Slovenjebistriška vlada in skupščina spet v popolni sestavi Izvolili predsednika in člane izvršnega sveta, podpredsednilta in tajni- co skupščine. Osnutka odloka o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1991 niso sprejeli. Do maja začasno finansiranje. Slovenjebistriški občinski poslanci niso bili zadovoljni z osnutkom odlo- ka o zaključnem računu proračuna občine za leto 1990. Menili so, da je v njem veliko neznank, na katere bo potrebno še odgovoriti, kajti doseda- nji slovenjebistriški izvršni svet je po- slance in javnost na sploh vse prema- lo obveščal o svojem delovanju, zato pa se v mestu ponovno širijo različne govorice, ki vzniknejo vedno takrat, ko ljudem stvari niso čisto jasne. Franc Jug, dosedanji predsednik bi- striškega izvršnega sveta, se strinja, da so delovali premalo odprto, ven- dar zatrjuje, da je bil ves denar pošte- no in gospodarno uporabljen. Preno- vitelji pa ob vsem tem le vztrajajo pri reviziji poslovanja izvršnega sveta, ki ga mora opraviti posebna republiška skupščinska komisija. Na pobudo predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine so osnutek odloka o zaključnem računu proraču- na občine sprejeli s pripombo, da mo- rajo biti vse zahtevane podrobnosti z vso dokumentacijo pripravljene s strani izvršnega sveta do naslednje skupščinske seje. Ozračje se je še bolj segrelo, ko naj bi poslanci obravnavali odlok prora- čun občine Slovenska Bistrica za leto 1991. Franc Mali, najaktivnejši občin- ski poslanec iz SDP, z odlokom ni bil zadovoljen, po njegovem mnenju je že sam odlok pomanjkljivo napisan. Podprl ga je predsednik zbora krajev- nih skupnosti, ki je omenil, da so o njem razpravljali v pravkar ustano- vljenem klubu poslancev krajevnih skupnosti in sklenili, da ga ne sprej- mejo. V živahni razpravi, kjer so po- slanci brez dlake na jeziku povedali veliko tistega, kar jih v resnici teži, je Ivan Pučnik, slovenjebistriški župan, dejal, da naj pri ponovni izdelavi iz- vršni svet upošteva pobude, ki so jih poslanci podali v razpravi. Ustanovili so posebno skupščinsko komisijo, ki naj bi pregledala osnutek odloka s predlogom, ki ga bo izvršni svet pri- pravil do prihodnje skupščinske seje. Sprejeli so tudi odlok o začasnem finansiranju. ki bo trajalo vse do ma- ja. Poslanska vprašanja, ki jih ni bilo malo, so se v glavnem nanašala na področje komunalnih ureditev. Po- slanci so menili, da naj bi v prihodnje o teh vprašanjih razpravljali najprej v klubu poslancev krajevnih skupnosti, na skupščino pred poslance pa bi pre- nesli samo tista najpomembnejša. Po dokaj utrujajočih točkah dnev- nega reda. so poslanci prešli na voli- tve. Z večino glasov so izvolili Maksa Hohlerja za predsednika izvršnega sve- ta, potrdili pa so tudi njegovo vlado. To sedaj sestavljajo Danilo I tenkar, ki je hkrati podpredsednik izvršnega sveta in sekretar sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti, Alojz Kocjan- čič, podpredsednik izvršnega sveta in sekretar sekretariata za gospodarski razvoj in finance, ostali člani vlade pa so še Janez Bradah. Srečko Gorišek, Martin Modic, Irena Majcen in nepo- klicni član Ivo Šoštarič, ki bo skrbel za področje obrti in podjetništva. Izvolili so tudi predstojnika geodetske uprave Braneta Grtdca. Na predlog LDS so poslanci za podpredsednika skupščine izvolili Milana Kodriča iz Poljčan. Za delo tajnice skupščine je bila imenova- na dipl. pravnica Lidija Stebernak iz Oplotnice. Vida Topolovec Preselili antenski sistem za kabelsko televizijo Odbor za kabelsko televizijo v Ptuju je pred kratkim dobil nove prostore v bloku ob Ulici 25. maja. Poleg glavne postaje, ki so jo sredi minulega tedna že preselili skupaj z antenskim stolpom montažerji Elrada iz Gornje Radgone, bo v novih prostorih še možnost ureditve studia za interni kabelski TV program. S tem pa nastajajo tudi ugodnejše možnosti za širitev satelitskih TV programov. Oboje pa je žal vezano z omejenimi finančnimi sredstvi, zato pričakujejo, da bodo s podaljšanjem občinskega samoprispevka te možnosti tiidi zagotovljene. Foto: M. Ozmec Sporočili za javnost Občinski predsedstvi Stranke demokratične prenove Ptuj in Li- beralno-demokratske stranke Ptuj sta na skupni seji v Ptuju, 11. marca 1991, razpravljali o ak- tualnih vprašanjih v občini in dr- žavi. Pri tem sta podprli Dekla- racijo za mir, v kateri se zavze- mamo za Slovenijo kot suvereno in miroljubno državo. V zvezi z dogajanji v Beogradu pa sta sprejeli sledeče sporočilo za jav- nost: Vodstvi obeh strank odločno obsojata nasilje, ki se je dogodi- lo 9. marca na demonstracijah v Beogradu. Zlasti obsojata protiu- stavni poseg enot JLA, ki so se odkrito postavile v bran določe- ne politike in ideologije. S tem je JLA postavila na laž svojo dekla- rirano nadstrankarstvo in po- prejšnje izgovore, da je posegla samo tam, kjer je grozil spopad ljudi različnih narodov. V taki JLA nimajo slovenski vojaki kaj iskati. Zato zahtevamo od pri- stojnih organov Republike Slo- venije, da slovenske vojake od- pokličejo s služenja vojaškega roka v JLA. Na skupni seji sta predsedstvi razpravljali tudi o vseh tistih vprašanjih, ki so povezana z raz- vojno strategijo občine Ptuj. Pri tem so kritično ocenjevali tudi delo poslancev iz ptujske občine v slovenski skupščini. Sklenili so občinsko skupščino in javnost seznaniti s sledečo pobudo: Poslanci v zborih slovenske skupščine, ki so bili izvoljeni na območju občine Ptuj, so dolžni redno obveščati občinsko skup- ščino in volilce o svojem delu v skupščini, stališčih, ki so jih za- stopali in o posledicah sprejetih skupščinskih odločitev za ptuj- sko občino. Od poslancev zahte- vajo, da bolj opozarjajo na kriti- čni položaj v ptujsii občini in povsod zastopajo policentrizem in regionalizem v razvoju Repu- blike Slovenije, ki je tudi v inte- resu občine Ptuj. UVODNIK- Finančnega ministra tožba Ne glede na to. da so na Švedskem proračunski izdatki kar 61, v Nemčiji 45. v Švici pa okoli 30 odstotkov bruto družbenega proiz- voda so parlamentarne razprave o njih enako ostre, pikre, celo dra- matične. Finančni ministri so že pregovorno škrti in prav takšen se je te dni pokazal tudi slovenski, ko je v rokavu do zadnjega skrival predlog za zmanjšanje proračuna. Parlamentarna razprava o republiškem proračunu je bila v slovenskih množičnih medijih že dodobra analizirana, zato ne bom ponavljala že povedanega. Razmislek pa gotovo zasluži opozorilo finančnega ministra na »dva metra časopisov pred vrati nekega organa, ki jih ob sobotah nihče ne prebere«. Ob vsem spoštovanju do pomembnih nalog posa- meznih republiških institucij je vendarle opozoril na »šparanje« tu- di pri njih. Torej v lastni hiši. Velikokrat slišim, da od obljubljene racionalizacije v republi- ških upravnih organih ni ničesar. Morda je finančni minister želel opozoriti ravno na to. In je pričel pač pri kupih papirja, kijih nihče ne potrebuje. Vendarle vemo, da kakšnih večjih odpustov presežnih delavcev v republiški upravi ni bilo. Še več. najprej je, tik pred volit- vami, republiški mehanizem institucij podedoval kar nekaj deset uslužbencev nekdanje Socialistične zveze, z razpadom aparatov sta- rih DPO pa se je^ovečal še pritisk na profesionalizacijo poslancev. In ta se je tudi zgodila, saj podatki kažejo, da je največ profesional- nih poslancev ravno v vrstah teh bivših DPO. In skupščinski stroški so se temu primerno povišali. Toda tokrat so opozorila finančnega ministra ostala v senci velikih tem o izdatkih za vojsko, energetsko potratne sisteme in mednarodno sodelovanje, poslanci so se pač spravili na postavke, ki v osnutku proračuna kažejo najvišje indekse. Davkoplačevalcem ostane, da nekdo vzame pod lupo tudi samo državo in njene meha- nizme. Pri tem niti ni važno, ali vlada ne odpušča delavcev v njenih telesih zaradi strahu pred očitki o revanšizmu ali zato, ker za to ni- ma časa. Darja Lukman Občinska popisna komisija se pripravlja člani občinske popisne komisije Lenart prehajajo v fazo izvedbe popisa, saj imajo občinski inštruktorji seminar prav v tem tednu. Do- bili bodo konkretna navodila in zadolžitve, katere bodo pozneje pre- nesli tudi na popisovalce. Ti se bodo na vaših domovih oglasili v začet- ku agrila, natančneje med 1. in 14. aprilom 1991. Se nekaj o popisnih enotah. V štirinajstih dneh popisa, v času od 1. do 14. aprila, ki se v popisnem terminu imenuje »kritični trenutek popisa«, bodo popisovalci popisali naslednje popisne enote: — prebivalce (osebe), — gospodinjstva, — stanovanja (stalno naseljena in nenaseljena stanovanja), — kmečka gospodarstva. Kvaliteta popisa ne bo odvisna samo od dobro pripravljenih po- pisovalcev, ampak od vsakega polnoletnega državljana, da bo odgo- vorno prispeval k izvedbi podpisa. Zato vas bomo v naslednjih števil- kah TEDNIKA še natančneje informirali o izvajanju popisa. Zavedati se moramo, da so s popisi ter drugimi raziskovanji zbrani podatki osnova številnim znanstvenim raziskovanjem in anali- zam, pa tudi načrtovanju bodočega družbenega, gospodarskega in po- litičnega razvoja dežele. Janez Karo Krščanski demokrati tudi v mestu Ptuju čeprav imamo v ptujski občini eno najmočnejših občinskih organi- zacij slovenskih krščanskih demokratov s prek 1.700 člani, smo dobili krajevni odbor za mesto Ptuj šele z ustanovnim sestankom minulo nede- ljo, 10. marca. Dvorana Narodnega doma v Ptuju je bila sicer skromno obiskana, saj je prišlo le okoli 40 ljudi, vendar to organizatorjev ni mo- tilo. Po krajšem kulturnem progra- mu, v katerem so nastopile tudi članice Ženskega pevskega zbora DPD Svoboda pod vodstvom Grete Glatz, je uvodno besedo namenil zbranim Ivan Jurkovič, predsednik občinskega odbora SKD. Nekoliko daljši nagovor je zatem imel podpredsednik repu- Delovno predsedstvo med govorom Franca Miklavčiča pojo- Ozmec bliske stranke SKD, Franc Mi- klavčič, ki je ocenil predvsem de- lovanje stranke v dveh letih ob- stoja. Med cilji za letošnje leto je izpostavil predvsem program za družino in materinstvo, aktivnej- šo socialno politiko, prvenstvo osebe in narodno spravo, ki jo je treba podkrepiti z odpravo vseh krivic. Med ostalim se je zavzel za to, da bi Teološka fakulteta postala del ljubljanske Univerze in za to, da je treba tudi cerkvi kot ustanovi vrniti odvzeto pre- moženje. Zavzel se je tudi za to, da naj bi bila nova slovenska za- stava brez zvezde, ob govoricah o razpadu Demosa pa je dodal, da je treba to koalicijo še naprej ohranjati v imenu vseh strank. V imenu štajerskega regijskega odbora je zbrani zbor pozdravil tudi predsednik, Branko Luketič, ki je postregel s celo vrsto za stranko vzpodbudnih besed. O številnih humanitarnih akcijah, o katerih smo že poročali, pa je za- tem govorila še Božena Čačko- vič. Med drugim je povedala, da bodo ob materinskem dnevu pri- pravili srečanje številčnejših dru- žin z najmanj štirimi otroki. Ob koncu so izvolili devetčlanski upravni odbor, predsedniške dolžnosti pa so zaupali Štefki Perger. -OM 2 - DOMA IN PO SVETU 14. marec 1991 — TEDNIK ORMOŽ Priprave na popis prebivalstva tečejo dobro Samo še dobra dva tedna nas ločita od novega slovenskega popisa prebi- valstva, zadnji je potekal 1981. leta. Občinska popisna komisija v Ormožu se je sestala dvakrat. Predvsem prvič so naleteli na nekatere probleme. Mednje so sodili popisovalci, velike ovire pa predstavljajo tudi hišne številke, kar je v teh krajih precej splošen problem. Ob vinogradih je namreč veliko majhnih hiš, kjer hišnih številk ni ali pa so dotraja- ne. Na drugem-sestanku so s sklepom potrdili 100 popisovalcev, od tega 15 re- zervnih, in 130 popisnih okolišev (leta 1981 jih je bilo 113). Branko Nem- šak, tajnico občinske volilne komisije v Ormožu, smo vprašali, zakaj je sedaj kar 17 popisnih okolišev več kot leta 1981. Navedla je, da popisni okoliši obsegajo določeno število prebivalcev, zato smo v Ormožu in Središču ob Dravi razdelili okoliše na več manjših. Letos bo- do popisovalci opravili kar štiri popise, ki bodo obsegali popis prebivalstva, go- spodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev po stanju na dan 31. marca 1991 ob 24. uri. Da bi popis potekal hitreje, priporoča občinska popisna komisija, naj pre- bivalci predhodno pripravijo svoje osebne podatke, matično številko občana, površino zemljišča, število sadnih,dreves, površine stanovanja in praktično vse tisto, kar obsega kmečko gospodarstvo, od zemljišč do vse mehanizacije, živine in ostalih stvari. Ker je popis prebivalstva dokaj občutljiva zadeva, smo vprašali tajnico ormoške občinske popisne komisije, če so izbrali primerne popisovalce, ki bodo znali pravilno pristopiti k ljudem. Povedala je, da so to pretežno mlajši ljudje, spisek pa so dobili na občinskem zavodu za zaposlovanje, tako da upajo, da bo popis prebivalstva potekal nemoteno in brez zapletov. V tem tednu je potekal tridnevni seminar za inštruktorje popisa, prihodnji teden med 18. in 23. marcem pa je predviden za popisovalce. Vida Topolovec Borci žele ustvarjalno sodelovati »Letos mineva 50 let, kar so fašisti napadli Jugoslavijo, jo okupirali, Slove- nijo pa razkosali. Takrat je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda in začel se je oborožen upor slovenskega ljudstva proti okupator- jem ...« Tako je v svojem poročilu dejal Cvetko Panter na letni konferenci kra- jevne organizacije ZZB NOV Jože Potrč Ptuj, ki je bila v ponedeljek, 4. marca. Podpredsednik občinske borčevske organizacije Ivan Rau, ki je tudi član te krajevne organizacije, je borce seznanil s stališči republiškega odbora ZZB NOV Slovenije glede predlogov k novi slovenski ustavi, z delom republiškega in občinskega odbora, predvsem pa s predlogom programa za obeležitev 50. obletnice začetka oboroženega upora. Na dan 27. aprila naj bi bilo v Ljubljani veliko zborovanje, ki bi se ga gotovo udeležili tudi ptujski občani. V sami občini pa bi še obdržali tradicijo pohoda v Mostje, ki naj bi se imenoval Po poteh upo- ra in bi ga povezali s praznikom osvoboditve Ptuja. Dan izgnancev bi obeležili 7. julija, saj je na ta dan krenil iz Maribora prvi transport naših ljudi v izgnan- stvo. Na Borlu pa bi v septembru pripravili srečanje zapornikov. V razpravi so borci ta program podprli. Odločno so zahtevali ohranitev se- danjih simbolov, ki so nastali v NOB in sodelovanje pri preimenovanju ulic, tr- gov, šol in podobno. Tudi praznik občine Ptuj, 8. avgust, mora ostati. Borci se bodo tudi bolj povezovali z občinsko zvezo društev upokojencev in skupaj z nji- mi nastopali pri uveljavljanju svojih interesov in pravic. Vsi člani ZZB NOV v občini so že upokojenci. Predsednik sveta KS, Jože Sotlar, je poročal o uresničitvi referendumskega programa v KS Jože Potrč in skupnega programa mesta Ptuj in jih seznanil s programom za nov samoprispevek, s čemer so borci soglašali. Kljub nekaterim trpkim besedam, kot npr.: »Obdobje po volitvah nam je prineslo rast cen, davke, vse več brazposelnih in še kaj. kar lahko traja dalj časa, tega pa mi več nimamo. Starost, bolezen, posledice vojne in ran — to so naši privilegiji, če nam jih kdo zavida, mu jih radi prepuščamo in to brez obre- sti ...« Torej kljub takim besedam je iz razprave vel optimizem in pripravlje- nost sodelovati pri vsem, kar bo zagotavljalo razvoj Ptuja, slovenske države in bo vodilo iz sedanje krize. FF Po 33 letih znova poklicna predstava v ptujskem gledališču je bila 26. februarja zvečer premiera ko- mične fantazije Vilija Ravnjaka z naslovom Aneks. Zgodba posega na področje grške in rimske mi- tologije ter je dodatek (aneks) k Potovanju v Rim istega avtorja, igri, ki zaradi svoje kompleksno- sti doslej še ni bila uprizorjena. Za Ptujčane je zanimivo, da so v tej igri prvič po ukinitvi ptuj- skega poklicnega gledališča (leta 1958) na ptujskih odrskih deskah v okviru ptujskega gledališča znova nastopili ptujski igralci in to predvsem Ptujčani, ki igrajo v ljubljanskih poklicnih gledali- ščih. Zahvala za ta dogodek gre predvsem režiserki Branki Beze- Ijak Glazer, ki je dokazala, da je mogoče uresničiti nekaj, kar seje zdelo v zadnjih treh desetletjih na Ptuju nemogoče — namreč, postaviti na oder poklicno pred- stavo. >- Pohvalo si zaslužijo vsi nasto- pajoči, zlasti pa sta izstopala Zvezdana Mlakar kot Psiha in Srečko Špik kot Eros. Sceno je oblikoval akademski slikar Du- šan Kirbiš, ki je sestavil tudi za- nimiv in poučen gledališki list predstave. Premiera je. upajmo, pomemb- na tudi za ponovno obuditev ptujskega poklicnega gledališča, ki bo ob pomoči sponzorjev zaži- velo v nekoliko sodobnejši obli- ki, ko ne bo imelo stalnih igral- cev, pač pa jih bo na »tržišču« igralcev najemalo za vsako pred- stavo posebej. Upamo, da bodo take predstave vedno pogostejše in da si bo prek dvesto let staro ptujsko gledališče sčasoma pri- dobilo svoj prostor med sloven- skimi poklicnimi gledališči. Dr. Adolf Žižek Zakon o zavodih Po sprejetju osnutka zakona o zavodin v republiških skupščin- skih klopeh v mesecu novembru leta 1990 je pred nami predlog zakona o zavodih, ki ga nekatere izvajalske organizacije s področ- ja družbenih dejavnosti ze težko pričakujejo, druge pa spet ne, ker menijo, da gre za splošno po- državljanje vseh družbenih de- javnosti. Z odpravo dosedanjega siste- ma družbenih dejavnosti (SIS, OZD, t. i. svobodne menjave de- la) je nastala potreba po zakonu, ki bi razčistil nejasnosti posledic prejšnje ureditve: kaj je državno in kaj nedržavno, kaj'je podjetni- ško in kaj neprofitno! Zakon o zavodih je splošni t. i. krovni zakon, ki ureja skupna statusna vprašanja zavodov s po- dročja dejavnosti vzgoje in izo- braževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega var- stva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti in bo šele sku- paj s področnimi zakoni predsta- vljal Kompletno ureditev posa- mezne vrste dejavnosti oz. posa- mezne vrste zavodov. Zakon o zavodih ne vpliva na veljavnost sedaj veljavnih področnih zako- nov." KAJ JE ZAVOD? ZAVOD je neprofitna organi- zacija, katere cilj opravljanja de- javnosti ni pridobivanje dobička, temveč zagotavljanje določenih strokovnih storitev v javnem ali zasebnem interesu. Zakon o zavodih ureja ustano- vitev in prenehanje zavodov, de- javnosti, opravljanje javnih služb, organe zavodov, splošne akte. organizacijo zavoda, sred- stva za delo in" odgovornost za obveznosti zavoda, nadzor statu- sne spremembe, povezovanje za- vodov ter kazenske in prehodne določbe. S predlaganim zakonom je ustvarjen model, ki bi naj omo- gočil preobrazbo sedanje organi- ziranosti OZD družbenih dejav- nosti v organizacijsko obliko ne- profitnih organizacij. Pojasniti je potrebno še nekaj pojmov, ki se pojavljajo v novi" zakonodaji in sicer: javne službe javni zavodi zavodi s pravico javnosti in kon- cesije za opravljanje javne služ- be. Javne službe so strokovne de- javnosti, ki jih je zaradi javnega interesa na podlagi zakona dol- žna zagotavljati država oz. v okviru svojih "pristojnosti tudi lo- kalna skupnost (po sedaj velja- vni zakonodaji so to dejavnosti posebnega družbenega pomena). Javni zavodi so zavodi, ki opra- vljajo te dejavnosti na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo; njihov ustanovitelj je dr- žava; direktorje javnih zavodov imenuje in razrešuje ustanovitelj, razen če je za imenovanje poo- blaščen svet zavoda. V tem pri- meru daje ustanovitelj le sogla- sje; delegate družbene skupnosti v organe upravljanja zavodov imenuje izvršni svet. Zavodi s pravico javno.sti so za- vodi, ki delujejo po isti zakono- daji kot javni zavodi in imajo po- ložaj javnih zavodov, so pa" nedr- žavni zavodi (organizacijsko niso vključeni v upravne resorje). Koncesiia za opravljanje javnih služb je oblika privatizacije jav- nih služb. Opravljanje javne službe je mogoče z aktom o" kon- cesiji poveriti zavodu, ki izpol- njuje predpisane pogoje za opra- vljanje javne službeT Akt o kon- cesiji je" lahko zakon oz. odlok lokalne skupnosti ali odločba pristojnega organa. Zavod, ki mu je dana koncesija, pridobi status zavoda s pravico javnosti. Koncesijo za opravljanje javnih služb pa je po predlagani zako- nodaji možno dati tudi podjetju, društvu, drugi organizaciji ali posamezniku. Tako smo na kratko opredelili vsebino pojmov, ki jih nomo v bodoče v skladu z novo zakono- dajo uporabljali namesto OZD. TOZD in DO družbenih dejav- nosti. Izpostavili bi še določene za- deve, ki imajo pomemben vpliv na novo organiziranost organiza- cij s področja družbenih dejav- nosti. 1. I stanoviteljstvo Listanovitefji zavodov so lah- ko domače in tuje fizične in pra- vne osebe, medtem ko so ustano- vitelji javnih zavodov republika, občina, mesto in druge z zako- nom pooblaščene javne pravne osebe. Ustanovitelj, ko je sprejet akt o ustanovitvi, imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa, ki opravi priprave za začetelk de- la zavoda. Zavod lahko spremeni in razširi dejavnost le s soglas- jem ustanovitelja. Prav tako pri- dobiva zavod sredstva za delo poleg drugih različnih možnih virov iz sredstev ustanovitelja, ki je tudi odgovoren za obveznosti zavoda. Ustanovitelj zavoda po- stane v skladu s predlogom zako- na tudi lastnik premoženia. 2. Novost za"konodaje je tudi možnost prenehanja zavoda, kar po sedanji zakonodaji kljub 60-dnevni blokadi za izvajalske organizacije s področja družbe- nih dejavnosti ni bilo prisotno. Postopek prenehanja zavoda je možen po rednem postopku li- kvidacije. Na podlagi stečaja pa lahko zavod preneha v primerih, ko ustanovitelj po zakonu ali ak- tu o ustanovitvi ne odgovarja za obveznosU^VOJiiL^..________...... - 3. Organi zavodov Zavod upravlja svet ali drug kolegijski organ, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, pred- stavniki delavcev ter predstavni- ki uporabnikov oz. zairrteresira- ne javnosti. Za obravnavanje vprašanj s področja strokovnega dela zavoda se lahko v zavodu oblikuje strokovni svet. S tema dvema organoma je zagotovljena avtonomija stroke ter vpliv upo- rabnikov na opravljanje dejavno- sti. Delo in poslovanje zavoda vo- di direktor ali drug individualni poslovodni organ. Direktor je lahko hkrati tudi strokovni vod- ja, če ni funkcija vodenja stro- Kovnega dela zavoda ločena, kar pa je odvisno od narave dejavno- sti in obsega dela. Direktorja za- voda imenuje in razrešuje usta- novitelj, če ni za to z zakonom ali aktom o ustanovitvi pooblaš- čen svet zavoda, ki pa je vezan na soglasje ustanovitelja. Stro- kovnega vodja imenuje in razre- šuje svet zavoda. ^_ 4. Povezovanje zavodov Zavodi se lahko za opravljanje skupnih zadev povezujejo v skupnosti zavodov s soglasjem ustanovitelja. Zadeve, Ki jih opravljajo skupnost zavodov, or- gani in organizacija skupnosti, se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oz. pravili. 5. Premoženje Premoženje, ki je v upravlja- nju sedanjih izvajalskih organi- zacij s pociročja družbenih dejav- nosti, bo s preoblikovanjem v za- vode postalo lastnina ustanovite- lja. Izjema so objekti, zgrajeni s sredstvi samoprispevka. S preo- blikovanjem v zavode postane tako objekti last občine, na kate- rem območju se nahajajo. Če je ustanovitelj takšne delovne orga- nizacije mesto, potem je objekt lastnina mesta, 6. V prehodnih določbah ure- ja zakon preoblikovanje obstoje- čih delovnih organizacij, ki opra- vljajo dejavnost vzeoje in izobra- ževanja, znanosti. Kulture, špor- ta, zciravstva, otroškega varstva in socialnega varstva na ta način, da le-te nadaljujejo delo kot za- vodi pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sodni register. Temelj- ne organizacije združenega dela v sestavi obstoječih delovnih or- ganizacij postanejo organizacij- ske enote zavoda. Ustanovitelj delovne organizacije lahko odlo- či, da se temeljna org:anizacija organizira kot samostojen zavod. V skladu s skupščinskim po- stopkom bo zakon predvidoma uveljavljen s I. aprilom 1991. Pi^edlagatelj zakona, katerega veljavnost k tik pred nami, me- ni, da bodo na ta način ustvarje- ni pogoji za organiziranje učin- kovitih visokostrokovnih nepro- fitnosti. Hkrati bo tudi omogo- čen prehod na organiziranost, ki bo v posamezni dejavnosti ustre- zala opredelitvi koncepta Javnih služb m koncepta javnih financ. Opozoriti je potrebno, da bo celotna reorganizacija sedanjih družbenih dejavnosti možna šele po sprejetju področnih zakonov, ki bodo natančneje uredili in raz- jasnili posamezna področja de- javnosti in tudi njihovo financi- ranje. Kljub temu pa lahko ugo- tovimo, da nas na tem področju čaka še veliko dela. Zato velja poziv vsem izvajal- skim organizacijam k čim hitrej- šemu prestrukturiranju v smislu najracionalnejših oblik v prid vsem nam in še posebej našim zanamcem. SEKRETARKA SEKRETARIATA ZA ZDRAV- STVO IN SOCIALNO VARSTVO Silva Cerček, dipl. oec. TEDNIK - 14. marec 1991 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 PRORAČUNSKE RAČUNICE Smo potegnili kratko? Republiški proračun bo zagotovo doživel še nekaj sprememb. Kot je znano, so minuli te- den poslanci republiške skupščine sprejeli osnutek in predlagali znižanje proračuna tudi za 12,5 odstotka. V tem zapisu želimo predvsem prikazati, kako (ne) radodaren bo republiški proračun do občin v Podravju brez Maribora. Uvrstitev v osnutek proračuna je splet najrazličnejših okoli- ščin, od moči kako kdo prepriča republiške ministre in do tega, ali so posamezni občinski organi pravočasno pripravili potrebne podatke. Poglejmo, kaj si torej Ormozani, Lenarčani, Bistncani in Ptujčani lahko obetamo, če ho proračun sprejet. m CESTE, MOSTOVI... Takoj na začetku lahko ugotovimo, da pri cestah nismo imeli srečne roke. V programu vlaganj sta za ptujsko občino predvideni sa- mo ureditvi križišč z magistralrio cesto Hajdi- na—Macelj v Tržcu in na Hajdini. Po prvih informacijah bo 4,1 milijon dinarjev zaciosto- val le za razširitev križišč, gradnjo odcepnih pasov in za semaforizacijo. Bolje tudi ni v drugih občinah. V Lenartu bodo IZ republiškega proračuna dobili denar le za obnovitev ceste Lenart ~ Gornja Radgo- na, v Slovenski Bistrici na za gradnjo mostu čez Dravinjo v Poljčanan. K temu moramo dodati, da bo ceste v de- mografsko ogroženih delih omenjenih občin možno graditi z denarjem iz republiškega proračuna, vendar bo potrebno čimprej pri- praviti projekte in počakati na natečaj. • KMETIJSTVO Na tem področju so obeti Podravja nekoli- ko boljši, vendar je potrebno upoštevati predlog, da se bodo sredstva za melioracije znižala ali bo morda obveljal kar moratorij nanje. Vendarle so v republiškem proračunu predvidena sredstva za naslednje kmetijske zadruge in kombinate: Kmetijska zadruga Ptuj se poteguje za 5 milijonov dinarjev za ureditev vinograda na površini 22,5 hektarja, želi pa tudi sredstva za nakup 200 hektarjev zemljišč na leto, česar pa Sekretariat za kme- tijstvo še ni uvrstil v postavke proračuna. Z okoli milijon dinarji za obnovo nasadov in vinogradov se poteguje tudi Kmetijska za- druga Ormož. V programu nižinskih melioracij je precej zadrug in kombinatov s tega področja. Med njimi KZ Slovenska Bistrica, za področje Brezja, KZ Lenart za Ledinek, Žitence, Oselc, Benedikt in Gasterajski potok. Kmetijski kombinat Ptuj pa za Trnovsko vas, Desence in Biš. V prograrnu osuševanja Je ptujski kombi- nat s sredstvi za področje Trnovske vasi, De- senc in Biša, Kmetijski kombinat Lenart za Lepi dol, Močno in Globovnico ter Kmetij- ski kombinat Jeruzalem —Ormož za Podgor- ski potok. V program komasacij sta vključe- na Kmetijski kombinat Ptuj za Trnovsko vas in Desence ter Agro Lenart za prej omenjene kraje. • KOMUNALA, EKOLOGIJA, VODOOSKRBA Razveseljivo je, daje v republiški proračun prišlo tudi financiranje plinske oskroe stare- ga mestnega jedra, kar bi bistveno zmanjšalo onesnaževanje v tem delu Ptuja. Predvidena sredstva znašajo 2,9 milijona dinarjev. Tudi pri sredstvih za odlagališča odpadkov so ime- li predstavniki podravskih občin kar veliko uspeha. Pomembno je, da je 1,2 milijona di- narjev letos že predvidenih za ureditev regio- nalnega odlagališča komunalnih odpadkov, poleg tega bodo Lenarčani dobili okoli 5 mi- lijonov dinarjev, Ptujčani pa 1,8 milijona di- narjev za centralno deponijo odpadkov. V programu gradnje vodovodov je lenar- ška ODČina z vodovodi v Oseku in Brengovi ter z gradnjo vodohrama za 80 m'. V Sloven- ski Bistrici pa bodo dobili sredstva za vodo- vodno zajetje in vodovod od Jelovca do Ma- kol. Še bolj razveseljivo je, da bo iz republiške- ga proračuna tudi okoli 46 milijonov diriar- jev za sanacijo LHavskega polja in 29 milijo- nov za projekt »Čistejša Drava.« • SOCIALA, KULTURA Iz tistega dela proračuna, ki bo namenjen financiranju socialnega skrbstva bomo Ptuj- čani za Dom upokojencev v Ptuju predvido- ma dobili 44 milijonov dinarjev, za obnovit- vena dela v Pokrajinskem muzeju v Ptuju pa 2,8 milijona dinarjev. Pri rezinah za spomeniško varstvene akcije so se naše občine odrezale tako: Skupaj bo- mo Ptujčani dobili okoli 5 milijonov dinar- jev. V "programu so zgradba v Pacinju I, zgradba v Gorišnici 12, zgradbi na Sloven- skem trgu 6 in v Prešernovi 16 ter cerkev sv. Marije na Ptujski Gori in gradova Turnišče in Bori. V lenarški občini bodo iz tega dela proračuna dobili milijon dinarjev za obnovi- tev cerkve sv. Treh kraljev, v ormoški pa za stavbo v Runeču 24. V tem zapisu nismo upoštevali, da bo po- sredno morda kak dinar »pritekel« na naše območje tudi preko vodnega gospodarstva, intervencij v gospodarstvu, preko ze omenje- nih sredstev za demografsko ogrožena po- dročja in sredstev, ki bodo prišla direktno v občinske proračune. Zelo težko je oceniti, ali je naše področje dobilo dovolj, saj so potrebe predvsem pri cestnem gospodarstvu velike. IJvrstitev v po- stavke posameznih resorjev republiškega proračuna Je splet mnogih okoliščin in v mar- sikateri občini sg bodo tega »barantanja« še morali priučiti. Številke, ki smo jih zapisali, niso dokončne, saj bodo, kot je znano, po- slanci republiške skupščine proračun še te- meljito pretresali. Gotovo bo zmanjšan. Za koliko in v katerih postavkah, bo jasno še v tem mesecu. Pripravila: D. Lukman »Denar samo za ohranjanje živih idej.. .ii 19. marca bo 12. zasedanje zborov občinske skupščine. Delegati bodo razpra- vljali o desetih točkah dnevnega reda. Izvršni svet je v prejšnjem tednu oblikoval osnutek prvega integralnega občinskega proračuna (v katerem so vsi prihodki družbenopolitične skupnosti), določil besedilo več odlokov in tudi sicer pregledal priprave na to zasedanje. Predsedstvo Skupščine občine pa je sklenilo, da bodo o razvojnih projektih za Haloze in Slovenske gorice, težavah v ptujskem srednješol- skem centru in o odloku o priznanjih občine Ptuj razpravljali na drugem marčev- skem zasedanju. To bo predvidoma 26. marca. Do takrat naj bi tudi že oblikovali predlog občinskega proračuna. Drugi osnutek občinskega proraču- na, prvi je znašal okrog 500 milijo- nov, za vse oblike porabe v občini v tem letu namenja nekaj nad 464 mili- jonov dinarjev. Porabniki so pred oblikovanjem prvega osnutka predlo- žili za 540 milijonov dinarjev potreb. Lastni prihodki občine znašajo 280 milijonov dinarjev, občinam pa po 24. členu osnutka Zakona o proraču- nu Republike Slovenije pripadajo sredstva za finančno izravnavo v viši- ni razlike med predvidenimi prilivi iz- virnih prihodkov občine in določe- nim obsegom za javno porabo. Izvirni prihodki občine so predvideni prilivi po 6. členu Zakona o financiranju ja- vne porabe in po odloku o razporedi- tvi določenih prihodkov med republi- ko in občinami v letu 1991. Glede na majhno porabo na prebi- valca v občini Ptuj v prejšnjih letih (okrog 80 odstotkov), so ptujski obči- ni priznana tudi sredstva v znesku 16 milijonov dinarjev, ki jih bo ta name- nila za financiranje nekaterih razvoj- nih načrtov. Gre za razvoj turizma, drobnega gospodarstva in kmetijstva. Porabniki občinskega proračuna se bodo morali letos odpovedati marsi- čemu. Občina zahteva od njih racio- nalno ravnanje. Izvršni svet pa je sklenil, da morajo vsi porabniki pred- ložiti seznam zaposlenih in podatke o osebnih dohodkih. Predsednik izvrš- nega sveta Branko Brumen je po kon- čanem delu pri snovanju osnutka pro- računa dejal, da je denarja samo za ohranjevanje živih idej... .A še te bo- do »oklestili« neproduktivnega zapo- slovanja, investicij, zmanjšali se bodo osebni dohodki in drugo. Občinska vlada je žal vse manj vlada in vse bolj izvrševalec, saj je Republika občinam odvzela razvojno funkcijo. Največji izpad je na področju go- spodarske infrastrukture. Zato se je izvršni svet na seji 7. marca odločil, da se odlok o sestavi občinskega pro- računa za letos dopolni s členom o zadolževanju do zneska 23 milijonov dinarjev ali do pet odstotkov »vred- nosti« letošnjega proračuna za zago- tavljanje deležev za pridobitev sred- stev na osnovi Zakona o pospeševa- nju razvoja na demografsko ogrože- nih območjih v Republiki Sloveniji. Izvršni svet se je seznanil tudi s do- končnim obračunom 31. Kurentova- nja. Prireditev finančno ni uspela, vendar je po drugi strani v sloven- skem prostoru in širše vzbudila veliko zanimanje. Sklenjeno je bilo tudi, da je potrebno v čim krajšem času prido- biti stari magistrat za potrebe Miheli- čeve galerije, stanovalcem pa zagoto- viti nadomestna stanovanja. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi 85-letnico te- ga priznanega slovenskega umetnika praznovali v Ptuju. Delovna skupina za pomoč ptuj- skemu gospodarstvu bo imela veliko delo. Izvršni svet ji je že dal pravo na- logo, pregledala naj bi program Delte Biromatike za oživitev proizvodnje. Izvršni svet namreč soglaša s posku- som prisilne poravnave, s tem da bo od podjetja zahteval celovit program. MG Potrebe mnogo večje od možnosti proračuna občine Ptuj Izvršni svet SO Ptuj je v četr- tek na svoji seji določil osnutek proračuna za leto 1991. Osnova za določanje občinskih proraču- nov je Zakon o financiranju ja- vne porabe. Na podlagi zakona je republika določila obseg do- voljene porabe za vse občine. Iz- hodiščno osnovo predstavljajo realizirani prihodki v občini v le- tu 1990, zmanjšani za naloge, ki -pismo »od daleč«- se prenašajo v republiko. Tako med izvirnimi prihodki niso upo- števani prihodki, ki so bili reali- zirani v letu 1990 za oblikovanje blagovnih rezerv ter za interven- cije v proizvodnji in porabi hra- ne. Prihodki za komunalno go- spodarstvo so zmanjšani za 30 %, prihodki za stanovanjsko gospo- darstvo pa so upoštevani v višini' 38 % realiziranih leta 1990. Obseg občinskega proračuna, določenega s strani republike znaša 461 milijonov din oz. 463 milijonov s prihodki, ki ne gredo v omejeno porabo. Navedeni obseg je nominalno približno enak kot leta 1990, re- alno pa mnogo nižji. Iz proraču- na se namenja za družbene de- javnosti 305 milijonov din, za go- spodarsko infrastrukturo 69 mili- jonov din, za delo državne upra- ve 61,8 milijonov din ter 16 mili- jonov za razvojne namene na po- dročju gospodarstva, drobnega gospodarstva ter drugih dejavno- sti. V proračunu, ki ga v bistvu do- loči republika, ki proračunsko fi- nancira občinske proračune, zmanjkuje denarja za investicije, ki so nujne za razvoj posamezne dejavnosti. Dovoljeni obseg ja- vne porabe namreč komaj zadoš- ča za osebne dohodke in materi- alne stroške izvajalcev posamez- nih dejavnosti, pa še tu bodo po- trebne precejšnje racionalizacije. Potrebe so mnogo večje od možnosti, zato bo se treba v letu 1991 marsičemu odreči. Nizka proračunska poraba, ki jo beleži- mo v naši občini že vsa leta, se prenaša tudi v leto 1991 kljub novemu načinu financiranja ja- vne porabe. Za pridobitev sredstev iz repu- bliškega proračuna za posame- zne programe v občini se bo ob- čina morala zadolževati, ker v okviru možnih prihodkov ni bilo možno zagotoviti sredstev za te namene. Sekretarka sekretariata za finance in planiranje Lizika VIDOVVČ,-dipl. oec. Vuk Draškovič. lider opozicije, sicer pa človek srca in nepokvar- jenega pragmatičnega uma. je še vedno za zapahi. Oblast je s tem očitno uspela utišati opozici- jo, katere cvet je v demokratični stranki, toda malo je verjetno, da hi po sobotnih dogajanjih Sr- bija ostala takšna, kakršno jo poznamo od osme seje naprej. Sobotna dogajanja so Srbijo približala »civilizira- nim« državam, kjer policija pretepa demonstrante, ki pri obrambi pač ne morejo izbirati sredstev. Da bo prišlo do spopadov je bilo pravzaprav še vnaprej jasno, saj se je oblast na silo odločila preprečiti de- monstracije na Trgu republike v Beogradu. Toda dejstvo, da je eden izmed demonstrantov z golimi rokami razorožil oklopno vozilo, je neverjetno tudi za najhujše nemire, ki jih je mogoče spremljati po- vsod po svetu. Najslabše hi bilo seveda, če hi Milo- ševiču uspelo, da bi študentje tako kot leta 1968 nazadnje z njim zaplesali Kozaračko kolo, kar bi pomenilo, da je ogromni politični kapital, ki si ga je pridobila opozicija vržen skozi okno. Sodeč po nastopu liderja Miloševiča. utegne predsednik po- pustiti navznoter, da bi lahko pritisnil navzven, se pravi k širjenju ozemlja in ohranitvi jederacije. To- da Miloševič je in bo moral še nadalje popuščati, in ta proces je nemogoče zaustaviti. »Hrani sina pa ga pošlji v vojsko — Srbija se umirili ne more«. Omenjeni slogan pravzaprav še najbolje opisuje dogajanje v Srbiji, kjer študentje že drugo noč mir- no demonstrirajo v pričakovanju, da skupščina za- dovolji zahtevam, ki jih je opozicija postavila na sobotnih demonstracijah. Očitno so nezadovoljni s formalnimi sklepi Skupščine Srbije, za katerimi se pravzaprav skriva odstop vrha televizije toda na eleganten način, šele po obravnavanju »poročila o delu glavnega medija v Srbiji«. Televizija je prakti- čno postavila ljudem pri zadnjih volitvah samo eno alternativo, in to je Miloševiča ter Socialistično partijo Srbije. Normalno hi bilo. da bi opozicija za- radi popolne medijske teme morala zahtevati nove volitve. Dogajanja v Srbiji, vključno s sobotnimi demonstracijami, seveda ne moremo vzeti kot ne- kaj tragičnega, temveč je omenjena republika pla- čala davek resnici, ki je v Srbiji očitno najdražja, saj je že zahtevala dve življenji. Demokratični po- tencial je ogromen, vendar je z antibirokratsko re- volucijo Miloševiču uspelo vse skupaj preusmeriti v nacionalistične vode. Tanki na beograjskih ulicah so seveda dokaz, da je najmanjši problem kjerkoli v državi uporabiti vojaške enote. In če se bo nada- ljevalo »burno produciranje zgodovine« ter nerazu- mevanje procesov, ki potekajo v Jugoslaviji tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in seveda v Srbiji, ute- gne vojska še kje demonstrirati tankovsko demo- kracijo. Zelo pomembno je. kako se ho naprej ob- našala srbska opozicija in ali ji bo uspelo zaustavi- ti Miloševiča oh notranjih problemih ali pa se bo prav zaradi socialnih problemov bolj militantno obrnil navzven. .Srbija ima namreč možnost, da napravi na Balkanu nekaj podobnega, kar bi spo- minjalo na civilizirano državo to pa hi bil seveda že maksimum na razgreti balkanski sceni. VLADIMIR VODV^EK Proračun občine Ormož za leto 1991 Razlika med proračunom iz le- ta 1990 in proračunom iz leta 1991? Vili Trofenik, predsednik ob- činske vlade: Vsebinska razlika med tako imenovanim integral- nim proračunom iz leta 1990 in proračunom iz letošnjega leta je v tem, da proračuni občin v pre- teklem letu niso vsebovali sred- stev iz naslova solidarnsoti, vza- jemnosti in drugih oblik dopol- njevanja iz republiškega prora- čuna, ker so ta sredstva pritekala direktno za posamezne namene in so se vodila oziroma evidenti- rala kot prihodki finančnih načr- tov za posamezna področja, tako da slika proračunskih prihodkov in odhodkov iz preteklega leta ne daje popolnega odgovora o višini javne porabe in o razpoložljivih sredstvih. Za razli- ko od preteklega leta pa so v le- tošnjih občinskih proračunih za- jeti vsi prihodki in odhodki za ja- vno porabo, kar sicer nominalno pomeni zelo majhno razliko. Razpoložljiva sredstva v letu 199! so v osnutku našega prora- čuna, ki gre v obravnavo v skup- ščino, nominalno le za štiri od- stotke višja, kot so bila vsa raz- položljiva sredstva za javno po- rabo v letu 1990. V nominalnih številkah pomeni to, da je za leto 1991 na razpolago približno 139 milijonov za javno porabo, sam integralni proračun v letu 1990 pa je znašal 105 milijonov. Če te- mu prištejemo med drugim še druga razpoložljiva sredstva iz naslova solidarnsoti ter prilive iz republiškega proračuna, je bilo lansko leto na razpolago 133 mi- lijonov. Če primerjamo z njimi 139 milijonov v osnutku proraču- na za leto 1991, znaša to 4,5 od- stotkov več sredstev. Kaj pa stroški izvajanja progra- ma družbenih dejavnosti in drža- vne uprave? Vili Trofenik: Stroški progra- mov družbenih dejavnosti pred- stavljajo v proračunu občine Or- mož oziroma so predstavljali v letu 1990 približno 60 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev, po- dobno je tudi v letošnjem letu. Stroški državne uprave v ožjem smislu, gre predvsem za stroške občinske uprave, znašajo po os- nutku proračuna 16,3 odstotke, odstotek in pol pa znašajo stro- ški tako imenovanih drugih skupnih upravnih organov. Gre za medobčinske inšpekcijske službe, pravobranilstvo in neka- tere druge. Kako pa je s prispevki, ki so iz naslova osebnih dohodkov iz leta 1990 pritekli v občinski proračun v letu 1991? Vili Trofenik: Prispevki po sta- rem sistemu oziroma prispevki iz naslova osebnih dohodkov za december 1990, realizirani zlasti v mesecu januarju, v manjši meri' še tudi v februarju za preteklo le- to, so sestavni del prihodkov, in to omejenih prihodkov za letoš- njo leto v naši občini. To znaša od vseh razpoložljivih sredstev za letošnje leto kar 9 milijonov in še posebej zaostruje situacijo, saj smo praktino v letu 1990 po- rabili 11-mesečni priliv za razli- ko od leta 1989, ko je bil realizi- ran 12-mesečni. Zaradi tega je ostalo iz leta 1990 marsikaj ne- realizirano. Računali smo, da bo- do prilivi ali proračunski prihod- ki po starem sistemu na račun decembra preteklega leta segali mogoče iznad dovoljenega glo- bala, kot smo se tako navajeni iz- ražati, vendar po zadnjih infor- macijah s strani sekretariata za finance Republike Slovenije se ti prihodki štejejo v prihodke za le- to 1991. Kako pa je potem z naložbami v letu 1991 pri posameznih dejavno- stih? Vili Trofenik: Tik pred zadnjo sejo izvršnega sveta, kjer smo sprejeli odlok o proračunu obči- ne za leto 1991, smo morali pro- račun korigirati naj5odlagi obve- stil sekretariata za finance in zadnjih dogodkov v zvezi z repu- bliškim proračunom za približno 21 milijonov. Ker je bil prvi os- nutek pripravljen v skladu s pis- nimi navodili sekretariata za fi- nance v višini 160 milijonov, smo letega znižali od 160 na 139 mili- jonov. Tako praktično ne bo no- benih naložb v letu 1991, kar je posebej boleče na področju ko- munalne infrastrukture, ker se na tak način onemogoča lastni delež, ki bi služil kot osnova za finančne konstrukcije pri posa- meznih nujno potrebnih nalož- bah ali pa pri investicijskih vzdr- ževanjih na področju komunalne infrastrukture. Pogovarjala se je Vida Topolovec Proračun občine Slovenska Bistrica Slovenjebistriški izvršni svet (v starem sestavu) je občinskim po- slancem, na zadnji skupščinski seji predložil osnutek proračuna obči- ne za leto 1991. Skupni prihodki proračuna za leto 1991 znašajo 246.168.783,00 dinarjev. Poslanci z osnutkom niso bili zadovoljni in so osnutek zavrnili. Razlogov je več. Posamezna področja splošne in družbene porabe so premalo dodelana. Na neargumentirane stvari je opozarjal poslanec SDP Franc Mali, podprli pa so ga tudi člani novoustanovljenega klu- ba poslanceviz zbora krajevnih skupnosti, ki v osnutku proračuna ne vidijo nobenega programa. Polemika bi se bila menda še nadaljevala, ko je predsednik skup- ščine občine Slovenska Bistrica Ivan Pučnik predlagal sklep, da izvr- šni svet pripravi do prihodnje seje osnutek proračuna ter zahteval, da bo potrebno obenem upoštevati vse pobude poslancev, ki so jih ome- nili v razpravi. Upamo, da bodo šele po tej seji, ki jo predvidevajo za konec me- seca, govorili o resničnem predlogu proračuna občine Slovenska Bi- strica za leto 1991. Vida Topolovec Proračun občine Lenart za leto 1991 1. Osnutek odloka o proraču- nu občine Lenart za leto 1991 je IS predlagal vsem zborom skup- ščine 28. februarja 1991. Občina z viri, ki bodo delno pritekali v občino, pretežno pa odtekali v republiko, ne bo mo- gla pokrivati vseh proračunskih potreb, zato bo kljub vsemu do- polnjevana iz republiškega pro- računa kot tudi večina drugih občin v Republiki Sloveniji. Odhodke so planirali na pod- lagi izračunane porabe posamez- nih proračunskih porabnikov v decembru 1990, pri čemer so upoštevali organizacijske spre- membe, racionalizacijo, kakor tudi prenos nalog na republiko. Podvzeti ukrepi pri racionali- zaciji se občutno poznajo pri programiranih sredstvih za delo občinskih upravnih organov, kjer je nižja poraba planirana predvsem pri osebnih dohodkih, kar je odraz nižje zaposlenosti za 10 delavcev. Tako sedaj v upravi opravlja delo 51 delavcev ter se- dem funkcionarjev. Na novo so v proračunu pred- videli sredstva za pospeševanje drobnega gospodarstva v višini 1.500.000 din. 2. Poslanci so bili v globalu za osnutek proračuna, seveda pa mora vlada ob popravljanju pro- računa upoštevati njihove pred- loge. Podani so bili predlogi, da vlagajmo tja, kjer bo korist. Prav tako je bilo izraženo mnenje, da smo glede na stroške za obrambo in policijo ena najbolj varovanih držav v svetu. 3. Na podlagi informacije »iz republike«, da naj se občinski proračuni zmanjšajo za 6 % in na predlog poslancev, so v skupšči- ni predlagali: — da se zmanjšajo sredstva za družbene dejavnosti, kjer se del- no zmanjšajo sredstva za osno- vno izobraževanje na račun po- sebnega fonda (5.000.000 din) za tiste, ki bi se želeli šolati na viso- kih šolah in vpisovati podiplom- ski študij — tako naj bi v občino Lenart pripeljali oziroma tu ob- držali več strokovnjakov, — zmanjšujejo se sredstva za politične stranke (5.000.000 din) za 200.000 din. J. K. 4 - MORDA VAS ZANIMA 14. marec 1991 — TEDNIK V vrtu Jagode pridelujemo v SADNEM VRTU zaradi okusnih, aromatičnih in vsestransko kakovostnih sadežev. Njih pridelovanje je mogoče povsod, kjer uspevajo druge sadne vrste, pa tudi na nekaterih drugih tipih tal in v klimatskih prilikah, kjer sadno drevje več ne uspeva, še vedno pa jagode. Jagode vsebujejo mnogo sladkorja in vitaminov ter rudninskih snovi, za človekov organizem po- trebne soli fosforja, železa, kalija, natrija, magne- zija in druge. Po količini vitaminov se jagode ko- sajo z limonami. Uspešno pridelovanje jagod je odvisno od obdelave zemlje, kakovosti sadik in oskrbe nasada. Nasad jagod ne sme biti v nobe- nem obdobju vegetacije zapleveljen, zemlja ne sme biti steptana ali zaskorjena. Biti mora vedno obdelana in zračna, kot takšna pa bo tudi primer- no vlažna. Jagode ne prenašajo suše. Ob pomanj- kanju vlage se slabo oplodijo, kasneje pa plodovi ne doraščajo in že pred zorenjem nedoraščeni pri- silno odpadajo. Cim skopni sneg in se zemlja toliko oveni, dajo je mogoče obdelati, nasad okopljemo, nato pa okopavanje ponavljamo vsake tri tedne, da bo let- no okopan 7 do 8 krat. Ko se bosta pojavila prva dva ali trije novi listi iz rozete jagodne rastline, oziroma čim opazimo, da se je pričela vegetacija, odstranimo vse staro listje, bodisi da je še zeleno ali pa že suho. To opravimo ročno, kot bi rasitino pleli, lahko pa na- sad prečešemo z grabljami. S hlevskim gnojem ja- godam ne gnojimo, ker slednje povzroča gnitje ko- renin. S 40 do 100 kg hlevskega gnoja na ar površi- ne gnojimo že leto prej, preden smo jagode posa- dili, ko smo pričeli s pripravo zemlje za nasad. Z rudninskim gnojilom nitrofoskalom, mešanico v razmerju 8^24 — 24 ali 11-23—16 ali podobno, ki ima majhno vsebnost dušika in večjo fosforja ter kalija, pa trosimo po 3 do 5 kg na ar površine po bratvi jagod. Ob okopavanju gnojilo vdelamo v zemljo, s čimer bo pospešena diferenciacija cve- tnih brstov meseca avgusta. Jagodnega nasada to- rej pomladi naj ne bi gnojili, ker jagode ne prena- šajo ugodno gnojenja v zadnjem trenutku, zlasti pa ne dušičnih gnojil, ker so rastline, gnojene tik pred vegetacijo, preobčutljive za glivične bolezni. BIVALNI VRT bi neupravičeno imenovali za bivalnega, če v njem ne bi bilo posajenih cvetnih trajiiic, ki nam vrt in okolje lepšajo skozi vse leto. Kot vsaka večletna rastlina se tudi zelnate trajnice v nekaj letih zaradi razraščanja zgostijo. Trajnice, ki so se že preveč razrastle izkopljemo, jih razdeli- mo in potem spet posadimo. Tako začno dobivati več hrane in zato tudi bolje cveto. Če takšnega presajevanja, zlasti tistih trajnic, ki cveto že po- mladi, nismo opravili proti jeseni (običajno mese- ca avgusta), opravimo to nemudoma ob koncu zi- me, preden začno z bujno rastjo in cvetenjem. Rastlino delimo tako, da jo najprej izkopljemo in potem z rokami poskušamo splet gostih korenin raztrgati na dva ali več delov. Samo v izjemnih pri- likah si lahko pomagamo z nožem. Pri delitvi rast- lin moramo doseči, da bo ob vsakem steblu ostalo nekaj korenin, česar pri grobi delitvi, kot nekateri to delajo, da koreninsko grudo kar razsekajo z lo- pato, ni mogoče doseči. Pri razsekavanju korenin- skih grud prihaja do večjih poškodb korenin, ki bi morebiti po presajanju, namesto da bi rastle, pri- čele gniti ali trohneti. Nekaterim vrstam trajnic, ki imajo predolge korenine, je priporočljivo te skraj- šati na 25 do 30 cm. Ker mesecu marcu pravimo tudi sušeč nas pri presajanju lahko zaloti tudi suša. Takrat razdelje- ne rastline trajnice kot sadike ob sajenju obilno zalijemo. Da pa bi se boljše in hitreje prijele, pa jih namakamo v brozgi iz kravjeka, ilovice in vo- de. ---000--- Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi podtalnih plo- dov, 12. in 13. ter 20. in 21. marca, zaradi nadtal- nih plodov 10., 19. in 20. marca, zaradi lista sola- tnice 13. ter od 15. do 17. marca, za cvetnice pa je čas 11. in 14. marca. 18. marec je po biokoledarju določen kot neugoden čas za kakršno koli delo na zemlji in z rastlinami. Ce bodo ugodne talne raz- mere, bo za saditev in presajanje zlasti trajnic ugo- den čas med 23. in 28. marcem, na kar se kaže pri- praviti. Miran Glušič, ing. agr. MILENA TURK Življenje lutkarjev (21. nadaljevanje) Nekateri, morda manj zavestni lukarji, so se že sprijaznili z dej- stvom, da jih uvrščajo med Prle- ke. Tako je lukar, avtor Lukarske himne (napisane okrog leta 1973), v svoji pesmi tudi sam imenoval lukarja Prleka. Že Pajkov dopisnik' je označil Dravski Poljanci in Ptujčani pa imajo ptujske Poljance še dandanes za pretepače, saj jo po- navadi slabo odnesejo, kadar se gredo zabavat na veselice ali pa v sodobna vaška zabavišča za mlade — »diskoje« na Ptujsko polje. Za lukarje je značilno, da radi pijejo. So odprte glave, so delavni, zelo zviti in podjetni, imajo pa tudi »trgovsko žilico«, kot sami pravijo. Tudi zanje še velja oznaka, s katero je B. Hacquet° pred dve- ma stoletjema označil Kranjce: »Ne manjka jim sposobnosti, pač pa vztrajnosti pri delu. Ka- dar pa so podvrženi strogi disci- plini, z delavnostjo in pridnostjo prekosijo celo Nemce.« Za današnje prebivalce Luka- rije je še vedno značilna kmečka spontanost, preprostost in zgo- vornost, saj tudi s tujcem posta- nejo takoj domači. Skratka, pri- srčen odnos. Uradnosti skorajda ne poznajo. Kadar pa se znajde- jo sredi večjega mesta, npr. v Ljubljani, postanejo zaprti in ne- zaupljivi. Taki so verjetno zato, ptujske Poljance za zelo vročekr- vne ljudi. Tudi Matija Murko pi- še v Prleški prilogi Slovenca leta 1938, da »so se nekdaj radi tepli, Foto: Kosi da je to zdaj prenehalo«. Dober primer za nekdanji temperament lukarjev je tale starinska pesem o dornavskih fantih: Mi smo fantje s ptujske fare. rihtarije' Dornavske, le poglejte nas pajbare\ ki nam gor na dvejsti je. Dere mi skoz Spuhle gremo, tan skoz Spuhle v Dornavo, te si druga ne gučimo, ker bole močen bo. Ce pa Hrga Franc oznani, da de meja muziko, te smo dornavski pajbari vsi veselega srca. Če pa keri lučki" pride, da bi bija rad vesel, keri nas za lubo nema\ te mu nos razbijemo. ker s svojo domačnostjo pri mestnih ljudeh slabo naletijo. Omeniti je treba še nagnjenost k humorju, predvsem pa veselost in družabnost, saj jim za zabavo pride prav vsak vzrok, pa lukar- ski ponos, ki izvira predvsem iz lokalnega patriotizma. Lukarji iz Dornave, Mezgove in Moškanjc so zelo ponosni, da bivajo v osrč- ju Lukarije. Za lukarske vasi so značilne še precej tesne sosedske in sorod- stvene vezi, čeprav medsebojna pomoč pri delu ni več tako živa kot do sedemdesetih let. Kot sem že omenila, je prebivalstvo Luka- rije in Ptujskega polja nasploh avtohtono. Vaščani določene lu- karske vasi so pogosto v sorod- stvenem razmerju, na kar nas opozarja pogostnost nekaterih priimkov, npr. Šegula, Čuš, Pe- Foto: Kosi teršič. Golob, Obran. Zaradi zgo- raj navedenega vzroka in močne potrebe po druženju ter vpliva javnega vaškega menenja na de- lo, mišljenje in moralno čustvo- vanje vaškega posameznika ano- nimnost v lukarskih vaseh ni mo- žna. Zaradi ozkosrčne kmečke morale in vzgoje je precej obre- kovanja. Pripombe: 1. »Ptujski Poljanci so krepek rod, vitke rasti in pri vojaških naborih so z njimi med vsemi Štajerskimi .Slovenci najbolje zadovoljni . . . Poljanci so vroče krvi. Cul sem pripovedovati, da sta se dva tatova pogovarjala. Ko prvi reče, da gre prihodnji teden na Ptujsko polje svoje sreče poskušat, se drugi odreže: >Taj pa jaz ne grem, tam preveč tepejo.< Mariborčani imenujejo Cjorenje Ptujsko po- lje menda zavoljo pogostih tepežev »TURKENBODEN« ali pa se je v tem ohranil spomin na nekdanje srbske naselbine, ki so iz Turčije semkaj došie.« (J. Pajek, Ptujski Poljanci, Certice . . ., Ljubljana 1S84, str. 159). 2. rihtarija = županija 3. pajbari — fantje 4. lučki = tuji 5. ki -i nas za lubo nema — ki nas nima rad 6. Prlekija, ZAKLADI SLOVENIJE, Ljubljana 1979, str. 23 Nadaljevanje prihodnjič Dober den! Saj pravzaprav več sploh ne ven, kaj je dobro ali kaj je slabo. Gnes. v pondelek sen čista doj poklopani. Saj sle vena na televiziji vidli in po radiji culi. kaj vse se je lan doli v Belgradi godilo. Rečen vam žalost in sramota. Je pa že prova groza, če se začnejo med seboj pretepati in tudi sirelati Udje iz istega mesta in iste republike. Eni za demokracijo. drugi pa za represijo in nasilje, vmes pa policija in vojska. Joj, joj, kam plovemo ali bojše povedano, kam pluvlemo? Smer je napačna, kompasi so zmešani. Udje pa tudi. še posebno oblastniki, ki so vse to zakuhali. Žu- pa je vroča in trebalo bo jo ohladiti, drgačik bo še slabše . . . Pa ne samo tan doli v Beogradi! Drgačik pa je na našen Suhen bregi vse po storen. Delamo kak za- morci in norci, samo tisti, ki se za najbolj pametne mojo. nam toga ne priznojo. Kak pa ste mi kak osmi mere in den štiridesetih manfrnikov proslovili.' Eni provijo. ke še momo osmi mere. drugi provijo. ke ga več nemamo, čista zagvišno pa ven. da nas je mantrnikov in mučenikof vsoki den več. Mija z Mico in še več drugih smo bili povobleni na — osmomer- čovsko srečanje k Becovin v Zagorce. Prav luštno je bilo. tak, ke bi si člo- vik zaželeja. da bi osmi mere vsaj vsokih 14 dni bija. Petje. ples. jesti, piti in dobra vola. so nas tak pretegnoli, ke smo šli domu te gdo so začeli pe- telini v kurjaki prepevati in svoje kurike biditi naj grejo jajca nest. Te pa naj bo zadosti za toti tjeden. Upam, da se bomo zdravi in živi včakali tudi drugega. Vsen Jožefom, Južekom. Pepekon. Pepikan, Joži- cam. Ze/ikam in drugin. ki majo godovno v sredo, 19. merca. želin vse le- po, da bi .denimo< molzla kravo, pred- vsem takšno, ki je bila krotka, so se ji ob sicer enakomernem delu podile po glavi najrazličnejše mi- sli, ki jih je v noči, ko so vsi spa- li, zlila na papir. Ko je čistila čre- dinke, je to delala bolj ali manj samodejno, misli pa so ji ob sicer ne preveč lepem opravilu svo- bodno bežale in iskale svoje viši- ne. Ali pa, ko je v nedeljo zjutraj hitela k maši iz Lahoncev k To- mažu. Pot, ki jo je prehodila že več kot stokrat, bi lahko prehodi- la žmere, saj ji je bil znan sleher- ni brežiček, vsaka jamica. Ne, re- kla si je, hodi počasi, z odprtimi očmi in ušesi in ljubečim srcem skozi ta prelepi svet Slovenskih goric. Koliko lepih zgodb je na- pisala kasneje — vse pa so nasta- e v njenih mislih veliko prej. V mislih se sprehodim po po- teh, ki jih je ona prehodila in po zgodbah iz njene prve knjige; Rada bi vam povedala«. Težko bi rekla, ta mi je še posebej všeč, ko pa so vse lepe, od Gotike pa spo- minov na najnežnejša otroška le- ta, ki jih je preživela visoko na Pohorju, na Smolniku, ob njenih lepih spominih na babico Jerico Grizoldovo, na poti, ki jih je pre- hodila s pokojnim možem Mak- som, vnetim planincem, do poti po slovenjegoriških gričih, ki jih je opisala tako lepo in prisrčno, da bi jih bolj ne mogla. Odmev na to njeno prvo knji- go je bil velik. Dobila je preko 530 lepih in vzpodbudnih pisem, eno samo pa žaljivo, ki jo je zelo prizadelo. Že pred dvema letoma je poslala v uredništvo Mohorje- ve družbe, kjer je izšla njena pr- va knjiga, nadaljevanje, ki ga je imenovala »Še bi vam rada pove- dala«. Ker se je naveličala čaka- nja, pri njenih letih, tako pravi sama, človek nima preveč časa za čakanje, je vzela originale do- mov, fotokopije pa so ostale pri založbi. Pred nedavnim soji spo- ročili, da na izid ne bo potrebno več dolgo čakati. Ljubezen do planin, planinka je postala s 14 leti, je pila že z materinim mlekom. Zvesta jim je ostala vse do danes. Zato ni na- ključje, če se je po poroki z Mak- som Meškom napotila na poro- čno potovanje v gore. Zadnjo večjo turo je opravila pred dese- timi leti ob svoji sedemdesetle- tnici, ko je šla na Golico. Predla- ni se je na poti v Gorico, s kom- bijem seveda, odpravila do Moj- strane. V duši se je poslovila od gorskih velikanov, ki pa še ved- no živijo pred njenimi očmi. Zapisati moramo, da imajp pri Meškovih planinsko sobo, kjer so zbrani spominki s poti po go- rah in planinska oprema. Nič čudnega ni, da se ormoško pla- ninsko društvo, ki je prav tako dejavno, imenuje po Maksu Me- šku in da je sin Ciril zelo delaven predsednik društva. Erna je dolga leta dopisovala v Planinski vestnik. Nanj je na- ročena že 66 let, vendar ta revija danes ni več tisto, kar je bila ne- koč. Preveč pišejo o alpinizmu, premalo o planinstvu, tistem kla- sičnem, ki razveseljuje marsika- terega Slovenca. Poslušam pogovor, ki ga opra- vljata kolegici, in se ob tem spomnim pametnih nasvetov, ki jih je Erna posredovala na mno- gih kuharskih in podobnih teča- jih. Iz nič je znala narediti kaj koristnega. V času, ko še ni bilo hladilnikov in zamrzovalnih skrinj, je znala spraviti vse tisto, kar bi se lahko pokvarilo v pa- tentne kozarce. Mnoge recepte je preizkušala leta dolgo, preden jih je posredovala dalje. Ob nje- nih poticah, ki so bile kar prego- vorno dobre, in ob raznih peci- vih, tudi preprostih in okusnih, je bila taka tudi njena jetrna pa- šteta, ki jo je imenovala kar »pa- šteta Erna«. Veliko teh receptov je poslala tudi Kmečkemu glasu. Erna Meško ni nikoli slovela po tem, da bi držala jezik za zob- mi, kadar je bilo potrebno poma- gati sočloveku in zastaviti zanj dobro besedo. Še vedno pa jo boli, ko nekateri razumniki me- nijo, da kmečki človek ob trdem delu ni sposoben misliti na umet- nost in umetniško ustvarjanje. Na prvi pomladni dan bo do- polnila 80 let. Lepa leta, dejavna in polna vsega, čemur pravimo življenje. Vsega je bilo polno, ljubezni in tudi bridkosti ter tr- pljenja. Vedno se je znala žrtvo- vati za sočloveka. Ne more poza- biti spominske knjige, kamor je njen oče zapisal: »Dobrote, ki jih sprejemaš, jih drugim potreb- nim res obilno vračaj.« To je de- lala vse življenje. Zato jo sedaj ob vseh teh naših družbenih spremembah nekoliko jezi in tu- di boli, da so ljudje na vse, kar je bilo tudi v tem obdobju, ki bi ga najraje pozabili, dobrega, kar spregledali. O politiki pa noče govoriti, ker je vse svoje življenje želela biti Dva različna portreta (Foto NV) resnicoljubna, poštena in odkri- ta, politika pa žal to ni. Izvedele smo vse, kar smo menile, da mo- ramo vedeti o njej, zato smo ob glasnem negodovanju papagaj- čka, zapustile otroško sobo in se preselile v kuhinjo, kjer nas je snaha gostoljubno povabila k malici, ki je resnično zrasla do- ma, na njihovi kmetiji. Prisoten je bil tudi sin Ciril, ki je doma za gospodarja. Ob tem sem se nehote zamislila, ali vedo ti otroci, kako dobro in imenitno mamo imajo. Mislim, da to do- bro vedo, samo menda ji vedno tega ne pokažejo. Zelo so pono- sni nanjo in v tej družini je tisto- medsebojno valovanje, ki brez velikih besed pove, da se imajo resnično radi. Poslovimo se ob krepkem sti- sku roke in ob pripombi, da če pridejo k hiši kar tri ženske na- enkrat, potem je obvezno slabo vreme. Pa smo, kot se je pokaza- lo, pripeljale sonce, ki se je v ča- su našega obiska pri Meškovih uspelo prebiti skozi gosto meglo, ki se v teh predpomladnih dne- vih tako leno vleče po lahonški dolini. Vida Topolovec Kulturni dnevi koroških Slovencev v Cankarjevem domu v Ljubljani se jutri pričenjajo Kulturni dnevi koroških Slovencev v organizaciji Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze iz Celovca ter Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Cankarjevega doma. Popoldne bo okrogla miza o sloven- ski literaturi na Koroškem s predstavniki literarnih revij Mladje in Celovški zvon. V preddverju Cankarjevega doma pa bo zatem otvori- tev razstave Kmečka arhitektura na južnem Koroškem in nastop fol- klorne skupine Slovenskega prosvetnega društva Trta iz Žitare vasi. V soboto bodo v okviru otroške matineje med drugimi nastopili tudi učenci Ljudske šole Mohorjeve družbe v Celovcu. Popoldne bo plesnogledališka predstava Centessima v izvedbi Plesnega gledališča Ikarus iz Celovca. Na zaključni prireditvi bodo nastopili Kvartet bra- tov Srnrtnik iz Kort, oktet .Suha Katoliškega prosvetnega društva Dra- va iz Žvabeka in tercet Rož iz Škofič. Ob koncu pa bodo predstavili še kantato za sole in mešani pevski zbor s spremljavo trobil Ustoliče- nje karantanskega kneza, dirigent bo Jože Ropitz. ^ Društvo diabetikov ima novo vodstvo 7. marca je bila konstitutivna seja upravnega odbora ptujskega Društva za boj proti sladkorni bolezni, na kateri so izvolili novo vodstvo. Pred- sednik je Alojz Čeh, podpredsednika Marija Veli- konja in Anton Ciglar, tajnica Zalika Vučak in bla- gajnik Martin Vegan. Upravnemu odboru bo pri delu pomagalo več komisij: za gospodarska, dru- štvena in socialna vprašanja. Imenovali pa so tudi komisijo za sodelovanje z bolnišnico. V ptujski in ormoški občini je po najnovejših podatkih 3773 diabetikov. Pred devetnajstimi leti jih je bilo 374. Danes ima sladkorno bolezen 3,9 odstotka prebivalcev ptujske in ormoške občine. Ptujski diabetiki so za razliko od ormoških veliko bolj povezani. Pomagali so tudi ustanoviti podod- bor za Ormož. Ta naj bi poskrbel, da bi se ormoški sladkorni bolniki pogosteje srečevali. Že dolgo pa si v Ptuju želijo, da bi jih vsaj enkrat tedensko obi- skala diabetologinja. Tudi z novim vodstvom si bodo prizadevali, da bi se čimveč diabetikov vključilo v društvo. Priča- kovati pa je, da bodo v zaostrenih razmerah mora- li reševati veliko socialnih vprašanj. Že sedaj je so- cialno ogroženih več kot 60 odstotkov sladkornih bolnikov. Uvedba participacije za zdravljenje sladkorne in spremljajočih bolezni bo njihovo so- cialno stanje še poslabšala. Čez dobro leto bo društvo staro dvajset let. Ustanovni zbor je bil leta 1972, prva skupščina pa 1973. Dvajsetletnico društva bodo svečano prosla- vili in izdali priložnostno brošuro. MG r v.R. 1 SPOMINI NA BORL (72. nadaljevanje) Spominjam se, da so se pri- peljale v taborišče z menoj tele jetnice: Jožefa Burkeljc iz Kap- je vasi, Helena Deleja iz Vele- nja, Berta Drakselj iz Dola pri Hrastniku, Marija Blaško-Dri- melj iz Rogaške Slatine, Julka Farčnik iz Celja, Nada France- Primožič iz Letuša, Zora Gro- blacher iz Rogaške Slatine, Ne- ža Iršič iz Mislinje, Marija, Alojzija in Pavla Letonja iz Skorna pri Velenju, Dora Po- trata iz Griž v Savinjski dolini, Pavla Potočnik iz Prebolda, Hermina Seničar iz Celja, Ivanka Šoštar iz Prekope, Iva- na Šunta iz Gore pri Hrastni- ku, Francka Šunta iz Hrastnika in Ivanka Žagar iz Škofje vasi pri Celju. Po našem prihodu so se baraki približale tovarišice, ki so jih že pred nami pripeljali z Borla, Maribora in Celja v to strašno taborišče smrti. Bile so povsem drugačne, brez las, shujšane, zelo izmučene in marsikatere že ni bilo več med njimi. Zgrozile smo se ob po- gledu na tovarišice, ki pa so nas vendarle bodrile in svarile, da ne smemo obupati in oma- gati. Istočasno so nas obvestile o svojcih, ki so bili med njimi in o taboriščnih prilikah. Od njih sem izvedela, da je moja mama resnično v tem taborišču. Tako se je uresničilo, da sem ji sledi- la, kot mi je na Borlu zapretil gestapovec Machule, potem ko sem zavrnila njegovo ponudbo. Moja mama pa je tako izvedela za prihod svoje najstarejše hčerke Milene, ki je bila že de- vet mesecev po zaporih in je ni smela nikoli obiskati razen en- krat samkrat na Borlu. Pozneje so mi povedale tovarišice, da je mamo, ko je izvedela, da sem prispela za njo, spreletela silna bolečina in je v obupu strašno zajokala. Bila je prepričana, da njen otrok tega gorja ne bo mo- gel preživeti in se bala. da ga bo izgubila. Mama je tudi zelo jokala za svojima mlajšima hčerkama, saj ni vedela zanju (ukradeni otroci). Mlajša sestra Marta je imela šest let, starejša Ivica pa osem let. Venomer je v svoji bolečini spraševala po nji- ju: »Kje so te moje nogice. kje hodijo in kako delajo z njimi, jih bom kdaj videla in objela?« Moja mama je po aretaciji 4. avgusta 1942 bila že 10. avgu- sta s 333 ženskami in 118 mo- škimi poslana v taborišče Auschvvitz, v Celju pa so ji odvzeli hčerki Ivico in Marto ter ju poslali v otroško taboriš- če Frohnieiten. Materam, ki so jim otroke tako kruto pobrali, pobili može in razdejali topli dom, je bilo dosti težje. Presta- le so veliko več duševnega tr- pljenja kot me mlade, ki vsega nismo dojele v taki meri ter ob- čutile te družinske tragedije. Čutile smo le veliko, veliko člo- veško nesrečo in krivico. Porazdelili so nas po bara- kah. Nisem imela te sreče, da bi prišla do mame v slovenski blok. Tako se nisva nekaj časa srečali. Dodelili so me v poljski židovski blok. Dekle, staro 16 let, odtrgano od domačega ognjišča, naen- krat v daljni poljski deželi v ne- ki baraki, polni teme, ječanja in krikov, obtožb, polni solza, umazanije, smradu in smrti. Nikjer ni bilo luči, nikogar ni- sem poznala in tudi pogovoriti se nisem mogla. Ležala sem na nekih zbitih deskah med na pol živimi in mrtvimi okostnjaki, 'kjer je prevladoval grozen, ne- popisen smrad po človeškem blatu, znoju in razpadajočih truplih. Povsod naokrog pa sa- mo ječanje, strah pred smrtjo in smrt. Uši je bilo vse polno, venomar je nekaj lezno po tele- su, nas skrbelo in vznemirjalo. Na pogradih je bila le po ena skrajno umazana, strgana ko- ča. Bil je to grozen občutek, ki ga lahko razumeš le, če ga sam doživiš. Vso noč se ni dalo spa- ti in ležati. Zrak je bil dušeče zatohel. Tako sem prebila svo- jo prvo noč v tem lagerju. Spo- znala sem koncentracijsko ta- borišče Auschvvitz. Zjutraj ob četrti uri je zažvi- žgalo, morale smo naglo vstati in iti na zbor, »apel«, pred blok. Zbor je trajal navadno dve uri. Ob šestih smo odhajale zmučene in neprespane kora- koma v koloni na delo. Pred odhodom na delo smo dobile zajtrk — malo tople, rjave ne- sladkane vode in košček kruha. Na delo smo odhajale skozi ta- boriščna vrata po taktu ob zvo- kih lepih koračnic ki jih je igra- la taboriščna godba, sestavlje- na iz jetnic — najboljših god- benic iz vseh evropskih naro- dov. Delovne kolone so opra- vljale različna dela. Nekatere so v tem času mlatile pšenico (dreškomanda), druge čistile in urejale ribnike, ob cesti podira- le hiše in drevje, pozneje pobi- rale sladkorno peso in zelje ter trosile po travnikih in njivah pepel upepeljenih jetnikov. Naša kolona je delala pri urejanju in čiščenju ribnikov. V tem loku in s to delovno kolo- no nisem bila dolgo. Razmiš- ljala sem, kako bi prišla do ma- me v slovenski blok ter do svo- jih tovarišic. Ker jezika v moji koloni nisem razumela in tabo- riščne situacije nisem poznala, se v prvih dneh ni bilo lahko znajti. Končno sem se srečala s Slovenko, našo dobro in iskre- no Blagotinškovo Pavlo. Doma je bila iz Škal pri Šoštanju. Po- znali sva se že iz mariborskih zaporov. Bili sva nekaj časa skupaj v celici. Obljubila mi je, da bo s pomočjo Štefke Štibler- jeve poskusila urediti, da bom prišla v slovenski blok. Zelo sem bila vesela snidenja s Pav- lo, čeprav nisem bila srečna, da je bila s Štefko v tem peklu. Bi- li sta prvi Slovenki, ki sta prišli v Auscvvitz. Obšlo me je upa- nje, začutila sem, da dobivam moč za nadaljnje kljubovanje v tem življenjskem boju. Tudi Štefko sem poznala. Dvakrat sva se srečali na hodniku mari- borskih zaporov. Blok 11 Mislim, da sem prišla v slo- venski blok zadnje dni septem- bra ali v začetku oktobra 1942. Ob prihodu sem se začudila, ko sem našla več znank iz mo- jega rodnega kraja. To je bila Rizmanova Micka, naša dobra, prisrčna in iskrena soseda ter prijatlejica moje mame. Prav tako sosedovi Štamparjeva Frančika in njena sestra Anika, s katerima sem v detinstvu mnogo lepega preživela. Dalje Zora Zabavnikova, moja sošol- ka, in njena starejša sestra Lju- bica. Pozabiti tudi ni mogoče Dragice Podgorelec, po srcu tople žene, ki ji bom vse življe- nje hvaležna za košček kruha, ki mi ga je odstopila po hudi krizi po prebolelem tifusu. La- čna ga je bila tudi sama zelo potrebna hvala ji! Predvsem pa me je ganila Kerenčičeva mama iz Jastrebec, ki je ob mo- jem prihodu ležala na desni strani v prvi sredini bloka na spodnjem pogradu, torej skoraj na vlažni zemlji. Ko me je za- gledala, so se njene oči močno zazrle v moj obraz. Sprožila je roke predse v objem, me pokli- cala s solznimi očmi trpeče ma- tere in tiho zašepetala: »Pridi drago dete, in mi povej, kako so moja draga deca umirala.« Povedala sem ji o streljanju tal- cev, ki sem ga doživela 27. de- cembra 1941 v mariborskih za- porih. Kerenčičeva mati je ta- krat izgubila dva sina: Jožeka, ki je danes narodni heroj, in Slavka. Otroci so bili njena ra- dost, ponos in življenje. Dosto- janstveno in z velikim spošto- vanjem je poslušala zgodbo. Ni ji bilo znano, da je bil njen tretji sin, Franček, iz mari- borskih zaporov poslan v Auschwitz, kjer je že februarja 1942 končal svoje mlado življe- nje. Tudi za četrtega sina, Ciri- la ni vedela, kajti uspelo mu je pobegniti pri njeni aretaciji. Kerenčičevi mami so moči že pojenjale. Umrla je zadnje dni meseca oktobra za tifusom. Tu, v istem taborišču, sta končala svoj poslednji boj tudi Jožko Kolarič, moj »mali« stric — solunski borec, odlikovan s Karadordevo zvezdo ter njegov sin Branko. Ta je bil lep, smel in ponosen fant. Bila sta velika rodoljuba. S Koga je še tragi- čno končal svoje življenje Ivan Podgorelec, ki pa je bil ustre- ljen v mariborskih zaporih 8. junija 1942 kot eden najzve- stejših sodelavcev Jožeka Ke- renčiča in Branka Zabavnika. Se nadaljuje 6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 14. marec 1991 TEDNIK v PETEK SLOVESNA OTVORITEV NOVIH PROSTOROV ZAVODA DR. MARIJANA BORŠTNARJA }}V novih razmerah postaja svet normalnih bližji. . .« v zavodu v Dornavi živijo in se usposabljajo zmerno, težje in težko dušetno prizadete osebe. V nove pro- store so pred več meseci preselili otroke in mladostnike do 21. leta starosti, odrasli so za zdaj ostali v starem gradu, a tudi zanje naj bi zagotovili svetlejše in kakovostnejše prostore. ,\ačrte že imajo. !\a petkovi slovesnosti bodo širši javnosti predstavili programe, načine in postopke neposrednega dela v zavodu, nove možnosti obravnave prizadetih otrok in načrte za bodočnost. Po nastopu otrok, bo govoril Matija Malešič, podpredsednik izvršnega sveta Republike Slovenije. »Z izgradnjo novega zavoda so dane vse možnosti za izvaja- nje in razvoj primernih in otro- kom potrebnih habilitacijskih programov. Na ta način jih uspo- sabljamo in prispevamo k njiho- vemu približevanju v svet nor- malnih. Vseh funkcionalnih pro- storov je 5300 m'. Duševna prizadetost ni privile- gij ali kazen samo za nekatere ljudi. Poznajo jo pripadniki vseh religij, narodov, bogati in revni. Po ocenah mednarodnih zdru- ženj se duševna prizadetost poja- vlja v dveh odstotkih celotnega človeštva. Vsak izmed nas ima približno enake možnosti, da bi bil med tem številom ljudi. Malo drugače povedano, večina ima ali je ime- la srečo, tako bo tudi v bodoče. Milenko Rosic da ne pripada omenjenemu šte- vilu človeštva. Na duševno prizadetega otro- ka ali osebo ne smemo gledati z omalovaževanjem, posmehova- njem, odklanjanjem ali pa ga do- življati kot sramoto. Poskušajmo gledati na pojav kot nekaj obi- čajnega v človeški vrsti. Prizadeti so osebe, ki potrebujejo za svoj razvoj in obstoj samo drugačno pomoč,« je v začetku pogovora dejal ravnatelj Zavoda profesor defektologije Milenko Rosic. Duševna prizadetost je zelo kompleksen pojav, zato se s tem vprašanjem danes ukvarjajo šte- vilne stroke: defektologija, medi- cina, psihologija . . . Zavod Dornava uspešno uve- ljavlja večstrokovni pristop in ce- lovito obravnavo prizadetih oseb. Otrok je osebnost in je v okviru celovite obravnave in svo- jih individualnih lastnosti razpo- rejen v ustrezne programe uspo- sabljanja. V okviru defektološke obravnave izvajajo delovno in osnovno usposabljanje težko du- ševno prizadetih, terapijo za otroke z nesprejemljivimi oblika- mi vedenja in nekatere druge. Vsem otrokom — je zagotovlje- no zdravstveno varstvo in psiho- socialna obravnava. Z novimi prostori se odpirajo možnosti za uvajanje nekaterih novih oblik dela. Milenko Rosic je povedal, da se pripravljajo na domsko varstvo in usposabljanje zmerno, težje in težko duševno prizadetih otrok in mladostnikov iz kateregakoli kraja v ptujski občini. Že sedaj pa lahko sprej- mejo te otroke, pa tudi odrasle v občasno varstvo, če se starši tako odločijo. Zaradi potreb po zavodskem varstvu duševno prizadetih odra- slih v Sloveniji, so v Dornavi ustanovili enoto za odrasle. V njej zagotavljajo varstvo težko duševno prizadetih pokretnih in nepokretnih oseb ter zaposlitev in varstvo v delavnicah pod po- sebnimi pogoji. Prizadevanje za pozitivne spremembe Delovno usposabljanje poteka v zavodu že od leta 1953. Irena Lapornik, pedagoški vodja je po- vedala, da so pri delu vedno prevladovale progresivne ideje usposabljanja. Defektološko de- lo izvajajo v več programih, v skupinah in posamezno. »Ne glede na to, v katerem programu je otrok, je naš cilj do- seči pozitivne spremembe. Otrok sicer ne učimo pisanja in branja, vendar imajo tudi zmerno in te- žje duševno prizadeti otroci mož- nosti za socialni razvoj, če jih zgodaj vključimo v ustrezno obli- ko usposabljanja. Možna je so- cializacija v takšni meri, da po- stanejo samostojni pri oskrbi sa- mega sebe, se naučijo komunici- rati in prilagojeno stopajo v stik z drugimi ter si pridobijo delo- vne navade in spretnosti. Prila- gojene oblike vedenja jim omo- gočajo vključevanje v družine in delavnice pod posebnimi pogoji. Z otroki delajo defektologi, li- kovnik, učitelja praktičnega pou- ka, logoped in delovni inštruk- tor. Ustanovili smo kolesarski, ritmični, folklorni in gospodinj- ski krožek. Praznujemo rojstne dneve, hodimo nakupovat, letu- jemo na morju, udeležujemo se športnih tekmovanj in drugih srečanj. Letos bomo organizirali Irena Lapornik četrte olimpijske igre atletov vseh tovrstnih slovenskih zavo- dov.« Čakalna doba za sprejem se je skrajšala Socialna delavka Nežka Osredkar zelo dobro pozna sti- ske staršev duševno prizadetih otrok. »S tem, ko smo v Sloveniji za- gotovili zadovoljivo število mest Nežka Osredkar oziroma možnosti za vključitev otrok v zavode, smo občutno skrajšali nekdaj zelo dolgo čakal- no dobo za sprejem. Nekajletno čakanje je v družini pogosto pov- zročalo veliko težav in stisk. Marsikje so ostale težke posledi- ce pri vseh članih, ki so se ob pri- zadetem otroku popolnoma izčr- pali. Najbolj pa je v takih prime- rih prizadeta mati. Pogosto so se skrhali tudi odnosi med zakonce- ma. Prikrajšani so bili drugi otro- ci, saj starša ob nenehni skrbi za prizadetega člana, zanje nista imela časa. S preselitvijo v nove prostore so možnosti za sprejem otrok v zavod veliko večje. Stiska staršev pa se za to ne zmanjša. Zavedajo se, da skrbi za otroka več ne zmorejo sami, sočasno pa se bo- jijo, kako bo z njim v novih raz- merah, ko ne bo več deležen nji- hove nenehne skrbi in pozorno- sti. Nekateri se bojijo tudi reak- cije okolja, ki ni vedno dovolj korektno do takih staršev. Kdor se namreč v življenju z določe- nim problemom še ni srečal, ga tudi težje pozna in razume. Star- ši duševno prizadetih otrok so zaradi nenehnih stisk in razoča- ranj bolj občutljivi kot starši zdravih. Zaradi krajše čakalne dobe lahko danes v zavod sprejemamo mlajše otroke. S pravočasnim Oddelek »B 1« je ena velika družina vključevanjem omogočimo ne sa- mo uspešnejšo habilitacijo, tem- več tudi hitrejšo razbremenitev staršev. Ti so praviloma zaposle- ni in še dovolj mladi, da se lahko odločijo še za drugega otroka ali pa se bolj posvetijo drugim, če jih že imajo. S tem, ko imamo zdaj res lepe, svetle in dovolj velike prostore z vsem potrebnim inventarjem ter delovnimi in učnimi pripomočki, se je, upam, stiska staršev ob od- daji otroka omilila oziroma zmanjšala. Gotovo jim je lažje, ko vidijo, da se otrok v lepem, zanj prijaznem okolju, dobro po- čuti. Sicer pa ga po svojih mož- nostih lahko redno obiskujejo in Jemljejo domov. Pri tem je ovira fe. če otrok zboli.«' V oddelku »B 1« so najtežje duševno prizadeti otroci V tem oddelku je 36 otrok. Imenujejo ga tudi »oddelek za intenzivno nego«, ki pa se razli- kuje od tovrstnega v bolnišnicah. Anica Vnuk, vodja oddelka, je povedala, da naziv »intenzivna nega« ustreza predvsem zato. ker ti otroci potrebujejo in imajo drugačno obravnavo kot v dru- gih oddelkih zavoda. Vsi so tež- ko oziroma najtežje duševno pri- zadeti. Več kot 60 odstotkov jih je epileptikov. 25 odstotkov cere- bralno paraliziranih. pri drugih pa je duševna prizadetost posle- dica obolenj možganov, priroje- nih nepravilnosti in porodnih poškodb. »Glede na hudo duševno pri- zadetost so ti otroci v popolni odvisnosti od ljudi, ki skrbijo za njihovo telesno počutje in zdra- vje. Na oddelku dela 20 delavcev od tega devet sester in še drugih. Gre za ljudi s primernim stro- kovnim znanjem, ki so s srcem in dušo pri svojih varovancih. Oddelek intenzivne nege je kot velika družina, kjer vsak član ve, kaj je njegova naloga in kak- šna je njegova odgovornost. Telo je timsko in usklajeno. Za »sre- čo«, če temu lahko tako rečemo, skrbimo vsi in nismo le delavci tega oddelka, mnogokrat smo tu- di mame tem otrokom. V zahvalo Anica Vnuk za ljubezen in dobro opravljeno delo. nam poklonijo nasmeh in topel pogled.« Dom zagotavlja neprekinjeno zdravstveno varstvo Zdravstveno varstvo je gojen- cem zavoda zagotovljeno 24 ur V likovni delavnici na dan. V nekaterih pogledih se razlikuje od zdravstvenega var- stva otrok in mladine, ki ni duše- vno ali telesno prizadeta. Ne ra- zlikuje pa se v osnovni moralni dolžnosti družbe in zdravstvene službe, da skrbi za čim boljše zdravje in počutje vsakega člove- ka. Justina Vujnovič, vodilna me- dicinska sestra, je povedala, da pri svojem delu upoštevajo obli- ke oziroma stopnje lažje, zmer- ne, težje oziroma težke duševne prizadetosti in vse vrste okvar centralnega živčnega sistema, ki se odražajo na lokomotornem aparatu in drugo. Zdravnik pediater skrbi za zdravstveno varstvo gojencev in je prisoten v vseh prostorih zavo- da, saj le tako ohranja neposre- den stik z bolnikom. Posebna na- loga zdravstvene službe so pre- ventivni pregledi. S tem skrbijo za boljše počutje in zdravstveno stanje gojencev. Ob zdravniku skrbijo za zdravstveno varstvo otrok tudi medicinske sestre. V obravnavo gojencev se vključuje tudi zdravnik nevropsihiater. Po- sebno pozornost pa terja zdra- vljenje zobovja. V laboratorijski dejavnosti opravljajo osnovne preiskave, v glavnem odvzemajo najrazličnej- še materiale in jih pošiljajo v na- daljnjo obravnavo specializira- nim laboratorijem. V fiziatrični in ortopedski ambulanti skrbijo za predpisovanje ortopedskih pripomočkov in pravilno fiziote- rapevtsko obravnavo posamez- nih gojencev. Z novimi programi do prvih uspehov Po preselit\i v no\e prostore so se v Dornavi pričeli intenziv- neje in sistematičneje ukvarjati z obravnavo težje in težko duše- vno prizadetih otrok. Enota šteje 36 otrok, z njimi pa se ukvarjata dve defektologinji. Ida Jurgec je povedala, da sta izbrali diagno- stične postopke in pričeli delati. Prvi rezultati so že vidni. Pro- gram defektološke obravnave te- melji na osnovnem usposablja- nju. Ugotovili so, da so tudi težje in težko duševno prizadeti otroci do neke mere sposobni učenja. Mogoče jih je naučiti hraniti se. kontrolirati izločanje ter osnov- nih vrst komunikacije in druge- ga'- Težje in težko duševno priza- deti otroci oziroma osebe ostane- jo na določeni razvojni stopnji in so največkrat večplastno prizade- ti. Poleg težje umske prizadetosti je prisotna tudi telesna. Veliko- krat so ovirani ali pa tudi one- mogočeni v gibanju, predvsem v fini motoriki. Prizadeta je tudi groba. Govor je moten ali ga sploh ni. veliko pa je tudi ve- denjskih motenj. Nekateri otroci so vase zaprti, drugi so hiperakti- vni in jih je težko pritegniti v vsakdanje primerno vedenje. Moteno je zaznavanje, percepci- ja in pa celo senzomotorično po- dročje. Mnogi otroci so agresi- vni, veliko je epileptikov ali z drugimi znaki obolenj. Zaradi njihove prizadetosti, tudi zaradi videza, jih okolje rado zavrača. Do sedaj so težje in težko priza- deti otroci bili praktično v neke vrste azilu, v programu nege in varstva. Po treh mesecih dela je že mo- goče govoriti o prvih spodbud- nih rezultatih. Otroci so manj agresivni, manj je poškodb. Pri- sotna je individualna obravnava, zato si defektologinji prizadeva- ta zbrati čimveč podatkov o po- Justina Vujnovič sameznih metodah dela. Pokaza- lo se je, da sta najbolj učinkoviti metodi dela — metoda govorice telesa in metoda modifikacije (učenja novih vsebin oziroma odpravljanje nekaterih negativ- nih oblik vedenja). Ida Jurgec Razveseljivo je, da so po treh mesecih dela, nekateri otroci pri- jeli za žlico, nekateri jo že delo- ma sami nesejo k ustom, pri dru- gih pa so se omilile vedenjske motnje. V zavodu so prepričani, da bo- do v novih prostorih lahko še ve- liko naredili. Pripravila MG Fotografije: OM in JB V novih prostorih so se razmere za življenje in delo gojencev in zaposle- nih bistveno izboljšale KLUB STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE PTUJ O SOCIALNI POLITIKI Kje vzeti denar za socialne programe? spremeni Zakon o stečajih. Prepričani so, da bo prevelika centralizacija socialne politike povzroči- la razpad že utečene socialne pomoči na terenu in tako onemogočila pravično razdelitev socialne po- moči tistim, ki jo resnično potrebujejo. V klubu so spregovorili tudi o položaju upokojencev in se zavzeli za takšen pokojninski sistem, ki bo onemo- gočil, da bi upokojenci p>ostali socialni podpiran- ci.. NaV Vprašanje, ki so si ga zastavili tudi v Klubu Stranke demokratične prenove v Ptuju. Nasprotu- jejo centralizaciji socialne politike in zbiranju de- narja za nacionalni program ob tem, da ostaja odprto vprašanje, od kod bodo financirani social- ni programi občine. V stranki demokratične pre- nove se tudi zavzemajo za socialno politiko, ki bo preprečevala stečaje in nadaljnje padanje indu- strijske proizvodnje, zato so tudi zahtevali, da se TEDNIK — 14. marec 1991 NAŠI KRAJI IN UUDJE - 7 17. revija pevskih zborov občine Ptuj, Narodni dom« petek, dne 22. februarja 1991 — I. del ff UNIV. PROF. JOŽE GREGORC V prvem delu revije je nastopi- lo deset zborov. Po uvodnem po- zdravu predsednika ZKO Franca Lačna je moški PZ Gasilskega društva Hajdoše pod vodstvom Jožeta Dernikoviča s pesmijo Ferda Frasa: Na pomoč, otvoril revijo. Ferdo Fras je bil odličen zbo- rovodja, ki je v letih pred prvo svetovno vojno vodil v Ptuju prvi slovenski 150-članski mešani pevski zbor, s katerim je imel le- ta 1912 v F*tuju svoj prvi celove- černi koncert. Med obema vojna- ma je deloval kot ravnatelj poso- jilnice in odličen organist v cer- kvi sv. Jurija, udejstvoval pa se je tudi kot stalni glasbeni kritik. Po letu 1945 je pomagal pri PZ Glasbena matica kot korepetitor in bil odličen učitelj harmonike in orgel. Gasilci so ubrano zapeli še D. Fija: Pod tvojim prozorom in Pregljevo: Oj, le prebudi se. Več kot hvale vredno je, da znajo gasilci poleg svoje gasilske de- javnosti še lepo in ubrano zapeti. Ženski pevski zbor DU DPD Svoboda Kidričevo pod vodstvom Antona Greifa se redno udeležu- je vsake občinske revije, kar iz- pričuje veselje, pa tudi korajžo pevk in njihovega vodje. Zapele so A. Grobning: V tujini, B. Šček: Netopir in E. Adamič: Le- po mlado jutro. Pesmi, ki si jih zamisli zborovodja, so lepe, a precej zahtevne, zato včasih tudi kaj spodleti, vendar so se pevke vedno dobro ujele. Od vseh nastopajočih moških zborov je bil najuspešnejši moški zbor DPD Svobode Majšperk tako po programu kakor v izvedbi. Zbor vodi mirno in z eleganco Stanko Vedlin. Stanko Vedlin, ki je s svojimi pevci predstavil naj- zahtevnejši program večera, je nastopil najprej z A. Srebotnja- ka: Bori, ki je skladba z moderno harmonijo in je trd oreh tudi za zahtevnejše zbore. Izvedba te pe- smi je bila na zaželenem nivoju. Vse pevske discipline, kot into- nacija, fraziranje, izenačenost in skladnost glasov, dinamika in zborovska zvočnost so odgovar- jale zahtevam skladatelja. V pr- vem delu je le za hip intonančno zanihaldrugi tenor, ob koncu šo- la pa zaradi rfekoliko netočnega ritma prvi bas, vendar je bilo oboje komaj opazno. Solist je bil prav dober, vendar bi lahko svoj solo za spoznanje razširil. Nič manj zahtevna, posebno glaso- vno, pa je Prelovčeva: Sedem si rož. Začetek je bil v prvem tenor- ju nekoliko prehiter. Zahtevne višine pri frazi Tebi v spomin so bile odlične, disonance čiste, zdnji akord na koncu skladbe pa bi bil lahko za spoznanje daljši, da pesem bolj izzveni, zamre. Kernjakova: Ti pobič ja kna lumpej, je bila podana primerno veselo in fantovsko razigrano. Skratka nastop Majšperčanov je bil uspešen. Zvok zbora je sočen. izenačen v vseh lega in različnih dinamikah od lepih tenorjev do sonornih basov, ki jih uspešno usmerja in vodi prizadeven diri- gent. Mešani pevski zbor Draženci PD Stane Petrovič Hajdina pod vodstvom Jurija Cucka nam je kar dobro zapel B. Ipavca: Slo- venska dežela, manj primerna za ta zbor pa je U. Vrabca: Dober večer, ki zahteva na začetku pe- smi popolni štiriglasni moški zbor ali vsaj oktet, ta pa mora imeti dva prva tenorja, kar smo pogrešali. Ce teh ni, je še mnogo drugih lepih pesmi, ki bi glaso- vni zmogljivosti zbora bolj odgo- varjale, na primer Adamičeva: Vipavska, ki jo je zbor dobro za- pel in z njo zaključil svoj nastop. Moški PZ TGA Boris Kidrič Ki- dričevo pod vodstvom Ladislava Pulka je v minulem letu slavil 40-letnico svojega umetniškega delovanja. Obletnico je proslavil z uspelim koncertom v viteški dvorani na ptujskem gradu. Na sedanji reviji se nam je zbor predstavil s skladbo našega Jakoba Gallusa: Ecce quomodo moritur iustus. Interpretacija te- ga, pri nas najbolj znanega mote- ta ni ustrezala intencijam sklada- telja, predvsem, kar se tiče tempa (prehitro»posebno v začetku), di- namičnega niansiranja (eho) in drugih stilnih značilnosti (longa), ki so tipične za beneško šolo v nasprotju z rimsko (L. Palestri- na) in delno z nizozemsko (O. Lasso) zborovsko šolo renesan- čne dobe 16. stol. Skladatelj J. Močnik je na staro ljudsko bese- dilo Jurija Dalmatina: Tam per tih vodah zložil večglasno pe- sem. Jurij Dalmatin je bil refor- matorski duhovnik, pristaš Mar- tina Lutra in Primoža Trubarja, vsi trije pa so se opirali na ljud- sko besedilo in gojili le strogo cnoglasje (razprave Slovenskega folklornega instituta), ki je ostalo tipika evangeličanskega (lutrov- sko-reformističnega) cerkvenega bogoslužja. Jenkova: Lipa, je bi- la dostojno zapeta, žal pa ji zbo- rovodja ni vdihnil življenja. Moški zbor iz Kidričevega ima dva odlična muzikalna prva te- norja, po barvi skladna in enot- na, da bi ju težko našel pri kate- remkoli zboru ali oktetu. Oba pojeta v vseh legah z lahkoto ize- načeno in brez forsiranja. V vseh dinamičnih kontrastih zbora sta zvočno prisotna, posebno zaradi svetle tenorske barve, zato ni bo- jazni, da bi ju zbor na forte me- stih zvočno pokril. Škoda, da so drugi tenorji temnejši od prvega basa, ki ima lepe glasove, prav tako tudi drugi bas, ki zveni mehko in zaokroženo. Žal je bila glasovna postavitev zbora nepri- merna, kar je močno vplivalo na izstopanje posameznih glasov. Ta zvočna neskladnost pa je lah- ko popravljiva s pravilno posta- vitvijo zbora. Se nadaljuje Šest od desetih ustanovnih članov ptujske ZŠAM ob praznovanju 40-le- tnice. (foto M. Ozmec) 40 let ZŠAM Ptuj Zveza šoferjev in avtomehanikov občine Ptuj praznuje letos 40-letnico svojega več ali manj uspešnega stanovskega delovanja. Ob tej priložnosti so se minulo soboto, 9. marca, sestali na jubilejni letni konferenci, ki so seje poleg predstavnikov republiške zveze udeležili tudi predstavniki iz Slovenske Bistrice, Celja, Ljutomera, Poljčan in Slovenskih Konjic. Uvodoma so prisluhnili daljšemu poročilu o delovanju zveze v lanskem letu. ki gaje podal predsednik Edi Kozel. V njem sicer ugo- tavljajo, da je bilo finančno poslovanje manj ugodno zaradi padca fi- zičnega obsega delovanja avtošole, sicer pa ugotavljajo, da so svojo poslanstvo opravili korektno glede na dane razmere. Ob jubileju je zbranim čestital tudi predsednik ptujskega izvršne- ga sveta Branko Brumen, pridružil,j3a se mu je tudi načelnik oddelka za notranje zadeve Miran Lončar, ki je opozoril predvsem na vse tež- jo situacijo zaradi slabe prometne varnosti na naših cestah. Ob koncu so izročili najzaslužnejšim članom priznanja in jubilej- ne značke, posebna priznanja pa so izročili desetim še živečim usta- novnim članom ptujske zveze. — OM DISKONT MARKET SOLID DORNAVA—MEZGOVCI: Med največjimi zasebnimi prodajalnami v Sloveniji Bralci Tednika se bodo gotovo spomnili Ivana in Slavice Matja- šič iz Mezgovec pri Dornavi, ki smo ju pred leti že predstavili kot uspešna pridelovalca šampi- njonov in komposta za vzrejo. Svojo dejavnost sta pozneje raz- širila s pizzerijo Gloria v Zamu- šanih, nujna podjetnost in mar- ljivost pa ju je lani pripeljala še vo večjega uspeha. Zakonca Matjašič v sodobni in dobro založeni prodajalni z živili — se- veda na samopotrežen način. V času, ko so bili zaradi rasto- če inflacije pogoji za šampinjone vse slabši, sta se preusmerila v gradnjo lastnega trgovskega lo^ kala. Tako sta iz dotedanjega kompostnika na meji med Dor- navo in Mezgovci preuredila in dogradila veliko in sodobno di- skontno prodajalno SOLID Market, ki sta jo svečano odprla 18.s eptembra lani. Kot vedo po- vedati trgovski potniki, je to za- gotovo največja zasebna proda- jalna te vrste na Slovenskem, saj se razsprostirajo prodajni pro- stori na 480 kvadratnih metrih. Poleg tega pa so v zadnjem delu še veliki in sododni skladiščni prostori. Ločena od tega je prodajalna s tekstilom in modnimi dodatki. Foto: M. Ozmec V SOLID diskontu imajo za- res pestro izbiro prehrambenih in delikatesnih izdelkov, sadja, zelenjave in pijač. Po lastnem prepričanju pa lahko zatrdimo, da je ponudba v povprečju ce- nejša kot drugod. Ločen od živil- skega je tekstilni oddelek, seveda pod isto streho. V njem pa ponu- jajo oblačila za staro in mlado ter nekaj modnih dodatkov in kozmetiko. V celotnem kolektivu je poleg zakoncev Matjašič zapo- slenih še pet prodajalcev s poslo- vodjem Markom Rihtaričem. Da so do kupcev vljudni, tega ver- netno ni treba posebej poudarja- ti. Vsakomur ponudijo ob obisku nagrado tudi brezplačno kavico, kar stranke še posebej preseneti. Občasno pa prirejajo tudi najraz- ličnejše javne prireditve. Tako so ob koncu leta pripravili miklav- ževanje, za najmlajše se je pripe- ljal na saneh tudi dedek Mraz, uspešno so izvedli Martinovanje in nasploh so v vsakodnevnem toku dogajanj in aktualni. Uspešnost poslovanja in pod- jetnost pa je zakonca Matjašič vodila še naprej. Tako je ob Mar- ketu že zgrajen objekt, ki bo na- menjen pizzeriji in aperitiv baru. Objekt je tik pred prevzemom. Nadela sta mu starjo Ime Gloria in že sedaj zagotavljata kvalitet- no in poceni ponudbo. Sicer pa, do Dornave ni tako daleč, pre- pričajte se sami, lahko pa jih tudi pokličete po telefonu 795-483 ali pošljete sporočilo po telefaksu 795-411! -OM DECEMBRA 1990 V PTUJSKI OBČINI 3.168 BREZPOSELNIH Novih delovnih mest ni Lani se je v Podravju brezposelnost pove- čala za 62 odstotkov, od 8407 na 13.407 brez- poselnih. V prvi polovici leta so na brezpo- selnost vplivali predvsem stečaji podjetij in pripravniki, v drugi polovici pa mladina, ki je končala šolanje. Med brezposelnimi se po- večuje število strokovnih kadrov od tretje stopnje izobrazbe naprej, najbolj izrazito pa je bilo povečanje števila brezposelnih kadrov pedagoške, ekonomske in drugih družboslov- nih usmeritev. Pri zaposlovanju pripravnikov je Zavod za zaposlovanje enota v Mariboru ugotavljal potrebe in sofinanciral pripravništvo. Pri- pravništvo je v Podravju opravilo 1142 pri- pravnikov s srednjo, višjo in visokošolsko izobrazbo, kar 84 odstotkov načrtovanega števila in 30 odstotkov manj kot v letu 1989. Konec lanskega leta pa so v Podravju zabele- žili 1619 iskalcev zaposlitve, ki še niso opra- vili pripravništva. Podjetja v Podravju so lani napovedala 3529 presežnih delavcev, vendar se je preu- sposabljalo in prekvalificiralo kar 125 odsto- tkov delavcev več, predvsem v industriji. La- ni je zavodu poslalo zahtevke za sofinancira- nje preusposabljanja 19 podjetij iz Podravja za 7951 presežnih delavcev (Maribor 7496, Ormož 180, Ptuj 275). V drugi polovici lanskega leta je bil sprejet Zakon o kriterijih in načinu sofmanciranja uresničevanja pravic delavcev s katerimi seje aktivnost zavoda usmerila v sofinanciranje prekvalifikacij ali dokvalifikacij presežnih delavcev, sofinanciranje osebnega dohodka delavcev, ki čakajo na delo, sofinanciranje dokupa zavarovalne dobe ter v sofinaciranje odpravnin. Tako je v letu 1990 zavod sofi- nanciral 4290 delavcem osebni dohodek za čas čakanja na delo, 1259 dokup zavarovalne dobe in 1095 delavcem odpravnino. Čeprav smo si v Sloveniji zastavili, da bo- do temeljna oblika štipendiranja kadrovske štipendije, so se te v tekočem šolskem letu v primerjavi s prejšnjim zmanjšale za več kot polovico, od 3485 na 1438 razpisanih lani. To pa povečuje število štipendij iz združenih sredstev. Število teh štipendij seje v tekočem šolskem letu v primerjavi s prejšnjim poveča- lo kar za 80 odstotkov, saj je v Podravju te štipendije v prejšnjem šolskem letu prejema- lo 5007. v tem šolskem letu pa 9032 štipendi- stov. Vse to kaže na drastičen padec življenj- skega standarda prebivalcev. Decembra leta 1989 je bilo v ptujski občini zaposlenih še 20.479 delavcev, novembra lani pa 19.378. V lenarški občini je bilo decembra 1989 zaposlenih 3415, novembra lani 3331, v občini Slovenska Bistrica 8575, decembra la- ni le še 8150 in v ormoški občini novembra 1989 4267 zaposlenih in decembra lani 4143. Najbolj se je povečalo lani število brezposel- nih v ptujski občini. Decembra 1989 jih je bi- lo 1872, lani decembra pa že 3168, v lenarški občini se je povečala nezaposlenost od 431 decembra 1989 na 582, v slovenjebistriški ob- čini od 728 na 1081 in v ormoški občini od 625 na 823 brezposelnih. V vseh občinah je med nezaposlenimi največ mladih do 26 let in največ tistih, ki čakajo na delo že več kot leto dni. Obeti glede na gospodarske razmere ne govorijo v prid zmanjševanja brezposelno- sti, ampak ravno nasprotno, tako da se bo število brezposelnih še povečalo. NaV 8 — OD TU IN TAM 14. marec 1991 - TEDNIK Samoprispevek — da ali ne? Pod tem naslovom v Tedniku št. S/91 objavljen in /. okrajšavo j\aV podpisani članek, me je spodbudil, da o samoprispevku napišem še svoje mnenje. Krajevni in občinski samoprispevek Glede na Zakon o samopri- spevku — skrajšano ZS (prečiš- čeno besedilo v Ur. listu SRS, št. 35/85) poznamo krajani samo- prispevek, ki ga uvede pristojni organ krajevne skupnosti in ob- činski samoprispevek, ki ga uve- de občinska skupščina. Dejstvo je, da so od leta 1973, ko je začel veljati ZS, pa so danes ogromna večina krajevnih skupnosti in mnoge občine v Sloveniji uvedle samoprispevek in z njegovimi sredstvi zgradila mnogo šol, vrt- cev, zdravstvenih objektov, fiz- kulturnih igrišč, društvenih do- mov, lokalnih cest, telefonskih in električnih napeljav, mrtvašnic itd. Nesporna je ugotovitev, da brez samoprispevka, marsikatera zgoraj omenjena stvar ne bi bila napravljena. Po razmišljanju in spoznanju, da je bil samoprispevek v prete- klosti preveliko breme za nekate- re revne občane in napačna pote- za države, ki je samoprispevek v mnogih primerih preložila na pleča tistemu delu prebivalstva, ki je imelo najmanj civilizacij- skih dobrin, je prišla g. NaV do zaključka, da je samoprispevek po vsebini in obliki, kot ga po- znamo danes, preživela stvar in da bi bilo normalno, ko bi v bo- doče država poskrbela za vitalne funkcije vsakega kraja, v kate- rem pa bodo tudi krajani še ved- no z nekakšnim svojim prispev- kom skrbeli za povsem lokalne zadeve, ki bodo omogočale ne- kaj več dobrin nad minimalnim standardom. Kaj je razumeti pod pojmom »vitalne funkcije« in pod »minimalnimi standard« te- ga iz članka g. NaV ni mogoče izluščiti, kar je razumljivo, kajti vitalne funkcije in minimalni standardi bodo za vsak kraj ra- zlični. Idealistično pričakovanje Tako kot je bilo v preteklosti nerealno pričakovati, da bo drža- va iz svojih dohodkov (davkov itd.) poskrbela za potrebe vsake krajevne skupnosti in občine, ta- ko takega pričakovanja ne sme- mo gojiti tudi v bodoče, čeprav verjetno ne bo več krajevnih skupnosti, temveč bomo, kot pi- še novinarka Dragica Korode v članku »Padec v revolucionarni etatizem« (Večer, 23. 11. 1991, str. 27), imeli 350 občin, katerih meje naj bi se približno pokriva- le z mejami župnij in njihova upravna pristojnost naj bi ne presegla pristojnosti sedanjih krajevnih skupnosti. Bodoča lokalna samouprava in samoprispevek v osnutku bodoče slovenske ustave, kjer krajevne skupnosti sploh niso omenjene, so kot lo- kalne samoupravne skupnosti predvidene le občine, ki se pravi- loma financirajo z lastnimi do- hodki oz. davščinami, ki jih bo- do smele predpisati v skladu z zakonom. Čeprav v osnutku ustave ni izrecno zapisana bese- da »samoprispevek«, je vendar po mojem mnenju, v besedi »davščine« zapopadena tudi ta beseda. Kajti samoprispevek je prav tako v bistvu davek. Bilo bi namreč v nasprotju z vsebino sa- mouprave, če ne bi smeli občani stvari, ki jih nujno potrebujejo in so vsem koristne, planirati in jih sami financirati. Razume se, da je tudi za samoupravne odloči- tve, ki postanejo obvezne tudi za nasprotnike takih odločitev, po- trebno postaviti pravila. Za spre- jem samoprispevka in za njegovo izvrševanje sta taka pravila po- stavila predvsem Zakon o samo- prispevku in Zakon o referendu- mu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja. Čeprav bo zaradi spremenjenih politično-gospo- darskih razmer potrebno nekate- re določbe omenjenih zakonov ukiniti, spremeniti, dopolniti, itd., bi vendar po mojem mnenju Zakon o samoprispevku kazalo obdržati -n njegova načela in na- men afir. 'irati. Mislim, da ima zbiranje sredstev s pomočjo sa- moprispevka prednost pred zbi- ranjem sredstev na prostovoljni podlagi. Izkušnje namreč kažejo, da so pri prostovoljnem prispe- vanju sredstev, čeprav so ta na- menjena za kakšno vsem obča- nom potrebno in koristno stvar, bogati občani bolj skopi kot pa revni. Propadli referendum za uvedbo samoprispevka Medtem, ko se je v času eno- strankarskega režima le tu pa tam zgodilo, da v neki krajevni skupnosti referendum za uvedbo samoprispevka ni uspel, pa se- daj, v času političnega pluraliz- ma in demokracije, doživljamo in ugotavljamo, da se v mnogih krajevnih skupnostih krajani ne odločajo za uvedbo samopri- spevka. V ptujski občini se je v lanskem letu to zgodilo v devetih krajevnih skupnostih. Koristno in potrebno bi bilo, da bi pristoj- ni organi v krajevni skupnosti ali v občini in v političnih strankah ugotovili in analizirali vzroke za neuspele referendume. Ne da bi refiektiral na absolutno točnost in popolnost, so po mojem mne- nju glavni vzroki za neuspele re- ferendume sledeči: 1. Nezadostna informiranost krajanov volilcev o objektih in drugih skupnih potrebah, ki naj bi se financirale iz sredstev samoprispevka. Znano je, da je bila udeležba krajanov na zbo- rih, kjer se je polagal račun o iz- vršitvi s samoprispevkom finan- ciranih zadev oziroma so se pla- nirale nove naloge, navadno pre- cej skromna. Ne moremo pa tega trditi za udeležbo na referendu- mih za uvedbo samoprispevkov, zlasti tam, kjer se je angažirala tudi Socialistična zveza, ki je krajanom pojasnjevala namen in nujnost uvedbe samoprispevka, jim pošiljala tudi pismene pozive za udeležbo na referendumu in razvijala vsestransko agitacijo. Po odhodu Socialistične zveze s političnega prizorišča naj bi nje- no, zgoraj opisano delo, prevzele nove politične stranke, kar pa se, kolikor je meni znano, ni nikjer zgodilo. Namesto, da bi vse poli- tične stranke nastopale enotno in agitirale za volilno udeležbo, so stale ob strani in vso skrb prepu- stile administraciji v krajevnih skupnostih. 2. Pri občanih je glede na dej- stvo, da v osnutku bodoče slo- venske ustave krajevne skupnosti sploh niso omenjene, prev adalo prepričanje, da jih v bodoče res ne bo in da se bodo objekti in druge potrebe financirali iz ob- činskega oz. republiškega prora- čuna ne pa iz sredstev samopri- spevkov. Tako menim, da tisti občani, ki se iz navedenih razlo- gov niso udeležili oziroma so glasovali proti uvedbi samopri- spevka, niso ravnali prav. Zave- dati bi se namreč morali, da no- va lokalna zakonodaja še ne bo tako kmalu sprejeta in da bo tudi v bodoče še vedno veljal rek: Najprej si pomagaj sam in šele potem ti bo bog (država) poma- gal. 3. Vzroki za neuspele referen- dume naj bi bili tudi slabo go- spodarsko stanje, povečana brez- poselnost itd. Osebno mislim, da je to sicer eden izmed vzrokov ne pa glavni vzrok za propadle refe- rendume. Znano je, da so po Za- konu o samoprispevku oproščeni plačevanja prispevka delavci z zajamčenimi osebnimi dohodki, upokojenci z nizkimi pokojnina- mi itd. Krajani pa nazadnje sami določajo denarno višino samo- prispevka, vedo za svoje zmoglji- vosti in zato si lahko temu pri- merno določijo objekte, ki jih že- lijo zgraditi in zneske, ki jih bo- do morali plačevati. Mirko Kostanjevec BODO RAVNATEUI ŠOL ODSLEJ PO POLITIČNI VOUI? Novi zakon o šolstvu ne vključuje izobraževanja odraslih Predlog za izdajo Zakona o or- ganiziranju in financiranju vzgo- je in izobraževanja je republiški parlament sprejel. Predlog os- nutka je bil deležen v šolskih krogih in v nekaterih strankah, zlasti v liberalno demokratski stranki, precejšnjih negodovanj. Liberalno demokratska stranka očita predlagatelju zakona (Se- kretariat za vzgojo in izobraževa- nje) odsotnost strategije za po- dročje vzgoje in izobraževanja in nepotrebno hitenje za izdajo za- kona. Menijo, da zakon o zavo- dih, ki bo kmalu začel veljali, do- volj konkretno ureja tudi položaj šol kot državnih institucij. Na- cionalni program pa je mogoče opredeliti ob samem sprejemu republiškega proračuna. Sole postajajo državne institu- cije, in kot kaže, bodo ravnatelje imenovale republiška oziroma občinska skupščina.' To pa v mnogih vzbuja nelagoden obču- tek, češ da bo imenovanje ravna- telja postala zgolj politična volja parlamentov in zelo malo stroko- vna odločitev. Gotovo je, da bo imel odločujoč vpliv ustanovi- telj, zadnjo besedo pa bodo imeli poslanci republiškega parlamen- ta. Polemike so tudi okrog izbire učiteljev, o katerih bo, kot se predlaga, odločal ravnatelj. Za- konodajalec namerava okrog ravnateljev zakon še dopolniti z nekaj členi, v katerih namerava natančno določiti tisto, kar je zdaj v Zakonu o osnovni šoli in Zakonu o usmerjenem izobraže- vanju, ko ta dva zakona govorita o izobrazbi in siceršnjih pogojih za ravnatelja, in to dopolniti s pogoji funkcionalne sposobnosti kandidatov za ravnatelja. Sekre- tariat ima tudi že vse pripravlje- no za tako imenovano ravnatelj- sko šolo ter namerava iz tega programa vzeti nekaj postavk in jih vgraditi v zakon. Menijo, da bi bilo mogoče na tak način pre- prečiti politično manipulacijo in zagotoviti veljavo in odlučujoč vpliv strokovnim elementom. Glavno merilo za vrednotenje ravnateljevega dela pa naj bi v nekaj letih postalo zunanje oce- njevanje. V srednjem šolstvu naj bi prišlo do zunanjega ocenje- vanja šole zlasti prek mature in s tem tudi ravnatelja, ki šolo vodi. Na prehodu iz osnovne šole v srednjo pa bodo tudi kmalu izpi- ti ali mala matura, skratka, za- ključno preverjanje znanja. Očitek, da si bodo ravnatelji izbirali učitelje »po svoji« volji, zakonodajalec zavrača in opo- zarja, da so v zakonu zapisani pogoji, kdo je lahko učitelj in kdaj. Ostaja pa seveda še vedno odprto vprašanje, ali je postopek do strokovnega izpita učitelja dovolj dober. Država bo morala nameniti nekaj več denarja tudi za strokovno in funkcionalno izobraževanje učiteljev. Sekreta- riat obeta v zakonu o srednjem šolstvu tudi napredovanje učite- ljev. O očitku, da zakon opravlja kakršnokoli obliko upravljanja ali soupravljanja, je na nedavni okrogli mizi v ptujskem srednje- šolskem centru namestnik repu- bliškega sekretarja za vzgojo in izobraževanje. Stane Cehovin povedal: »Naša vizija je taka, da bodo delavci, če bodo ustrezno sindikalno organizirani, ta del soodločanja uveljavljali prek sin- dikata v pogajanjih z vlado o tem, kakšne bodo plače učiteljev oziroma že prej, kakšna bo kolektivna pogodba in njene do- ločbe. Samoupravljanja v starem smislu ne bo več, saj za vse to, kot si zdaj zamišljamo delitev dohodka, samoupravljanje tudi ni potrebno, kajti osebni dohod- ki se bodo urejali, kot sem že po- vedal, prek sindikata. Drugi viri, s katerimi bo šola razpolagala, so pa seveda strogo namenski. Po našem mišljenju bi se morali del amortizacije od zgradb in opreme in sredstva za investicije združevati na ravni republike ali občine. Dejanska samouprava se prenaša na strokovno področje. Tega pa ta zakon ne vsebuje.« Okrog izobraževanja odraslih pa smo slišali, da naj bi sekreta- riat za vzgojo in izobraževanje in sekretariat za delo oblikovala skupen resor, ki se bo ukvarjal s tem področjem, saj naj bi se tisti, ki bodo dobili denar za čas brez- poselnosti, morali obvezno do- datno usposabljati. V sekretariatu še vendo raz- mišljajo tudi o možnostih partici- pacije v šolstvu, odpirajo možno- sti tudi drugim izobraževalnim zavodom, to je privatnim šolam, in o tem, da naj bi šolski inšpek- torji postali uslužbenci sekreta- riata in ne več Zavoda za šol- stvo . . . Ne glede na to, kako bo v re- publiški skupščini oblikovan in sprejet Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraže- vanja, pa je že danes jasno, da bo denarja premalo. To se že do- gaja, saj imamo že nekaj časa tu- di v ptujski občini šole, ki imajo blokirane žiro račune. Tako kot kaže zdaj, bo izobraževanje po- stalo privilegij tistih, ki imajo de- nar. NaV V vzgojnovarstveni organizaciji Ormož sledimo novostim na področju predšolske vzgoje V pričakovanih hitrih tehnoloških in družbenih spremembah postajata vzgoja in izobraževanje te- meljni dejavnik nadaljnjega razvoja. Zato se tudi v vrtcih trudimo vnašati novejša spoznanja v pedago- ško prakso. 1. Približati se hočemo staršem, to pomeni, da se trudimo, da bi starši delo v vrtcih čimbolje spozna- li. Ne le kot uporabniki naših uslug, ampak tudi kot soustvarjalci našega neposrednega vzgojnega dela. Vključujemo jih v razne oblike sodelovanja: — vabimo jih na izlete in orientacijske pohode, — vabimo jih v igralnice, kjer z otroki telovadijo in kjer sodelujejo z otroki pri likovni, delovni in tehnični vzgoji, — staršem mlajših otrok pa preko video posnet- ka pokažemo, kako se njihovi malčki počutijo pri nas. 2. V naše delo se trudimo vnesti vedno več fleksi- bilnosti in prilagodljivosti glede na nove ali spreme- njene potrebe otrok, staršev in okolja. Ustvarjalno iščemo nove programe, nove organizacijske oblike, pri čemer upoštevamo iniciative otrok, staršev in okolja. Nismo več togi, nespremenljivi! 3. Vedno bolj se povezujemo s šolami, ne v smi- slu podrejanja, ampak zaradi medsebojnega sezna- njanja z značilnostmi in specifičnostmi obeh sto- penj in zaradi zagotavljanja kontinuitete vzgojnega dela. Z nekaterimi šolami bolj uspešno, z drugimi manj. 4. Kot novost pa želimo uvesti krajše programe za otroke, ki ne potrebujejo varstva, ampak bi pri- hajali k nam zaradi druženja z vrstniki, širjenja spo- znanj o določenih stvareh, igre in prijetnega poču- tja. Taka oblika dela bi bila tudi cenejša, hkrati pa neobvezno dostopna slehernemu predšolskemu otroku glede na njegove specifične potrebe ter po- trebe družine. Truditi se moramo izhajati iz koncep- cije in strategije razvoja vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Njena temeljna izhodišča dolo- čajo, da je treba vsakernu posamezniku zagotoviti optimalni razvoj njegovih sposobnosti ter omogoči- ti, da se uveljavljajo in razvijajo individualne razli- ke. Zato mora biti vzgojno-izobraževalni sistem odprt in dinamičen. Vsi, ki delamo s predšolskimi otroci, se zavedamo, da je prav predšolska vzgoja zelo pomembna za razvoj osebnosti, če je temeljita, celovita. Za čas, ki je pred nami pa je zelo pomemb- no, ali bomo vzgajali zares močne osebnosti, močne na intelektualnem, socialnem, moralnem in estet- skem področju. .V našem vrtcu smo redne vzgojne dejavnosti še razširili in popestrili z drugimi dejavnostmi (seveda, kjer je dovolj velik interes), in sicer z glasbenim vrt- cem, s plesno dejavnostjo, z baletom ter s planinsko dejavnostjo. V naše delo se nenehno vpleta misel, da morajo biti otroci srečni, zadovoljni in zadovoljeni, kar iz- haja iz človeka kot duševnega, čustvenega in teles- nega bitja. SLOVENSKA BISTRICA Zasebno podjetje Pristava Grad v Slovenski Bistrici, kulturno-zgodovinski spomenik pr- ve kategorije, tudi v svetovnem merilu, naj bi po mnenju Marjana Germa, novopečenega zasebnika v Slovenski Bistrici, postal kul- turno-zabavno središče mesta in tudi občine. Pred dobrimi desetimi dnevi sta v Slovenski Bistrici Marjan Germ in Slavko Jemenšek usta- novila zasebno podjetje Turizem — gostinstvo — trgovina PRI- STAVA. Površina 2000 m\ kolikor meri bivši gospodarski del svovenjebi- striškega gradu ali Pristave, je velik zalogaj ob dejstvu, da grad ni ravno v sijajnem stanju. V po- govoru z Marjanom Germom smo hoteli izvedeti, zakaj sta se z Jemenškom lotila tega, dokaj tr- dega oreha. Odgovoril je prepro- sto takole: »Radi bi v tej Bistrici naredili nekaj v turistično-gostin- skem pogledu, za kar so dobre možnosti, samo zagrabiti jih je potrebno. Bistriški grad naj po- stane resnično kulturno in zaba- vno središče mesta in občine.« Zunanje grajsko dvorišče in vzhodni del Pristave Za bregom je imel še en razlog, vendar ga je sramežljivo čuval, dokler ga ni izdal: »Rad imam to našo lepo Bistrico.« Ta zadnji odgovor pa je tisti pravi vzrok za vse, kar trenutno počenja. V Pristavi je bila že do sedaj gostinska grajska klet in klub mladih, ki je še vedno v lasti LDS Slovenska Bistrica. V prvi fazi so v grajski kleti opravili najnujnejša vzdrževalna dela, kjer že nudijo vsak dan tri vrste malic in jedila po naročilu. Graj- sko klet želijo v prihodnje še ure- diti, že v kratkem pa bodo pričeli s prireditvami, med njimi bodo tudi plesi za vse starosti, seveda ob kvalitetnih ansamblih. Omenili smo že, da grad ni ra- vno v najboljšem stanju, zato bo- do morali opraviti veliko obno- vitvenih del, ki pa jih bodo iz- vedli sami, ker je eden od part- nerjev gradbenik. Pri obnovi, ta- ko zatrjuje Marjan Germ, bodo upoštevali mnenja in stališča Za- voda za varstvo naravne in kul- turne dediščine iz Maribora, do- mače kulturne srenje in slovenje- bistriškega izvršnega sveta. Ob gostinskem delu, namera- vajo narediti v spodnjih prosto- rih Pristave majhne trgovinice, kjer bodo prodajali razne modne artikle in tekstilne ostanke. V na- črtu imajo tudi izgradnjo slašči- čarne. V naslednjih letih, do 1996, pa bodo s postopno grad- njo urejali tudi še hotelski del. V načrtu imajo od 60 do 80 ležišč ob vsem, kar je potrebno v so- dobnem času, kot so TV dvora- na, konferenčna soba in še kaj. Vse skupaj je brez dvoma zelo velik finančni zalogaj, zato je Marjan Germ povedal, da imata tudi zunanjega partnerja, ki je za vso stvar zelo zagret. S Slavkom Jemenškom sta podpisala po- godbo, da bosta v naslednjih pe- tih letih vlagala v obnovo 80 od- stotkov dobička ob tujem kapita- lu. Računata pa tudi na denar slovenjebistriških obrtnikov. Vida Topolovec Foto Samo Brbre Marjan Germ in Slavko Jemenšek novopečena zasebnika v Slovenski Bistrici SREDIŠČE OB DRAVI Poskusno sanitarno močvirje Drogin obrat Gosad iz Središča ob Dravi se v glavnem ukvarja vlaganjem vrtnin in ima pri tem veliko bioloških odplak, ki ne godejo najbolje naravi ter burijo duhove v kraju, pa tudi inšpekcijskim službam delajo sive lase. Prav za- radi tega so se v Gosadu z vso resnostjo lotili gradnje čistilne naprave, pa ne to- liko zaradi zakonodaje in vsega ostalega, kot zaradi njih samih, ker se dobro za- vedajo, da tako ne morejo naprej. Se pred nekaj meseci so v Gosadu menili, da je čistilna naprava, ki jo načr- tujejo, nekaj novega in še trenutno majhna skrivnost. Anton Prosnik, vodja Gosadovega obrata, nam je pred nedavnim povedal, da imajo za čistilno napravo (sedaj več ni skrivnost) že sklenjene pogodbe. Gre za poskusno sanitarno močvirje, kar je nekoliko drugačen pristop čiščenja od- padlih voda. Poskusno pa je zaradi tega, ker izkušenj pri industriji, kakršno imajo v Gosadu, še ni. Pravijo, da možnosti so, prav tako tudi prostor, pripra- vljeni pa so tudi sodelovati, da si naberejo izkušnje. ■Avtor teh sanitarnih močvirij je dr. Vrhovšek, redni profesor na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, njegova sanitarna močvirja že »funkcionirajo.« »Preden bi se mi lotili temeljitega čiščenja, bi šli sami skozi poskusno fazo na manjši površini. To pa nameravamo narediti takoj, ko bo mogoče saditi rast- line«, je povedal Anton Prosnik. diplomirani biolog. Vida Topolovec TEDNIK -14.marec 1991 POMLADNI TEDNIK //Z VSEBINE... - KORUZA, stran 10 - NAKALJEVANJE KROMPIRJA, IZBIRA TRSNIH CEPLJENK, stran 11 - PRIDELOVANJE ČEBULE, stran 12, Znamenja vremena na živali Znano je, da imajo mnoge živali precej bolj razvit čut za vreme kot človek. To so potr- dile že večtisočletne izkušnje, v tem pa nas potrjuje tudi vsakodnevno opazovanje. Spričo tega ni čudno, da mnoge živali veljajo za prave vremenske preroke. Poglej- mo nekatere, najznačilnejše. REGA - ZELENA ŽA- BICA Ce hočemo opazovati rego je najbolje, če jo imamo do- ma. Shranimo jo v stekleno posodo, ki je kakšnih 10 cen- timetrov široka in kakšnih 25 centimetrov visoka. Dno po- sode pokrijemo z zeleno rušo ali pa s peskom in zeleno tra- vo. V posodo postavimo lese- no letvico ali debelejšo vejo, ki naj sega do vrha, nato pa nalijmo vanjo dve tretjini vo- de in dajmo vanjo rego. Ka- dar se obeta dež, zleze rega v vodo in leži na ruši, če pa se nadeja lepega vremena, je zu- naj vode na lestvi ali veji. Če regija, je njena »vremenska napoved« zanesljivejša kot sicer. PAJKI Kadar je upati, da bo vre- me lepo, je videti veliko paj- kov, ki delajo nove mreže in popravljajo stare. Mreže obe- šajo na dolge glavne niti, tudi ponoči prično delati nove mreže. Nove mreže na drevju so prav zanesljivo znamenje, da bo vreme lepo. Kadar se pajki boje dežja, jih je prav malo ali nič pri delu in če je kateri, naredi glavne niti kratke. Veter je pričakovati, če si- cer v suhem vremenu ni no- benega pajka zunaj. Isto ve- lja, če kateri prične delati mrežo, pa delo opusti brez vidnega vzroka in se skrije ali če sam podre del narejene mreže in se skrije. Pri pajkih, ki delajo za lov vodoravno mrežo, zase pa za- daj lijaku podobno skrivališ- če pravijo, da zaznamujejo lepo vreme, če gledajo iz svo- jih luknjic. Če se obrnejo, pomeni to dež, kadar pa mo- čno hite širiti svoje mreže, kaže to na mraz. DRUGE ŽIVALI Vsakdo je že opazil, da se mnoge živali pred nastopom hudega vremena navadno ne- mirno vedejo, vendar pa se to zgodi ponavadi šele tedaj, ko tudi človek že spoznava, da se pripravlja nekaj hude- ga. Nasploh pa se pred na- stopom slabega vremena ži- vali vedejo drugače kot pred nastopom lepega. Nekaj po- dobnega bi lahko trdili tudi za ljudi, zlasti za tiste, ki trpe za nekaterimi boleznimi. Seveda vsako posamezno znamenje pri živalih še ne za- došča za pravilno sklepanje o vremenu. Treba si je ustvariti splošen vtis, pri tem pa si moramo pomagati tudi z dru- gimi opazovanji. Pomlad Zimski somrak se poslavlja, dnevi postajajo daljši in svet- lejši. Bliža se pomladni čas, ki se začne ob vstopu sonca v zna- menje Ovna, to je okoli 22. marca in traja do njegovega vsto- pa v znamenje Raka, okoli 22. junija. Pomlad traja 93 dni. Pomlad v zelenjavnem vrtu Gospodarske okoliščine in dvomi o pri- delavi zdrave hrane človeka iz dneva v dan bolj navajajo k vprašanjem, kje se ta hrana prideluje, kakšna je njena kakovost in koliko ji lahko oporekamo zdravo upo- rabnost. Gotovo je, da smo v preteklo- sti zaradi prizadevanj za čimveč- je hektarske donose zanemarjali zdravo pridelovanje hrane, saj je s pomočjo kemičnih stimulator- jev in pesticidov mogoče na eno- to površine pridelati mnogo več hrane. Najbolje bi bilo, da bi si vsakdo hrano prideloval sam, saj bi s tem zagotovo vedel za njen izvor in kakovost. Tako pa je lahko ravnal samo človek v ne- kdanjih časih, danes v moderni dobi, ko je delitev dela na visoki stopnji, ko le še nekaj odstotkov aktivnega prebivalstva prideluje in skrbi za proizvodnjo hrane, pa nastajajo povsem nove okolišči- ne, ki jih bo človeštvo moralo obvladati, če bo hotelo preživeti. Časi postajajo takšni, da se vse pogosteje pojavljajo težnje po la- stni pridelavi hrane, kar je še najlažje doseči na področju zele- njadarstva. Vrtnarjenje na manjših površi- nah kot ljubiteljska dejavnost je v zadnjem času v svetu zajelo že neverjeten obseg. Meščani veli- kih mest in delavci, ki pretežno delajo v zaprtih prostorih, težijo k vzpostavljanju ponovnega sti- ka z naravo tako, da obdelujejo zemljo in na njej pridelujejo ze- lenjavo. Takšno pridelovanje ni- ma zgolj ekonomskega značaja, ampak je tudi nadvse pomemb- no za rekreacijo in razgibavanje v naravi. Zelenjave si ne pridelu- .jejo le na miniaturnih gredicah v primestnih vrtovih in vrtovih okrog stanovanjskih hiš, temveč si postavljajo miniaturne rastli- njake na balkonih, pridelujejo zelenjavo v perforiranih vrečah na zato posebej pripravljenem substratu ali v koritih. Marsikje so na ravnih strehah stolpnic in nebotičnikov ustvarili cele vrtove okrasnih, Vrtnih in zdravilnih ze- lišč. Človek se torej po svojih spo- sobnostih in zavedajoč se ne sa- mo potrebnega preživetja, tem- več tudi hotenj po dosegi pestrej- šega in zdravega življenja vse češče odloča, seveda v okviru da- nih možnosti, za dopolnilno la- stno pridelovanje hrane pred- vsem na področju zelenjadar- stva. Včasih smo svetovali, da naj domači vrt pretežno ali v ce- loti služi nalogi bivalnega vrta kot odraza urejenega zelenega okolja. Vse bolj pa spoznavamo, da lahko ostane domači vrt v vlo- gi urejenega okolja tudi, če je ne- kaj okrasnih gredic zamenjanih s pridelavo vrtnin. Skrbno negova- ne vrtnine lahko z ustrezno raz- poreditvijo ohranijo tudi nekate- re prvine okrasnega vrta. Pri intenzivni obdelavi vrta lahko računamo, da letno pride- lamo povprečno 2,5 kg zelenjave na kvadratnem metru površine. Da bi pridelali od 125 do 200 kg zelenjave, kolikor je človek letno porabi, potrebujemo na osebo 50 do 80 m' površine vrtnih gredic. Da bi v zelenjavnem vrtu dosegli želeno proizvodnjo, moramo upoštevati naravne zakonitosti, ki vladajo kot rastni pogoji za pridelovanje vrtnin in izvesti za nego vrta potrebna agrotehnična opravila. PRIPRAVA ZEMUE JE ODVISNA OD VRSTE TAL! Zemljišča, na katerih vrtnari- mo, se po svojem nastanku, po načinu obdelave ter po ustrez- nem gnojenju in rabi med seboj močno razlikujejo. Poznamo iz- razito glinaste, ilovnate, peščene, lapornate ali apnene zemlje in iz teh mešane in prehodne tipe tal. Najceneje izhajamo z glinasti- mi in ilovnatimi. Ce glinasta tla pognojimo s hlevskim gnojem ali šoto ter jih primerno humificira- mo in apnimo, s čimer jim zmanjšamo kislost in zboljšamo grudičasti zlog, nastanejo tla, uporabna za pridelovanje večine vrtnin. Glinaste zemlje, ki imajo že po naravi več kot 50 odsto- tkov peska in če še vsebujejo vsaj 5 odstotkov aktivnega humusa so'za vrtnarjenje najugodnejša. Takšnih peščenih ilovic je na na- šem ravninskem pa tudi gričev- natem svetu največ. Razpolaga- mo torej z dobro rodovitno zem- ljo, katere lastnosti pa moramo s smotrno rabo in pravilno obdela- vo trajno ohranjati. KDAJ JE PRAVI ČAS ZA OBDELAVO TAL? Najbolje je, če pripravimo gre- de za pridelovanje vrtnin že v je- seni ali vsaj pred zimo. Takrat prekopljemo ali prelopatamo zemljo čim globlje v območju ob- delane živice do matične osnove vsaj 30 cm globoko. S prekopa- vanjem dosežemo: ~ temeljito razrahljanje zgor- nje plasti tal, pri čemer se poveča njena zračnost, — lažje pronicanje vode v glo- blje plasti tal, da se te oskrbijo z zalogo vlage, — S prekopavanjem oz. s pod- kopavanjem spravimo v tla hlev- ski gnoj ali druga organska gno- jila in rastlinske ostanke, ki bodo do setve v tleh že v precejšnji meri razpadli, že izprane hranilne snovi z obračanjem zemlje vrnemo v zgornje plasti tal, — v grobi brazdi je prekopana zemlja prepuščena delovanju zmrzali; mraz ji zapusti posebno ugodno mrazno grudičavost, ki je predpogoj za rodovitnost zem- ljišča. OBDELOVANJE TAL POMLADI IN POLETI! Tla, ki jih je predelal zimski mraz, spomladi pred setvijo sa- mo pregrabimo. Poravnavanje opravimo z lesenimi grabljami, pri čemer prsti ne drobimo preti- rano. Ce pregrabljanje tal z lese- nimi grabljami ni ovirano, je to najboljši preizkus, ali je zemlja godna za setev. Pomladi ne smemo obdelovati v prevlažni zemlji niti zamuditi ugodnega stanja, da se zemlja iz- suši. Po gredi čim manj hodimo, da je ne steptamo. Širina grede naj bo 120 cm, da bodo vsa opra- vila dosegljiva z roko z vmesnih poti. Ce se pojavi potreba po po- novni obdelavi v jeseni globoko prekopane zemlje, prekopavanja ali lopatanja ne ponavljamo, pač pa opravimo le rahljanje z ro- čnim rahljalnikom. Po setvi med rastlinami zelo plitvo okopavamo ali kultivira- mo izključno z namenom, da prekinemo talne žilice — kapila- re, skozi katere izhlapeva vlaga iz tal in da preprečujemo rast plevela. Globlje obdelovanje tal poleti med vrtninami vpliva škodljivo na korenine posevka in močno povečuje izhlapevanje vlage iz tal. PREHRANA VRTNIN IN GNOJENJE. Stanje tal glede na prehranje- nost mora vrtičkar dobro pozna- ti. V velikih obratih občasno da- jejo vzorce zemlje pedološkim laboratorijem v analizo, kar pa za vrtičkarstvo ne pride v poštev. Pomagati si moremo le z oceno o založenosti zemlje s hranili. To bomo sklepali po tem, kako so nam v preteklem letu uspevale v rasti posamezne vrtnine, zlasti ti- ste z izrazito globokim korenin- skim sistemom in tiste s plitvimi koreni. Ce so rastline s plitvejšim koreninskim sistemom kazale slabšo rast od onih z globljim, pomeni to, da so se gnojila, ki se slabše vežejo s tlemi, že izprala v globino, kar moramo upoštevati pri letošnjih odmerkih. Ce se je pričel pojavljati v vrtu mah, je to znak povečane kislosti tako, da bo potrebno apnenje tal. Sicer pa je vsaka uporaba rud- ninskih umetnih gnojil brezsmi- selna ali celo škodljiva, če tla ne vsebujejo dovolj humusa. Hu- mus ima v tleh predvsem vlogo snovi, v kateri živijo mikroorga- nizmi. Razne bakterije pri pres- navljanju organske snovi sproš- čajo in usposabljajo rudninske snovi, da jih lahko rastoča rastli- na sprejme v dostopni obliki. Dušične snovi, ki nastajajo z raz- padom organskih snovi ali smo jih dodali v obliki umetnega gno- jila, bodo rastlini dostopne šele, ko jih posebne dušične bakterije za to presnovijo. Rastlina je odvisna od tistega rastnega faktorja, ki je v pomanj- kanju. Najpomembnejša je voda kot bistvena sestavina vsake žive celice. V njej se pretakajo kemi- čne prvine v obliki spojin: dušik kot element rasti, fosfor kot ele- ment plodnih organov in seme- na, kalij je potreben za tvorbo ogljikovih hidratov, kalcij opra- vlja vlogo v celuloznem celičju, ogljik, vodik in kisik so tvorci or- ganske snovi s pomočjo sonca v procesu asimilacije, magnezij na- stopa kot uravnoveševalec živih procesov, pojavlja pa se tudi skupina mikroelementov, ki jih različne kulture tudi različno čr- pajo. Ce gnojenja z organskimi gno- jili nismo opravili že v jeseni, ga opravimo pomladi. Gnojimo lah- ko le z uležanim in preperelim hlevskim gnojem, sveži je za ve- čino vrtnin škodljiv in ga raje kompostiramo. UTRUJENOST TAL IN VRTNI KOLOBAR. Do talne utrujenosti pride, ka- dar zemljo enostransko izkoriš- čamo. Za vrtnine in poljščine je značilno, da razvijajo plitek ko- reninski sistem, ki temu ustrezno tudi izrablja le plitvejšo rodovit- no plast zemlje, zemlja se tako hitro utrudi. Pri drevninah in vinski trti je zemlja izkoriščena v veliko globino in širino s pomoč- jo močno razvejanega korenin- skega sistema, zato tudi drevo na istem rastišču doživi dolgo ži- vljenjsko dobo, ker se zemlja le počasi utruja. Da bi preprečili pretirano utrujenost tal, vrtnine vsako leto menjavamo, čemur pravimo ko- lobarjenje ali plodored. Ker ce- lotnega zelenjavnega vrta ne gnojimo vsako leto s hlevskim gnojem, pa tudi vse vrtnine gno- jenja s hlevskim gnojem ne pre- našajo, uvedemo kolobar gnoje- nja zelenjavnih gred s hlevskim gnojem, ki je lahko dvopoljen, če imamo toliko gnoja, da bomo lahko gnojili iste grede vsako drugo leto. Obstaja pa tudi tri- poljni kolobar. Triletni kolobar je celo najpogostejši, saj upošte- va dejstvo, da se polovica (50 %) hlevskega gnoja izkoristi v pr- vem letu, tretjina (30 %) v dru- gem, ostalo pa v tretjem letu ali pozneje. Na gnojeno površino sejemo ali sadimo zelenjadnice, ki zahte- vajo mnogo dušika in so hvale- žne na gnoj. To so po večini ka- pusnice in plodovke: paradižnik, kumare, bučke, krompir, zelje, ohrovt in visoki fižol. Za temi drugo leto oziroma na grede, gnojene v lanskem letu, slede ko- renovke in čebulnice: korenček, zelena, česen, por, redkev, kole- raba in rdeča pesa. V tripoljnem plodoredu pa še zmeraj dobro iz- koriščajo negnojena tla solatnice in stročnice: berivka, motovileč, radič, endivija, nizki fižol, grah in bob. VAROVANJE RASTLIN V ZELENJAVNEM VRTU. Smisel in namen pridelovanja zelenjave je, da pridelamo zdra- vo in kakovostno zelenjavo. Če- prav vemo, da brez nekaterih nujnih zaščitnih ukrepov s pesti- cidi med vegetacijo ne bo šlo, pa se pri pomladanski setvi in saje- nju s preventivnim varovanjem zelenjavnic mnogo doseže. Ker se korenčkova muha pojavi šele konec junija, sejmo korenček zgodaj, da ga bomo pospravili še pred pojavom škodljivca. Zgodaj posejani redkvici in repi bodo klicni listi ostali nepoškodovani, ker se bolhači, ki jih objedajo, pojavijo šele maja v vročih dneh. Ohrovt in zelje sejemo raje poz- neje po prvi generaciji zeljne muhe. Fižol sadimi v drugi polo- vici maja, ko mu fižolova muha ne naredi več škode. Ne sejmo sort kumar, ki so že po naravi grenkljavega okusa in občutljive na listni ožig. V katalogih semen je običajno navedeno, katere sor- te posameznih vrtnin so bolj ali manj občutljive na razne bolezni. Varujmo ličinke pikapolonic, muho tančičarico in osico trepe- tavko, ki se prehranjujejo prete- žno z listnimi ušmi. Raje kot z vabami na temelju kemičnih strupov, varujmo posevke pred ptiči z raznimi mrežami ali plaši- 10 - POMLADNI TEDNIK 14, marec 1991 - TEDNIK Za večji pridelek koruze Koruza je poljščina, ki prevladuje na naših nji- vah. V Podravju je potrebujemo precej več, kot je pridelamo. S povprečnimi pridelki zrnja na hektar ne moremo biti za- dovoljni. Z doslednejšim upoštevanjem agrotehničnih ukrepov lahko velika večina pridelovalcev poveča hektar- ski pridelek vsaj za četrtino. Za pridelovanje koruze so pomembne naslednje odloči- tve in agrotehnični ukrepi: obdelava tal (oranje in predsetvene priprave), osnovno gnojenje, izbira hibrida, globina in gostota setve, zatiranje plevelov, dognojevanje in kultivira- nje. Po številu posameznih opravil uvrščamo koruzo med manj intenzivne poljšči- ne, zato jo radi pridelujejo tudi nekmetje. Brez bistvene- ga zmanjšanja pridelka jo lahko na isti njivi prideluje- mo več let. Še pred tremi leti je bila ena od najbolj donos- nih poljščin, zadnji dve leti pa je dobiček vedno manjši. Na višino pridelka vpliva, poleg količine in kvalitete vloženega repromateriala, tu- di čas za posamezna opravi- la. Obdelava tal v primeru, ko pridelujemo koruzo po koruzi za zrnje, moramo koruznico v jeseni pred oranjem z mulčarjem zasekati ali drugače zdrobiti. Če sledi koruza silažni koru- zi ali sladkorni pesi, pa je po- trebno na težkih tleh podrah- Ijavanje. Na težkih tleh orje- mo okrog 30 cm globoko, na lahkih pa okrog 25 cm. Pri oranju pazimo, da ostane nji- va čim bolj ravna brez večjih razorov. Preveč vlažne zemlje ne orjemo. Če v jeseni zaorje- mo hlevski gnoj, gnojevko ali gnojnico, njive ne bomo sme- li več polivati pred jesenskim oranjem, še posebej ne na Dravskem polju. Osnovno gnojenje z mine- ralnimi gnojili praviloma opravimo v jeseni. Takrat po- trosimo celotno količino ali dve tretjini ali samo polovico potrebnih gnojil. Na Drav- skem polju moramo upora- bljati za jesensko gnojenje gnojila, ki ne vsebujejo duši- ka. S hranili bogata tla gnoji- mo v jeseni le s polovico ce- lotne količine, srednje bogata gnojimo z dvema tretjinama, revna tla pa s celotno količi- no gnojil. Gnojila trosimo pred oranjem. Ce uporabljamo hlevski gnoj, zmanjšamo količino mineralnih gnojil za tisto ko- ličino hranil, ki jih vsebuje hlevski gnoj. Koliko hranil vsebuje hlevski gnoj, nam pove kemična analiza gnoja, v povprečju pa lahko upošte- vamo naslednje: v toni govejega gnoja je 5 kg du^iika, 3,5 kg fosforja, 6 kg kahja, 5,5 kg kalcija in 1,5 kg magnezija; v toni prašičjega gnoja je 6,5 kg dušika, 7,5 kg fosfor- ja, 4,5 kg kalija, 7 kg kalcija in 2 kg magnezija; v toni (2,2 m') suhega ko- košjega gnoja je 35 kg duši- ka, 36 kg fosforja, 20 kg ka- lija in 70 kg kalcija. Z 22 m^ kokošjega gnoja zadovoljimo potrebe koruze po gnojilih, govejega gnoja potrebujemo 35 ton, prašičje- ga pa okrog 50 ton. Pri tem so upoštevane potrebe koru- ze po hranilih za pridelek 8 t/ha na dobro založeni nji- vi. Količina gnoja na hektar mora biti tolikšna, da zadosti potrebe po tistem hranilu, ki ga je najmanj. Za pridelek 8 t/ha suhega zrnja moramo gnojiti z 90 kg/ha fosforja in 210 kg/ ha kalija. Najprimernejše mi- neralno gnojilo je NPK 7:20:30. Skupaj potrosimo 650 kg/ha. V jeseni toliko, kot smo opisali že prej, osta- nek pa spomladi pred pred- setveno obdelavo. Za upora- bljen hlevski gnoj, gnojevko ali gnojnico ustrezno zmanj- šamo količino mineralnih gnojil. Gnojevko in gnojnico vključimo v osnovno gnoje- nje spomladi pred predsetve- no obdelavo, največ 30 mV ha. S tem dodamo okrog 120 kg dušika, 60 kg fosfor- ja in 150 kg kalija pri goveji gnojevki ali 150 kg dušika, 90 kg fosforja in 80 kg kali- ja pri prašičji gnojevki. Žal na našem trgu še ved- no ni enostavnih mineralnih gnojil, s katerimi bi lahko na- domestili količinsko neskla- dje hranil v organskih gnoji- lih. Potreb koruznega posevka po hranilih iz organskih gno- jil z omenjenimi količinami ne moremo pokriti, saj vemo, da se hranila iz organskih gnojil izkoriščajo še v nasled- njih 2 ali 3 letih (to velja še posebej za dušik). S kombinacijo gnojenja z mineralnimi in organskimi gnojili so mogoče številne re- šitve. Pravilno se bomo lahko odločili, če bomo dali zemljo v analizo vsakih 4 do 5 let in spremljali gnojenje z gnojil- nim načrtom. Še opozorilo: s hranili slabše založena tla gnojimo tudi do 50 % več, kot je odvzem s pridelkom. Izbira hibrida Po namenu uporabe izbe- remo hibrid glede na ranost zorenja. Hibrid lahko uporabimo za silažo ali za zrnje, čeprav želimo od hibrida za silažo čim več mase, kar je upravi- čeno, če moramo hrano za govedo dokupiti (poleg tiste, s katero uravnovešamo krm- ni obrok). V primeru, da siliramo zr- nje, izberemo trdinko ali pol- trdinko, katere zrno je kvali- tetnejše (beljakovine). Ce na- meravamo prodati sveže zr- nje v sušilnico, posadimo tr- dinko ali poltrdinko ali pa oblika zrnja ni važna, če ve- mo, da bomo kombajnirali dovolj suho zrnje in ne bo lom večji kot je dovoljen (6 %). V tem primeru je važen tudi čas dozorevanja. Rodnost je prav tako po- memben kriterij pri izbiri hi- brida. Med najbolj rodnimi so za naše razmere primerni naslednji hibridi: — za zrnje: Bc 278, Bc 272 ETA, DEA, Nadežda 26, HELGA, za poznejše spravi- lo pa še Bc312, Bc318, EVA, MIRNA in PANONIJA; — za siliranje svežega zr- nja pa sta primerni poltrdin- ki Bc 272 ETA in DEA. V letu 1990 so naredili v Jabljah pri Ljubljani in Raki- čanu pri Murski Soboti po- skus s koruzami za silažo. Hi- bridi, ki so znani po dobrem pridelku zrnja, so primerni tudi za silažo cele rastline. Za naše razmere izberemo za silažo: Bc 312, MIRNO, EVO, Bc 318, MEDŽIMU- REC 38, ZP 404 in Bc 488. Že precej razširjen NS 444 je zelo pozen, po pridelku pa Iz razpredelnice vidimo, da bomo ravnali najbolj prav, če bomo imeli na težki zemlji ob spravilu med 95.000 in 100.000 rastlin na hektar. Sejemo, pri medvrstni raz- dalji 70 cm, v vrsti naokrog 14 cm in pri 65 cm na okrog 15 cm. Na lahki zemlji gostoto zmanjšamo do 15%. S poskusi so dokazali po- večanje pridelka, če manjši del mineralnih gnojil, zlasti fosforja, damo ob setvi v vr- ste. To je mogoče s sejalnica- mi, ki imajo depozitorje mi- neralnih gnojil. Ob setvi do- dajamo 100-150 kg/ha NPK 13:10:12 ali NPK 15:15:15. V tem primeru zmanjšamo količino gnojil, namenjeno za osnovno gno- jenje za okrog 100 kg/ha. Marsikateri posevek ra- zredčijo v času kalitve vrane, fazani in talni škodljivci. Učinkovito odvračalno sredstvo proti vranam in fa- zanom je MESUROL FS. na višini prej omenjenih. Našteti vrstni red velja tu- di za pridelek škrobne vred- nosti na hektar. V primeru, da za koruzo sejemo ozimino, jo moramo pospraviti najpozneje do 10. oktobra, temu ustrezno mo- ramo izbrati ranost hibrida. Setev Setev opravimo v primerno segreto zemljo (8° C). Pri nas je to po 20. aprilu. Če je le mogoče, posebej na lažjih tleh, posejemo koruzo pred 1. majem. Na težjih tleh je globina setve 4 cm, na lažjih pa do 6 cm, ___________ Razpredelnica: Količina pridelanega zrnja v kg/ha za 5 hibridov posejanih v 4 gostotah v letih 1988—1990 v Placarju Uporabimo ga 1 liter na 100 kg semena. Ce pa hoče- mo istočasno preprečiti ško- do zaradi talnih škodljivcev, pa uporabimo 2 1 na 100 kg. Za zatiranje talnih škod- ljivcev imamo mnogo najra- zličnejših sredstev, vendar moramo imeti za to ustrezno opremljeno sejalnico z depo- zitorji granuliranih insektici- dov. Med granuliranimi in- sekticidi poznamo: VOLA- TON G-5, GEOCID G-5, dy- fonate G-10, DURSBAN G- 7,5. Skoraj obvezno moramo zatirati talne škodljivce, če sejemo koruzo na preorano travinje in deteljišče. Kot pomoč nam je lahko tudi VOLATON BC, POSSE EC in Ekalux EC. Eno od omenjenih sredstev poškropi- mo (okrog 300 do 400 1 vode na hektar) po njivi in jo pli- tvo s predsetvenikom zabra- namo (inkorporiramo). Zatiranje plevelov Zatiranje plevelov v koruzi Predsetvena priprava zem- lje mora omogočiti, da lahko sejalnica polaga zrnje vedno v predpisano globino. Kvali- tetneje in hitreje opravimo setev s pnevmatsko sejalnico, čeprav ob nekoliko daljši pri- pravi pri uravnavanju, tudi z mehansko lahko dosežemo zadovoljivo gostoto. O gostoti setve se pojavlja več mnenj. Na ptujski kmetij- ski šoli so hoteli ugotoviti kakšna gostota je primerna za posamezen hibrid, če ga posejemo na težki zemlji. Po- skus je bil opravljen v Placar- ju (dolina Rogoznice) v letih 1988 do 1990. Rezultati po- skusa so naslednji: ni drag ukrep, če izberemo primeren herbicid v zadostni količini. Praviloma poslabša učinkovitost herbicida suša v maju. Za večino herbicidov, ki jih uporabljamo pred vzni- kom koruze velja, da potre- bujejo za uspešno delovanje dovolj vlažna tla. V sušnem obdobju imamo 1—2 cm po- polnoma suhih tal, pleveli pa kalijo iz 3 4 cm globine, in ker je delovanje herbicida za- radi pomanjkanja vlage one- mogočeno, lahko pleveli ra- stejo nemoteno naprej. Učin- kovitost lahko zato poveča- mo tako, da škropimo pred setvijo in herbicid plitko za- branamo do 5 cm globoko. V tem primeru količino herbici- da povečamo za okrog 10-12%. Na področju herbicidov za osnovno zatiranje plevelov ni večjih sprememb, zato jih ne omenjam. Opozorim naj na odpornost nekaterih plevelov (ščir — Amaranthus, bela metlika — Chenopodium, lo- bada — Atriplex) na že nekaj deset let uporabljane herbici- de. V primeru odpornosti plevelov uporabljamo PRI- MANET 5-6 l/ha ali Afa- lon combi 7—9 l/ha. Pripo- ročam inkorporacijo pred setvijo. Čeprav smo opravili osno- vno škropljenje dovolj teme- ljito in izbrali ustrezen herbi- cid, lahko imamo težave s trajnimi koreninskimi pleve- li. Proti slaku uporabljamo Banvel 480, in to 0,5 do 0,7 1/ ha, za večji slak manjšo koli- čino, za manjši pa večjo. Viši- na koruze ni važna, herbicid uničuje tudi ostale širokoli- stne plevele. Ščavje uničujemo s HAR- MONY. Uporabljamo 20 g/ ha z dodatkom 0,2 % Sando- vita ali Rodovita. Herbicid uničuje tudi druge širokoli- stne plevele, koruza pa lahko ima največ 6 listov. Vedno večji problem v ko- ruzi predstavlja tudi divji sirk. Letos bo na tržišču her- bicid TELL 75 WG. Upora- bimo ga 40 g/ha ob dodatku 0,1 % extravona, sirk naj bo velik 20 cm, koruza pa ne sme imeti več kov 8 listov. Zelo uspešen je tudi proti pirnici. Pri ostalih plevelih bomo po vzniku uporabili CLAP, LENTAGRAN in RADA- ZIN, LADOR, HARMONV ali TRISTAR. Ekološko najsprejemljivej- ši herbicid v koruzi je ERA- DICANE. Po hektaru je tudi najdražji, obvezno ga je po- trebno inkorporirati okrog 10—15 cm globoko takoj po škropljenju s krožno ali vr- tavkasto brano. Dognojevanje Dognojevanje z dušičnimi gnojili opravimo dvakrat. Pri količini upoštevamo, da rast- lina med rastjo izkorišča tudi dušik iz hlevskega gnoja in gnojevke Skupno potrebuje koruzni posevek okrog 200 kg/ha du- šika. Ce smo uporabili količi- ne hlevskega gnoja ga damo okrog 300 kg/ha kot KAN, če ne uporabljamo organskih gnojil pa uporabimo največ 600 kg/ha KAN-a. Prvič dognojujemo ko ima koruza 4—5 listov z 200 do 300 kg/ha KAN. Istočasno kultiviramo. Novejši kultiva- torji imajo depozitorje mine- ralnih gnojil, s katerimi do- gnojujemo ob koruzo v vrsti. Drugič dognojujemo, ko še lahko gremo brez večje škode v posevek. Takrat damo 300 kg/ha KAN. Na Dravskem polju bo mogoče dati v enem obroku le 220 kg/ha KAN! Ob ne- nadnem večjem nalivu se preveč dušika izpere v pod- talnico, ki jo uporabljamo za ^pretnejši bodo dognoje- vali koruzo z gnojevko. Pri tem zadostuje okrog 25 mV ha. Gnojevko polivamo med vrste ali je celo zadelujemo z nekajvrstnim kultivatorjem, obešenim na cisterno za gno- jevko. Kjer ni nevarnosti onesna- ževanja podtalja, lahko že pred setvijo potrosimo še preostali potreben dušik, ki ga zahteva posevek koruze, skupaj okrog 200 kg/ha. Upoštevajmo, da smo ime- li dušik v NPK ali organ- skem gnojilu. Potrosimo naj- več 300 kg/ha UREE, ki jo plitvo zabranamo. V tem pri- meru poznejše dognojevanje ni potrebno. TEDNIK - 14. marec 1991 POMLADNI TEDNIK — 11 Nakaljevanje krompirja — siljenje Dobri pri- delovalci krompirja na- menijo največ pozornosti si- ljenju krom- pirja. S tem si zagotovijo hiter in enakomeren vznik krompirja in vpliv na bujnost, ter dolžino rasti cime, torej na količino in kako- vost pridelka. S siljenjem skrajšamo čas od sajenja do vznika krompirja za 7— 14 dni. S tem podaljšamo rast krompirja, obenem pa jo tudi premaknemo v čas, ko so razme- re za nastanek gomoljev in nji- hov večji dnevni prirast veliko ustreznejše, kar je najpomemb- nejše. Kadar pridelujemo zgodnji in semenski krompir, ki ga moramo zgodaj izkopati ali zgodaj uničiti cimo, moramo saditi fiziološko precej stare gomolje z dobro raz- Krompir vitimi kaliči. Zato jih še čez zimo uskladiščimo pri nekoliko višji temperaturi, približno 4 ° C, ki pa je še vedno dovolj nizka, da gomolji ne začnejo prehitro kali- ti. Siliti jih začnemo približno dva meseca pred sajenjem. Polo- žimo jih v plitve zaboje (IO do 12 kg) in zaboje postavimo v svetel prostor, ki ga lahko ogrevamo. Pri polaganju gomoljev v zaboje odstranimo vse vršne kaliče, ker le-ti zavirajo rast drugih. Ce bomo pridelovali zgodnji jedilni krompir, je boljše, da imajo rastline manj stebel (tako naredijo manj gomoljev, ki pa so zato debelejši), zato si na gomo- ljih želimo manj kaličev. Tako kalitev dosežemo s postopnim ogrevanjem gomoljev s 4° C. Vedeti moramo, da je pri pride- lovanju semenskega krompirja pomembno, da imajo rastline čim več stebel. V tem primeru ob začetku siljenja temperaturo na- glo zvišamo na 20' C, kar imenu- jemo toplotni šok in s tem dose- žemo da odžene več očes. Nekaj dni to temperaturo še ohranja- mo, ko pa se pokažejo kaliči, jo postopoma znižamo. V prostoru, v katerem silimo gomolje mora biti dovolj svetlo- be. Ce je primankuje si lahko po- magamo z umetno svetlobo, naj- bolje s fiuorescentnimi žarnica- mi (cevmi). Pri ročnem sajenju siljenih gomoljev ni tako po- membna dolžina kaličev, saj jih zelo pazljivo polagamo v tla. Za sajenje s stroji, še zlasti z avto- matskimi, pa morajo biti kaliči kratki in zelo močni, le do 0,5 cm, sicer se polomijo ali poško- dujejo. Zato gomolje v zabojih enkrat ali dvakrat obrnemo in preložimo. Ce pa hočemo imeti zares zelo močne kaliče, postavi- mo zaboje s siljenimi gomolji še nekaj tednov pred sajenjem ali pa takoj po toplotnem šoku na prosto, najbolje v svetlo lopo, kjer krompir, seveda, če je po- trebno, zavarujemo pred močnej- šim nočnim mrazom. Pozni jedilni krompir za indu- strijsko predelavo lahko pripra- vimo tudi preprosteje, če zagoto- vimo dobre rastne razmere in do- volj časa za zorenje v jeseni. Cez zimo skladiščimo seme v hlad- nem prostoru (2° — 4° C). Pri- bližno mesec dni pred sajenjem ga nasujemo v mrežaste vreče iz plastičnih vlaken in prenesemo v svetlo lopo. Tam vzdržujemo temperaturo med 4° in 12' C. Vreče lahko zložimo na več načinov. Z opisa- nim postopkom dosežemo, da so očesa na gomoljih ob sajenju prebujena in dovolj odprta. Med preprostejše načine za spodbujanje rasti kaličev sodi tu- di kratkotrajno ogrevanje gomo- ljev na približno 20" C, nekako teden dni pred sajenjem. Seveda moram potem gomolje spet ohla- diti. Zelo pomembno je, da ostane- jo pri obeh navedenih načinih priprave semena gomolji fiziolo- ško mladi. Iz tega semena se na- mreč razvije nasad z bujnejšo in trajnejšo rastjo, ki zagotavlja ve- lik pridelek krompirja. Rastno dobo krompirja podaljšamo tudi z zgodnjim sajenjem. Sadimo, ko se tla v globini 10 cm ogrejejo na 7° C. Kakovostne cepljenkc Kako izbiramo kvalitetne trsne cepljenke Kvalitetna trsna cepljen- ka mora imeti naslednje ka- rakteristike: — trsne cepljenke morajo biti vzgojene v enoletnem, izjemoma v dvolet- nem vegetativnem ciklusu, — spojitveno mesto mora biti popolnoma zraščeno in anatom- sko popolnoma zrelo brez izbo- klin ali odebelitev fitopatološke- ga izvora, prenesti mora kot uvi- janja 45°, — koreninski sistem mora imeti tri lepo razporejene koreni- ne. Vsaka korenina mora biti dolga najmanj 20 cm, premer pri podlagi pa mora biti najmanj 3 mm. Korenina mora biti zdra- va in nepoškodovana, — poganjek mora biti dolg najmanj 30 cm, imeti mora naj- manj 5 očes, biti mora dobro do- zorel in zdrav, nepoškodovan od rastlinskih bolezni ali toče. Razen zunanjega izgleda je mogoče še pomembnejše, kakš- nega izvora je trsna cepljenka, oziroma od kod izvirata podlaga in cepič. Pomembno je, da izvira- jo cepiči iz selekcioniranega vi- nograda, saj le s selekcijo odbran trs nam zagotavlja, da bo dal kvalitetno potomstvo. Pri nas po- znamo in izvajamo v glavnem petletno pozitivno selekcijo, to pomeni, da nam mora trs v pet- letnem opazovanju pokazati za- dovoljive rezultate. Sele tedaj ga lahko označimo kot pozitivnega in ga začnemo uporabljati kot matični trs za nadaljnjo repro- dukcijo. Višja stopnja selekcije je klonska selekcija. Pri klonski se- lekciji razmnožimo kak izredno kvaliteten trs, ki nam zagotavlja dobre pridelke ob visoki kvaliteti grozdja ter odpornosti proti bo- leznim. Postopek priznavanja in testiranja klona traja tudi 15 in več let. Pri izbiri sort za vinograd mo- ramo biti izredno preudarni, saj sadimo vinograd za 25 ali več let. Upoštevati moramo lego vino- grada in kvaliteto zemlje, saj vsa- ka lega oziroma vsaka zemlja ni primerna za posamezno sorto. Tako ne bomo sadili na primer sorte šipon na lapornata tla, kjer je večja verjetnost suše. Ta sorta spada na težja, vlažna tla na legi, kjer ni nevarnosti pozebe, ker je sorta tudi nekoliko bolj občutlji- va na pozebo. Kolikor bomo sa- dili več sort, potem moramo izbi- rati takšne, ki imajo enak čas do- zorevanja. To velja za manjše vi- nogradnike, medtem ko si bodo večji vinogradniki zaradi razpo- reditve trgatve raje izbirali sorte z različnim časom dozorevanja. V naši občini imamo dve kvali- tetni trsnici, to je juršinska, ki ima najdaljšo trsničarsko tradici- jo na Slovenskem, saj je pravkar praznovala svojo 85-letnico, ter trsnico pri KK Ptuj — Sadjar- stvo Osojnik. Obe trsnici pride- lujeta trsne cepljenke na najso- dobnejši način, tako da kvaliteta ni vprašljiva. Cepiče izbirajo le iz najkvalitetnejših matičnih vi- nogradov. V obeh trsnicah vam bodo ob nakupu svetovali tako glede odbire sort kakor tudi dali morebitni nasvet iz tehnologije vinogradništva. VzdrŽevanje melioracijskega sistema naj bo sestavni del pridelave Zadnja leta smo v ptujski občini vložili veliko napo- rov in sred- stev za uredi- tev zemljišča z melioracijskimi. Z osnovno odvodnjo, melioracij- skimi jarki, drenažo, skratka s celotnim melioracijskim siste- mom smo obvarovali pred po- plavami Pesniško in Polskavsko dolino, optimizirali vodni režim v tleh v obdobju vegetacije glede na potrebe določenih vrst kultur- nih rastlin in uredili primerne hi- drološke pogoje za vse operacije v obdobju pridelovanja kultur. Z melioracijami smo tako usposo- bili zemljišče za intenzivnejše pridelovanje kultur in omogočili večje pridelke po enoti površine. Zbrani podatki kažejo, da se je na melioracijskih površinah v razmeroma kratkem času bistve- no povečal pridelek in donos- nost kmetijske pridelave. Inten- ziviranje se odraža zlasti v spre-, minjanju načina rabe zemljišč. Zatravljena in z grmovjem poraš- čena zemljišča so se po meliora- cijah spremenila v njive. Tako so melioracije v ptujski občini omo- gočile povečanje njivskih in in- tenzivnih travniških površin. Zal pa ni zadovoljivega pristo- pa k vzdrževanju melioracijske- ga sistema, ki bi moral biti sesta- vni del pridelave na melioracij- skem območju. Posledice nered- nega vzdrževanja melioracijske- ga sistema so: — počasnejše odtekanje povr- šinskih voda, — onemogočeno znižanje ni- voja podtalnih voda, — otežkočeno delovanje na podtalno odvodnjo. — slabši pogoji za delo vodno- gospodarske in poljedelske me- hanizacije (večja potrošnja ener- gije, več okvar in zastojev pri de- lu...) ~ onemogočena pravočasna priprava zemlje in setev, večkrat pa tudi spravilo poljedelskih kul- tur, — zmanjšanje pridelka polje- delskih kultur. Glavna dela pri rednem vzdr- ževanju hidromelioracijskih si- stemov: Drenažna izlivka Pridelava rastlin na melioriianih površinah Za očuvanje melioracijskega sistema je velikega pomena pri- delava rastlin na melioriranih površinah. Pri nas se je namreč uveljavilo zmotno mnenje, da so hidrome- liorirana zemljišča popolnoma enakovredna najboljšim njivam, kjer niso potrebne hidromeliora- cije. V resnici imamo malo meliora- cijskih zemljišč, ki so takoj po opravljenih hidromelioracijskih sposobna za pridelavo poljščin. V večini primerov s hidro in agromelioracijami dosežemo od 50 do 60-odstotno sposobnost pridelave posameznih poljščin in samo za nekatere poljščine 100% sposobnost. S hidromelioracijami smo do- segli razmere, da zemljišča z agrotehničnimi ukrepi in pride- lovanjem ustreznih poljščin sča- soma privedemo v enakovredno njivo. Postavlja se vprašanje, ka- ko gospodariti na melioriranih zemljiščih in katere poljščine naj gojimo'.' Pri odločitvi naj lastnik upo- števa: — pritisk strojev in vlago zem- Jjišča pri pridelavi rastlin na me- lioriranih zemljiščih, — prva leta po izvedbi melio- racij moramo gojiti poljščine z globokimi koreninami in posto- poma povečevati globino živice, — vključiti moramo kolobar s travno — deteljnimi mešanicami, — ovrednotiti moramo zem- ljišča za pridelavo posameznih poljščin in gojiti tiste, ki so za meliorirana zemljišča najprimer- nejše, — vprašanje načina obdelave, asortimana poljščin in kolobar bi morali posebej obdelati s stro- kovnjakom ob sodelovanju pe- dologa. Glede na vse to je nujno po- trebno, da vzdrževanje meliora- cijskega sistema postane sestavni del pridelave. 12 - POMLADNI TEDNIK 14. marec 1991 - TEDNIK Praktični prikaz rezi sadnega drevja v Gorišnici (Foto: Laura) Vinogradniki v Juršincih, sadjarji v Gorišnici Vinogradniško sadjarsko društvo Ptuj je že organiziralo nekaj uspešnih izobraževalnih prireditev. Najprej so pričeli v pododboru Gorišnica z uspešnim predavanjem za sadjarje. Ker je bilo zanimanje veliko, so predavanje ponovili. Inženir Miran Glušič je prejšnjo nede- ljo predaval o sajenju, v praksi pa je prikazal tudi rez Liadnega drevja. Sadjarji, zbralo se jih je nad sto, prišli so celo iz Maribora, so bili s predavanjem zelo zadovoljni. Množična udeležba pa je dokaz, da so ljudje željni znanja in daje društveni način izobraževanja bolj domač in bolje obiskan kot ostale oblike pospeševalnega dela. Prejšnjo nedeljo pa so se v Juršincih zbrali tudi vinarji. Kar 75 jih je prineslo svoje vinske vzorce, ki so jih pokusili trije strokovnjaki in povedali svoje mnenje o tem, kakšni kletarji so njihovi lastniki, kaj je potrebno pri njihovem delu v kleti spremeniti ali dopolniti. JB Zur za mlin na Muri Zeleni Prekmurja so se pred meseci odločili, da bodo na Muri postavili nov plavajoči mlin. S tem bodo nekoliko popravili zgodovin- sko krivico do teh značilnosti Prekmurja, nekoč je bilo na slovenskem delu Mure kar 30 takih mlinov. Za etnografski primerek in prispevek k »blagemu« turizmu zeleni iz Murske Sobote in Lendave že nekaj časa zbirajo denar, namenjen njihovemu delu. V soboto, 16. marca pa pripravljajo zabavno prireditev v Koreni pri Mariboru. S prireditvijo želijo nekoliko »odebeliti« mošnjo, iz katere bodo financirali gradnjo mlina. Razumljivo je, da bo glavni akter prireditve znani Prekmurec Vlado Kreslin, sodelovali bodo še Milan Pečovnik, član nekdanjega Pohorja e.xpres, pa novi ansambel na slovenski zabavni sceni Gambri- nus. Ce ste željni zabave in če bi radi pomagali izboljšati turistično podobo naše dežele, pridite v Koreno. JB Vinogradniško društvo Haloze Sredi februarja so v Cirkula- nah ustanovili vinogradniško sadjarsko društvo Haloze. Na ustanovnem zboru se je zbralo okoli, dvesto vinogradnikov in kletarjev, ki so po uradnem delu priprivili tudi vinsko pokušnjo domačih sortnih in mešanih vin. S pomočjo strokovnjaka so oce- njevali njihovo kakovost in mo- rebitne napake pri kletarjenju. Potrebno je poudariti, da je kle- tarjenje letnika 1990 zelo zahte- vno, saj je vino precej sladko z malo kisline. Za predsednika društva Halo- ze so izvolili mladega kmetoval- ca in uspešnega vinogradnika Zvonka Arnejčiča z Gradišča pri Cirkulanah. Ker je bilo društvo ustanovljeno šele pred kratkim, so sprejeli samo začasni program dela, v katerem je na prvem me- stu pridobivanje članov. Doslej se je v društvo včlanilo okoli 50 vinogradnikov z območja Haloz. V krajevnih skupnostih Zavrč, Cirkulane, Leskovec, Videm, Dolena, Podlehnik, Ptujska gora in Majšperk so ustanovljeni po- dodbori, njihovi predsedniki pa so člani upravnega odbora dru- štva. Sredi meseca, predvidoma 18. marca bodo organizirali stroko- vno predavanje o škropljenju vinske trte ter o kletarjenju v tem času. Za konec aprila pa načrtu- jejo še predavanje o stekleniče- nju vina. Upravni odbor vino- gradniško sadjarskega društva Haloze vabi vse zasebne vino- gradnike in kletarje, da se včlani- jo v društvo in sodelujejo pri aktivnostih, ki bodo v glavnem namenjene izobraževanju. Le ta- ko bodo postali še boljši kletarji in prispevali k slovesu haloškega vina in celotnega vinorodnega območja. J. Bračič Pomlad in naše zdravje Pomlad že trka na vrata, z njo pa se nekoliko spreminja tudi naš način življenja. Topli sončni žarki in delo v sadovnjaku ali na vrtu nas vabijo na prosto, pri tem pa se mora spre- membam še posebej intenzivno prilagajati naš or- ganizem, zlasti, če smo v zimskem času nekoliko zanemarili gibanje na prostem. Prav bomo storili, če bomo prihajajočemu letne- mu času sledili tako, da ne bomo pretiravali niti v oblačenju, fizičnih naporih niti grešili pri prehra- ni. Vedeti moramo, da prehlada ne povzročajo mraz, temveč različni virusi, bacili in bakterije. Vsi ti človekovi sovražniki pa lahko škodijo le takrat, če je človek neodporen in če gre za okoliščine, ki ustvarjajo pri človeku takšno stanje. Mraz je eden od teh okoliščin, toda tudi vročina deluje podob- no. Iz tega sledi, da je oblačenje pomemben dejav- nik ohranjanja zdravja, predvsem v času ekstre- mov dnevnih temperatur in v prehodnih obdobjih. Sicer pa vsak nahod vzpodbuja imunski sistem: in bo prav da poskrbimo za njegovo odpornost. Bistveno je tudi, da ne bivamo v pretoplem in neprezračenem stanovanju, da tudi v zelo mrzlem ali deževnem dnevu gremo v naravo na sprehod ali na potepanje s kolesom in da je bolje obleči manj kot preveč, tudi otrokom. Pomembno je, da bomo topla volnema oblačila odlagali postopoma, kajti tudi jeseni nismo takoj oblekli majic z dolgi- mi rokavi, obuli debelih termo nogavic, si nadeli kap in šalov. Topla oblačila bomo torej nadomeš- čali z lahkotnejšimi. Tudi visokih škornjev prehi- tro ne zamenjajmo z nizkimi čevlji, predtem raje najprej opustimo debele nogavice. Zelo pogosto delamo ravno z obutvijo in obla- čenjem napake in že je tu prehlad, ki traja lahko dalj časa tudi zato, ker je zimska prehrana že po naravi zaradi letnega časa deficitarna z nekaterimi snovmi, pa tudi z živili. Ta že zaradi načina in tra- janja hrambe izgubijo nekatere prepotrebne snovi. V pomladnih dneh je priporočljivo, da se zaradi mrzlih juter in toplih opoldnevov ter pogostega vetra oblečemo tako, da vrhnja oblačila lahko sle- čemo in oblečemo glede na vremenske razmere ali jih razpnemo. Važno je, da nas ne prepiha veter oz. da se ne preznojimo, kajti v obeh primerih bo prehlad neizogiben. Prehrana je pozimi nekoliko skromnejša, pred- vsem, kar se tiče vsebnosti vitaminov in oligoele- mentov. Največje vitaminsko ravnotežje zagotavljamo tudi pozimi z jedilnikom, na katerem naj ne poza- bimo na sadje, predvsem na jabolka in južno sa- dje, pa tudi ne na zelenjavo in žitaric, predvsem pa ne na stročnice ter beljakovinska živila. Utrujenost, ki nas spomladi tako pogosto spremlja, se da omiliti z »domačo kuhinjo« ter z vključevanjem jajc, mleka in mlečnih izdelkov, rib in neoluščenega riža v prehrano, predvsem zaradi velike vsebnosti vitamina B12. Vitaminskega »kralja« C-vitamina, je dovolj v vsakodnevni prehrani, tudi sredi zime, tako da so vitaminski dodatki nepotrebni, če smo zdravi. Do- dajati jih je potrebno le v času bolezni ali okreva- nja. Neustrezna mešana prehrana pa lahko pripelje tudi do prehodne slabokrvnosti, za katero je naj- pogostejši vzrok pomanjkanje železa. Še prej kot monotona zimska prehrana lahko sprožijo slabo- krvnost različne shujševalne kure, ki so spomladi pogosto uporabljane. Pri njih se običajno iz nepo- znavanja iz hrane izloči predvsem meso (govedina, ribe, perutnina), čeprav se železo iz teh živil v tele- su najlažje uporabi. Važno je vedeti tudi, da če se trudimo s hrano zaužiti čimveč železa, sočasno ne uživajmo mleka in sira, ker vsebujeta kalcij, ki pa otežuje vsrkanje vanje železa. Najbogatejša vira železa sta fižol in grah, pa tudi krompir in manj znana leča. Predvsem fižol bi morali v prehrani več upora- bljati, saj ga je preprosto shranjevati in ima zelo dolgo obstojnost. Znano je tudi, da vitamin C pospešuje vsrkava- nje železa in zelenjave (špinača), sadja (marelice, rozine) in iz žitaric. Zato nam lahko kozarec po- magančnega soka več kot podvoji količino železa. Storili pa bomo napako, če popijemo ob npr. železovi tableti skodelico ruskega čaja ali kave, ker vsebujeta tanin, ta pa otežuje vsrkavanje žele- za. Ni pa zanemarljiv tudi učinek pripravljanja hrane v železni posodi, čeprav gre v tem primeru za vpliv železa v manj ugodni obliki. Pomlad pa je tudi čas, ko se nam ponujajo po- goji za šport in rekreacijo na vsakem koraku. Poj- dimo čimvečkrat na sprehod v bližnji park ali gozd ne glede na to, kakšno je vreme. Primerno se obujmo in oblecimo in pojdimo v naravo sami ali v družbi, nadihajmo se svežega zraka stran od ur- banih naselij in avtomobilskih cest. Opazujmo prebujanje narave in uživajmo ob raznolikosti živalskega in rastlinskega sveta. Tele- sno obnovljeni, duševno obogateni in spočiti se bomo vračali iz gozda, ki se nam bo zdel kot zdra- vilo! In še zanimivost! Tudi smeh je šport in to eden najpopolnejših. Ker pri tem globoko dihamo prezračimo organe, izboljšamo delovanje jeter in prebavil, krepimo srce, ožilje in obrambni sistem. Zadostujejo že 3 minute smeha na dan! Smeh je tudi nalezljiv, to je pa tudi edina stvar, ki je v vsakem primeru koristna! Osnovno zdravstveno varstvo Referat za zdravstveno vzgojo Ptuj Pridelovanje čebule čebula je vsestransko uporabna rastlina, pri- merna kot sveža, prede- lana, sušena. Uvršča pa se tudi med zdravilne rastline. To je rastlina s plitvim kore- ninskim sistemom. Glavnina ko- renin sega v globino 20 cm. Ko- renine rastejo iz čebulnega krož- ca, ki je skrajšano steblo. Iz ste- bla izraščajo omeseneli luskoli- sti, to so spremenjeni listi, ki pre- hajajo v dolge, do §0 cm visoke cevaste liste. Čebula cveti od ju- nija do avgusta. Cvet tvori na vr- hu cvetnega stebla in se sestoji iz socvetja. Cebulino seme je trdo, črno, trioglato in nekoliko nagu- bano. Poznamo več vrst vzgoje čebu- le: iz semena, iz čebulčka ter če- bulčka iz sadik (razširjena na Primorskem). Vse bolj je razširjeno vzgoja iz semena, predvsem pri pridelavi na večjih površinah. Za obilen pridelek je važna zgodnja setev, že konec februarja oz. marca. Poraba semena znaša 6 —7 kg/ ha; če imamo precizno sejalnico, nam zadošča že 5 kg. Za vzgojo debele čebule je optimalen sklop 800.000—1,200.000 rastlin na hektar. Čebulo sejemo na medvrstno razdaljo 28 — 35 cm, v vrsti pa 1,5 —2 cm narazen, tako da na dolžinski meter posejemo 5070 semen. Običajno je seme oblože- no s fungicidi in insekticidi, ki varujejo rastlino v najobčutlivej- ši fazi rasti. Globina setve je 2—4 cm. Pri uporabi kalibrirane- ga semena je poraba 1,25—1,50 milijona semen/ha. Setev tega semena je natančnejša, takšno seme sejemo na medvrstno raz- daljo 30 cm in v vrsti 2 cm. Vzgoja čebule iz čebulčka je primernejša za manjše pridelo- valce. Najprej moramo vzgojiti čebulček. Vzgajamo ga iz seme- na, ki ga sejemo povprek na gre- do. Poraba semena na hektar znaša 80—150 kg. Pridelek po hektarju znaša 10 —20 t. Čebul- ček spdimo v marcu ali aprilu. Potreb a količina čebulčka na hektar je 350—1400 kg, odvisno od debeline. Čebula zahteva določene ra- stne pogoje: plodna, dobro strukturna humozna tla. Najpri- mernejša so peščeno-glinasta in glinasto-peščena tla s pH 6—7. V začetku rasti potrebuje nižje tem- perature — za razvoj korenin, pri višjih temperaturah pa se za- čne razvoj čebule. V začetku po- trebuje veliko vlage — priporoč- ljivo je namakanje, v zadnji fazi rasti pa zahteva bolj suha tla. Najprimernejši predposevki so krompir, fižol, kumare. Na isto površino sejemo čebulo ponovno po 4—5 letih. Priprava tal in oskrba čebula je zahtevna za hranilne snovi, vendar ne prenaša svežega hlevskega gnoja. Površino v jese- ni preorjemo in pognojimo s 15 —25 t komposta ali prepere- lim gnojem, ki ga zaorjemo 20—25 cm globoko. Spomladi površino obdelamo s predsetve- nikom ali pobranamo. Če smo orali šele spomladi, površino po- valjamo, vendar počakamo tako dolgo, a se tla osušijo. Mineralna kalijeva in fosforjeva gnojila po- trosimo pred setvijo, z dušikom pa dognojujemo, ko čebula raz- vije 3—4 liste. Pri pridelavi čebule iz semena so potrebe po gnojilih nekoliko večje: 140—170 kg N/ha, 210-230 kg kalija/ha, 70-90 kg fosforja/ha. Čebula Gnojilni načrt pri pridelku 45 t/ha: — če gnojimo s hlevskim gno- jem: 15 t hlevskega gnoja damo v jeseni, 500 kg NPK 5-15-25 dodamo ob setvi, 200 kg KAN za dognojevanje; — gnojenje samo z mineralni- mi gnojili: 850 kg NPK 5— 15—25 damo v jeseni, 200 kg KAN dodam ob setvi, 200 kg KAN za dognojevanje. Z dušikom dognojujemo v ča- su rasti, ne v času oblikovanja čebule. Pri dognojevanju pazi- mo, da gnojilo ne pade na rastli- no. Pri pH, nižjem od 6, moramo apniti. Zatiranje plevelov Na manjših parcelah ga zatira- mo s pletjem, kar opravimo ro- čno; pri močnejšem okopavanju zmotimo rast čebule. Plevele za- tiramo pred vznikom in po njem. Pred vznikom lahko uporabimo naslednje herbicide: - RONSTAR 4-6 l/ha upo- rabljamo samo pri saditvi čebul- - Propaklor T-50 8 - 10 l/ha uporabljamo pri saditvi in setvi semena, - GOAL2E 1-1,5 l/ha upo- rabljamo samo po saditvi čebul- čka. - STO M P 330 5 l/ha upora- bljamo po saditvi čebulčka in se- tvi semena, uporabljati pa ga ne smemo na lahkih, prepustnih tleh. Po vzniku škropimo, ko ima čebula 3—4 liste. Uporabljamo: - TORIL 2,8 l/ha zatira se- menske širokolistne plevele, tudi smolenec, ne škropimo pri tem- peraturi pod 10° C, - GOAL 2E 1,5 l/ha uniči večino enoletnega plevela - LENTAGRAN WP 2 — 3 kg/ha deluje na semenske širokolistne plevele, uporablja- mo ga lahko od takrat, ko ima čebula 3—4 liste, do višine 25 cm MlSORANIl .^(1 3 .v,"^ kg ha zatira enoletne tra\ne ple\ck' in nekatere širokolistne plevele. - FUSILADE super 1-2 1/ ha za uničevanje travnih pleve- lov in v dozi 2 — 4 l/ha za zatira- nje trajnih plevelnih trav, PROMHTRIN 0.75 1.25 kg ha. Pri uporabi herbicidov mora- mo natančno upoštevati prilože- na navodila izdelovalca. Spravilo in skladiščenje Spravilo je lahko ročno ali strojno in poteka v dveh fazah — puljenje in pobiranje čebule. Pri- meren čas pobiranja oziroma pu- ljenja je, ko 65 odstotkov listov polega, oziroma ko se začne suši- ti dve tretjini do tri četrtine li- stov. Za skladiščenje mora biti če- bula suha, skladiščimo jo pri temperaturi 0—1°C. Temperatu- ra skladiščenja naj preveč ne ni- ha. Sorte Poleg domačih se vse bolj uve- ljavljajo hibridne sorte. Zelo zgodnje sorte: majski srebernjak, prideluje se s presajevanjem, ne prenese skladiščenja. Zgodnja sorta: pompei — bela ploščata čebula, bolj drobna, pri- merna za vlaganje; srednje po- zna sorta: ptujska rdeča — pri- merna za skladiščenje; pozna sorta: belokrajnska, daje velike pridelke. Hibridne sorte — Hyduro F\ — srednjepozna sorta, čebula je okrogla, temno rumene barve, se dobro skladišči; Hyper F| — srednjerana sorta, okrogle obli- ke, rumene barve, se dobro skla- dišči. Hibridne sorte so primer- nejše za vzgojo iz semena. Varstvo pred boleznimi in škodljivci Vzrok za manjši pridelek so pogosto bolezni in škodljivci. Pri vsakem škropljenju s fungicidi ali insekticidi moramo zaradi po- voščenih listov čebule dodajati sredstva za boljšo oprijemljivost škropiva SANDOVIT. RA- DOVIT N. ČEBULNA MUHA je siva muha 6 — 8 mm dolga, pojavlja se med junijem in avgustom. Muha odlaga jajčeca med liste na koreninskem vratu čebule, ali na zemljo — razvijejo se ličinke žerke, ki objedajo stebla, liste, srce komaj vznikle rastline. Rast- line lahko izpulimo, pri dnu so izpodjedene, v njih je 8 mm bela žerka muhe. Zatiranje; seme navlažimo z 0,1 "o DIAZINONOM pozneje lahko škropimo ali zalivamo z BASUDINOM 20-0,1%, PA- RATHIONOM 0,3% NEMA- TODA ALI OGORČICA - po- javlja se na težkih in vlažnih tleh, kjer prodre iz zemlje v rastlino. Čebula ima svetlo zelen liste, ki kasneje propadejo, čebula papo- stane mehka.Na zračnih tleh se navadno ne pojavlja. Zatiranje: upoštevanje kolobarja. Na oku- ženo zemljo ne sadimo najmanj 5 let. BELA GNILOBA ČEBULE — je glivična bolezen, okužbo pospešuje hladno vlažno okolje in kisla tla, ter premočno gnoje- nje z dušikom. Obolele rastline rumenijo in gnijejo. Rastline se dajo zlahka izruvati iz zemlje, ker so korenine strohnete, na njih pa je bela prevleka. Bolezen se širi z rastlinskimi ostanki. Za- tiranje: — pravilno kolobarjenje vsakih 8 let, apnenje kislih tal. VENENJE KORENIN - po- javi se v suhem vremenu, kasneje pa pride do sušenja korenin. Na- padena rastlina ima rdečkasto obarvane korenine, okužba je vidna le pri višjih temperaturah. Važen je kolobar. ČEBULINA SIVA PLESEN — je glivična bolezen. Na listih se pojavijo ovalne, nekoliko vdr- te rjave pege. Vrhovi listov se za- čnejo sušiti, obolelo tkivo gnije. Razvoju glive ustreza predvsem vlažno in toplo vreme. Bolezen se pojavlja v skladiščih, kjer če- bula plesni in gnije, okužba pa nastane že na polju. Zatiranje: zmerno gnojenje z dušikom, v skladišču obolele rastline sproti odstranjujemo. Rastline škropi- mo z ROVRALOM RONILA- NOM ali BENLATOM. ČEBULINA PLESEN - je najnevarnejša glivična bolezen. Okužbo pogojuje toplo in vlažno vreme. Na listih in cvetnih ste- blih se pojavijo blede lise ki ru- menijo, na njih zraste modrosiva prevleka, listi so rumenkasti in gnijejo. Gnije lahko tudi čebula, bolezen se prenaša z obolelim čebulčkom. Zatiranje: upoštevanje kolo- barja. Škropimo lahko z DIT- HANOM M-45, CUPRABLAU- OM najučinkovitejši pa je FOL- PET, ki ga kombiniramo z RI- DOMILOM in tako obenem za- tiramo tudi sivo plesen. S fungi- cidi škropimo takoj ob pojavu bolezni. Uporabimo lahko tudi sistemične fungicide, s katerimi lahko škropimo samo dvakrat, za ostala škropljenja pa uporabimo preventivne fungicide. RUMENA PRITLIKAVOST ČEBULE — iz okuženega čebul- čka zrastejo zakrnele rumenoze- lene rastline z bulastimi, valoviti- mi, sploščenimi listi. Takšne rast- line takoj uničimo, ker so vir okužbe. Zatiranje: uporabljamo le zdravo seme in čebulček, zati- ramo listne uši, ki so vir okužbe. i TEDNIK - 14. marec 1991 ŠPORT IN DRUŠTVA - 13 Dobrodošli na naši delavski univerzi »Dobrodošli v naši avtošoli!« »Veseli nas, da ste se odločili pridobivati znanje v naših jezikov- nih tečajih.« »Želimo vam veliko uspeha!« Tako in še drugače piše na ra- zličnih dopisih, vabilih in formu- larjih, na katerih je glava DE- LAVSKE UNIVERZE pri Le- nartu. Vsi vemo, kakšna ustanova je to: predstavljati jo bo za marsi- koga nekaj preveč običajnega — ustanova iz prejšnjega sistema — brez alternativ. Vendar se tako samo zdi. V resnici tudi DU dobiva alternati- vo ali po domače konkurenco, saj je že mnogo zasebnih avtošol, jezikovnih in drugih usposa- bljanj ter tečajev. Spremenjene razmere terjajo tudi od DU dru- gačne načine delovanja. Tako smo se odločili zapisati nekaj in- formacij o DU pri Lenartu, kjer je že čutiti drugačen piš. Direktor Delavske univerze Janez Karo Foto: B. Mihalič Morda pa ima s tem kaj opra- viti direktor Janez Karo, ki se je vrnil k Lenartu iz Ljubljane? »Pravijo, da kri ni voda, pa je najbrž tudi mene pritegnilo nazaj v štajerske loge. Tudi sam se za- vedam, da ima perspektive tista družba, ki enakovredno z izobra- ževanjem mladine razvija tudi izobraževanje odraslih. Saj je le tako mogoče stalno pridobivati nova znanja in izpopolnjevati že osvojena ter se tako izogniti raz- vojni stagnaciji družbe. Prepri- čan sem, da je izobraževanje odraslih še bolj kot drugo nosi- lec novega, obogatenega in ino- vacijskega. V programu DU Le- nart sem predvidel tisto kvalitet- no vrsto izobraževanja ob delu na vseh izobrazbenih ravneh, ki bo delavca usposobila za sodob- nejši način proizvodnje, prav ta- ko pa je potrebno nuditi delov- nemu človeku in občanu prosto- časni oziroma ljubiteljski pro- gram.« Ali si imel pri zastavitvi svoje- ga programa kakšne večje teža- ve? »Niti ne, zavedam se, da je po- trebno danes ponuditi ljudem zraven ustaljenih oblik izobraže- vanja tudi nekaj novega. Pri tem sem še posebej ponosen na iz- vedbo ŠOLE ZA STARŠE v so- delovanju z Vzgojno posvetoval- nico iz Maribora, prav tako pa na šele razvijajočo se ŠOLO JA- HANJA, za katero mislim, da bo možnosti več, ko bo Konjeniški klub Slovenske gorice iz Lenarta uredil določene objekte na hipo- dromu Polena.« Minilo je eno leto od tvojega prihoda, kako je danes na DU? »Tempo dela je dokaj napet. Toda s sodelavci, predvsem z zu- nanjimi, od inštruktorjev, preda- vateljic in dopisnikov, teče delo po programu, katerega seveda dopolnjujemo, in sicer vsmislu našega slogana: VAŠE ŽELJE NASA IZVEDBA, VAS USPEH.« Načrti? »Jih je kar veliko. Predvsem pa si želim, da bi DU Lenart zra- ven izobraževalnega postala tudi svetovalni center v občini Le- nart.« O avtošoli smo že slišali. Kar nekaj imen se pri DU Lenart ukvarja z njo. (Feliks Jakopec, Jože Škof, Zare Nikolovski, Franc Golob, Stanko Daks in Alenka Tirš). Eden izmed starih mačkov je Feliks Jakopec, sicer učitelj v Benediktu. »V okviru naše avtošole želi- mo slušateljem teoretičnih in praktičnih znanj ponuditi pred- vsem kvaliteto. Ljudem ne ponu- jamo le izpita v žepu, temveč zna- nje, a se bodo lahko varno vklju- čili v promet, najsi bo to z oseb- nim avtomobilom, motorjem ali traktorjem, kjer v zvezi s sled- njim dajemo enak pomen kvali- tetnemu podajanju znanj iz var- nega dela s traktorjem in traktor- skimi priključki.« Prava eksplozija pa se je poja- vila na področju jezikovnih teča- jev. Trenutno obstaja pri DU Le- nart kar 13 skupin, kjer udele- ženci pridno poslušajo začetne ali nadaljevalne tečaje. Gre za najmlajše poslušalce v vrtcu, otroke v šoli ali odrasle, ki se zbirajo v samem centru Lenarta ali pa izven njega v Benediktu, Pesnici in Pernici. Na sedežu DU Lenart v Niko- vi 9 smo ujeli Darjo Ornik, eno izmed predavateljic v nemških tečajih, doma iz Voličine, kjer je tajnica KS. Darja, kdaj si pričela? »Kdaj že, menda 1986. z zače- tnim tečajem za odrasle pri Le- nartu.« Se je kaj spremenilo? »Pristopi in metode poučeva- nja se kar naprej spreminjajo, le- tos pa je nova vsa literatura — poučevanje temelji na komuni- cativni metodi. Imamo nove pri- ročnike, kasete, videokasete.« Čemu pripisuješ takšen interes za učenje jezikov? »Interes se veča. Morda smo lahko pred leti govorili res zgolj o nekem notranjem motivu, inte- resu zaradi interesa, danes pa človeka sili k temu tudi poklicno delo, potovanja in sploh potreba po stikih in izmenjavi. Opazim pa tudi, da ljudje živi- jo pod stresi, da so preokupirani s problemi, čeprav se to ne po- zna pri sodelovanju pri izvajanju tečajev.« Medtem je vstopila Mira Per- šuh, ki jo poznajo predvsem najmlajši kot svojo »tršico« za nemščino, ki že 15 let vodi tak- šne tečaje. Kakšni motivi pa privabljajo vse več najmlajših udeležencev? »Na hitro, Evropa 92. Za osmošolce je razlog vpis v gim- nazijo, kjer se učijo več jezikov in je bolje, če že imajo osnove. Najmlajše, štiri in petletne, spod- bujajo starši, verjetno po logiki, da se otroci teh starosti najlažje naučijo jezikov. Tisti srednji, os- Darja Ornik, dolgoletna sodelav- ka Delavske univerze Lenart novnošolci, ki so poslušali zače- tni tečaj pa imajo željo po nada- ljevanju. Zavest o znanju je pri- sotna pri vseh. Je pa res tudi to, da se pojavlja učenje oz. znanje tujih jezikov kot nekakšna moda. Nič slabega, kajne?« Kakšne pa so vajine neposred- ne izkušnje v skupinah? Darja: »Odrasli so nekaj ur zadržani, malce nerodni, nato se sprostijo in se počutijo nekateri po dolgih letih spet šolarčke. To je včasih prav zanimivo!« Mira: »Najhuje je v vrtcu, kjer se ne moremo ujeti, tudi čas je neprimeren, tečaj imamo po- poldne.« Pa želje? Obe predavateljici sta složno ugotovili, da brezpogojno potre- bujejo učilnico, boljše prostore. Sedaj se namreč stiskajo vsepo- vsod, v šoli, v prostorih politi- čnih strank, občinski hiši. Vse prav gotovo ne gre naen- krat. Sicer pa kvaliteta se sama hvalil, Ce bodo ljudje zaupali izobraževanju preko DU Lenart, bo tudi njen razvoj pospešil ko- rak. Marija Sauperl Šport v nekaj vrsticah Damjan Petek, odlični mladi judoist iz Gorišnice, se je pred kratkim kot gost J K Impol v Ita- liji udeležil velikega in kakovost- nega mednarodnega tekmovanja. Nastopilo je 700 tekmovalcev iz 12 držav, Damjan pa je med sta- rejšimi mladinci (v tej starostni kategoriji je novinec) v svoji ka- tegoriji osvojil tretje mesto. V bo- ju za finale ga je izločil predstav- nik Romunije, reprezentant in udeleženec evropskih prvenstev. • • • V Poreču je bilo večdnevno kolesarsko tekmovanje za pokal tamkajšnje rivijere. V močni do- mači in mednarodni konkurenci se je dobro odrezala članska vr- sta ptujskega kluba. Sergej Ga- vrilko je v generalni uvrstitvi tri- najsti, ekipa pa šesta. Gavrilko je bil najboljši v tretji etapi, ko je bil tretji. Članice NTK Petovija so se z gostovanja znova vrnile s polnim izkupičkom. V soboto so s 5:4 zmagale v Jajcu, v nedeljo pa z Z republiškega strelskega prvenstva! enakim izidom še v Travniku. V ekipi ni bilo obolele Karničniko- ve, odlično pa je šlo Cerčejevi, ki je dosegla štiri zmage. Odločilne zmage je v obeh dvobojih dose- gla Mlakarjeva, Marinkovičeva pa je tokrat igrala nekoliko pod pričakovanji. Ptujska ekipa se je tako utrdila na četrtem mestu, kar je dosedaj največji uspeh ptujskega ženskega namiznega tenisa v drugoligaškem tekmova- nju. Fantje so v prvi republiški ligi v soboto najprej z 8:1 premagali TKI Kemičar, nato pa z enakim izidom še Jesenice in se pomak- nili v sredino lestvice. Ptujski strelci in strelke so se dobro odrezali na 21. republi- škem prvenstvu s standardnim zračnim orožjem, ki je bilo v ne- deljo v Ptuju. Med 190 strelci in strelkami iz 19 družin so osvojili pet medalj, dve srebrni in tri bro- naste — vse v streljanju s pištolo. Drugo mesto sta osvojili ekipi članov in mladincev, tretje pa Alojz Trstenjak med člani ter ekipi članic in mladink. Prven- stvo je ob jubileju lepo izvedla domača družina Jožeta Lacka. • • • V prvi republiški moški roko- metni ligi so od naših ekip znova zmagali le člani Drave, ki so se tako utrdili na šestem mestu. Ve- lika Nedelja je enajsta, Ormož pa dvanajsti. Ormožani so bili v petek v Ve- liki Nedelji proti vodilnemu Ru- darju na pragu zmage. V drugem polčasu so nadoknadili zaosta- nek treh zadetkov iz prvega, vo- dili do zaključka, ob koncu pa jim je športna sreča obrnila hrbet in so tekmo izgubili s 16:17. Do- mačini menijo, da sta k nezaslu- ženi zmagi gostov veliko prispe- vala sodnika. Pri Ormožu sta se izkazala strelec Sabo (10 zade- tkov) in vratar Valenko, pohvali- ti pa velja tudi druge igralce. Drava je v soboto v Ptuju z 28:24 premagala Seširja iz Škofje Loke. Tekma je bila zelo kakovo- stna in borbena, domačini pa so jo dobili zasluženo, čeprav sta bila sodnika do njih bolj stroga kot do gostov (18 minut kazni za Dravo in le 8 za Šešir, ki pa ni nežna ekipa). V domači ekipi je izstopil Hrupič, ki je ob organizi- ranju igre dosegel še devet zade- tkov, drugi igralci pa so dodali Foto: Ozmec potrebni delež k pomembni zma- gi- Velika Nedelja je z 20:26 izgu- bila v Izoli proti domači Ferro- tehni, ob koncu tedna pa se bo v svoji dvorani pomerila z Lipla- stom iz Grosuplja. Drava in Or- mož tokrat gostujeta; Drava v Kranju, Ormož pa v Kočevju. V Lendavi je bilo tekmovanje v judu, na katerem so nastopili tudi tekmovalci J K Drava. Med mlajšimi jDionirji je Postružnik zmagal, Cucek, Seničič in To- plak pa so bili tretji, tako kot Dobovišek med starejšimi mla- dinci. V nogometu na območju MNZ Ptuj bodo s spomladan- skim delom začeli v sredo, 20. marca. Ta dan bo polfinale član- skega pokala, para pa sta Središ- če- Gorišnica in Gerečja vas — Bukovci. Tekmi bosta ob 15.30. Naslednji dan bo še polfinale mladinskega pokala, v soboto pa že prvo spomladansko prven- stveno kolo. 1. kotar Šahisti osnovnih šol naše občine najboijši tudi na regijskem prvenstvu Prejšnjo soboto je Društvo prijateljev mladine Ormož v prostorih OŠ Velika Nedelja izvedlo re- gijsko prvenstvo osnovnih šol v šahu. V vseh 4 ka- tegorijah je nastopilo 33 ekip z občinskih prven- stev občin Maribor. Lenart, Ptuj. SI. Bistrica in Or- mož. Najboljši so bili učenci osnovnih šol ptujske ob- čine, saj so osvojili tri prva mesta, tri tretja, dve sedmi in eno deveto. Ponovno so bili najboljši učenci OŠ Gorišnica, saj so zmagali v kategoriji mlajših učencev in starejših učenk. V kategoriji starejših učencev pa so bili najboljši z OŠ Tone Žnidarič Ptuj. Pohvale za igro si zaslužijo tudi ostale ekipe OŠ naše občine, še posebej ekipa mlajših učencev OŠ Franc Osojnik mlajših učenk OŠ Gorišnica ter starejših učenk OS Podlehnik, ki so osvojile 3. mesta. Rezultati: mlajša kategorija učenk — 1. Fram 10 točk, 2. Zg. Ščavnica 8, 3. Gorišnica 6 točk: mlajša kategorija učencev — 1. Gorišnica 15 točk v posta- vi: Jurij Cvitanič, Dejan Ivančič, Srečko Kralj in Robert Janžekovič, 2„OŠ -Bratov,Polančičev 9, 3. OŠ Franc Osojnik Ptiij 9 točk; starejša kategorija učenk — 1. Gorišnica 14 točk v postavi: Helena Rižnar, Maja Tuš, Klementina Pukšič, Alenka Su- man in Breda Vindiš, 2. Zg. Ščavnica 12 in 3. Pod- lehnik 8 točk ... 7. Grajena 3 točke; starejša kate- gorija učence\; 1. OŠ Tone Žnidarič Ptuj 15 točk v postavi: Matjaž Planjšek, Danilo Križe, Darko Zemljarič, Roman Križanič in Igor Vidovič, 2. Zg. Ščavnica 12, 3. Poljčane 12, ... 7. Gorišnica 7, . . . 9. Markovci 4 točke. V obeh mlajših kategorijah sta se na republiško prvenstNo uvrstila le zmagovalca, pri starejših ka- tegorijah pa prva dva iz vsake kategorije. Tako bo tudi na tem prvenstvu zastopstvo osnovnih šol iz naše občine dokaj močno in je pričakovati dobre rezultate. Glede na dosežene rezultate na regijskem pr- venstvu v letošnjem letu bodo v naslednjem letu na tem prvenstvu nastopile po tri ekipe v kategori- ji mlajših učencev in starejših učenk ter po dve ekipi v kategoriji mlajših učenk in starejših učen- cev. Upamo, da bodo mentorji po osnovnih šolah že sedaj pričeli s pripravami ekip, da bomo lahko pijisotni tako na občinskem kot na regijskem pr- venstvu v popolni zasedbi v vseh štirih kategori- jah. Silva Razlag 14 - TV SPOREDI 14. marec 1991 — ČETRTEK 14. mareo TV SLOVENIJA 1 9.00 Grizli Adams, ponovitev ameri- ike nanizanke 9.25 Šolsita TV 10.20 Zalton v Los Angelesu, 41., zadnji del amerlštte nanizanke, ponovitev 11.05 Slovenci v zamejstvu 11.35 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Slovenci v zamejstvu, ponovi- tev 15.30 Žarišče, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev 17.00 Iv dnevnik 1 17.05 Žival — človek, ameriška po- ljudnoznanstvena serija, 3/5, ponovitev 17.55 Po sledeh napredka 18.35 ZBIS: Štirideset zelenih slo- nov, 2/7 19.30 Iv dnevnik 2 20.05 Simenon. tv nanizanka, d/l 3 21.05 Tednik 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 28/28, Twin Peaks, ameriška na- daljevanka, 13/21 TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 16.30 SP v unnetnostnem dr- sanju, posnetek iz Munchna. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Zdaj pa po slo- vensko — Kje so tiste stezice, izobraževalna oddaja, 5/10. 20.55 Mali koncert. Monika Skalar — violina. 21.10 Svet na zaslonu 21.40 Retro- spektiva Komedija na sloven- skem odru. A. Brešan: Hudič na filozofski fakulteti. 23.50 Yutel, ek- sperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Jelenko, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poro- čila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelit- ski spored. 14.55 Hrvatski pisci na tv zaslonu. 16.15 Video strani. 16.30 Po- ročila. 16.35 Tv koledar. 16.45 Teleko- munikacija, poljudnoznanstveni film. 17.15 Hrvatska danes. 18.00 Jelenko, nanizanka za otroke. 18.30 Prenos ot- voritve razstave Tisoč let hrvatske skuipture. 19.15 Majhne skrivnosti ve- likih mojstrov kuhinje. 19.30 Tv dnev- nik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljube- zni, brazilska nadaljevanka (17). 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 TV v šoli: Sha- kespeare — Hamlet. 10.15 TV v šoli: Klavir. 10.30 Preddvor v raj, ameri- ški film, 1978 (Sylvester Stallone). 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.40 Tv kuhinja. 14.05 Plodovi zemlje: Kiviha — jedro bogov. 14.20 Zahodno od santa Fe, č/b vvestern^ 14.45 /^ngel na zemlji, serija. 15.30 Otroški spored. 15.35 Sanjska ura, serija. 16.00 Am dam des: Igre z gimbo. 1630 Uspešnice. 16.55 Mini Čas v sliki. 17.55 Vakari 18.00 Mi. 18.30 Falcon Crest, serija. 19.22 Današnje znanje. 19.30 Čas v sliki 19.53 vreme. 20.00 Šport 20.15 Svoj čas (Teddy Podgorski). 21.05 Magija Davida Copperfieida, na- stop svetovno znanega čarodeja, 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Kame- la gre skozi šivankino uho, češko komedijo (Jaene Tilden, Hans Thimig«). 23.15 Čas v sliki 23.20 Šport. 0.50 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama — do 13.00. 16 05 Leksikon umetnikov. 16.10 Tedaj 16.15 Šport 17.15 Sesta- nek z živalmi in ljudmi (Otto Koenig). 18.00 Pravica do ljubezni, brazilska nadaljevanka (18). 18.30 Spored po željah. 18.55 Studio lota. 19.00 Lokal- ne novice. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vre- me. 20.00 Kulturne novice. 20.15 Re- portaže iz Avstrije. 21.05 Kulturne no- vice iz vsega sveta. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Klub 2, nato Čas v sliki. RTLPLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.05 Policijsko po- ročilo. 9.30 The Thin Man, kriminalka, 1934 (Myrna Loy). 11.00 Tvegano! 11.30 Sov 12.00 Cena je vroča 13.00 Dirtv Dancing, 13.20 Santa Barbara 14.05 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roža 15.35 Poročila. 15.50 Bukc Rogeres. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 17.45 Igra 18.00 Moški za sest milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 21. Jump Street. 20.15 James Bond, Dr No. agentski, 1972 (Sean Connerv, Uršula Andress) 22.15 Poročila. 22.Z5 Vrnitev z reke Kwai, vojni 1988 (Ed- ward Fox). 0.20 Morilski robot, akcij- ski, 1987 (Richard Gesswein). PETEK 15. marec SAT 1 6.00 Dobrojutro. B.d& Sosedje, bol- nišnica. 9.50 Teleshop 10.10 Bingo. 10.35 Poročna noč v gradu strahov, komedija. 12. 20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje Bolnišnica Ghostb'isters 15.35 Telshop 15.50 Kadeče pištole 16.45 Make up m pi- štole. 17'.40 Poročila. 17,50 Mr Belve- dere. 18.15 Bingo, igra 18.45 Dober večer. Nemčija 19.15 Kolo sreče 10.00 Resnični čudeži. 21.00 G^emlin- si. zabavna grozliivka. 1985 (Zach Gal- ligan Phoehe Cates). 22.50Poročila. 23.05 Hokej. TV SLOVENUA 1 10.10 Simenon, tv nanizanka, 8/13, ponovitev 11.05 Video strani 14.20 Video strani 14.30 Svet na zaslonu, ponovitev 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Tednik, ponovitev 18.00 Spored za otroke in mlade — Zgodbe o Poluhcu, 5/14 18.25 Pasja pripoveda ali kako je bi- lo .. ., češka nanizanka, 6/6 18.55 Novinarske zgodbe: Mali ogla- si 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Škandal, angleška doku- metarna serija, 4/4 21.45 J. le Carre: Popolni vohun, angleška nadaljevanka, 3/7 22.40 Tv dnevnik 3 23.00 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka, 4/24, Mesto žensk, italijanski film TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 16.30 SP v umetnostnem dr- sanju, posnetek iz Munchna. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Krt, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Munchen; SP v umetnostnem drsanju, vključitev. 22.00 Ex libris. 22.55 Yutel, eksperimentalni program. 23.55 Sate- litski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Povejte, kaj naj delam, dokumentarna oddaja. 10.00 Šolski spored (do 11.35). 12.00 Poročila. 12.10 Satelitski spored. 13.50 G. Bizet: Carmen. 16.20 Video sttrani. 16.35 Poročila. 16.40 Tv koledar. 16.50 »93«. 17.00 Znanstveni razgovori. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Povejte mi kaj naj delam, doku- mentarna oddaja. 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.10 Snjež- ko Bijelič, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Otroci noči, ameriški film. 21.35 Duoptrija, talk-show. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Slike časa. 23.40 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljube- zni, brazilska nadaljevanka (18). 9.30 Ruščina, 10.00 TV v šoli: Obrt v Avstri- ji. 10.15 TV v šoli: Premog. 10.30 Iska- nje na poti v Abebo. italijanski film. 12.10 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.40 Zaklad v slad- kornem jezeru. 13.50 Nemirnež, tv film. 15.30 Otroški spored. 15.35 Al- fred Kvak, risanka. 16.00 Am dam des: Telovadba. 16.20 Živalski kotiček. 16.35 Pregled sporeda. 16.55 Mini Čas v sliki. 17.05 Dusty, avstralska na- daljevanka. 17.00 Mini kviz. 17.5 Vaka- ri. 18.00 Mi. 18.30 Falcon Crest, serija. 19.22 Današnje znanje. 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Derrick, kriminalka. 21.15 Ugledni kuharji. 21.25 Model in vohljač, krimi- nalna komedija. 22.15 Pogled od stra- ni. 22.25 Trailer, oddaje za prijatelje fil- mov. 22.55 Rocket Man, ameriški film, 1986 (Robin Williams, Pame- la Reed). 0.35 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama — do 13.00 14.50 Leksikon umetnikov. 14.55 Tedaj 15.00 Šport 16.30 Borze 16.45 Ladja ljubezni, serija. 17.30 Leto dni v Antarktiki, 3. del: Življenje brez sonca. 18.00 Pravica do ljubezni, bra- zilska nadaljevanka (19). 18.30 Spored po željah. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Kultur- ni dnevnik. 20.15 Glave, uganke zna- nosti. 21.00 Knjiga meseca. 21.15 Kompas, evropski magacin. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Šport. 23.00 Ravnotežje, nemški trikfilm. 1989. 23.10 Hrepene- nje pingvinov, avstrijski film. 23.45 A Bigger Splash. angleški film,1974. 1.25 Broadwayska okna, avstrijski film. RTL PLUS SOBOTA 16. marec 6.00 Halo, Evropa. 9.15 Plesalci z Bro- adwaya. glasbeni, 1946 (Fred Astaire). 11.00 Tvegano I 11.30 Šov 12.00 Cena je vroča 12.35 Policijsko poročilo 13.00 Dirtv Dancing. 13.20 Santa Bar- bara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Narodna glasba. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poro- čila. 19.20 Nazaj v preteklost 20.15 Airvvolf 21.05 Loterija 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru (Roy Black) 22.15 Nogomet 23.10 Poročila 23.20 Tutti Frutti. 0.20 Hollywoodska dekleta, seksi film, 1976. 1.35 Za milijon dolar- jev, akcijski, 1975 (Robert Vaughn). 3.05 Hollywoodska dekleta, ponovitev. SAT 1 6.00 Dobrojutro. 8.35 Sosedje, Bol- nišnica. 9.50 Teleshop, 10.10 Bingo, 10.35 Kadeče pištole 11.25 Resnični čudeži, 12.20 Kolo sreče, 13.00 TV- borza, 14.00 Sosedje. Bolnišnica, Gla- va, glavica, 15.35 Teleshop, 15.50 Pa- radiž, 16.45 T J Hooker, senja 17.40 Poročila 17.50 Mr Belvedere 18.15 Bingo 18.45 Dober večer, Nemčija 19.15 Kolo sreče 20.00 HardbalI 21.00 Frenkov klub, 21.55 Poročila. 22.05 Vakuza, kriminalka. 1974 (Ro- Dert Mitchum), 0.00 Ostri Henrich, erotični. 1970 (Horst Frank, 1.25 Šport 1.55 HardbalI ponovitev TV SLOVENIJA 1 8.25 8.35 9.00 9.10 9.30 9.55 10.05 10.20 10.45 11.45 12.10 15.20 15.35 16.20 17.00 17.05 18.40 19.05 19.15 19.30 19.55 20.20 20.35 22.10 22.30 1.25 Video strani Angleščina, 4. lekcija Radovedni Taček: Krava ZBIS; 40 zelenih slonov, 2/7 Čebelica Maja Novinarske zgodbe Zgodbe o Poluhcu, 5/14 Alf, ameriška nanizanka, 20/38 Zgodbe iz školjke Naša pesem, 12. oddaja Video strani Video strani Fluid: The Dubliners, ponovi- tev 2. dela zabavnoglasbene oddaje Sova, ponovitev Tv dnevnik 2 Emmina senca, danski film Zdaj pa po slovensko — Kje so tiste stezice, ponovitev izo- braževalne oddaje, 5/10 Že veste? Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Križkraž Tv dnevnik 3 Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka, 3/30, Tvvin Pe- aks, ameriška nadaljevan- ka 14/21 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00/17.30 Satelitski programi, po- skusni prenosi. 19.00 Muppet show, Glenda Jackson. 19.30 Tv dnevnik, 20.15 Zamejci v CD, prenos. 12.25 Filmske uspešnice — Slither, ameriški film. 23.00 Yutel, eksperi- mentalni program. 0.00 Satelitski pro- grami, poskusni prenosi. HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Izbor iz šolskega sporeda (do 11.25). 11.30 Izbrali smo za vas. 12.30 Tarzanove newyorške dogodivščine, ameriški film. 13.40 Mixer »M«. 14.25 Sedmi čut. 14.35 Slavonska jesen, od- daja narodne glasbe in običajev. 15.05 Svizec, dokumentarni film B. Marjano- viča 15.20 Odprto. 15.40 Tv te- den. 15.55 Ex libris. 16.40 Poročila. 16.45 Tv razstava. 17.00 Kruševo. 17.45 Berači in sinovi, dramska nani- zanka. 18.40 Denver, zadnji dinozaver, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Competiti- on, ameriški film. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Športna sobota. 23.10 Fluid, za- bavno-glasbena oddaja. 23.55 Poroči- la. TV AVSTRIJA t 9.00 Čas v sliki, nato Pravica do ljube- zni, brazilska nadaljevanka. 9.30 An- gleščina za začetnike. 10.00 Franco- ščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Plavolasa sirena, ameriški film, 1957 (Tona Ran- dall. Jayne Mansfield), 12.30 Mi. 30.00 Čas v sliki. 13.10 Nočni studio: Pri- hodnost avtomobila. 14.10 Komedijan- ti, nemški č/b film, 1941 (Kathe Dorsch. Hilde KrahI). 15.55 Hiša v Je- ruzalemu, sveto pismo za otroke. 16.00 Spored po željah. 16.55 Mini Čas v sliki. 17.05 Lena hči, irska pra- vljica. 17.30 Oddaja o okolju. 18.00 Šport, 18.24 Kristjanova vprašanja. 18.30 Nogomet. 19.00 Milijonsko kolo. 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Pesem za Rim, izvoli- tev avstrijskega kandidata za pe- sem Evrovizije 1991. 22.00 Srčece (Rudi Carrell). 22.25 Monster, itali- janski film, 1977 (Johnny Dorelli, Sydne Rome). 0.00 Čas v sliki. 0.05 Kondorjeva zarota, ameriški film, 1983 (Ryan 0'Neal, Anne Archer, Omar Sharif). 1.40 Čas v sliki 1.45 Ex libris. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama — do 13.00. 13.35 Leksikon umetnikov. 13.40 Tedaj. 13.45 Borze. 14.00 Šport. 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba dru- žina, improvizirana igra. 17.45 Kdo me hoče? Živali iščejo dom. 18.00 Pravica do ljubezni, brazilska nadaljevanka (20). 18.30 Podoba Avstrije, 19.00 Av- strija danes, 19.30 Čas v sliki, 19.53 Vreme, 22.00 Kulturni dnevnik, 20.15 Polet nad kukavičjim gnezdom, ameriški film, 1975 (Jack Nickol- son, Louise Fletcher). 22.25 Čas v sliki 23.30 Prva letošnja kolesarska 5dirka, 23.00 Mladinska oddaja: John Kale. 0.00 Uspešnice Neila Diamonda, 0.55 Čas v sliki, 1.00 Ex libris. RTLPLUS NEDEUA 17. marec 6.00 Moški za šest milijonov 8.00 Za otroke 9.30 Klack. 10.10 Rimske po- čitnice. Jetsonsi, Spiderman, Robo- cop, 12.05 Kapitan N, 12.35 He-man 13.00 Super Mano Brothers 13.30 Želvice, 13.50 Ragazzi 14.25 Kakor psi m mačke, 14.50^Lassie, 15.10 Dak- tari, 16.05 Angel se vrača 17.00 Cena le vroča 17.45 Čudovita leta 18.10 Novo v kinu, 18.45 Poročila, 20.15 Po- tovanje v srečo, komedija. 1958 (Ru- dolf Prack), 22.00 Vse ali nič 23.00 Tudi tepčki bi se izučili, seksi komedi- ja, 1972. 0.30 Nora hiša veselja kome- dija, 1973 (Jean Sorel), SAT 1 19.30 Očarljiva Jeannie 20.00 Super možgani, kriminalka, 1968 (J P Bel- mondo) 21.55 Poročila. 22.10 Alien Nation 23.00 Nasilje, knminalka, 1976 (Kay Lenz), 0.35 Ostri Heinnch, kome- dija, ponovitev PONEDELJEK 18. marec TV SLOVENIJA 1 8.45 Video strani 8.55 Živ žav 9.45 Pasja pripoved ali kako je bi- lo ..., ponovitev češke nani- zanke, 6/6 10.15 V znamenju zvezd, nemška do- kumentarna serija, 2/12 10.45 Muppet show: Glenda Jack- son, ponovitev 11.10 Videomeh, 45. oddaja 12.05 Izbor popevke za Evrovizijo, ponovitev 13.05 Nagrada Dannyja Kaya (med- narodna otroška prireditev), 1. del 14.05 J. Galsworthy: Saga o For- sytih, angleška nadaljevan- ka, 9/26 14.55 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Dolgolase pošasti, ameriški film 18.30 Mali koncert 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 1 20.05 Ivo Brešan: Donator, nada- ljevanka HTV, 3/3 20.55 Podarim — dobim 21.15 Zdravo 22.35 Tv dnevnik 3 22.55 Sova: Kremplji in praske, ameriška nanizanka, 3/16, Kriminalna zgodba, ameri- ška nanizanka, 7. del TV SLOVENIJA 2 13.10 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Okavango — dragulj Kalaharija; Nov izziv, 3., zadnji del an- gleške poljudnoznanstvene oddaje. 21.05 Poslanstvo, dokumentarna od- daja. 21.35 Svetovni pokal v smu- čarskih skokih, posnetek iz Hol- menkollna. 22.35 Športni pregled TV NS. 23.20 Vutel, eksperimentalni pro- gram. HTV I 9.30 Kronika Rusinov in Ukrajincev. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Sadovi zemlje, oddaja za kmetovalce. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, filmska nanizanka. 13.55 Žive- ti skupaj, 14.25 Sestanek brez dnev- nega reda. 17.10 Veni, vidi. 17.15 Go- od guys and bad guyes, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risana nani- zanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ž, Žilnik: Violinski ključ, tv drama. 21.35 Nafta, tuja poljudno- znanstvena nanizanka. 22.25 Tv dnev- nik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glas- bena oddaja. 0.30 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki, nato Mali zmaji: Taj- van. 9.50 Čudeži puščave: Druga Ara- bija. 10.35 Tednik, 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Hello Austria, oddaja v angleščini. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Tisoč mojstrovin. 13.20 Pravica do ljubezni, brazilska nadaljevanka (20). 13.45 Čudoviti ži- valski svet; Kitajski slavčki. 13.55 Te- daj 14.00 Tati v gneči, francoski film, 1970 (Jacques Tati, Maria Kibmerly. 15.35 Bremenski mestni muzikanti, serijska risanka. 16.00 Mini Čas v sliki, 16.10 Medvedek Bojan, ri- sanka. 16.15 Ena, dve ali tri, uganke za otroke. 17.00 Parada uspešnic. 17.50 Mladinski magazin. 18.30 Falcon Crest, serija. 19.15 Žrebanje lota, 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Einem: Tulifant, opera v treh de- janjih. 21.40 Glas islama 21.45 Tihi ocean, č/b tv igra. 23.15 Hunter, kriminalna serija, 0.00 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki, 9.05 Kulturni tednik, 9.25 Mozar- tov koledar. 9.30 Mozartove skladbe od 1766 do 1772. 11.00 Beli pekel na Piz Paluju, nemški č/b film, 1929 (Leni Riefenstahl. Gustav Diesel). 12.25 Iz moje knjižnice (č/b), 12.50 Računalni- ška animacija, 12.55 Leksikon umetni- kov. 13.00 Tuja domovina, spored v več jezikih, 13.30 Podobe iz Avstrije, 14.30 Športno popoldne 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Pravica do ljubezni, brazilska nadaljevanka (21), 18.30 Po- doba Avstrijo, 18.55 Kristjan v času, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 19.48 Ljudski odvetnik, 20.15 Kraj zločina, kriminalka. 21.50 Čas v sli- ki 21.55 Vsega je kriv Rio, ameri- ški film, 1983 (Michael Caine, Mic- helle Johnson). 23.30 Ljubimec la- dy Chatterley, angeško-francoski film, 1980 (Sylvia Kristel, Nicholas Clay). 1.10 Šport, 1.15 Čas v sliki 6.00 Kapitan N 7.10 Yoqi, 8.00 Za otroke 9.30 Leteči kovček, angleški. 1979 (Murray Melvn) 11.00 Tednik, 12.05 Klasika 12.35 Nenavadne zgod- be 13.00 Moj oče z drugega planeta, Munsterji, Ultraman, 14.lo Uspešnice glasbeni film, 1960 15.50 Divjina kliče, ameriški. 1946 (Gregorv Peck) 17.50 Kilometer 330 18.45 Poročila 19.10 Potovalni kviz 20.15 VVatusi, ameriški 1958 (George Montgomery) 21.45 Sp.egel TV 22.20 Prime Time 22.40 Kulijev knjižni klub 23.40 Kanal 4 0.05 Ponoči, ko zmrzuje kn 0.30 Cona so- mraka 0.55 Ponoči, ko zmrzuje kn. 0.30 Cona somraka 0.55 Hitchcock. TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 ZBIS: S. Rozman: Oblaček Po- hajaček, 1/4, ponovitev 9.15 Ciciban, dober dan; Kako pra- vljica oživi 9.30 MPF Celje 85 — prosti pro- gram MHZ iz ZRN in DPZ z Madžarske 10.00 Utrip, Zrcalo, Mernik, ponovi- tve 10.45 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Zdravo, ponovitev 18.30 Spored za otroke — Radoved- ni Taček: Smuči 18.40 Alf, ameriška nanizanka, 21/38 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 M. Rosier: Poljubi me, franco- ska drama 21.40 Osmi dan 22.30 Tv dnevnik 3 22.50 400 let slovenske glasbe, 11. oddaja 23.15 Sova: Avtostopar, ameri- ška nanizanka, 12/16, Kri- minalna zgodba, ameriška nanizanka, 8. del 0.30 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.10 Podarim, dobim. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Rezervirano za šanson — Dušan Uršič. 20.30 Po sledeh na- predka, 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Omizje, 21.20 Vutel, ek- sperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Čas za bajko, oddaja za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poro- čila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelit- ski spored. 16.00 Potepanje po Istri in Primorju, dokumentarna oddaja. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Familly Album. 16.30 Hrvatska danes, 18.15 Čas za bajko, oddaja za otroke. 18.45 Potepam se in snemam. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humo- ristična nanizanka. 20.50 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.20 Tv dnevnik. 21.40 Kinoteka Hollywo- oda: Zakon linča. 23.10 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki, 9.05 Pravica do ljube- zni, brazilska nadaljevanka (21). 9.30 Podoba Avstrije. 9,55 Dobro poglej. 10.00 Tv v šoli: Življenje na cesti. 10.15 Tv v šoli: Živalski vrtovi v Avstri- ji. 10.30 Model in vohljač, kriminalna Komedija. 11.20 High Chaparral, serij- ski western 12.05 Ljudski odvetnik. 12.35 Tednik, 13.00 Čas v sliki. 13.10 Iz parlamenta. 14.10 Švica: Literarne počitnice. 14.20 Zahodno od Santa Fe, serijski č/b western, 14.45 Angel na Zemlji, serija. 15.30 Otroški spo- red. 15.35 Babar, risanka. 16.00 Am dam des: Rastemo. 16.20 Mini oder. 16.30 Mini srečanje. 16.55 Mini Čas v sliki. 17.05 Iskanje najbolj skrivnostne živali na svetu (Evropa). 17.30 Vif- zack 17.55 Vakari 18.00 Mi 18.30 Falcon Crest. serija. 19.22 Današnje znanje. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.0d Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.08 Mojstrsko kuhanje, 21.15 Peter Strohm, serijska detektivka. 22.10 Pogledi od strani. 22.20 Apro- pos film, novice iz filmskega sveta. 22.50 Radijski zabavnik, uvod v film, 23.00 Radijski zabavnik, ameriški film, 1988 (Eric Bogosian), 0.45 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama — do 13.00. 16.35 Leksikon umetnikov. 16.40 Tedaj, 16.45 Potovanje po Ekva- dorju. 1 del: Železnica v Andih. 17.30 Lipova cesta, serija. 18.00 Pravica do ljubezni, brazilska nadaljevanka (22). 18.30 Spored po željah, 19.00 Lokalne novice, 19.30 Čas v sliki, 19.53 Vreme. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Sanjski otok, serija. 21.00 Novo v kinu 21.08 Mojstrsko kuhanje, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki 22.25 Majhni zma- ji, 4. del: Južna Koreja. 23.10 Mu- ha, miš in človek: razvoj življe- nja. 23.55 Čas v sliki. TOREK 19. marec RTLPLUS 6.00 Halo, Evropa, 9.10 Policijsko po- ročilo, 9.35 Rop stoletja, kriminalka, 1960 (Peter OToole), ll.OO Tvegano' 11.30 Šov 12.00 Cena je vroča 12.35 Policijsko poročilo, 13.00 Tožilec, 13.20 Santa Barbara, 14.10 Springfiel- dova zgodba 14.55 Divja roza, 15.35 Poročila. 15.50 Galaktika 16.40 Tve- gano' 17.10 Cena je vroča, 18.00 Mo- ški za šest milijonov 18.45 Poročila 19.20 A-team 20.15 Mini Playbak Show 21.15 Rosel iz Schwarzwalda, domovinski, 1956, 22.55 Kulturni ma- gazin, 23.25 Poročila, 23.35 Playboy Late Night, 0.25 Nora policijska posta- ja, komedija. 1981 (Eovvige Fenech). SAT 1 6.00 Dobro jutro 8.35 Sosedje. Bol- nišnica 9.50 Teleshop 10.10 Novo v kinu 10.35 Naše imenitne tete, kome- dija, 12.20 Kolo sreče 13.00 TV-bor- za, 14.00 Sosedje, Bolnišnica, Beetle- juice. 15.35 Teleshop 15.50 Daniel Boone 16.45 Cagnev m Lacey 17.40 Poročila 17.50 Mr Belvedere 18.15 Bingo 18.45 Poročila, 19.15 Kolo sre- če 20.00 Sin z otoka, serija, 21.00 Sonny Hooper komedija, 1978 (Burt Reynolds) 22.45 Poročila 23.00 Ma- gazin 23.45 Tenis v Key Biscayneu 1.40 Sin z otoka, pon. TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 10.00 10.55 11.25 11.45 12.30 14.00 14.50 15.00 15.30 17.00 17.05 18.05 18.15 18.30 19.00 19.30 20.05 21.00 21.10 21.50 22.10 23.25 Video strani Zgodbe iz školjke, 12. oddaja Šolska TV — Zemljepisne po- sebnosti, 5/14 Angleščina — 6/16 Sedma steza Osmi dan Omizje Video strani Video strani Angleščina, 6/16 Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska TV — Zemljepisne po- sebnosti, 5/14 Novinarske zgodbe Periskopov raček: Programski jezik LOGOS, 2/8 Prometne pasti Risanka Tv dnevnik P. Gibbs: Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka, 4/7 Novosti založb: Od obzorja do obzorja Arsen Dedič (šanson Roga- ška 90) Tv dnevnik 3 Sova: Haggard, angleška nanizanka, 3/7, Kriminalna zgodba, ameriška nanizan- ka, 9. del Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper. 19.00 Slovenski ljudski plesi — Gori- ška, Beneška Slovenija in Rezija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Danes v skup- ščini. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Ume- tniški večer — Sčhakespeare na TV — Rihard III., angleška drama. 0.20 Vutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila, 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored, (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 15.25 J. C. Bach: Muke po Mateju. 16.45 Po- ročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Portret znanstvenika: Isaac Nevvton. 17.30 Hr- vatska danes. 18.15 Mali svet. 18.45 Konvoj za Janjevo, dokumentarna od- daja. 19.15 Grašiči, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Deset zapove- di, filmska nanizanka. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu, kontaktna od- daja. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Kinoklub Evropa: Zločin v nočnem klubu, film Jirija Menzela. 0.20 Poročila. TV AVSTRIJA t 9.00 Čas v sliki, nato Pravica do ljube- zni, brazilska nadaljevanka, 9.30 An- gleščina za začetnike. 10.00 Tv v šoli: Batik. 10.15 Tv v šoli: Kako nastane knjiga. 10.30 Tati v gneči, francoski film, 1970 (Jacgues Tati). 12.00 Tedaj. 12.05 Šport v ponedeljek. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.40 Tv kuhinja. 14.05 Plodovi zemlje: Tehnologija skodelice kave. 14.20 Zahodno od Santa Fe, se- rijski č/b vvestern. 14.45 Angel na Zemlji, serija. 15.30 Otroški spored. 15.30 Oddaja z miško 16.00 Am dam des; Od kali do drevesa. 16.20 Mini ti- ralica, 16.30 Mini atelje. 16.55 Mini Čas v sliki. 17.05 Degrassi junior, seri- ja. 17.30 Mini reportaža. 17.55 Vakari. 18.00 Mi, 18.30 Falcon Crest, serija. 19.00 Današnje znanje. 19.30 Čas v sliki, 19.53 Vreme. 20.00 Šport, 20.15 Čudesa puščave: Druga Arabija, 2. del: Vabljive globine. 21.00 Tv živali 21.07 Dallas, serija. 21.50 Po- gledi od strani 22.00 Dvojna igra, angleški film, 1989 (Beau Bridges, Alan Hovvard). 23.35 Hunter, krimi- nalna serija, 0.20 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama — do 9.00. 16.50 Leksikon umetnikov. 16.55 Tedaj. 17.00 Tv v šoli; Velikono- čni običaji. 17.15 Tv v šoli; Življenje je staranje. 17.30 Orientacija, 18.00 Pra- vica do ljubezni, brazilska nadaljevan- ka (23), 18.30 Spored po željah, 19.00 Lokalne novice, 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme, 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Hopla, spodrsljaji iz film- skega in tv sveta (Peter Rapp). 21.00 Tv živali 21.07 Reportaža iz tujine. 22.00 Čas v sliki 22.25 Klub 2 nato Čas v sliki. 6.00 Halo Evropa 9.20 Dokler bije srce, nemški, 1958 (O, E, Hasse), 11.00 Tvegano' 11.30 Šov 12.00 Cena je vroča, 12.35 Policijsko poročilo, 13.00 Holmes in Voyo 13.20 Santa Barbara. 510 nadaljevanje, 14.10 Springfieldova zgodba 14.55 Divja ro- ža 15.35 Poročila 15.50 Mini Play- back Show 16.40 Tvegano' 17.10 Ce- na je vroča, 18.00 Moski za šest mili- jonov, 18.45 Poročila 19.15 Knight Ri- der 22.00 Explosiv 22.55 Zakon v L. A 23.55 Poročila 0.05 Komedijanti pustolovski, 1967 (Elizabeth Taylor, Richard Burton), SAT 1 6.00 Dobro jutro 8.35 Sosedje, Bol- nišnica, 9.50 Teleshop 10.10 Bingo 10.35 Gola džungla, ameriški, 12.20 Kolo sreče 13.00 TV-borza 14.00 So- sedje, Bolnišnica. Policijska akademi- ja 15.35 Teleshop 15.50 Bonanza 16.45 Matt Houston 17.40 Poročila 17.50 Mr Belvedere 18.15 Bingo 18.45 Dober večer, Nemčija 19.15 Kolo sreče 20.00 Mac Gyver 21.00 SOS v oblakih akcijski, 1976 (David Janssen) 22.40 Poročila. 23.00 Spie- gel TV 23.30 Tenis Key Blscayne TEDNIK — 14. marec 1991 ZA RAZVEDRILO - 15 SREDA 20. marec TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 g.so 11.20 12.10 15.20 15.30 17.00 17.05 17.35 17.50 19.00 19.20 19.30 20.05 21.45 22.05 22.35 0.40' Video strani Živ žav M. Rosier: Poljubi me, franco- ska drama GIbbs: Včerajšnje sanje, an- glešita nadaijevanita, 4/7 Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Slovenska pomlad, doku- mentarna oddaja, 2/6 Risanke Kiub Klobuk, kontaktna oddaja Risanka Dobro je vedeti Tv dnevnik 2 Film tedna — Zdaj si odra- sel fant, ameriški film Tv dnevnik 3 Mariborov music show Sova: Alf, ameriška nani- zanka, 20/38. Kriminalna zgodba, ameriška nanizan- ka, 10. del. V znamenju zvezd, nemška dokumen- tarna serija, 3/12 Video strani rV SLOVENIJA 21 16.00 Satelitsl