavnost na vseh šolah ter oceniti odnos profesorjev do te dejavnosti. O euo<Х^<ШЛДл\)јц, HVJ IZHODIŠČA SAMOUPRAVNEMU RAZVOJU NA VZM V socialistični družbi bo samoupravljanje temeljni odnos v družbenopolitičnem in ekonomskem svobodnem združevanju dela. Izgrajevanje samoupravnih odnosov v visokem šolstvu je razvojna nujnost, hkrati pa izraz hotenj in ciljev študentov kot celote in študentov posameznikov. Pri tem pa ne moremo mimo nekaterih postavk, ki nudijo izhodišča razvoju samoupravnih odnosov: a. Študij je družbeno koristno in potrebno delo. Gledano statično in trenutno sicer ne vidimo direktne produktivnosti, toda razvojno pomeni prvo fazo ustvarjalnega kvalitetnega delovnega procesa. Tako se vklaplja v celoten sistem družbenega ustvarjanja in upravljanja. b. Vsakemu Udeležencu v (delovnem) procesu je zagotovljen ustrezen status kot materialna in formalna osnova samoupravnemu nastopanju. Zato ne moremo mimo vsesplošnega priznavanja delovnega statusa študentov brez kakršnihkoli omejitev. > c. V upravljanju na visokošolskih zavodih mora biti enakopravno zastopan sleherni študent, učitelj in pedagoški delavec. Naši cilji so skupni, zato naj k njihovi uresničitvi prispeva vsak po svojih močeh. O vseh pomembnejših zadevah bomo odločali javno in na tak način, da bo slehernemu omogočeno tvorno vplivati na odločitev. d. Obveščenost je z enakopravnostjo tesno povezana, saj je enakopravnost brez primerne obveščenosti zgolj formalizem, obveščenost brez enakopravnosti pa je brez predmetna. Zato ši moramo študentje zagotoviti obveščenost v celotnem procesu priprave in sprejemanja odločitev, ker je le tako mogoče zasledovati celoten smisel odločitve in v primernem trenutku nanj vplivati. Pri tem ni pomembno, ali gre za delovanje univerzitetnih ali družbenopolitičnih struktur, ker je oboje enako pomembno. e. Samoupravni družbeni odnosi v socializmu zahtevajo samostojno, svobodno, razgledano in ustvarjalno osebnost. Naloga študija je ustvarjati takšno osebnost. To je mogoče le v humanem pedagoškem procesu enakopravnih sodelavcev, med katerimi tisti, ki posedujejo več strokovnega in splošnega znanja in izkušenj, torej učitelji, zavestno pomagajo usmerjati delo v skupno ugotovljene željene smeri. Razvoj univerze je mogoč le ob maksimalni ustvarjalnosti v razmerah spoznavanja in upoštevanja družbenih potreb. IZHODIŠČA ZA POLITIČNO ANGAŽIRANJE ŠTUDEN- Razvoj socialističnega samoupravljanja pogojuje družbeni položaj in perspektiva mlade generacije. Krepitev socialističnega samoupravljanja in njegovo preraščanje v prevladujoč družbeni odnos ni mogoče brez aktivnega udejstvovanja mladih. Ni pomembnejšega problema družbenega življenja in razvoja, ki ne bi zadeval položaja, življenjskih perspekitv in bodočnost študentov, kakor tudi ni pomembnejšega problema, ki ni istočasno družbeni. Realni interesi študentov niso in ne morejo biti oddvojeni od interesov delavksega razreda. Te interese lahko uresničujejo zgolj v okviru naprednih gibanj in sil socialističnega samoupravljanja in v boju za splošni družbeni napredek, za krepitev materialnih družbenih sil in družbenih odnosov v socializmu. Zaradi tega dolgoročni in etapni cilji študentov niso v razkoraku s programom zveze komunistov Jugoslavije. tretja I. Načrti in pričakovanja povezana s permanentnim izobraževanjem se večinoma odlikuje z nadpovprečno ambicioznostjo. Včasih imajo te ambicije zelo stvarno podlago in so kontrolirane z zelo smotrno koncipirano prosvetno politiko, lahko pa so tudi zelo meglena kompilacija želja in nekaterih elementov stvarnega stanja, ki nima nobenega pravega podaljška v načrtno družbeno akcijo. Razlike v pogledu praktičnih namer s koncepcijo permanentnega izobraževanja zelo določeno opredeljujejo tudi njegovo teoretsko obravnavanje, ki nikakor ni enotno. Paul Lengrand nas opozarja, da se ta vrsta izobraževanja včasih nanaša izključno in samo na poklicno področje. Permanentno izobraževanje mešajo tudi z izobraževanjem odraslih. V novejših raziskavah pa se s permanentnim izobraževanjem izraža namera, da bi vzpostavili povsem nove odnose na področju izobraževanja. Zelo jasno je to zadnje izhodišče razvidno iz definicije permanentnega izobraževanja, ki jo zagovarjajo v Svetu za kulturno sodelovanje Evropskega sveta: „Koncepcija permanentnega izobraževanja kot principa vsakega izobraževanja vključuje enoten, koherenten in integriran sistem, ki mora odgovarjati težnjam po izobrazbi in kulturi vsakega človeka, v skladu z njegovimi sposobnostmi. Vsakomur mora omogočiti, da — bodisi ob delu ali v prostem času — razvije svojo osebnost11. V čem je koncepcija permanentnega izobraževanja, pravzaprav novina. Možnih je več različnih odgovorov na . različnih nivojih. Bistven pa se mi zdi offigteat 'il? teoretskem koncipiranji^iaebražftj^ijeeploh Zgodovin* nam je poleg ostflih trteičnih nasleHt&J »aRfiila tudi značilno „izobraževalno materi še kar naprej vztrajamo: izobrazba je nBodetje, v katerega smo lahko ali pa ne (odvisno od „višjih" okoliščin) posvečeni. Šansa je podarjena in enkratna. Ve se, kaj je znanje in ve se, kaj je neznanje. Procedura prehoda iz sveta neznanja v svet znanja je strogo formalizirana in zagotavlja večno veljavo — možnost degradacije iz znanja v neznanje ni predvidena. Skladno s tem je strukturirana prosveta in od tega zavisi status dejavnikov v prosvečanju. Koncepcija permanentnega izobraževanja po vrsti podira vse opisane principe. Predvsem ne priznava več večne meje med znanjem in neznanjem. Izobraževanje je prometejski akt, ki predpostavlja radovednost; smelost in aktivnost kot alternative sramežljivosti, vdanosti in poslušnosti. Izobrazba je dostopna vsakomur, v vsakem življenjskem obdobju. Toda vsak izobraževalni sistem se danes pohvali z demokratičnostjo. Pouk pa tudi ni nobeno veronauško oznanjanje, saj ga kar naprej in neprestano posodabljamo. Učitelji prav tako niso več, po raznih znakih Sodeč, božji ali državni funkcionarji, ki bi iz takih ali drugačnih „višjih razlogov" ene protežirali in druge degradirali. In vendar si šola še vedno pridržuje enkratno odločitev o tem, ali je nekdo „uspel" ali pa „ni uspel". Povsem jasno je, da se v vzgojno-izobraževalnem procesu, prekinjenem v določenem življenjskem obdpbju in označenim z „izkazom" (izpiti, diplome ali kakšna drugačna selekcija) tisti, ki so uspeli, ločijo od tistih, ki niso uspeli. Na eni strani so srečneži, na drugi strani nesrečneži. Vsi se danes nahajamo v eni ali drugi poziciji. Ce pa dobra usoda postavi človeka v sistem permanentnega izobraževanja, je tudi neuspeh relativen. Ce ni uspel na tem in tem področju, so mu odprte še vse ostale možnosti in priložnosti, da se preizkusi. Zaradi tega ni postal trajno neuspešen človek, pač pa je samo doživel neuspeh, enega od številnih v vsakem življenju, ki — enako relativen kot uspeh - dobi svoje mesto v katalogu življenjskih izkušenj. Človek, ki je doživel neuspeh, se mora ponovno preizkusiti, tisti, ki je uspel, pa zapada v skušnjavo prepričanja, da mu je sedaj celo življenje odprta cesta zahvaljujoč uspehu enega samega trenutka. Če pa je človek v situaciji stalnega preizkušanja in permanentnega izobraževanja, sta tako uspeh kot neuspeh izraz posebnega trenutka v njegovem življenju in izgubita vedno tako usodno absolutno obeležje. Dejansko sprejeti koncepcijo permanentnega izobraževanja, pomeni vzpostaviti celotno družbo kot izobraževalno strukturi) na podoben način, kot se nam ta družba kaže v podobi politične ali ekonomske strukture. Dolžnost specializiranih ustanov (šolstva) je, da prve definirajo svoje mesto in relacije znotraj te izobraževalne strukture in se na ta način konstituirajo kot njen skelet. Lažje od tega je seveda čakati, pri čemer pa nam mora biti jasno dvoje: ni več težko uganiti, kaj bomo s čakanjem dočakali; in dejansko stanje dokazuje, da čakati pravzaprav ni mogoče, ker se nam na stihijski način pojavlja vrsta elementov novega sistema, ki jih resda doživljamo kot ekscese, vendar se jim ne moremo ubraniti, kar dokazuje njihovo veljavo. II. V vseh teh relacijah je koncepcija permanentnega izobraževanja usodna tudi za nadaljnji razvoj visokega šolstva. To je še celo res, če so se v visokem šolstvu še dandanašnji ohranili elitistični in sekularistični elementi. In v našem visokem šolstvu je še vedno prepoznavna humboldtovska zgradba. „Če bi proučevali ustanovitvene akte Humboldtove univerze, bi v njih hitro prepoznali model družbenih odnosov, iz katerih so izhajale nemške univerze in akademije na začetku preteklega stoletja. Institucionalni vzor, ki je bil najbolj prisoten, je bila - v strogih mejah filozofija nemškega idealizma - cerkev. Hram učenosti je sekularizirana cerkev in služi kultu absolutnega duha ... Magna Charta nemške univerze 19. stol. je Luthrov nauk o dveh kraljestvih. Iz evidentnosti te povezave lahko tudi zaznamo izhodišče, na osnovi katerega je univerza določala svoje mesto v državi in družbi in odrejala odnos med znanostjo in politiko." Kje je danes mesto univerze v družbenem razvoju? Prav gotovo v inovacijskem ciklusu kot najevidentnejšem izrazu družbenega napredka. Grafično bi jo locirali takole: Zelo poceni so parole o „ključni", „zgodovinski", „usodni" in ne vem kakšni še izjemni poziciji sodobne univerze. Njena osnovna preobrazba je prav v tem, da ni več izjemna, pač pa najbolj vsakdanja struktura sodobnega sveta. Vse in vsakdo gre skozi njo in ona sama je enkrat na cesti, drugič v vladi, da bi potem pokukala v nebesa, se povzdignila v proizvodne obrate in se pomešala med delavci na sindikalnem zborovanju. Njena organizacijska struktura ni več deduktivna shema pač pa kompliciran polivalenten sistem, približno takšnele podobe: I. — oddelek za raziskovanje teorije inovacij in študij splošne kulture (metodologija, filozofija, etika, znanost o znanosti); II. oddelek za znanstvene študije (po znanstvenih disciplinah) III. oddelek za visoko poklicno izobrazbo (medicina, tehnologija itd.) IV. oddelek za višjo splošno in strokovno izobrazbo; V. oddelek za programe po posebnih družbenih potrebah (izobraževanje odraslih, funkcionalno usposabljanje, dopolnilni študij, javni kulturni in strgjo tečaji). \ III. Že osvojena poliva^t№tf^M3b|)že programov in stopnja yt«tf№^fead&^okošolske-mu izobražg^auodo ti koraki pripeljali točna ut bankrot. če)e5»|p>mo na njih vezali občutno A .dZ^feffizeVafnega potenciala skozi vse leto. O trbSffbvalnem TV sistemu še ne razmišljamo toda Iznenadnost, ki je značilna za sodobni svet inovacij nas bo tudi tu presenetila, ko si bomo „privoščili" zaprte TV sisteme in ne bomo imeli pravih abonentov. Finančna sredstva. Izobraževalni standard v slovenskem visokem šolstvu se je vendarle začel loviti za rep evropskih povprečij. Ob starem milijonu na študenta letno lahko sicer še vedno ugotavljamo podcenjevalen odnos do študentovega in učiteljskega časa, ki ostaja nizko izkoriščen. Vendar pa je to že nivo, ki nam omogoča tudi kritično oceno učinkovitosti visokošolskega izobraževanja, pri kateri se ni mogoče več po dolgem in po čez izgovarjati na preskromna sredstva. Cisti računi so še posebej pomembni za finančno vzdrževanje permanentnih izobraževalnih programov, kjer se angažirajo podjetniška in osebna finančna sredstva. Mnogim visokošolskim delavcem je neznosna že sama misel na , polaganje računov" in pri mnogih zavodih je prav to razlog, da se krčevito otepajo recimo izrednega študija. Nivo financiranja rednega študija je danes že takšen, da se ni treba več slepiti z vsesplošno revščino in bi veljalo že tu vpeljati vse tiste oblike finančne odgovomisti, ki jih bo prineslo financiranje permanentnih izobraževalnih procesov. Pedagoški kadri. S tabelo smo skušali prikazati približno obremenitev pedagoškega kadra v današnjih razmerah. Uporabili smo hudo preprosto in seveda diskutabilno metodo, ki pa nas je vendarle pripeljala do dokaj zanesljivega zaključka, da je obstoječi kader težko dodatno obremenjevati oz. da to lahko naredimo samo na račun raziskovalnega ali javnega dela visokošolskih učiteljev. Torej ni novih izobraževalnih programov brez novih pedagoških nastavitev. Šola Ped. osebje Stud. na Letna 1 učit. učna obvez. Ped. Raz. delo* delo dnevno dnevno Javno delo dnevno Skupaj ur dnevna FF 119 17 184 3,6 3,5 2,0 9,1 PF 32 19 92 2/1 3,5 2,0 7,7 F. F 32 19 131 2,7 3,5 2,0 8,2 FNT 171 7 116 2,2 3,5 2,0 7,7 FAGG 65 7 159 3,0 3,5 2,0' 8,5 FS 47 9 159 3,0 3,5 2,0 8,5 FE 59 • 8 121 2,4 3,5 2,0 7,9 BTF 123 4 134 2,7 3,5 2,0 8,2 MF 151 5 53 2,9 3,5 2,0 6,4 VEKŠ 46 41 211 4,2 3,5 2,0 9,7 PA 46 15 216 4,3 2,0 2,0 8,3 VAŠ 14 13 232 4,5 2,0 2,0 8,5 VPS VTŠ 5 51 91 34 346 255 6,6 5,1 2,0 2,0 2,0 2,0 10,6 9,1 Na koncu skušajmo oceniti, kakšen vpliv bo imelo permanentno izobraževanje na vsebinsko zasnovo visokošolskega izobraževanja. Prva sprememba se mora zgod ti ti v vsebini izobraževanja v smislu jasnejšega koncipiranja kompleksnosti problemov, o katerih seje treba izobraziti. Študent, ki se je v proizvodnji že soočil s postavljenim problemom, bo zahteval vsaj simulacijo celovite rešitve, ki pa mu je v obstoječi strukturi visokošolskega predmetnika ne moremo ponuditi. Uvedba permanentnega izobraževanja v visoko šolstvo predpostavlja izrazito afirmacijo „case‘ študija. To nas preusmerja od sedanjega abstraktnega prepira o „fundamentalnih" in „aplikativnih" predmetih k mnogo stvarnejšemu ugotavljanju - kaj so sploh osnovni problemi, za katerih reševanje mora visoko šolstvo danes usposobiti svoje študente? To vprašanje je že na prvih straneh najsodobnejših učbenikov v katerikoli stroki in odgovori radikalno rušijo vse tradicionalne predstave o zgradbi visokošolskega predmetnika,, zasnovanega na očitno preseženi sistemizaciji znanja in znanosti. V metodološkem in organizacijskem pogledu v sistemu permanentnega študija nikakor ni več možno zanemarjanje individualnih razlik pri študentih. Ni res, da bi bile te razlike pri , novem tipu" študentov bistveno večje kot pri sedanjih rednih študentih. Bodo pa jasno in svobodno izražene, medtem ko so pri rednih študentih sistematično zatrte. Sredstva in režim študija bo treba fleksibilno uravnati po individualni hitrosti in stilu študiranja. Izobraževalna tehnologija mora v največji možni meri omogočiti učinkovito samoizobraževanje. Programirani študijski kurzi, ki jih je kot elemente možno sestavljati v različne izobraževalne programe, to je alternativa obstoječemu sistemu fakultetnega študija, ki se danes hoče navzven kazati kot silno sistematična in logična celota, v resnici pa je čisto prava „fakultativna" kombinacija. Franci Pivec četrta Dvoje enakih vprašanj Politična situacija nas je potisnila ob steno; intenzivno razmišljamo o deležu družbenopolitičnega izobraževanja, o marksizmu na šolah, sprašujemo se, kako je bilo mogoče pozabiti na idejnost vzgoje celo vrsto let. Prišli smo torej do križpotja, kjer se moramo odločiti Je pa še ena stvar, ki nas še ni pripeljala do križpo tja in se nam še ni treba odločati. Danes govorimo, da izobraževalna mašinerija ne sme proizvajati samo strokovno usposobljene kadre, ampak mora biti novo oblikovan človek sposoben kritično dojemati medčloveška razmerja v družbi, v kateri živi, kakor tudi drugače naravnane družbene sisteme. Prizadevanja za to so očitna, saj se je zvrstilo ogromno razprav. Vendar je tudi površnemu opazovalcu jasno, da so prizadevanja do sedaj premalo odločna. Resnično smo okrepili ideološko poanto v tekočem izobraževalnem delu, medtem ko smo pri programiranju novega marksološkega predmeta, ki naj bi ga na visokošolskih zavodih uvedli, ostali še precej zadaj. Razprave so pokazale, da si nov predmet želimo, da ga potrebujemo. Vendar je jasno, da za realizacijo hotenj ne more biti dovolj le skupina ljudi na posameznem visokošolskem zavodu, saj bi v tem primeru program novega predmeta odseval premalo objektivnosti, bil bi premalo strokovno izdelan. Pričakoval sem, da se bo s tem vprašanjem ukvarjal novo ustanovljeni marksološki center, vendar dvomim, da je to storil. Tudi komite ZK MVZ tega ne more storiti, lahko pa vpliva na nosilce naloge, lahko pripomore k temu, da se na marksološkem centru zaposlijo potrebni kadri in da delo steče. Dokler tega ne bomo naredili, tudi ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja študijskega procesa in premikov v profilih, ki jih mariborske višje šole dajejo. Vzporedno s to akcijo pa bi morala potekati še ena. Pa se je doslej naša družba premalo zaveda, ker gospodarstvo še ne občuti v zadostni meri pomanjkljivosti izobraževalnega sistema na tem področju. Mislim, da moramo vzporedno z večanjem deleža idejnopolitičnega izobraževanja predvsem tisti, ki kakorkoli delujemo na visokošolskih zavodih, skrbeti za razvijanje znanstveno raziskovalne dejavnosti. Pri tem se sklicujem na številne, preštevilne razprave o novih študijskih metodah, ki smo jih imeli v Mariboru in Samoupravno obveščanje drugod. Studijski proces je omejen na predavanja in vaje, ki pomenijo repe tičijo predavanj (vsaj dostikrat je tako). Vendar pa govorimo o aktivni vlogi študenta v študijskem procesu, o enakopravni vlogi. Tega ne moremo doseči drugače kot s posodo bljanjem študija; bistvena komponenta sodobnega študija pa je raziskovalna dejavnost. Medtem ko je do sedaj reproduciranje zapomnjenega gradiva pomenilo alfo in omego študentovega prizadevanja in je zaradi tega dajalo ogromno možnosti za nepravično vrednotenje kvantuma posameznikovega znanja, bi sodobno študijsko delo, ki naj bi temeljilo na delu manjših skupin, dajalo večje možnosti za pridobivanje znanja pa tudi realnejšo osnovo za ocenjevanje. Seminarsko delo skupine 20 študentov je seveda pogojeno s številnimi drugimi elementi, ki pa so predvsem finančni in kadrovski ter prostorski. Vendar, če bi se odločili za delo v obliki razprav, ki jih grupa študentov organizira in vodi in v katerih pedagoški vodja spočetka sodeluje kot voditelj, mentor, kasneje pa (na višji stopnji seminarskega dela) kot enakopravni udeleženec, bi tudi finančna, kadrovska in prostorska vprašanja ne predstavljala prevelike ovire. Ravno takšno skupinsko delo pa daje možnosti za razvoj raziskovalne dejavnosti. V vsakdanjem življenju se lahko srečujemo s podatki, ki kažejo, da je Jugoslavija po številu izumov na repu svetovne lestvice, saj letno pri nas izumimo le 1 izum na 84.000 prebivalcev. Nikakor se nočemo primerjati s Švico, kjer pride letno 1 izum na 692 prebivalcev. Lahko pa bi se zgledovali po ČSSR, kjer pride v poprečju 1 izum na okoli 5000 prebivalcev. Razlika med nami in ostalimi socialističnimi deželami je na tem področju ogromna. Še večja pa nastane, če se spomnimo dejstva, da centralno planski način gospodarjenja kot ga na vzhodu prakticirajo, ne sprošča zasebne iniciative (ki se kaže tudi pri znanstveno-raziskovalni dejavnosti), da pa naš plansko-tržni sistem ravno želi vzpodbuditi proizvajalce, da postanejo bolj produktivni, da izdelajo več in bolje. So torej nesorazmerja. Upoštevati moramo, da Jugoslovani pokupimo ogromno jujih licenc in se ne zavedamo, da je nakup licence v bistvu znanstvena dejavnost, ne pa trgovina. Na ta način mašimo vrzeli v tehnologijah, ne pomislimo pa na prihodnost, še manj pa na to, da bi razrešili neustrezno politiko nagrajevanja patentov in inovacij. V tem kontekstu lahko obravnavamo pomen visokošolskega izobraževanja in znanstveno-raziskovalnega dela študentov in pedagoških delavcev. Kajti najmanj, kar bi višja oz. visoka šola morala dati poleg solidnega strokovnega in idejnopolitičnega znanja, je raziskovalna metodologija, ki jo človek praksi primerno prilagodi. Vendar tega mi nimamo, čeprav nam bo kmalu žal za to. - DUŠAN ZBAŠNIK Osnutek novega zakona ureja mnoga bistvena vprašanja o tisku in drugih sredstvih javnega obveščanja. Vendar so ponekod prihajala na površje tudi mnenja, da zakon pretežno obravnava informacijski tok navzdol, od družbenih dejavnikov prek sredstev javnega obveščanja do občana; ne pa tudi vzvratnega toka. Zdi se mi,~da bi moralo v tem zakonu najti primerno mesto, v zadnjem času vse bolj aktualno vprašanje internega obveščanja v delovnih organizacijah. Verjetno ima zakon v mislih tudi to^vrst'mformiranja, vendar menim, da bi moral to vprašanje urejati poseben družbeni akt oziroma moralo bi biti nekje konkretizirano. Tako pa je interno obveščanje v delovnih organizacijah prepuščeno le tem samim, kjer često ni dovolj razumevanja za celovito in organizirano informiranje delavcev. Zgovoren dokaz za to je dejstvo, da ima le malo delovnih organizacij to vprašanje urejeno v svojih splošnih samoupravnih aktih. Da je v pogojih družbenega samoupravljanja in socialističnega načina gospodarjenja hitro in objektivno obveščevanje delavcev izrednega pomena, mislim, da ni potrebno posebej poudarjati. Od točnega in pravočasnega obveščanja delovnih ljudi v delovnih organizacijah je odvisna njihova sposobnost in možnost, da se vključujejo v socialistične samoupravne odnose ter v proces odločanja in vodenja. Od dobrega informiranja in od znanja, ki pa ga tudi lahko posredujemo z informacijami, je odvisno ali bomo vzgojili takšnega samoupravljavca, ki bo lahko zagospodaril s celotno družbeno reprodukcijo in si zagotovil odločilno vlogo pri političnem in družbenem odločanju in takšno družbo enakopravnih delovnih ljudi, kot jo želimo. , Dosedanje klasične oblike obveščanja v delovnih organizacijah kot so sestanki in druge oblike neposrednega obveščanja, so te pokazale neučinkovite za dosledno in vsestransko obveščanje delavcev. Zaradi pomanjkanja časa, delovne obremenjenosti in neprivlačne oblike, so se vse bolj izrojevale v instrument birokratsko tehnokratskih struktur. Informacije so postajale monopol ozkega kroga vodilnih in strokovnih kadrov, kar pa je zoževalo možnosti delavcev, da bi stvarno it) učinkovito sodelovali v samoupravnih organih in vplivali na proces odločanja. Mnogokje so delovni ljudje prikrajšani za najosnovnejše informacije, ki so temeljne za uspešno delo in samoupravno odločanje. Najčešča obrazložitev takšnih primerov je, da gre za poslovne skrivnosti, za katere ne sme zvedeti širša javnost. To pa mnogokrat pomeni, da delavci - samoupravljavci ne morejo zvedeti, kako sov minulem tromesečju gospodarili, ali so uresničili plan ali ne, kakšni so osebni dohodki vodilnih uslužbencev itd. To so čudne stvari, ki pa lahko imajo kaj hitro usodne posledice. Podoba je jasna: na eni strani nastaja ozek sloj nekakšnih „nadljudi", ker imajo v posesti znanje in vse informacije, na drugi strani pa masa informiranih in zaradi tega neosveščenih delavcev. Kdor pa ima monopol nad informacijami, ta ima še nekaj drugega. Oblast! In ker pri nas govorimo o oblasti delavskega razreda, si morajo delovni ljudje to oblast tudi vzeti. Prisvojiti si morajo informacije! Dosedanje izkušnje govore, da mediji javnega obveščanja, kot so televizija, radio, dnevni tisk itd., ne morejo več v celoti zadovoljevati potreb po obveščanju delavcev, da bi dobili konkretno informacijo o življenju in delu ter gospodarskih razmerah v podjetju. Tem potrebam ne morejo zadostiti niti lokalna glasila. Zato je za uspešno ohveščanje v delovnih organizacijah nujno, da se osnujejo, kjer je le mogoče, posebne službe internega obveščanja. Doslej je le nekaterim delovnim organizacijam uspelo pravilno organizirati te službe. Najprej bi bilo potrebno vzpostaviti pravilen odnos do informiranja in mu dati tisto mesto, ki mu gre. Informacija je sestavni del delovnega procesa in narobe. Zato bi bilo pravilno, da bi bile službe internega obveščanja, ki bi se ukvarjale le s problematiko informiranja, pri svojem delu samostojne. Imeti bi morale status temeljne organizacije združenega dela. Samo v tem primeru bi se tisk in ostala srestva internega obveščanja osvobodila vpliva administracije in bi postala neodvisna od vsega drugega pritiska. * Imamo delovne organizacije z dobro organiziranimi službami internega obveščanja in z močnimi informacijskimi sredstvi. Vendar ta sredstva žal niso postala borbena tribuna delovne organizacije, ki bi omogočala delovnim ljudem kar najširšo izmenjavo mnenj in pogledov za reševanje problemov. Prav tako ni vedno potrebnih kritičnih pristopkov in predlogov za odpravljanje nepravilnih in negativnih pojavov. Sodelovanje s člani kolektiva pa je slabo razvito. Vprašanje je, kako pritegniti delavce, da se angažirajo pri pisanju v glasilo ali v drugih sredstvih informiranja v delovnih organizacijah, ko pa se še vedno bojijo sankcij v primeru, da bi njihova informacija posameznikom na vodstvenih delovnih mestih ne ustrezela. Kako slabo so delavci mnogokrat informirani o pomembnih vprašanjih, govori naslednji primer: V letu 1970 je bilo zelo aktualno vprašanje zamrznitve osebnih dohodkov. Temu so se sindikati odločno postavljali po robu. Za takšno stališče in sklep sindikatov pa je takrat vedelo le 28% delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko delavcev je npr. danes seznanjenih z delavskimi amandmaji in z možnostjo, da se tudi v njihovem podjetju ustanovijo TOZD itd. Interno obveščanje v delovnih organizacijah, v pogojih samoupravnega socializma, mora biti široko zastavljeno. Ne sme teči samo od zgoraj navzdol, od direkcije, strokovnih služb in delavskega sveta. Razviti se mora tudi druga dimenzija informiranja: od delavca, neposrednega proizvajalca, do delavske^ sveta in uprave podjetja. Le tako bo krog informacij sklenjen, obveščanje pa bo uspešno in učinkovito. Kajti sleherni član delovne skupnosti je zaradi delitve dela vključen v sistem samoupravljanja in gospodarjenja na takšnem ali drugačnem delovnem mestu. Vsak izmed .njih razpolaga z določenimi informacijami, zato je tudi mogoče, da se vsak pojavlja hkrati v vlogi tistega, ki daje in onega, ki sprejema informacijo. Fizični delavec iz neposredne proizvodnje lahko posreduje zanimivo informacijo delavksemu svetu ali direktorju in obratno. Na teh principih bi moralo biti zasnovano sodobno obveščanje v vseh delovnih organizacijah. Dokazano je, da je v današnjih razmerah tiskanja internih glasil najprimernejša oblika obveščanja v delovnih organizacijah. Prednost glasila je v tem, da si lahko delavec sam izbere čas in okolje, v katerem bo časopis,prebiral. Namen časopisa naj bi bil objektivno informirati člane delovne skupnosti o dogajanjih v podjetju, in sicer na vseh ravneh in na vseh področjih, ki so v posredni ali neposredni zvezi z delom in življenjem delovnih ljudi. Zal se pojavljajo mnogokrat nasprotne tendence. Z zadrževanjem pomembnih informacij, S cenzuriranjem sestavkov, z zapiranjem vrat na seje posvetovalnih teles ter na druge načine, poskušajo obveščanju delavcev nasprotne sile ohraniti status quo. Seveda se odgovorni v takšnih delovnih organizacijah, kjer zavirajo samoupravno komuniciranje niti ne zavedajo, kako sami sebi spodkopavajo tla pod nogami. Prodora demokratičnih nazorov, revolucionarnosti proizvajalcev in njihovih zahtev po sprotnem reševanju konfliktov ni mogoče zadržati. Mogoče ga je določen čas obvladovati, tiščati ob tla, toda ko se v delovni organizaciji s takšnimi razmerami nakopičojo tudi druge težave, npr. ekonomske, socialne itd., hitro ■ prekipi in val nezadovoljstva pluskne čez rob. In začuda! Prav tisti, ki so dotlej onemogočali informiranje, zdaj hitro postanejo pobudniki obveščanja ter iščejo hitre, žal pa dostikrat ne preveč uspešne rešitve. Niti ni nujno, da so v ozadju kakšpe večje težave. Lahko gre le za nesporazum med delavci in vodstvom podjetja. V takšnih okoliščinah so se odvijali zadnji čas pri nas skoraj vsi štrajki. Do njih ne bi prišlo, če bi bile dobre in objektivne novice pravočasnejše in hitrejše kot netočne govorice. To vse pa govori o tem, da z obveščanjem delavcev ni vse v najlepšem redu. Informiranje je v delovnih organizacijah premalo ali skoraj nič normativno urejeno, kar daje temu področju dela še nižjo vrednost, kot jo v resnici ima. V bodoče bo potrebno vzporedno z uveljavljanjem temeljnih organizacij združenega dela nekoliko več razmišljati tudi o tem vprašanju. MIRC PESTlCEK \0 Študij- prodaldcija kadrov in (ali)d.eler V javnem življenju često govorimo o produkciji diplomantov na fakultetah, sicer v različnih oblikah, a vendar obravnavajo študente opredmeteno. Za to je krivo najbrž izrazoslovje, kajti ljudje najlažje uporabljajo besede, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Pa vendar si ne smemo delati iluzij, da takšne miselnosti ni. V času, ko z grozo opažamo ozkost in omejenost strogo usmerjenih „intelektualcev", ko je profesionalna dezorientacija soljudi opazna in vrešči iz javnih občil, se pač trenutno moramo sprijazniti z dejstvom, da nas, študente imajo za neke vrste izdelke nekih tovarn, ki se slučajno imenujejo fakultete. Ali iraz „produkcija" za izobraževalni in študijski proces ustreza, ali vsaj v kolikšni meri lahko govorimo o produkciji? Po klasični politekonomski definiciji vstopajo v produkcijski proces trije faktorji: sredstva za delo, predmeti dela in delovna sila. Sredstva za delo so vedno rezultat nekega prejšnjega produkcijskega procesa, ki jih je za to določeno lunckijo usposobil. Predmeti dela so v določenih primerih ekstraktivne dejavnosti, vzete iz naravnega okolja, sicer pa so v vseh kasnejših fazah (do končne uporabe vrednosti za potrošnjo ali kot sredstva za delo nekega drugega produkcijskega procesa) predmet produkcije; da bi jih usposobili za sodelovanje v naslednji fazi procesa morajo nujno prestati produkcijski proces prejšnje faze. To ni problematično. Analogno lahko sklepamo tudi za tretji produkcijski faktor - delovno silo. Delovna sila lahko sodeluje v proizvodnji v redkih primerih (kot absolutno nekvalificirana delovna sila) v svoji čisto izvirni obliki. Za kakršnakoli zahtevnejša opravila pa mora biti tudi delovna sila usposobljena. To pomeni, da mora iti skozi delovni proces, v katerem s postopki in sredstvi vplivamo na usposobljenost za določen namen torej za opravljanje določenega dela. Ta delovna sila se tega kvalifikacijskega produkcijskega procesa udeleži kot predmet dela. Po končanem kvalifikacijskem produkcijskem procesu je ta „izdelek" sposoben opravljati funkcijo delovne sile v kasnejših produkcijskih procesih. Iz tega sledi, daje tudi študijski proces neke vrste produkcijski proces, čigar namen je tudi produkcija delovne sile. Kot vidimo, je produkcija delovne sile nesporno ena izmed komponent študijskega procesa. Opozoriti pa velja na nevarnost tako poenostavljenega in tehnokratskega pojmovanja študija. Redkokdaj sicer direktno označimo študij kot produkcijo zaželenih profilov kadrov direktno, pa vendar smo v naših pojmovanjih enostranski, ko ves pomen študija zreduciramo v besednjak vulgarnega ekonomizma in družbenega primitivizma. Zavedati se moramo vse kompleksnosti, kot jo pristop k obravnavanju problematike študija zahteva. Pristopiti kompleksno pa pomeni upoštevati medsebojno povezanost v učinkovanju vseh komponent študija. Produkcija je le del, parcialni moment, ki utegne kakorkoli poudarjen ali celo hipertrofiran pripeljati do hudih in bistvenih izkrivljanj. Zanimivo bi bilo nekoliko omeniti delovno komponento študija, skušati obravnavati študij kot družbeno potrebno in koristno delo. To pomeni pristopiti z vidika subjekta študijskega procesa. v ... V razrednih družbah je študij v glavnem privilegij vladajočega razreda. Motiv študirajočega zagotoviti si usposobljenost v delovnem procesu ni primaren, gre bolj za težnjo po razvoju osebnosti do maksimuma sposobnosti, posedovanje čim globalnejših informacij o univerzumu in s tem razvoj splošne razgledanosti, pa tudi za prestižne razloge, morda pa formalno verifikacijo superiornosti z od družbe cenjeno listino. S privilegijem študija se utrjuje tudi pozicija vladajočega razreda, saj sc širi prepad znanja in civiliziranosti med razredi. Življenjski interes vladajočega razreda pa je tudi v ohranjevanju in razvoju materialne produkcije. Razvoj produkcije je medsebojno pogojen z razvojem znanosti. Tako produkcija zahteva ustrezno usposobljene kadre. Vladajoči razred mora nujno odstopiti nekatere koncesije za študij tudi svoji delovni sili. Vendar je namen te vrste študija drugačen. To naj bi bila kar se da čista produkcija kadrov z uporabnim profilom — torej produkcija delovne sile. Hkrati pa ugotavljamo, da samo ene komponente študija ne moremo pojmovati izolirano. Študij, ne glede ne vsebino, inicira v študentu v večji ali manjši meri sposobnost samostojnega razmišljanja in s tem ključ do nekaterih oblik razumevanja univerzuma. Res je sicer, da dogmatični ali pozitivistični pristop ta proces v dobri meri zatira. Kljub temu pa se rezultat kaže v razvoju prosvetljevanja izkoriščanega razreda, tako se zmanjšuje prepad znanja, kar je edbn potencialnih činiteljev razvojno pogojenih družbenih sprememb. Družba, ki je formalno brezrazredna, nudi formalno enake možnosti študija vsem. V družbi, katere dejanski razvoj kaže tendence brezrazrednosti, postaja kriterij selektivnosti pri študiju vedno bolj sposobnost in prizadevnost, pri čemer ostali faktoiji, kot npr. socialno poreklo, dohodkovne zmožnosti, znatno izgubljajo svoj pomen. Predvsem pa študij ni privilegij, čigar ključni interesi bi bili individualni. Prav tako ne more biti zgolj produkcija delovne sile (produkcija za koga? ). Pa vendar mora študij zadovoljevati tudi te zahteve. Poskusimo študij opredeliti kot delo. To pomeni, da subjekt vlaga vanj napor, so vidni direktni in dolgoročni rezultati, ki jih lahko opredelimo kot družbeno potrebne in koristne. Da zahteva študij napor, ekvivalenten normalnemu in redrtemu deluje nesporno. V kvalitetnem študijskem procesu je nujno da tudi študent sodeluje z vsem svojim bistvom. Če želi svoje delo zadovoljivo opravljati, mora nujno izpolniti določene dolžnosti, pri čemer je mogoče ugotavljati kvaliteto njegovega dela. Sam način dela pa poteka v skladu s stopnjo razvoja strukture celotne družbe. Družbena potrebnost in koristnost študija kot delaje le navidezno vprašanje. Prvobitni direktni rezultati študija sicer ne izkazujejo družbene koristnosti v prvem planu. Pa vendar je možno, razvojno celo nujno, študij povezovati po eni strani s praktičnim delom, po drugi pa z znanstvenim raziskovanjem, kar utegne dati že takoj družbeno priznane rezultate. Bistvo družbeno priznanih rezultatov študija pa je dolgoročno. Z večjo učinkovitostjo in višjo kvaliteto dela v prihodnosti bo realizirano tudi delo, vloženo v študij. I.ahko bi rekli, da predstavlja študij akumulacijo dela, znanje pa da je akumulirano delo. Ko pa hkrati ugotavljamo nujnost vse tesnejšega sodelovanja študija s prakso in znanostjo, o Černer pričajo tudi tendence razvoja, tem teže včasih ločujemo čisti študij od čiste prakse ali čiste znanosti. Hiter razvoj znanosti kakor tudi scicntifikacija vedno večjega obsega praktičnega dela zahteva permanentno izobraževanje kakor tudi mora študij teorije po možnosti sproti iskati materializacijo v praksi. Pri delu v sodobnih razmerah rutina prepušča mesto ustvarjalnosti. Cernu bi potemtakem nasilno ločevali študij od dela? Bolje bo, če vse le nekoč parcialne dejavnosti združimo v kompleksnem, po možnosti ustvarjalnem delovnem procesu. Študij postaja vedno bolj le faza kompleksnega delovnega procesa, ki jo bomo celo časovno vedno teže ločevali. DAVORIN KRAČUN Ni dolgp tega, ko se je v Beogradu končala tretja seja konference ZK, posvečena mladim. Eden izmed delegatov, ki so zastopali Slovenijo, je bil pomočnik sekretaija ZKS na MVZ Slavko Gerič, ki smo ga povabili na uredništvo, da bi se pogovorili z njim o vseh vprašanjih, izhajajočih iz razprav na konferenci. Pripravili smo nekakšno „okroglo mizo“, kjer smo v razgovoru premleli splet mnenj, zahtev, sodb, predvidevanj ipd. Pogovora so se poleg gosta udeležili še Gorazd Šošter, Davorin Kračun, Janko Vitežnik, Mirč Pestiček in Jože Zagožen. JOŽE ZAGOŽEN: Slavko, povej nam, prosim, na kratko, kakšen duh je vladal na konferenci v Beogradu, ali z drugimi besedami, kje se kaže poanta diskusij? Je konferenca sploh razrešila katero izmed bistvenih dilem, povezanih z interesi mladih, ali pa se je ost porazugubila v številnih diskusijah? SLAVKO GERlč; Menim, da je pomembno, da je konferenca razrešila važno dilemo, ki se je kazala v tem, ali so interesi mladih, torej študentov, delavske in kmečke mladine povezani in v kolikšni meri so identični z interesom celotne družbe. Ta, po moje lažna dilema, je bila v celoti ovržena. Vdajali bi se namreč iluziji, če bi menili, družbena skupina lahko sama po^j^bHCfStvarja svojo zavest, To vizijo ustvarjajo ej delavski razred s svojo adi so le sestayni del teh upornost mladosti v borbo, adine, tedaj lahko и rrrr ргтпжп ‘4 i 1 .ust: svojo vizijo družbenega ri najnaprednejše družbene sili avantgardo Zvezo komuni: družbenih sil, ki pa vnašajo Če torej govorimo o specj govorimo samo o tem, da pozicijah progresivne akcije, ideje, zaradi tega, ker je le malo1 tradicijo, ker je stare družbene sile m tradicionalno zavestjo, ker po naravi MHQje spoznanja in zaradi tega, ker ni sama rieposrei izgrajevanju institucij in odnosov, ki so pre revolucionarnih idej. Ravno tako lahko mladina prej, radikalneje reagira na vse odpore takšnemu nap prizadevanju. Bolj kot katerikoli deli družbe pa je dovzei negativne idejnopolitične pojave, v njeni zavesti se mi odražajo vplivi različnih družbenih tendenc, ki intenzivneje kot kadarkoli doslej skušajo vpreči generacijo. GORAZD ŠOŠTER: O organiziranosti menim, da ne biti dilem o stičnih točkah med študenti, delavsko in krm mladino, kot se nekateri sprašujejo. Kmečka, delavsk študentska mladina imajo iste interese, kadar pa se študentje visoko politiko, res ne najdejo skupnega jezika. SLAVKO GERIČ: Gre za to, da študij vedno razvijamo kot družbeno potrebno in priznano delo' sodelovanja v tem delovnem procesu, torej delu, pa naj izh: pravice, obveznosti in odgovornost vseh struktur, torej študentov. V bistvu tako izenačujemo položaj študentoj delavcev na drugih področjih. Za takšne spremembe pj zdaleč niso zainteresirani vsi študentje in profesorji in tega odločilni zaviralci reforme visokega šolstva. JOŽE ZAGOŽEN: Na tem bazira politično i: povezavo delavske, kmečke in študentske mladine skupni imenovalec, in sicer delo. To je en vidik. SLAVKO GERIČ: Drugi vidik pa je, da se študij (znanost) in ostale proizvodne dejavnosti. GORAZD ŠOŠTER: Paziti moramo, da mladina, ki izhaja iz kmečkih in delavskih vrst, od svojega okolja. Npr. v Ljubljani je bila na un! polovica študentov, ki so izhajali iz bolje situir: niso našli skupnega jezika z delavsko in kmečko ► študentska 30 oddaljila erzi več kot družin. Ti iadino. Danes pa s pomočjo štipendij in posojil omogočamo tudi kmečki in delavski mladini študij in ti morajo biti s svojimi sovrstniki povezani. JOŽE ZAGOŽEN: Ugotovili smo, da je delo tisto, ki združuje mlade in to je osnovno izhodišče povezanosti. SLAVKO GERIČ: Da, toda katero delo? Delo na sedanji stopnji visokega šolstva večkrat in marsikje ne moremo enačiti z delom v tovarni. Dolžnosti študentov do študija so majhne in so približno v skladu z njihovimi pravicami. Odtod razlog za stalno prisotne zahteve po intenzifikaciji in racionalizaciji študija, po njegovem skrajšanju in odpravljanju osipa. DAVORIN KRAČUN: Če imamo manjše pravice in manjše dolžnosti, potem pomeni, da smo neke vrste drugorazredni državljani. Torej je naša prisotnost v družbi omejena. Razvojno pa ne bi smelo biti nikakršnih dilem v priznanju študija kot dela. Študij delo je najuspešnejša borba proti tehnokratskim pojmovanjem študija kot produkciji kadrov. JOŽE ZAGOŽEN: Mar meniš, da imata kmečka in delavska mladina v celoti več obvez? SLAVKO GERIČ: Prepričan sem, da imata kmečka i delavska mladina glede na študente več dolžnosti in še manj pravic. To utemeljujem s tem, da malo vpliva na samoupravno odločanje, skoraj nič na delitev dohodka, ima zelo majhen vpliv na družbena dogajanja, le malo deluje v družbenopolitičnih organizacijah, celo v Zvezi mladine delavska mladina nima ustreznega položaja, nima vpliva v Zvezi komunistov (struktura), v interesnih skupnostih in upravnih organih. JOŽE ZAGOŽEN: S tem si impliciral predpostavko, da imamo študentje večji vpliv pri samoupravnih odločitvah? SLAVKO GERIČ: Na videz da, sicer je pa to odvisno od razmer na fakultetah, univerzah oziroma je odvisno od sredin, kjer študentje živijo in delajo. Ponekod so še vedno objekt, s katerim se manipulira. JANKO VITEŽNIK: Je konferenca sploh našla vzroke premajhnega vpliva delavske in kmečke mladine na odločitve oziroma na samoupravo v podjetju? SLAVKO GERIČ: Konferenca ni vzrokov posebej iskala, zakaj ti so znani. Direktno je nanje pokazalo Pismo predsednika ZKJ tov. Tita. V njem je rečeno, da delavski razred v celoti in še posebej delavska in kmečka mladina nimajo ustreznega vpliva v samoupravnem odločanju. MIRČ PESTIČEK: Nedvomno so si študentje te pravice sami priborili. To pa zato, ker so bolj udarni, osveščeni, ker imajo več znanja. Na drugi strani pa vidimo (če pogledamo mladinske aktive na vasi), da so le-ti preveč formalni in neaktivni. V primeru, da bi prišlo do enotne mladinske organizacije, bi jo študentje lahko obogatili. SLAVKO GERIČ: Gotovo ne pride v poštev ustvarjanje enotne organizacije kot neke posebne družbenopolitične organizacije. To smo na konferenci zelo jasno povedali, tudi sarnteTO^*e©k»tiaQasprotujem. Organizacija, ki bi bila samo posredniška vez med гћЦфпо in ostalimi organizacijami, med mladino in samoupravljaftjepi, ni potrebna. Gre za to, da organiziramo mlade tam.Ttjsj&pvijo in delajo, da organiziramo delavsko mladino v tovarnaK^Krtječko mladino na vasi, mladino na šolah in študente njč fajrilltetah, zlasti na oddelkih in delovnih in organizacijskih enot, kjer .totgSE&jBra na osnovi ustreznega principa orgamziraurfet. Prepričan sem, da se bodo conference mladih, ki se bodo tesno [Tmi organizacijami (SZDL in sindikat), em jMTbodo morale zagotoviti povezoVanje vseh delov [MIRČ PESTIČEK: Obstaja možnost, da se tudi študentje Ožujejo po pokrajinah, v republiki, zvezi. SLAVKO GERIČ: To ni samo možnost, to smo dolžni Sizirati. Študentje se bodo na osnovi svojih specifičnih Jteresov, ki jih seveda ne moremo negirati, organizirali redvsem tam, kjer živijo in delajo, to je na ravni oddelkov, tnikov, fakultet in univerz. Od tod pa seveda mora rasti vezava do republik in federacije. Vprašanja reforme univerze, kvoja samoupravljanja, delež marksizma v učnih programih, naštejem samo nekatera, so v osnovnih črtah enako eresantna za vse študente v Jugoslaviji. MIRČ PESTIČEK: Potem lahko pričakujemo, da bomo lizirani v dveh smereh. SLAVKO GERIČ: Strinjam se s s tvojo ugotovitvijo, da anizacijska struktura zagotovi povezavo v dveh smereh. To Imeni, da se študentje povežejo vertikalno od oddelka iverze do republike; na vseh nivojih pa z ostalimi deli mladine j>ma z delavsko, šolsko in kmečko mladino. To je v bistvu da študentje postanejo konstitutivni element ic organiziranosti na vseh nivojih, kar pa zahteva temeljito reformiranje Zveze mladine. ZAGOŽEN: To pomeni, da se bodo mladi ljudje povezovali na nižjih nivojih ne toliko formalno, npr. em vodstvu s skupnim statutom, marveč s Jjem, skupnimi akcijami. In pričakuješ, da organizacije cih nivojih ne bodo povezane statutarno, ampak bo bst izhajala iz skupnega dela. Na katerem nivoju [bo prišlo do statutarnega zlitja v celoto? CO GERIČ: Na vseh nivojih. Bistveno pa je, dakot ftelj postavljamo organiziranost na nižjih nivojih, medtem ko smo doslej vzpostavljali organiziranost od zgoraj navzdol in zaradi tega se je razbohotilo forumsko delo, na katero baza ni imela ustreznega vpliva. Druga konkretna vprašanja so pa stvar nadaljnje razprave. JOŽE ZAGOŽEN: Dejal si, da bo to povezovanje prisotno na vseh nivojih; s tem razumem, da prihaja pod vprašaj tudi skupnost študentov mariborskih visokošolskih zavodov, njenega izvršnega odbora in tudi študentskega lista Katedra ter da bi tako imeli formalno skupen organ, list ipd. Ali je ta teza točna? SLAVKO GERIČ: Tega ne razumem na takšen način. Skupnost študentov ne more priti pod vprašaj. Tudi doslej je koncept Katedre zajemal celotno problematiko, to se pravi tudi problematiko delavske in dijaške mladine. Dobro veš, da smo veliko pisali o razvoju samoupravljanja, o socialnih razlikah, o neravzitih območjih, o kmetijstvu. Mar to pomeni, da ta list ni bil študentski? Tudi odslej bo ta list še vedno študentski s tem, da bo takšno usmeritev še naprej ohranjal in oplajal. Če bi se ukvarjal samo s sindikalističnimi vprašanji, bi se lahko postavilo vprašanje njegovega obstoja v takšni podobi, kot jo ima sedaj in s takšnim načinom financiranja, pa še takrat bi bil nujen kot informativno sredstvo. JANKO VITEŽNIK: Se pravi, da v Mariboru ne prihaja do bistvenih sprememb. Mi smo ta izhodišča sprejeli že pred III. konferenco na stalni skupščini. Zdi se mi, da je bila ta problematika že prej obravnavana. Poudarili smo, da mora štud. organizacija poleg študentske problematike obravnavati oziroma vzpostavljati konkretne stike z delavsko in kmečko mladino. SLAVKO GERIČ: Da, razmere v Mariboru so specifične. Zaradi orientacije šol, ki so bile trdneje zraščene s svojim socialnim okoljem. In ker je bila močneje poudarjena integracija dela in izobraževanja, so se študentje veliko bolj čutili kot sestavni del delavskega razreda in vse mladine v Mariboru. Vendar je tudi res, da smo študentski in mladinski funkcionarji večkrat zaradi prestižnih interesov krivi, da se ta usmeritev ni močneje uveljavila. Svojo utemlejitev je imela v vsebini dela šol in mišljenju študentov, razkorak pa je nastal na nivoju forumov. GORAZD SoSTER: Mirč je rekel, da so si študentje priborili večje pravice kot delavska in kmečka mladina zaradi boljše družbene in marksistične izobrazbe. Želel bi vedeti, kaj ste na konferenci govorili o marksističnem izobraževanju. Kajti iz tega sledi, da bomo morali dati več marksistične in samoupravne izobrazbe tudi kmečki in delavski mladini, ki je prišla glede tega skoraj nepripravljena iz šole v življenje. SLAVKO GERIČ: To je deloma točno. Če odločneje v tem trenutku postavljamo zahtevo, da vsakemu sposobnemu otroku delavca in kmeta omogočimo študij, se bo skokovito povečal delež mladih iz teh socialnih struktur na univerzi, s čimer presegamo privilegiranost posameznih struktur do študija. S tem, da vključimo v študij čimveč ljudi, predvsem delavcev, se bo izobrazbeni nivo v celoti povečeval. Bolj se postavlja vprašanje, kakšne so te šole. Nevzdržen je osip v osnovni šoli, katerega žrtev so predvsem kmečki in delavski otroci. Sole za učence v gospodarstvu, šole za mlade kmete bo nujno reformirati predvsem v tem smislu, da se zagotovi večji obseg in kvaliteta družboslovnih znanj. GORAZD SOŠTER: Kljub temu, da se bo število študentov iz vrst delavcev in kmetov povečalo, bo še vedno večina delavcev in kmetov s srednješolsko izobrazbo. SLAVKO GERIČ: Zato pa je nujna reforma celotnega izobraževanja. O reformi šol za učence v gospodarstvu sem nekaj misli povedal že prej. Z reformo visokega šolstva pa moramo poleg realizacije nalog, o katerih smo že govorili, predvsem zagotoviti možnosti dijakom iz vseh struktur, da pridejo na univerzo ter bi tako presegali stanje, ko nekateri študentje mislijo, da jim glede na njihov socialni status pripada pravica do študija, do visoke izobrazbe in s tem privilegiji v delovnih organizacijah. Mislim, da bomo z reformo univerze dosegli, da bo študij v resnici trdo delo in šele tako izgrajeni kadri pa bodo čutili sestavni del delavskega razreda ter skupno z njim uveljavili večjo vlogo in vpliv v samoupravljanju in v vseh drugih samoupravnih in političnih strukturah. JOŽE ZAGOŽEN: Prepričan sem, da dajemo šoli kot procesu izobraževanja preveliko važnost, kot da je stopnja formalnega znanja edini kriterij delavske, revolucionarne in skratka razredne zavesti. Ni šola edina'. Tudi delavec brez izobrazbe ima lahko visoko zavest in je lahko napreden ter še bolj revolucionaren kot nekdo, kije končal univerzo. Želim reči, da je pri mnogih intelektualcih ravno obratno, da so prav zaradi tega čestokrat konservativni. Sodijo, da jih sama diploma postavlja v razred privilegiranih. MIRČ PESTIČEK: Določena stopnja izobrazbe je nedvomno nujna ne le na šolah, tudi v delovnih organizacijah bi morali za izobraževanje delavcev in mladih ljudi več storiti. SLAVKO GERIČ: Na tem področju je ogromen prispevek visokošolskih zavodov v Mariboru, ki organizacijo permanentnega izobraževanja postavljajo kot eno najvažnejših nalog. Posamezne šole organizirajo podiplomske vsakoletne seminarje,, predavanja, najpomembnejši element pa je vsekakor ogromen delež izrednih študentov na naših šolah. JANKO VITEŽNIK: Po nekaterih tezah je samoupravljanje nasprotje hirearhiji v vodenju. Sedaj naj temelji samoupravljanje na znanju (judi, da bodo samoupravne odločitve res zajele širši krog ljudi, ki bodo kos tem nalogam. SLAVKO GERIČ: Ne širši, pač pa ves krog delovnih ljudi. JOŽE ZAGOŽEN: Vsem, zlasti gostu, kolegu Geriču, se za razgovor lepo zahvaljujem. Gradivo pripravil za tisk: JOŽE ZAGOŽEN peta stran KUD ŠTUDENT Vrabec v roki, pravijo, je boljši, kakor golob na strehi, vendar se pomena tega starega in dobrega reka niti študentje niti drugi „intelektualno visoko razviti11 občani Maribora v raznorodnih organizacijah, ki naj bi skrbele za razvoj kulture, ne zavedajo v tolikšni meri, v kakršni bi se, njihovemu rangu primemo, pravzaprav morali. V Mariboru deluje pod okriljem študentske organizacije kulturno umetniško društvo, ki se ponosno diči z imenom KUD Študent ter s tem dokazuje tako Mariborčanom kakor tudi drugim, da se nekateri izmed množice mariborskih študentov ukvarjajo tudi s konjičkom, ki nosi zveneče ime — KULTURA. Kulturno umetniški društvo nas s svojimi nastopi razveseljuje že dobrih osem let in je edina študentska organizacija, ki kontinuirano razvija in krepi študentsko kulturo v Mariboru in nas predstavlja širom naše domovine in tudi zunaj njenih meja. Komaj je bilo društvo ustanovljeno, že se je njegovo delo kazalo v treh glavnih skupinah, ki so kasneje postaje sekcije; sicer pa: „kudovci“ so izdali bilten o svoji organizaciji in najbolje je, da vam iz „prve roke“ predstavim njih in njihovo delo: „Kultumo-umetniško društvo Študent je bilo ustanovljeno leta 1964. Svojo dejavnost razvija na podlagi amaterskih pravil, torej v izvenšolskem času in nepoklicno. Takoj po ustanovitvi društva so bile formirane tri skupine: folklorna, moški pevski zbor in študentski oder. Prvi uspehi so se pokazali pri študentskem odru, ki je imel premiero maja 1965. leta v Mariboru, dostojno pa nas je zastopal na 19. majskem festivalu študentov Jugoslavije v Zagrebu. Žal je študentski oderr po treh letih prenehal z delovanjem, tako da sta ostali le še folklorna skupina in pevski zbor, ki sta vsa leta od ustanovitve sem gojila in širila pesmi in plese vseh jugoslovanskih narodov tako doma kot tudi v tujini. V letu 1970 se je tema dvema sekcijama pridružil še športno-plesni klub. Pevski zbor je „zrasel" iz resničnega veselja do petja in želje po ohranitvi te naše najlepše ljudske tradicije. Moški pevski zbor povsod žanje izredne uspehe. Mlade in vesele fante. je v mnogih krajih na raznih prireditvah postalo njihovo sodelovanje že tradicionalno. V zadnjem letu so folkloristi prekosili same sebe. Po uspelih nastopih v Mogersdorfu v Avstriji in po dvanajstdnevnem gostovanju v ZR Nemčiji so se s pospešenim tempom začeli pripravljati na gostovanje v Marburgu na Lahni, kjer so s svojim nastopom odprli Jugoslovanski kulturni teden. Poleg nastopov v Mariboru in drugih mestih Slovenije je potrebno omeniti tudi uspela nastopa v Koermendu in Stevanovcih na Madžarskem, kjer so dobili priznanje od znanih domačih in tujih strokovnjakov. Že tradicionalna so gostovanja v Mogersdorfu v Avstriji in sodelovanje na Internacionalnem študentskem festivalu folklore v Skopju. Zadnja leta sta za uspehe folklorne skupine zelo zaslužna koreograf Iko Otrin in vaditelj profesor Vili Verhovnik ter ansambel bratov Kovačič, ki spremlja folklorno skupino na vseh večjih nastopih." Cela galerija uspelih nastopov in raznih priznanj krasi delo kulturno umetniškega društva Študent iz Maribora, vsemu temu navkljub pa Maribor sam molči - ne zanima ga dogajanje, ki ga uspešno oblikuje študentsko kulturno umetniško društvo. Niso redki primeri, ko so člani te aktivne študentske organizacije namesto prepotrebne pomoči deležni metanja polen pod noge. Materialna pomoč je absolutno premajhna, vendar to bi se še nekako dalo razumeti. Je pa še nekaj drugega, kar kriči po najhujši obsodbi, moralnega priznanja ni od nikoder, prav tega moralnega priznanja, ki ga uspešnemu delovanju društva dolguje vsa naša skupnost. V tujini je bilo delo KUD Študent celo bolj priznano kot pa v matičnem mestu. Spomnimo se mednarodnega priznanja, ki so ga kitdovci prinesli iz Madžarske in plemenite pomoči iz Zvezne republike Nemčije. Kulturno umetniško društvo ni imelo denaija, da bi lahko uresničilo gostovanje v Nemčiji. To so sporočili organizatorju, ki je takoj poslal avtobus po skupino, ki bi morala nastopiti, plačal celotno oskrbo in jih pripeljal nazaj v Maribor. Zadnje čase mnogo govorimo o izvenštudijskemu delu študentov in družbenem priznanju tega dela; če se sedaj ozremo na delo kulturno umetniškega društva študent, spoznamo, da o takšnem priznanju ni niti sledu. EDVARD PUKŠlC med katerimi je precej dobrih solistov, so povsod zelo radi poslušali. V Mariboru pa tudi v okolici so sodelovali na skoraj veh proslavah. V letošnji sezoni je zbor vodil, tako kot že vrsto let nazaj, profesor Stane Jurgec, ki je znal spretno izkoristiti prednosti zbora, ki ga sestavljajo mladi fantje, tako da so na raznih prireditvah želi številna priznanja. Pevski zbor je gostoval v številnih krajih, predvsem s folklorno skupino, saj sta se obe sekciji na raznih nastopih in večerih narodnih pesmi in plesov izredno lepo dopolnjevali. Vsi pevci želijo, da bi se zbor s pomočjo svojega vodje v prihodnjih letih še izpopolnil in razširil, tako da bo dostojno nadaljeval tradicijo kvalitetnega moškega pevskega zbora. Nekaj zagrizenih mladih in perspektivnih športnih plesalcev je s pomočjo in pod nadzorstvom plesno-športnega trenerja tovariša Franja Kozaija ustanovilo športno-plesni klub v sklopu KUD Študent. Klub, ki je hkrati tudi najmlajši član Plesne zveze Slovenije, je že v prVem letu delovanja dosegel zavidljive uspehe. V spopadu s slovensko elito so se med prvih deset uvrstili kar štirje plesni pari, kar ni uspelo nobenemu drugemu plesnemu klubu. Dokaz za razgibano delovanje so številni nastopi, ki sojih v tem času organizirali ali pa se jih udeležili. V Mariboru so priredili veliki plesni turnir za pokal Maribora ter plesni turnir za pokal študentske skupnosti. Sodelovali so ,na plesnih turnirjih v Ormožu, Ptuju, Kranju, Ljubljani, Rogaški slatini ter na številnih ekshibicijskih nastopih. Takšni uspehi so predvsem rezultat strokovnega dela vodje kluba in vseh plesalcev, ki se z velikim zanosom pripravljajo na prihodnje nastope in turnirje. Glavni namen folklorne skupine pa je gojiti slovenske narodne plese in običaje, pa tudi pesmi in plese drugih narodov Jugoslavije. Folklorna skupina ima za seboj veliko nastopov. Njeni člani so plesali v mnogih krajih Slovenije in Jugoslavije pa tudi v inozemstvu. Bili so v Prištini, Kosovski Mitroviči, Skopju; z Veselimi pastirji pa so v Beogradu za Dan mladosti zastopali Slovenijo. Gostovali so v raznih krajih Avstrije in Madžarske in povsod navdušili gledalce s prisrčnostjo svojih izvajanj, tako da Stalna skupščina študentov mariborskih visokošolskih zavodov objavlja prosti mesti - GLAVNEGA UREDNIKA - ODGOVORNEGA UREDNIKA študentskega lista KATEDRA. Formalni pogoj za kandidate je, da so redni študentje mariborskih visokošolskih zavodov. Od kandidatov pa tudi želimo nekaj izkušenj pri delu v študentskih organizacijah in poznavanje problematike študentstva in študentskega tiska. Pričakujemo tudi konceptualne zamisli o razvoju Katedre v prihodnje. Prijave pošljite do vključno 15. jan. 1973 na naslov: Izvršni odbor skupnosti študentov MVZ, Tyrševa 23, Maribor KULTURNO OBVEŠČANJE MLADIH V zadnjem času je mogoče opaziti določeno osveščanje mladih v najrazličnejših družbenih dejavnikih. Tako smo pred časom ugotavljali, da so mladi nezainteresirani, še prav posebej na kulturnem področju. Danes pa kaže skorajda obratno. Na koncertih, v gledališču in na razstavah zasledimo vedno več mladih. In ne da bi to mlado občinstvo samo pasivno sodelovalo na kulturnih dogodkih, vedno bolj se skušajo aktivno vključevati v dogajanja. Trenutno je sicer njihov delež še malenkosten, vendar ne kaže, da bi se nekdo sistematično in strokovno ukvarjal s problemom vključevanja mladih v družbene procese. Mladi se kljub svojemu zanimanju čutijo nekoliko odrinjene od ustvarjalnih jeder; potrebno bi bilo vzpostaviti tesifejši kontakt in jim omogočiti aktivno sodelovanje. Tudi Zveza komunistov v zadnjem času vse bolj poudarja potrebo po čim širši angažiranosti mladih. Kakšne so trenutne oblike delovanja mladine na kulturnem področju? Predvsem so tukaj večje skupine, ki delujejo v okvirih raznih kulturno umetniških društev in vsi ostali, ki tvorijo publiko, ki bi se naj kritično opredeljevala do ponujenega. Prva skupina je še dalj časa opravljala svojo nalogo, v zadnjem času pa je opazen tudi pristop drugega dela. Bodisi, da kritično spremljajo programe razstavnih salonov ali da prisostvujejo koncertom, vedno je prisoten kritični duh in zdi se, kot da bi z nekakšnim sedmim čutom znali ločevati kvaliteto od nekvalitete, dobro od slabega itd. Opaziti je le eno nevarnost. Razkorak med profesionalnimi in amaterskimi kulturnimi institucijami postaja vse večji. Obe skupini se skušata izolirati in zapreti v ozek lasten krog. Tako je onemogočeno sodelovanje in graditev kulture, ki bi šla neposredno s časom. Jasno je, da se nobena od teh skupin ne more izolirati brez tega, da' bi povzročila škodo sama sebi. Upajmo, da bomo znali pravilno izkoristiti ugodni trenutek, ko so se mladi pričeli kulturno osveščati. Po dolgih letih mrtvila se pričenja življenje tudi na tem področju. ADRIAN GRIZOLD Most med narodi Med mnogokrat deklariranimi literarnimi delavci, ki na zunaj žanjejo v javnosti uspehe, živijo tudj. trezni in tihi * ustvarjavci, zamišljeni, skrbni, preprosti, a globoko zakoreninjeni v svojem narodu. Njihove veličine ne vidimo v razvpitosti, v kričavi vsakdanji moči, temveč jih spoznavamo intimno ob njihovih delih, ob njihovih bridkih človeških izkušnjah, ob njihovih širokih pogledih na svet, na njihovem brezčasnem, trpkem, dejavnem snovanju. Tako se zgodi, da so mnoge deklaracije pozabljene, medtem ko njihova dela preživijo, še več, njihova velika , dela zapečatijo svoj čas, mu vtisnejo svoje odbleske; tako se zgodi, da zrelost in slog njihovega življenja postane svetal vzor za mlade generacije vseh, ki še prihajajo, včasih plašni in neizkušeni, drugič spet razigrani, nebrzdani, siloviti; tako se tudi zgodi, da IZPOVEDNI del njihovega vsega življenja postane doumljiv vsem narodom in vsem časom sveta. Ivo Andrič, slavljenec jugoslovanskih književnosti, naš veliki esejist in pripovednik, je ob lastni osemdesetletnici razkril mnoge bivanjske možnosti, perspektive, možnost za druge, za uveljavitev jugoslovanskih književnosti v svetu. „Kažipot je seveda lahko samo tisti, ki neomajno stoji na čvrstih tleh točnih t in resničnih sodb. Nc glede na občasne in efemerne vplive ste se vedno trudili, da bi svoje delo postavili na čvrstih in trajnih , temeljih narodnega izkustva, ki ga je zgodovina izpričala' za ' največjo življenjsko modrost (Dragan M. Jeremič: Iz pozdravnega govora na svečani akademiji v čast Ivu Andriču, 10. 10. 1972). Ob Andričevi visoki življenjski obletnici lahko vidimo celoten spekter knjiženvega snovanja: (1914. leta je objavil 7 pesmi v zborniku Hrvatska mlada lirika, Ex ponto 1920 L, kasneje Most na Drini, Travniška kronika . . .) od pesniških ciklov do čiste in stilno (zbrušene proze. Značilno za 1 An driča je, da je vedno ostal zvest svojemu stilu in svoji človečnosti. Na mejnem časovnem prehodu od simbolizma, 1 realizma in naturalizma k najnovejšim poskusom „novega romana", k romanu absurda in eksistencializma, v vseh tudi * bivanjsko težkih situacijah je Andrič ostal trezen in trdno k zavezan svojemu slogu, svojemu narodu, svoji Jugoslaviji. Kljub * temu pa je Ivo Andrič nenehno upošteval živo zgodovino, ki ne more biti nič drugega, kakor življenje samo; pokazal nam je, da se bivanjski temeljni problemi niso spremenili kljub velikim tehnološkim pridobitvam, orisal je tenke duševne črte posameznika, njegovo vlogo v narodnem in političnem življenju, njegov vzpon in padec; pokazal nam je vase zazrto izpoved, ki jo je v prozi najtežje izraziti. Z Nobelovo nagrado za književnost (1961) nam je odprl pot v svet; beseda naših narodov je postala uglednejša, zanimivejša, bolj utrjena, vendar je ostal navzlic številnim priznanjem skromen in naklonjen mlajšim književnim tokovom. ’ Bomo znali to Andričevo humanost dovolj ceniti in jo upoštevati mladi? Gotovo je, da ob njegovih esejih, kritikah, pesmih in še posebej ob proznih delih čutimo tisto vrhunsko, a nam dojemljivo tvarino, ki nas zavezuje, nas vznemiri in nam v življenju pomaga. Tako spoštujemo življenjsko resnico Iva Andriča, ki je bila, je in ostane vedno pokončna in mu ob I osemdeseti obletnici iskreno čestitamo! L VLADIMIR GAJŠEK šesta sedma, stran STE SAMOSTOJNI Iskrice l^POSMRTNO ŽIVLJENJE NI POT V LEPŠO BODOČ-NOST. DOC J V zadnjem letniku Katedre je lahko vsak bralec zasledil redne prispevke mariborskih srednješolcev. Tudi v tem letu se delo dobro nadaljuje. Najaktivnejši pisci so dijaki gimnazije Miloša Zidanška, sledi jim mariborska I. gimnazija, prispevke pa pošiljajo tudi dijaki ekonomske srednje šole in pedagoške gimnazije. K sodelovanju smo želeli pritegniti tudi ostale mariborske srednje šole, vendar je bil trud na tem področju zaman. V vsaki številki študentskega lista imajo srednješolci rezervirana dva stolpca na sedmi strani. Doslej so imeli tudi svojega mentorja, ki je opravljal uredniške posle te rubrike. Na zadnji seji „Katedra in srednješolci" pa smo se odločili, da bodo postali samostojni. Nekateri sodelujejo sedaj že drugo leto in so seznanjeni s potekom dela in organizacijskimi posli. Zato mislim, da jim lahko popolnoma zaupamo urejanje za njih rezerviranega prostora v Katedri. Da pa bo zadoščeno tudi načelom demokracije, je bil izvoljen poseben organizacijski odbor, ki bo odgovarjal za vodenje teh poslov. V ta odbor so bili voljeni predstavniki sodelujočih šol. Tako zastopa Leban Karmen gimnazijo Miloša Zidanška, Breg Danilo I. gimnazijo, Biserka Budja ekonomsko srednjo šolo in Milena Medved ped. gimnazijo. Ta odbor se bo redno sestajal, prisostvoval pa bo tudi sejam uredniškega odbora Katedre. Seveda je odvisno od njih samih, kako si bodo razdelili delo in kako bodo svoj kotiček čimbolje izkoristili. Dan je bil predolg, da bi za vsako številko prevzel odgovorpost po en član organizacijskega odbora. To pa zato, ker vemo, da so izkušnje s tako imenovano „kolektivno odgovornostjo" pokazale bolj slabe rezultate. Menim, da je njihova prva naloga pritegniti k sodelovanju čimveč svojih kolegov in kolegic. Prepričan sem, da se v marsikateri mladi glavi rojijo napredne in dobre ideje, katerih bo vesel vsak bralec našega lista. Zato ponovno vabim vse, ki imajo smisel za pisano besedo, da se s svojimi prispevki predstavijo v našem listu. Upam, da se bo delo srednješolcev nadaljevalo brez bistvenih sprememb in da bo izvoljeni odbor vestno opravljal svojo nalogo. Tako se srednješolcem odpirajo lepe možnosti in mislim, da jih bodo znali dobro izkoristiti. Na ta način bodo kot bodoči študentje znali pripraviti bralcem študentski list, kakršnega si vsakdo želi. tone Ceh PEDAGOŠKITEDEN Tudi na gimnaziji Miloša Zidanška so storili korak naprej v pedagoškem delu z odraščajočo mladino. Ker sta dom in šola najvažnejša faktorja pri vzgoji mladega človeka, je skušalo vodstvo šole najti čim tesnejšo povezavo med njima. To se je realiziralo v preteklih dnevih, ko smo bili priče „pedagoškega tedna". Sestavljen je bil iz vrste predavanj, namenjenim staršem dijakov. Predavali so priznani predavatelji, kot npr. Mladen Tancer, znani družbenopolitični delavec o problemih današnje mladine (namenjeno staršem tretješolcev) in Rajko Kladnik o usmerjanju v poklice ter nadaljnem študiju za starše četrtošolcev. Vsi predavatelji so svoje teme skrbno pripravili. Po predavanju se je razvila diskusija. Strokovnjaki so odgovarjali na vprašanja staršev. Verjetno je bila naj zanimivejša tema „O problemih sodobne mladine". Mladen Tancer je postavil nekaj takšnih tez, da seje vanje vredno poglobiti. „Otroka je lahko spočeti, lahko ga je roditi, težko ga je vzgojiti", je med drugim dejal tovariš Tancer. Nakazal je tudi nekatere nepravilnosti v današnjem srednješolstvu. „Ce seštejemo ure, ki jih poprečen dijak prebije v šoli in pri knjigi, je njegov delavnik mnogo daljši kot delavnik delavca. In potem se čudimo, če so naši otroci že v teh letih živčni!? Kaj bo zrastlo iz te generacije, če jo bomo že v rosnih letih tako uničevali? !s‘ To so besede, potrebne tehtnega premisleka in kažejo na kruto resnico: NAŠE SREDNJE ŠOLE SO ABSURD! Potrebne so spremembe, kajti tako ne gre več. Marsikdo je že v svojih govorih oemnjal reorganizacijo šolstva, vendar je zaenkrat ostalo še vse na papirju. Treba bo preiti k dejanjem, sicer bo generacija sedanjih srednješolcev čez deset, dvajset let, ko bi morala zasesti vodilne položaje, nesposobna. In kdo bo tedaj stopil na njihovo mesto? Kdo? Vrnimo se nazaj k pedagoškemu tednu. Ker nisem edini, ki se je ob teh predavanjih zamislil, je pričujoči teden izpolnil svoj namen. FERDO RAKUŠA ŽIVLJENJE JE UClTEU ZGODOVINE. VSAKA KROGLA VEC, JE KOS KRUHA MANJ. TRDE GLAVE GREJO ClSTO MEHKO SKOZI ZID. BIROKRACIJA JE PAPIRNATA MUMIJA DANAŠNJEGA SVETA. MEDTEM KO DELO OSVOBAJA, STROJI ZASUŽNJUJEJO. KARIERISTI HODIJO Z NOGAMI STOLČKOV. Človek Človeku volk? volk volku Človek? Ir SMEH JE SOLZA MEHKE OSTRINE. BODOČNOSTI SE NE DA KUPITI NA KREDIT. J MLADA MISEL Literarna sekcije MKUD dr. Franjo Crnek na I. gimnaziji, je izdala prvo številko svojega glasila Mlada misel. Ker so imeli v preteklem šolskem letu težave s tiskom, so letos predali celotno delo študentskemu servisu. Likovno opremo glasila je opravila Grmek Jadranka, uredil pa ga je Breg Danilo. Poleg literarnega dela je objavljeno tudi poročilo KUD ter intervju z Mimo Jaušovec, mlado, a priznano športnico. Kramberger Igor se je razpisal o Govorici gledališča. V razpravi je razčlenil eksperiment mladinskega eksperimentalnega gledališča Mirjana — Priznanje, ki je bilo zgrajeno na osnovi združenega Londonovega in Kermaunerjevega Priznanja. V poeziji sta se odlikovala zlasti Jan Vida in Lorenčič Teodor. Prva je priobčila tri pesmi, ki so polne senzibilnosti in hrepenenja po nečem odmikajočem, a čvrsto zakoreninjenem v njeni duševnosti. Teodor je objavil sklep in zbirke pesmi Mrtvec sem. Njegov odlomek je stilno izredno dodelan ter idejno nadvse močan. Medtem ko je Davor Šoštarič s Črtico Pismo s fronte razvil pred nami notranjost tiste mladine, ki se vojskuje, kljub temu da se boji in sovraži vojno, se je Judita Tihec dotaknila nesrečne počitniške ljubezni. V mladi misli je še mnogo drugih del, ki jih sedaj nisem omenil. Predvidoma bosta do konca šolskega leta izšli še dve številki glasila. BREG DANILO MKUD SLAVA KLAVORA V Mariboru že vrsto let deluje mladinsko KUD Slava Klavora. V pretekli sezoni so bili zelo uspešni na republiški reviji mladinskih skupin z dramskim tekstom Miroslava Slane-Mirosa Nekoč sem bil kralj. Letos pa so se odločili za nekaj bolj klasičnega in dostopnega za vsako publiko. Izbrali so enodejanki A. P. Čehova Snubač in Medved, ki ju je režiral igralec mariborske drame Jože Zupan. Občinstvu so se predstavili v srednji kmetijski šoli, ki je bila popolnoma zasedena. Posebno bučen aplavz so poželi s Snubačem, v katerem je izredno kvalitetno zaigral Vlado Novak vlogo Ivana slovenske drame igrati Partljičevo noviteto. Mladim entuziastom je treba za njihovo neutrudljivost resnično izreči pohvalo. DROZG VLADO I. GIMNAZIJA BO DOBILA NOVI PRAVILNIK Že nekajkrat se je sestala na 1. gimnaziji skupina treh profesorjev in ravnatelja, ki sestavlja nov pravilnik o pravicah in dolžnostih dijakov. V skupini sta tudi predsednik šolske dijaške skupnosti in mladinske organizacije. S tem je dana mladim možnost, da lahko povedo svoja mnenja in pripombe glede sprejema novih oziroma starih in zastarelih členov. Pravilnik bo predvidoma končan te dni. Gerb Andrej LOGIČNI SANJAČ Na krvavem panoju zgodovine, na krvavem evropskem vojnem tržišču s človeškim mesom, s hrano za topove, v vešalih in streljanju na cestah, v kozaških jahalnih odredih z ostrimi sabljami, v bridkih časih najhujšega zatiranja delovnih množic se je nenadoma in silovito dvignilo Leninovo ime; in svetlo upanje je prav z Leninom posijalo v srca in glave milijonov zatiranih, od sužnjev v Južni Afriki do pregnancev v Sibiriji. Revolucija je zmagala! Zemlja ni več v tečajih oblastniške gosposke, ne vrti se več v tirih božje slave, meščanstva kapitala in splošnega zatiranja, ne, Zemlja je z Leninom svobodno zadihala, prvič v zgodovini človeštva je slišala klic realne in humane svobode, prvič je DELAVSKA MNOŽICA sama prevzela oblast in si tako začela krojiti svojo usodno pot. Lenin je bil garač prve vrste: osebno skromen in tih, ko da bi mu telesno življenje ne pomenilo navadnih ovir, pripravljen je bil žrtvovati za svobodo človeštva vso svojo delovno in življenjsko energijo; v najbolj fanatičnih razmerah, v neurejenih pogojih socialnega okolja, v svetu hotljive prostituiranosti kozmičnega meščanstva in najstrašnejše bede proleteriata je Lenin vztrajno, tiho, dosledno in logično uravnaval skupaj z delavskimi množicami potek VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE. V naši zavesti še vedno odbliskajo trenutki boja proletarcev proti nasilju kapitala, proti carizmu in proti vojnim mrtvaškim glavam evropskih generalov in vseh tistih, ki so potegnili v pokol delavca proti delavcu, medtem ko so sami igrali blefersko igro velepomembnih vojaških junkerjev. Zakaj domovina proletarcev je ves svet, je Internacionala, ki se ne ozira in se ni ozirala na raso, na spol, na verske običaje . .. Sele po strahotnih vojnah kapitala in buržoazije, ki je pošiljala proletariat v prve bojne vrste na fronto, da bi krvaveli za idejo odtujevanja, šele vojne, vojne in vojne so izučile PROLETARIAT, da je bil sposoben razbijati dinastijo in veleslavo kapitalistov. Leninizem je tako zrasel ob krvavih pogojih, ob najhujši bedi v revoltu proletarskih množic in na osnovi Komunističnega manifesta iz 1848. leta, dvignil se je na temelju Prve in Druge Internacionale z ognjerdečim zanosom in z dinamiko politične pravične oblasti — diktature proletariata. V časih REVOLUCIJE je Leninovo ime pretreslo svet: bankam, človeškim parazitskim tipom kapitala, gospodi in drugim samozvanim gospodarjem sveta je že ime LENIN pomenilo strah in stud. Toda globoko v rudnikih, na tovornih ladjah, na plantažah, v tovarnah in drugih delavnicah je žarek Leninove revolucije vlival delavskim množicam svetlo upanje, ki je žar čil o vse močneje in močneje, dokler ni izbruhnilo v odkrito priznanje. Lenin je bil po naravi logični sanjač, je bil pesnik politike in inženir revolucije, ki je pognal mehanizem socialnih notranjih in zunanjih nasprotij v gibanje. Lenin ni bil kozmopolit, ampak je bil predstavnik delavskega razreda, predstavnik zatiranih, ponižanih, razžaljenih, mučenih. Ko je 1914—1915. leta bival v Zuerichu, v skromni izbici pri čevljarju Kammereru v Spiegelgasse št. 12, svet niti slutil ni, da združuje samozavestni in sicer še osamljeni človek genialne sposobnosti mišljenja z vodstveno strategijo proletarskih množic. Kdo je tedaj slutil, da bo Lenin vrgel svet s tečajev, da bo odpravil navadice tudi tiste „socialne demokracije", ki je izvrševala le reformistične standardne ukrepe, pri tem pa zatirala delavske množice še dalje — kdo je tedaj mislil, da Lenin zahteva totalno revolucijo v mišljenju in v praksi, enakopravnost VSEH!? In če so imeli Lenina za utopista, so se vsi gospodje hudo zmotili, zakaj Lenin je praktično uresničil REVOLUCIJO, množice so mu zaupale, ljudje so drveli k njemu po odloke in nasvete. Tako je Lenin postal tudi prvi sociolog dvajsetega stoletja, ki je marksistično formulo Kapitala spremenil v formulo revolucije s perspektivo bodočega proletarskega osvobajanja. Proti maničnim parolam svoje dobe, proti svetobolnim iluzijam domišljijskega carstva ob najhujši revščini, proti vseznalskim abstrakcijam evropskega zahodnjaškega reformizma je Lenin postavil temelje za razvoj sodobnega delavskega gibanja. Tako je Lenin postal ljudska legenda, tovariš med tovariši, trpinčeni med trpinčenimi. Tako je socializem dobil svojo realno vrednost in obliko, svoj vsebinski program in aktivno delo, ki je in ostane REALEN in ČLOVEŠKI smerokaz za bodočnost. Ne za religiozno utopijo in odrešiteljsko vlogo delavskega razreda, temveč za osvobajanje vsega človeštva, za njegove osnovne svoboščine in pravice,- VLADIMIR GAJŠEK GOSTOVANJE OKSANE JABLONSKAJE V petek, 10. novembra je v unionski dvorani v Mariboru gostovala svetovno znana sovjetska pianistka Oksana Jablonskaja. Veliko koncertnega občinstva se je še spomnilo njenega nastopa pred dvema letoma. Takrat mi je v intervjuju zagotovila, da bo kmalu spet obiskala Maribor. Kot na tem koncertu je tudi v petek ponovno navdušila polno zasedeno unionsko dvorano. Izvajala je simfonične etude Roberta Schumanna, Rapsodijo št. 10 Franza Liszta, Bachovo sonato in deli mlajših sovjetskih avtorjev. Oksana Jablonskaja je prvič opozorila nase na natečaju na Dunaju. Takrat je v izredno hudi konkurenci zasedla drugo mesto. Že naslednje leto je bila prva na velikem mednarodnem tekmovanju v Riu de Janeiru. Od takrat koncertira z velikim uspehom širom sveta. Kritiki so si bili edini, da ni boljše interpretinje Beethovnovega 5. klavirskega koncerta. Tudi na koncertu v Mariboru smo lahko občudovali njeno dovršeno tehnično znanje in izredni čustveni dostop k igri. Njen repertoar obsega v glavnem klasiko in romantiko. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE 71. Po lanskoletni uspešni premieri London - Kermaunetjeva-ga Priznanja na Malem odru v SNG Maribor, bo eksperimentalno gledališče 71 naslednji mesec gostovalo s tem delom v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. Videli pa bomo tudi nekaj po-J novitev tega dela v Mariboru. V letošnji sezoni študira gledališče delo Igorja Torkarja Pisana Žoga. DUBRAVKA TOMŠIČ V LONDONU Ponovno lahko zabeležimo velik uspeh slovenskega umetnika v mednarodni areni. Tokrat gre za velik uspeh naše pianistke Dubravke Tomšič v Purcel roomu v Londonu, kjer je požela vsa priznanja mednarodne kritike. To je bil njen prvi samostojni recital v Veliki Britaniji. Arthur Rubinstein je izjavil, da je ena največjih pianistk našega časa. t№usK m Maribor je pridobil novo TRIM stezo na Glavnem trgu. Uradno se sicer imenuje „prehod za pešce", so pa intervali tako kratki, da te že na sredi preseneti rdeča luč. Tako so se nekateri Mariborčani prisiljeni ukvarjati s hitrostnimi tekmami. Vse po načelu: „Zdrav duh v zdravem telesu!" eno sidro časi se dviga vke iz mivke počasi se dviga giava iz mivke sadreno sidro iz črne mivke glava govori sidro gori v zraku v znaku iz dolgih noči iz dolgih noči h koralam h krvavim koralam h kamenju k pristaniščem ki zadušena tožijo pod vodo sidro gori v zraku za njim šumijo vlečke vlečke zvezde repatice vlečke večnosti ali smrti sanjam da sem beseda (NAVODILO ZA TREMO) Tovarišice in tovariši, kot mislim, je treba vse, kar je takorekoč jasno opredeljeno s takšnega stališča čisto kritično, čeprav bodisi tako in seveda drugače in kljub temu, kakor sem poudaril, vsekakor torej tako zaradi vsega tistega mislim, kot je pač rečeno, ker je tako namreč mogoče in seveda hkrati kakor sem že prej poudaril, da v obratnem smislu ne samo zato, ampak tudi sicer, ali z drugimi besedami, kar je pač torej samo in samo tako, čeprav tudi ne taisto, marveč v smislu drugače, ali drugače: sočasno nikakor ne more biti vse, kar je, zlati največ prav gotovo, namreč istotako, razen česar še ni, čeprav zaradi tega da je, je kar je, gre torej za, kot sem že omenil, ali z drugimi besedami rečeno: brž ko je tako, je jasno tudi to, vse to seveda iz česar sledi poglavitni razlog, vse te le nakazane osnove v grobih orisih, vendar pa kljub temu in prav zato, ne glede na to, da prav kot sledi iz povedanega in če gremo še naprej, bi z drugimi besedami, ker je gotovo res, ali točneje rečeno, da v trenutku, brž ko je mogoče, to torej pomeni, kar tudi je, kot vse kaže in vse to seveda je tudi vzrok, torej s tem glede na to, takoj pa ko uvidimo, če namreč izvedem misel do kraja, sploh tako na primer ni večkrat, marveč je tudi prva stvar, torej da je temu tako, kajti ko smo rekli da je, sedaj, z drugimi besedami bi rekli, ali če se ozremo in vzamemo v poštev, torej kakor da ni, tedaj je jasno, da namesto načela, ki predvsem po drugi strani je, če le—to je, ni mogoče da bi, vendar drugače je, saj se navsezadnje vsekdar pokaže, da je, kajti brž ko je mogoče, da je, z drugimi besedami, kakor vemo, če je nekoliko namreč tudi tako, tega danes sploh ni treba razlagati, kajti vse to velja še dalje, ampak zelo značilno je ... O tem, kako čudna so pota kadrovske politike skupščine občine Maribor, nam najnazorneje priča naslednji primer: diplomantka VEKŠa je zaprosila na občini za službo in dodeljeno ji je bilo mesto kurirke. Pol leta je marljivo izvrševala dolžnosti — in slednjič le protestirala proti neustrezni naravi dela. Njeni protesti niso, kljub temu da primanjkuje na občini več kot sto kvalificiranih kadrov te zvrsti, ganili nikogar in tako naleteli na gluha ušesa. Še v prejšnjem študijskem letu je umetnostna galerija višjim in visoki šoli v Mariboru posojala reprodukcije in originale znanih domačih umetnikov. Letos so si nekatere šole premislile. Odtisi nog in rok naj bi bili edini, a zelo učinkoviti izrazi „umetniških" teženj anonimnih posameznikov. Najbrž pa si je premislila umetnostna galerija, ki preveč ceni svoje zbirke in prav dobro ve, v kakšno okolje spadajo in kam ne! Govorimo, da pri nas ni socialne diferenciacije, a poznam ljudi, ki pljuvajo v roke teden za tednom za borih 900,00 in človeka, ki pljuva samo nekaj ur pa še takrat nima rok za celih 6000,00. Toda saj res, ločiti moramo produktivne od „svobodnih umetnikov"! * зк Na posvetovanju skupnosti slovenskih občin v Velenju so sklenili, da se morajo v letu 1973 akontacije za stanarine povečati za 70 odst. Izračuni so pokazali, da bodo stanarine čez 5 let približno triinpol krat večje od sedanjih. Za delavce z nižjimi osebnimi dohodki nameravajo uvesti posebne olajšave. Ali ne bo preveč dela z izhajanjem stanovalcev z nizkimi dohodki in zavračanjem vseh tistih, ki bi radi bili deležni teh olajšav kljub visokim dohodkom? Ko sem pred nedavnim obiskal svojo prijateljico, sem opazil na steni njene sobe nalepljeno karikaturo uredniškega odbora iz zadnje lanske številke Katedre. Človek bi mislil, daje izredno navdušena nad našim listom, v resnici pa je situacija drugačna. Bolj kot nad Katedro je navdušena nad enim izmed Katedrašev. 1 2 3 A 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1A 15 16 17 18 19 "20 21 m 22 23 m 2A ES 25 26 ! 27 28 1 29 30 31 ES 32 IS 33 3A 35 "36 S 37 38 ES 39 .,0 A1 A2 A3 AA A5 A 7 A8 VODORAVNO: 1. slovenski pesnik, pisatelj in literarni kritik, kije prvi pravilno ovrednotil Prešerna (Josip, „Dunajski soneti"); 8. alpska dolina pod Jalovcem; 13. predpis, načelo; 14. beseda brez poudarka, atonon; 15. ime igralca Cerusica, ki igra glavno vlogo v TV nadaljevanki „Moj prijatelj Toni"; 16. največji italijanski arhitekt v visoki renesansi, tudi znan slikar. Njegov stil sc je razširil po vsej severni Italiji (Donato, 1444-1514); 18. sova uharica; tudi izvir; 19. z vodo napolnjeno ugaslo žrelo ognjenika; 20. hoditi, premikati r. n. š., kijer------------------ . . . • ■ se; 21. privrženec judovske ločine iz 1. ali 2. stol.pr. n. š., kije zagovarjala skupnost dobrin in strogo nravnost; 23. gorski vzpon; 25. ljubkovalno moško ime (Adolf); 26. hrib pri Ljubljani; 28. temni del dneva; 31. mitološki špartanski kralj, Agamemnonov brat in Helenin mož; 33. maroga, pega; 34. ime sovjetske atletinje Press; 35. razsipana stvar; 37. del suknje; 38. sirasta voda po skuti. NAVPIČNO: 1. pesem, arija; 2. rastlinske bodice; 3. razredni učitelj; 4. ime našega nobelovca Andriča; 5. kemični znak za titan; 6. prebivalka naše južne sosedne države; 7. odličen nogometaš Dinama (Krasnodar); 8. mariborska tovarna avtomobilov; 9. najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla; 10. rudarski strokovnjak; ll. zahodna veja starih Slovanov; 12. angleški polarni raziskovalec področij na severu Amerike (John); 17. cirkuški igralci; 19. kozji glas; 22. vrsta rjavo rdeče gline; 24. pamet, razum; 25. celjska tovarna; 27. britanski pomorski oficir in raziskovalec polarnih krajev; odkril je vulkan Erebus (James, 1800-1862); 29. lesen obod pri vodnjaku; 30. papirnato pokrivalo; 31. odlična francoska alpska smučarka (Isabelle); 32. ime nekoč najboljšega sovjetskega nogometnega vratarja vseh časov Jhšina; 33. ime francoskega opernega skladatelja Delibcsa („Lakme"); 36. enaka soglasnika. SESTAVIL EDI KLASINC, PTUJ VODORAVNO: 1. mesto, oddaljeno 15 kilometrov od Bruslja, kjer so leta 1815 Angleži in Prusi premagali Napoleona; 9. odskok, odboj; 14. ornament iz_geometrijskih in stiliziranih motivov; 15. mehko vita preja; 16. tkanina za plenice; 17. okrajšava za „oziroma"; 18 slovenski gledališki in fitaski igralec dolga leta član Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani; umrl v Ribnici na Pohorju (Stane 1914-1970), 19. desni pritok Pada v Italiji, sevwno od Parme; 20. vodja priljubljenega slovenskega narod no-zabavnega ansambla (Lojze)’ 22. žila dovodriica; 23. poželenje, strast; 24. bitka, spopad; 25. Starejši ameriški popevkar (Frankie), 27. glagolska oblika, optativ; 29. ljubljanski komorni ansambel, ki ga sestavljajo trije bratje; 32. pogan; 33. efekten zaključek šahovske partije; 36. hrvaški pisatelj in dramatik, ki je pisal o socialnem in nacionalnem življenju Istre (Viktor Car, „Mrtva straža"); 37. ime italijanske filmske igralke Magnani; 39.manj pomemben francoski pisatelj iz 19. stoletja (Alphonsc); 40. sloviti italijanski lirični pesnik (Tortjuato, „Osvobojeni Jeruzalem"); 42. vas pod Krimom s kazensko popravpim domom; 43. vrečasta torba za čez ramo; 44. mejna reka med Sovjetsko zvežo in Iranom; 45. rešo; 47. utežna enota za drago kamenje; 48. strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih. . NAVPIČNO: 1. angleški slikar in kipar, avtor mitoloških in zgodovinskih motivov (George I redenck, 1817-1904); 2. območje, površina; 3. znamka čeških avtomobilov; 4. reka na Pirenejskem polotoku, ki sc izliva v Sredozemsko morje; 5. Uranova in Geina mati, kije na Kreti rodila Zevsa; 6. okrajšava za „locus sigilli (prostor za pečat); 7. okolica, milje; 8. zelenica v puščavi; 9. sovjetski estradni pevec (Gcorgij); 10. preprost čoln, iztesan iz enega debla; 11. za Dcbussyjem najbolj genialen francoski skladatelj, kije napisal okoli 40 samospevov (Maurice, „Španska ura"); 12. zaselek pri Podčetrtku; 13. orjaški tropski kuščar; 20.^izloček zlez pokrajino Champagnc; 34. nekdanja ruska dolžinska mera (približno 70 cm); 35. krilo stavbe; 38. frnikola; 39. vrsta ameriških vojaških revolverjev; 41. konica; 43. globok moški pevski glas; 46. medmet za priganjanje konja. 1 2 3 A 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1A 15 a 16 17 • 18 a 19 B 20 татттттш 21 22 £5 23 2A 1 25 H 26 27 a 28 29 30 31 32 BS 33 3A 35 36 37 38