vanje svathine navade in napitnine < 1 godčevskim katekizmom, in za „laimo“ asnjive pesmi in šaljiva- govo'’i. .Vihral v ColjsKOm ul, nižji Lovro Stepišnik v Slovenski Bistri '■ i. if Ves predelan in pomnožen gretji natis. (/, M- z godčevskim katekizmom, in za „iaxmo“ basnjive pesmi in šaljivi govori. Nabral v Celjskem okrožji Lovro Stepišnik v Slovenski Bistrici. Ves predelan in pomnožen tretji natis. Maribor 1888. Tisk tiskarne sv. Cirila. ~K 355 3 Ženitev kedaj in sedaj. Kakor nam sv. pismo stare zaveze priča, je ženitev tako stara kot človeštvo, namreč — ko je Bog človeka (Adama) vstvaril, je tudi iz njegovega (moževega) rebra ženo Evo (Havo — mati vseh živih, Išo — moževko,) storil — in nju je po takem sam Bog poročil. Dogodivščine starih časov nam dokazujejo, da so naši praočetje imeli v času predkristjanskem, tedaj, ko so še ajdje bili, le staroste in župane in ti slovesno v pričo zbranih soseščanov in okoličanov pod slovensko Lpo zaročevali in poročevalk Navadno so poročali s tem, da sta si ženin in nevesta v roke segla. Tedaj vzame starosta slovensko majolko z vinom napolnjeno, ter jo povzdigne, da nazdravi z njo bogovom, ženinu in nevesti, starišem itd. in polije ženinu in nevesti sprijete roke, rekoč: „Kader se bode to razlito vino pobralo, tedaj bode ta poroka razdrta, in kar ®------------------------------------------S g>--------------------------------———-s@ seru jaz poročal, naj store naši mogočni bogovi veljavno in obdarijo z vsem bla-gostvom". V nekaterih krajih, še v starodavnih ajdovskih časih, če sta se fant in dekle seznanila prišel je fant, na konji jezdeč, na dom deklice, posadil jo je na konja k sebi in odjahala sta skrivoma brez vedenja njenih starišev. Ce ravno so potlej stariši izvedeli za svojo hčer, niso imeli več pravice, vzeti je nazaj domov. Iz te navade so znabiti začeli imenovati dekle, katero se moži: nevesto —- in je po takem to, kar nezvesta (?). Ob času pa, ko so Sloveni bili pokristjanjeni, opustili so se obredi stari, kako poročati in za gostovanje svatov. Njim je bila njih najsvetejša žival konj, — njegovo meso pa so na gostijah jedli pečeno in kuhano. Pokristjanjeni Slovenci so se po poročilu sv. pisma ravnali, ter so smeli le duhovni poročati. Kadar se mladenči hočejo ženiti, pošljejo kakega zgovornega moža navadno v sredo ali soboto zgodaj v jutru svato-vat. Ko v hišo stopi, pozdravi domače ®----------------------------------------® 5 s starim krščanskim pozdravljanjem rekoč : „Hvaljen bodi Jezus Kristus; dobro j jutro vam Bog daj! Oglasil sem se danes pri vas Zvedel sem namreč, da imate prodati rumeno pšenico pa pitane voličke. Bomo se o teh rečeh nekoliko pogovarjali in če je mogoče in nam vsem po-voljno, tudi porazumeli". Potem skuša izvedeti od starišev ali oskrbnikov nevestinih in tudi od nje, ali jim je po volji, da bi se deklica prostovoljno zaročila z imenovanim mladenčem. Če dobi povoljni odgovor, pride ta mož (starašina) pozneje z ženinom, da se porazumejo in zaroko obhajajo, kar se navadno pozno zvečer zgodi. Ko si ženin in nevesta sežeta v roke, jima starašina v znamenje stanovitnosti vina po rokah polije govoreč: „Bog daj srečo". Zvunaj pod oknom pa fanti po trikrat zajuckajo. Potem delajo priprave za gostovanje in grejo k notarju juterne delat. Ko nastopi predvečer poroke, pridejo godci na dom ženina, in — če je mogoče — tudi neveste, da zagodejo „vencev plet". Pričetni red. V domu ženina. . Ko omenjano zgodno jutro pride mož (starašina), pozdravi s starim krščanskim pozdravom, rekoč: „Hvaljen bodi Jezus Kristus! Dobro jutro nam Bog daj ! Podal sem se danes v Božjem imenu k vam, kakor je bil nekdaj v Tobijevo hišo sv. arhangelj Rafael od Boga poslan, za to, ker sta bila stari in mladi Tobija ljuba Bogu in poštenim ljudem. Ko je sv. arhangelj Rafael k lobijema prišel, jima je razodel povelje Božje ter se je mladi Tobija s sv. arhangeljem Rafaelom podal na pot; stari Tobija pa je svojega sina v imenu Božjem blagoslovil, naj imata srečen pot — in naj jima vse srečno izide. Tako tudi vi, oče (mati), pokropite z blagoslovljeno vodo, blagrujte svojega sina, da bo imel srečen pot in srečno doseže, kar si je namenil. Ti pa, brhki mladenič, če ti Bog da življenje in zdravje mnogo let na tem svetu, znaš s svojim marljivim, brihtnim, poštenim in značajnim obnašanjem biti ljubej 9!------------------------------------------gg Božji, čast domovine in okraja, srečen na tem in na onem svetu. Poprej ko se iz te hiše na pot podamo, zahvali se svojim dobrosrčnim stari šem za vse prejete dobrote in prosi jih še odpuščanja, če si jih kedaj razžalil, poljubi jim lice in roko, s katero so ti v tvoji nežni mladosti stregli." Potem se podasta s svojim društvom na pot, in ko prideta do doma neveste, začne starašina klicati, ker najde hišo, kjer biva nevesta, zaprto. ---9ee---- Klic. Hvaljen bodi Jezus Kristus! dobro jutro nam vsem Bog daj ! Mi smo danes pred zoro ustali, pobožno se pokrižali, pomolili in se ob odhodu z blagoslovljeno vodo pokropili. Na to pa smo se na ta „božji pot" podali, naj počastimo pa trona naše župnijske cerkve. Jaz sem pa prišel s to svojo dru-ščinjo pred vrata vaše poštene hiše, kakor nekdaj Mozes „vojvod" z Izraelci do Rudečega morja. Ko je Faraonu in »-------------------------------------------£ — 8 — &------------------------------------------© egiptovski vojski še o pravem času z Izraelci ušel, udaril je na Božje povelje po Budečem morji. Morje se je razdvojilo in Izraelci so suhih nog čudežno skoz globočine na drugo stran morja prišli. Tako tudi jaz s to romarsko palico potrkam Prvič. (Godci v prvič zagodejo.) Ko je bil Mozes z Izraelci na drugi strani Budečega morja v divji puščavi, kjer ni druga videti, kakor kamenje in pesek, zato mu je bilo premisliti, kaj bo za živež tolikemu ljudstvu. Izprosila pa sta Mozes in Aron od Boga „mano“ z nebes in ko je huda žeja nastala, udaril je Mozes s svojo čudežno palico po suhi skali in zdrava voda je iz skale privrela, da je je bilo dosti za ljudstvo in živali. Tako tudi jaz s to romarsko palico potrkam Drugič. (Godci zagodejo.) Ko vas nič ne gane vse moje govorjenje iz časov Mojzesa, kakor sem že spominjal v pričetku, zato še zdaj ®------------------------------------------ig «------------------------------------——© nekoliko omenjam, kako je sv. arhangelj Rafael mladega Tobija vodil skoz strašne puščave in črez deroče reke. Iz ene je velikansko ribo ujel in na arhangelj e vo povelje ribji žolč domu donesel, s katerim je svojemu slepemu očetu zopet pogled odprl. Oskrbel je tudi sv. angelj Rafael, da je iz daljne dežele od svojega sorodnika pripeljal bogoljubno Saro za svojo ženo z dolžnim pismom; to vse je oskrbel sv. arhangelj Rafael na božje povelje. Omenjam tudi, da ima znabiti ta mladenič paličico, katera je sv. Jožefu pred poroko s sv. Devico Marijo ozelenela in so lilijini cyeti iz nje zrastli, zato potrkam s to paličico Tretjič. (Godci zagodejo.) Potem notranji starašina govori: Dobro se spominjate pobožnih, čudežnih dogodeb iz sv. pisma v starih časih, vendar pa bi rad za pravo vedel, s kakšnim namenom se danes glasite in mudite pri nas? Zunanji starašina odet---------------------------------------$ — logi,------------------------------------------© govori: Kedaj je sv. Jožef srečen bil, ko ga je sam Bog s tem počastil, da mu je na čudni način paličica ozelenela in kot nedolžna lilija razcvetela v znamenje, da je bil izvoljen, naj postane čestitljiv mož preblažene Marije Device, in rednik samega Sina božjega. Iz enacega uzroka sva se tudi midva s tem mladeničem danes tukaj oglasila, kajti gotovo je ta mladenič res videl pred 14 dnevi v vašem vrtu dosti zalih rožic, žlahtnega duha, vseh lepih čed-I nosti ter si je ponižno vijolico ta naš mladenič izvolil, prvič za pošteno tovar-šico, drugič za ključarico in pošteno gospodarico in zaročeno zakonsko ženo. V teh besedah smo vam vse vestno in odkritosrčno povedali, vse uzroke našega dohoda. Zato prosimo, da nam dovolite, naj ta naš namen dosežemo, z znamenjem blage dovoljnosti s kupico vina in rožmarinom v roki. Tedaj pa notranji vrata odprč in potisnejo vun kako našemano bablje, njo izroči zunanji starašina godcem in reče; „Dobra je ta, pa še za drugo se priporočimo in prosimo še bolje". S--------------------------------------------jg $--------------------------------------------© Potem pošljejo vun vodiljo; zunanji starašina vodiljo v svoje društvo vzame in prosi še za tretjo. Potem pripeljejo vun družico ali svatovco. Zunanji starašina se zahvali za njo in jo izroči drugu ali „brautfiihrerju“. Na to nagovarja še zopet, in zdaj se vrata odpro in stopi vun nevesta z j glažkom vina in dišečim rožmarinom v | roki, in da kupico vina ženinu, Ženin vino okusi, ter ga da starašinetu, stara šina pa napije s to kupico vina tako-le: „Napijem najprej na slavo in čast pre-j blagi Mariji Devici, vsem izvoljenim svetnikom Božjim v nebesih, na stanovitno srečo in zdravje, in vedno zadovoljnost našemu ženinu in nevesti do sivoglave starosti v vedni milosti pri Bogu, zdaj v življenji in tam po smrti v dolgi večnosti". „Napijem tudi našej celej družbi, da bi bili vsi enkrat povabljeni po našej smrti na ženitnino pred tron božji, naj j bi z Marijo in vsemi izvoljenimi Boga častili na večne čase". Potem so sprejeti od očeta hišnega gospodarja ter grej o k zajutreku; po za-®W ®-------------------------------------------gg ! jutreku, če je čas in priložno, sprego-i vori kteri starašinov ali kteri izmed svatov besedo nevesti za slovo, kadar ; se k poroki odpravljajo: „Preljubi vi stariši in pošteni svatje! ' Bere se na miljenem obrazu neveste, da bi se rada, kolikor moč, svojemu do-j bremu blagosrčnemu očetu in preljubez-njivi materi spodobno zahvalila, za skrbno vzrejo in lepe nauke, njih želi se vselej spominjati. Slednjič ljubeznjive sestrice in bratje, in njej miljene vrst-I niče in vrstniki, ljubeznjivi sosedi in | sosedinje, odpustite ji, če se vam je beti aj kaj zamerila. V znamenje blago-| voljne ločitve, uvrstite se in podajte ji I dobrovoljno desne roke! In poprej, ko se podamo od tod, še vzdignem kupico vinca „šentjanževca“, | za skončno „slovo“ in na srečen pot, in srečen izid našega namena — Bogu k časti, nam vsem k časni in večni sreči. Živela ženin in nevesta! Živeli pošteni svatje! Živeli pošteni Slovenci!“ ---eP--- ®-------------------------------------------@ — 13 — @-------------------------------------------<@ Zdravica ženinu in nevesti. Preljubi! Poprej, ko se vzdignemo in odidemo od tod, si nalijmo kupice z vincem, ženinu in nevesti, njima na zdravje na-pijmo; v znamenje, da jima vsi enako, se vč, da najboljše želimo. Da bi bilo njiju dnes ravno pričeto zakonsko življenje podobno prekrasnemu vrtu, kjer je vse polno žlahnega duha in cvetja radosti, po katerem teče mirno in tiho šumeči potoček, ki urno podi bistre valčke v globočino neizmernega morja. Naj bi tudi njima v prihodnje dnevi njunega življenja ravno tako mirno in tiho odtekali, da bi nam nikoli ne vedela toževati čez prevelike težave in nadloge! In da bi se jima vse, kar bodeta počenjala in kar bodeta storila, tako vjemalo in strinjalo, kakor da bi res rožice si v šopke spletala! In vrh vsega voščila jima naj ljubi Bog pošilja gorke žarke solnca zakonske ljubezni, da bosta srečno in prav dolgo živela do tistega časa, da bi zopet na zlati poroki in gostiji sedela, in še tašč------------------------------------------W «--------------------—---------------------—® krat vsem zbranim, prav ljubeznjivo napila. Bog vaju živi, ženin in nevesta! Živela! Živela! Živela mnoga leta! Pesmica za slovo neveste. Z Bogom, z Bogom, ljubi oče! Ker mi ni ostat’ mogoče, Dajte mi še žegen svoj, Naj od hiše gre z menoj! Zdrava, ljuba moja mati! Moram se od vas podati; Težko ste vzredili me; Zdaj zahvalim vas za vse. Srečno, bratje in sestrice, Vi vrstniki in vrstnice! Vzrastli smo lepo skupaj, Ločit’ mor’mo se sedaj. Bod’te zdravi in veseli, Ki ste me za ljubo 'meli; Ker podam se jaz od tod, Daj mi Bog le srečen pot. P. E. Zagorc. nAs %------------------------------------------© Pesmi pri svatovskih mešah. Ženinu in nevesti. I. Kol’kor vigred *) porodila Je po vrtu nam cvetlic, Kar najlepšik je povila Izmed sijajnih krasotic. Iz teh v šopek vama vijem Pesem mojo svatovsko, Zdaj, ko ura vama bije, Da se v zakon združita. Prva teh cvetlic rudeča ’Z mučeniške je krvi; V srcih vera tak cveteča Vama ljubi mir deli. Okol’ nje pa se povija Vednoživka upanja, Ki overe vse spodbija, Vama zakon polehča. *) Vigred, mladoletje ali spomlad. $------------------------------------------$ — 16 — $---------------------------------------— © | Tretja roža snežnobela — In se zove vrtnica, V Božjem vrtu razcvetela Je ljubezni polna vsa. Ta naj vaju vedno druži, En’ga bodita sred, Drug naj drug’mu voljno služi, Drug za druz’ga imej želja! A cvetlica ta bliskeča, Ki se zove vrtnica, Tudi silno je bodeča, Daši lepega duha: To na tihem vaj’ spominja, Da nebes na svetu ni, Da je zemlja solz dolina, Potrpež le sad rodi. K veri, upanju, ljubezni, Tej trojici roženstva, Lepa šmarnica se stavi, In le ta na znanje da: Da ljubezen zdaj začeta, Kot spomladi vaj ni h dni, Naj ostane vedno sveta In do groba tak cveti. —---------------------------——--------—£ W--------------------------------------------gg Šopek ta pa naj po vije Roža spomeničica, Zmir da vama srce bije Za dolžnosti do Boga; Vse, kar sreča še obeta. Naj nebo nad vaj’ rosi, Rajske vence vama spleta, Mnogo let vaj’ Bog živi! M. Torkar. II. Oh ljubljeni večni Bog Ino Oče vseh otrok, Oh poglej ti dol z nebes, To te prosimo mi d’nes! Dve osebi tu stojita, Svoj stan spremenit’ želita; V tem imenu Jezusa Danes ga začneta oba. Stop’la bota pred altar, Jezus če jim dati dar, On jim tako govori: Oh ljubljeni otroci vi, Le po Božjih stop’njah hodita. Pridna in poštena bod’ta Vsega dosti jaz imam, Ce sta vredna, vama dam. &-------------------------------------------® Prstan bo na roke djan, To naj bo k spominu vam, Kak brez konca, kraja je, Zvestost vajina ne sme Na tem svetu konca 'meti, Mor’ta lepo skup živeti, Da, ko bo življenja kraj, Prideta v nebeški raj, Pogorelec. III. Ah poglejte, kam dnes greste, Kak je dolgi toti pot, Kaka teža dnes vaj’ veže, Ker dokončali ste pot. Obadva še danes glave S cvetko 'mata venčane; J utre in prihodnje čase Cvetke vama več ne bo. Ura bije, ktera skrije Vaj’no samično ime. V totem času pri altarji D’nešnji dan odvzeto je. Tam klečeča je nevesta S svojim dragim ženinom, Pros’ta si obilo sreče In milosti od Boga. ®-------------------------------------------$ a--------------------------—---------------@ Mnogim vedno se britkosti V zakonu godijo le; Srečni taki, kterih zakon Mine in zadovoljnost je. Ker vsi stani so izbrani Od previdnosti Boga, Tudi zakon je postavljen — Zakramenta čast ima. Srečni verni, v zakon’ mirni, Blagor hiši, društvu so ; Taki lepo božji blagor Si pri hiši hranijo. Kedar čas steče in se reče: „Pojd’mo s totega sveta"; Da bi tedaj srečno došli, Gori še v sveto nebo! Pogoreuc. ----x---- Sv. zakon. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Sam stvarnik ga zasadil je, Svet zakon imenuje se. Oj srečen, srečen zakon svet’, Kdor hoče v njem le prav živet’! ®—-----------------------------------—-----$ f.------------------------------------—----® Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Bog oče vsadil prvega; Je stvaril ženo in moža. Oj srečen itd. Prelepo drevce želeni. Poganja žlahne vrhe tri; Bog sin posvetil drugega, Po zakramentu zakona. Oj srečen itd. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; In tretjega svet Duh živi, Ki njemu milosti deli. Oj srečen itd. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Drug vrh je mati zakonska, Kot vinska trta žlahna vsa Oj srečen itd. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; In tretji vrh otroci so, Ki kakor oljke rastejo. Oj srečen itd. *------------------------------------------i «—-----------------------------------------S Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Bog Oče, Sin in sveti Duh, Skrbi za njih vsakdanji kruh. Oj srečen itd. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Naj sveto drevo zeleni, Naj zakon žlahen sad rodi! Oj srečen itd. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Oj blagoslovi ti, o Bog! To delo svojih božjih rok! Oj srečen itd. Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Bog jim življenje srečno daj, Po smrti vživat sveti raj! Oj srečen, srečen zakon svet’, Kdor hoče v njem le prav živet’. A. M. Slomšek. Pri blagoslovljenji vina „šentjan-ževca" se zna ta-le stara, pa pobožna svatovska pesem peti: ®------------------------------------------© f,—------------------------------------------& Tamkaj v Kani Galileji Je ena srečna ohcet *) b’la, Svati so b’li jogri božji, Jezus ino Marija. Ja kak srečen je bil ženin, Srečna tud’ nevesta; Bil je pri njih sveti žegen In ta družba nebeška. Lehko je ohcet držati: Vse kar zmanjka, Jezus da; Rekla je ta božja mati: „Moj sin! vina nimajo". Jezus je okol pogledal, Rekel je služabnikom — Sest jim vrčev zapovedal Napolniti je z vodo. Svati dajo starašinu Le-teh šest vrčev vode, Jezus jih spremenil v vino — Čudež prvi je storil. V tvoje roke se Marija, Priporočimo mi zdaj; Da se Jezus bode vsmilil Tudi črez nas vselaj. *) Ženitev. Sč-------------------------------------------« «—----------------------------------------J Sprosi, da bomo mi svati Pri nebeški ohceti, Daj nam Jezus stanovati Tam v veseli večnosti. Ko svatje pridejo iz cerkve, gredo po navadi najraji v kako oštarijo na „šenk-vanj“ (darovanje), vendar-le za toliko časa, da se doma vse pripravi; potem se podajo na dom novih poroeencev. Starašina stopi v hišo z veselim pozdravom : »Hvaljen bodi Jezus Kristus, dober večer nam Bog daj! Vesela bodi vsa hiša, da smo pripeljali ta dva nova zaročenca. Bog daj, da bi do visoke starosti živela v vedno lepi zastopnosti, v vednem zdravji sreči, zadovoljnosti in v milosti pri Bogu in v spoštovanji pri poštenih ljudeh.“ Potem se za mizo usedajo od tistega kraja, ko solnce vzhaja, Starašina nagovori stoječ to le zdravico: „Napili bodemo zdravico — na zdravje ženina in neveste: tudi na zdravje našega č. gosp. dušnega pastirja, ki so podelili našemu ženinu in nevesti sv. blagoslov in ju poročili v zvezi zakramenta sv. zakona. (Svatje odzdravijo:) ---------------------------------------e 81-------------------------------------------S Živeli poročevalec č. g. dušni pastir! (duhovni oče.) Živela nova poročenca — ženin in nevesta! Živeli! Živeli! Živel — narod slovenski ! Če povabljeni eestiti g. dušni pastir ženinu, nevesti in zbranim svatom kako zdravičko napije; zahvaljuje se mu kateri starašina ali eden veljavnih mož izmed svatov se mu zahvali in mu odzdravi takole: „V imenu ženina, neveste in zbranih svatov se predrznem jaz našemu č. gosp. dušnemu pastirju se prisrčno zahvaliti za to prelepo zdravico, ki so nam jo zdaj napili. Zato jih prosim, blagovolite mi, naj smem jaz jim v zahvalo napiti: Naj jih Bog ohrani v blagosti in sreči neminljivi, da bi bili povsod in vselej svojim ovčicam ljubi in mili; in nauke Križanega tako lepo, spretno in milo učili in na srce polagali, kakor da bi poslušalcem cvetličice duhteče v njih srce miljeno sadili. In slednjič želim, da bi kedaj njihovo čestito glavo škofovska kapa (mitra) kinčala, in da bi tako ®--------------------------------------------© &------------—-------------------------------<® dolgo živeli, da bi ž njo na glavi zlato sveto mašo kedaj peli! Živeli mnogo let!“ Potem oče starašina nagovori eno staro zdravico, ktera je bila nekdaj nad vse najimenitnejši, zato jo mora vsaki za starašinetom ponavljati, kdor pa ne more. mora pa več piti ali pa za kazen kaj drugega storiti. Zdravica se tako-le glasi: „V imenu tega, ki nam vse da, * Na zdravje tega, ki na žegnanern (blagoslovljenem) kamenu stoji, * to cartano (nježno) rožo in celi svet v rokah drži * in našim dušam hrano deli * in nas s to vinsko kapljico razveseli. V imenu tega, ki je prevzel naš dolg. * Ni ga prevzel noben knez ne kralj, * tudi ne s vitli cesar: * prevzel ga je sam večni Bog, * kakor vsaka mati svojih lastnih otrok". Pride na vrsto tudi zdravica, ktero starašina nagovori pred daritvijo za nevesto: „Dobro zdravje cele naše kompanije (družbe), tudi ženinu in nevesti! @------------------------------—-----—-------® Napije se pa zdaj na zdravje naši mladi nevesti, ki nas je z rožicami ozaljšala, da smo šli ž njimi pred sv, altar. Zato bomo zložili vsak en darek naši mladi nevesti. Jaz dam toliko, drugi j pa, kolikor kateri hoče". Tedaj godci zapoj6 in zagodejo: „Le lesem, le lesem — oča starašina; | In darujte tej mladej nevesti, Z darom in blagom in lepim poštenjem. Ta mlada nevesta je tako govorila: Ko bo sinke ženila in hčerke možila, Tedaj bode vse povrnila In poplačala. Živela". (Trikrat.) Potem, ko se že nekoliko navečerjajo, zapojo si še za kratek čas Virk-ove pesmi. I. Mešniku poročevalcu na čast: Kader se snidejo svatje Slovenci I Na ženit’vanji okinčani z venci, Radi napijemo srčne zdravice j V znam’nje ljubezni in veselice. I Tudi mi z vincem kozarce nalijmo ; Prvo veselo zdravico napijmo: ®------------------------------——----------& f-------------------------------------------© Bog živi čestivrednega gospoda poročevalca, Ki so ženina in nevesto poročali In sveti zakon blagoslovili, Nam pa današnje veselje posvetili. Bog daj, da bi dolgo živeli, Svoje ovčice za ljubo imeli, Kedaj pa z nami pred Jezusom peli. Živeli! Spodobi se, da vsaki po vrsti zdravico na-Da lepa ljubezen iz srca pri sij e. pije, Zdravica: Na zdravje posvečenega gospoda, Ki na posvečenem kamenu stoji, Belo lilijo v rokah drži: Vendar ta lilija se razcveti, Ves voljen svet se razveseli. Hvaljen bodi Jezus Kristus!*) 2. Nevesti. Prekrasen rožen vrt stoji Na slavnej zemlji slovenskej; Veliko rožic tam cveti In daleč njihov duh slovi, Ta vrt je fara (župnija) .... *) Pri teh besedah se napivalec odkrije in če se svatje ne odkrijejo in ne rečejo: Amen na večne čase, morajo več piti, ali za kazen kaj druzega storiti. &-------------------------------------------» ------------------------------------------© Nje rože pa poštene so device, Ki krasi jim nedolžnost lice. Najslavnejša je roža zala Do fare (hiše) ženina zadišala, Ko danes pred altarjem stala In ženinu je zvesto srce dala. Ta rožica je miljena nevesta, Ki bo zdaj gospodinja zvesta. Zato napijem zdaj zdravico: Bog živi (krstno ime) ljubljeno cvetlico. 3. Ženinu. Do vrha kupice nalijmo, In ženinu na zdravje pijmo, Ljubljenemu in zalemu, Poštenemu in zvestemu: Se dolgo, ženin! Bog te živi, V blagosti, sreči nevenljivi! Kolikor kapljic v čaši sije, Toliko sreč naj venec vije Tebi, ženin, in cvetlici Zaročene) zdaj ženici! Naj na srcu ti počiva, S teboj dni vesele vživa, Tebi zvesta, ljubeznjiva! Tako srečen in vesel Bodeš iehko zmeraj pel, Da te Bog bo k sebi vzel. ®------------------------------------------—« Bog te živi, ženin, zdaj In v nebesih vekomaj: Živio! 4. Vodilji ali teti. Najžlahnejše trtica vinska diši, Ki kapljico zlato in sladko rodi, Da srčice tužno se razveseli; Pa ljubša, ko trtica žlahtna in mila, Je zakonska mati, poštena vodilja, Ki mlado nevesto je v cerkev spremila. O da bi se tega nikol ne kesala In se poročenih na vek rado val a! Bog daj, da še nas bi tak lepo vodila Kot roža Marija, vodilja premila. Ko na ženifvanji je z Jezusom bila In svatom najboljšega vina sprosila! Zato si zdaj kupice z vinom nalijmo In v kolo veselo zdravico napijm o: Bog živi na veke vas, zlata vodilja, Da bi tu cvetela ko roža Marija, V nebesih pri Jezusu se veselila! Živela! 5. Starašinoma. Dvoje svitlih zvezd se lesketa Na nebu svetfga zakona, ------------------------------------------£ f—--------------------------------------—® j Da smo jih vsi veseli; j In če bi teh zvezd ne bilo, Bi tukaj tudi nas ne bilo, | Te dve predragi, s vitli zvezdi Sta pa očeta starašina j Na našej sreenej ženitnini, — Bog daj, da bi dolgo živela, | Ljubila ko brata se, zmeraj vesela, Zakonski par pa za ljubo imela j In v nebesih kdaj skupaj sedela! Živela! Oče starašina! (ženinov in nevestin) Kol’kor kapljic, toFko let Bog daj vama doživet’! 6. Drugu in družici. Po zlatih travnikih hodila Sta mlad tovarš in tovaršica, Pošten mladenič in deklica; Tam zlate rožice sta brala In v zlate venčeke vezala: Prvi venček darovala Jezusu sta in Mariji. Da bi srečen zakon dala; Drugi venček pa nevesti Za poklon v ljubezni zvesti Sta na glavo privezala; s-----------------------------————b «----------------------------------——-—© Tretji venček sta vesela Z zlato iglico pripela Na junaške prsi ženina V znamenje svetega zakona; In četrti venček za-se Sta v spomin si ohranila, Da bi takrat ga nosila, Kader jima zacvetila Zakona bo zarja mila. Da bi nas tudi na gostje vabila, Napijmo zdravico tovaršu in tovaršici: Bog daj, da zvesta Slovenca oba Po šegi slovenski ljubila Boga, Da bi cvetela ko limbarjev cvet, Srečna, vesela in zdrava na svet’! Živela! 7. Vsem svatom. Veselo je tam, kjer tički poj6; Slava Bogu na višavi; Prijetno je tam, kjer rož’ce eveto Venec Mariji v dobravi; Pa še vse lepše je tam, Kjer svatje pošteni so zbrani, Mariji in Jezusu vdani, Enega srca veseli pojo, Slavo Bogu in zalivalo dajo; g;------------------------------------------—----------------------------------------— ®-------------------------------------------S Če j e mati (o e a) neveste ali ženina že mrtva (ev). Ljubi svatje in svatinje! Kes ljubezni solnce sije In veselo je pri nas; Vendar neka tužnost krije Danes nevestin (ženinov) obraz, Nekaj išče srce milo, Pa ne vgledajo oči; Zlata mati pod gomilo V smrtni postMji trdno spi. Oh, ko bi bilo mogoče, Z iglico jo (ga) izkopat’, H’teli bi ljubezni vroče Srce nje (n j a) poljubovat’; Ker pa to ne more biti In več rajnih ni nazaj, Se v nebesih veseliti Ljubi Jezus duši daj! Mi pa venček mu (jej) spletimo ’Z limbarjev in rožmarina, V sveti raj za njim (njo) pošljimo V dar ljubezni in spomina! Zdaj pa zdravico napijmo, Z dušo in srcem zdihnimo: Bog mu (jej) daj sveti raj Uživati vekomaj! ®—---------------------------------—— $ -........................................® Nekoliko besed č. g. dušnega pastirja ; v domu na ženitvanju ženinu in nevesti. „Ljubljeni otroci v Kristusu, poslušajte me, kar vama zdaj povem! Ti, ženin, srečen ta, kdor ima dobro ženo; število njegovih let se pomnoži. Dobra žena razveseljuje svojega moža, in on preživi srečnih dni. (Sir. 26. in 31. pogl.) Ti nevesta! zapomni si te-le besede: Nič ni lepšega na svetu, od poštene žene. Crez vse dari je sramežljiva žena. Nezvesta žena je grdoba svojega spola in ; peklo svojemu možu. Zadržanje žene naj bo pohlevno in potrpežljivo. Dobra žena (gospodinja) velja več ko žlahen kamen. Srečna hiša, ki ima dobro gospodinjo ! j Domači mir izhaja od hišne gospodinje. Hišni blagoslov obstoji v štirih rečeh: V milosti božji, v zdravji, v pobožni ženi in srečni smrti‘h „In omenjam še: Dan poroke hčerine, naj še bo tako vesel za vse, vendar je i le — eden najbolj žalostnih za mater. Hči vendar po tem bolj moža ljubi, ka- j kor pa svojo mater. Žena bo svojega 3>-------------------------------------------16 3* &--------------------------------------------© ' očeta in mater zapustila, se le svojega moža držala, — te besede, so, če tudi | še tako resnične, vendar le grenke za ; materno srce; hči ljubi svojega moža in svoje otrobe bolj, ko svojo mater. In kedaj je bila mati svoji materi tudi taka". „In kakor je božja in natorna postava, da dve polovici storite eno celoto : mož in žena postaneta tudi eno telo, vsak pol, v sreči in nesreči, potem ! je zakon srečen". Dostavljam še: „Blagoslov očetov otrokom hiše stavi, prekletstvo matere jih pa podira". Ce bodeta ljubila Boga in svojega bližnjega, kakor sam sebe; ljuba bodeta Bogu in poštenim ljudem". Blagoslavljaj vaju Bog Oča, Sin in sv. Duh! Amen". Potem č. g. duhovni oče povzdigne j čašico in nazdravijo: „Na neminljivo zdravje in vedno srečo ženinu in nevesti. Bog njiju živi!" Svatje: „Bog živi! Živeli ! Živio!" V nekterih krajih so še v časi posebne daritve godci za ženina in nevesto napravili, glasi se tako-le: §6-----------------------------------------—fcg 9.---------------------------------------------® Ljubi oea starašina ! Le natoč’te kup’co vina In poiščite mošnjico, Pa prinesite petico ! Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina in nevesto Z dobrovoljnim srcem. Vi devir *), le tud’ odprite Svoj karnir **) in prinesite, Naj bo tolar ali petica, Saj ne toži še mošnjica. Le darujte itd. Dragi in pošteni svatje, Ljube sestre ino bratje, Bližej, bližej pristopite In svoj darek prinesite. Le darujte itd. Ljube vujke in tetice, Ljube botre, babice Bote kos tančice dale, Mlado mater obdar’vale. Le darujte, itd. *) Drug, vodja ženinov. **) Torbica. 95---------------------------------------------ig a-----------------------------------------—® Le darujte dobre volje, Njima hode vel’ko bolje; Kar bo srce rado dalo, Vam ne bode pomanjk’valo. Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina ino nevesto Z dobrovoljnim srcem. P. E. Zagorec. ----»----- Zdravica godcem. Vsakhnu napiti pač nimam kje vzeti! i Le godcem — tem norčekom — ubogim še bom; i Za to, ljub’ oča starašina, nalijte jim ga; In vsak’mu en „tuš“ — napiti vam čem. Njih pridnost in urnost s tem počestiti, Ker dolgo radi vince pijejo — Pa kratke „note“ godejo; Pa še vmes „ktero“ — zlažejo. Če kter’mu glaž kdo pomoli, Takrat se vsak rad oglasi, Do dna rad glažek izcedi In hitro k peči v kot zleti. #------------------------------------------i@ «--------------------------------------------® Se tišči k peči v kot kot grilj; Kakor da bi zmrznjen bil; Zato zdaj glažek vzdignem In ž njim godcem mignem. Naj sedaj vstanejo — In na zdravje „sebi“ zatrobijo, | Bog jim ne štej v greh, : Če nam kaj lažejo v smeh. Živi Bog godca tud’, Varuj nadlog, zlega jih! Da b’ vesel’ godli — peli: živio Bog vse skupaj nas! Živio! Živio! Živio nas — vse skupaj Bog! Naposled še godci pridejo na vrsto s svojo: „Larmo“. Jaz vam imam razodeti Neke prav čudne reči, Alj vi morate verjeti, Če tud’ laž v mes tiči. — Sel sem bil na dalje rajže, Kače, grilj e kupovat, Alj kjer je preveč korajže, Je nevarno dostikrat. ®--------------------------------------------'& Imel sem en’ga konjiča, Mladega in bistrega, Ni se bal noben’ga griča, Kedar sem zasedel ga; Ni ga b’lo nazaj držati, Kadar se je prav razvnel; Strašno je začel dirjati, Noben polž bi ga ne vjel. Ali kaj se je zgodilo ? — KoPko naglost vendar stri! — Enkrat se mi je mudilo, Jezdil sem čez grabne tri; Ogenj sem začel kresati, Rad bi bil tobak kadil, — G-roza me je pripoved’vati — Skoraj bi tam mrtev bil. Ena iskra odletela Po nesreči je v vodo, Na to se je voda vnela, Začne goret’ pod menoj. Vse na enkrat je zgorelo — Konj in sedlo vse je preč; Da se to ne bo verjelo, To ne hotel bi priseč’! Se ta čudež bom povedal, Kaj se z mano tam zgodi, m---------------------------------:---------® Klical sem, okoli gledal, Kar en orel prileti. V kljun me prime, ven me nese, Tak’ sem vendar živ ostal! Konj je proč na večne čase — 0 kako bom zdaj kupe’val! Ljubi oča starašina! Ponižno se k vam podam. Se imam en sodec vina, Prav drago vam ga rad prodam, Vem, da bote vi kupili, Nate, le pokus’te ga, Potlej bomo se zmenili, Kaj še več imam blaga. Griljev imam šest kr delo v, Deset tavžent pa stenic, Sedem tavžent je kršelov, Žabje volne pet ladric, Petdeset ino tri pare Samih griljevih mehov, Tri breje mačke stare, En raztrgan Žakelj nov. Tud’ imam za tri bokale Same polževe krvi, Deset centov prazne hvale, S pajčev’ne deset vrvi; si;—— --------------------------------------—iS m--------------------------------------1----& Imam tri kokoši breje, Pet sto miši in sto podgan, Kdor ne ver’je, ta naj šteje, Kter’ to kup’, ne bo golj’fan. Prodajal ne bom na dvoje, Ker naj raj še skup prodam; Saj že veste, kako to je, Vam možem se v roke dam. Sami ceno naredite, Naj bo dvajset alj deset, Samo tol’ko mi zložite, Da bom kupil konja spet. Napravi pa se tudi v časi tako, da se proda „inventar“ v njih „larmo“. „Slavno visoko-častno mi občinstvo, namreč: Slavni starašini in častni svatje ! Jaz z visokega, do tla ponižani se predrznem vam moje težnje razodeti: Znano vam je, koliko vseh vrst rokodelstev smo te čase opravljali. Polomili so se nam vozovi, pokvarili plugi, brane in vse potrebno orodje, ktero se pri kmetijstvu in pri nas potrebuje, poprava bo mnogo koštala ali zaslužek je bil slab in še mnogovrstne nesreče zraven, zato — „denarja pomanjkuje". Ali pred «-------------------------------------------$ dogotovljenim delom si ne upamo iz-plače zahtevati, še manj pa opomniti. In ko smo v neizmerno velikih zadregah, kar še imamo, to prodamo ali pod roko skup ali na dražbo narazen. Ostanek našega premoženja je še: 40.000 kilogramov žabje volne, 300 kilometrov majeronovih plev, in 300 kilogramov majeronovega semena, 8 kibelj fižolovih lupin, 70 parov polževih rogov, 100.000 kilogramov polževih gnjatov, krač in klobas. Dalje še imamo : Senene in gnojne vile, pa brez nožnic, podganjih mehov 700 parov, dva kolovrata brez koles, tri škafe brez obročev, eno škrinjo brez pokrova, eno novo rabljeno metljo brez ročnika, eno slamnato motovilo Dalje: Sest žlic brez ročnikov, en vkopunjen petelin, eno brusnico brez brusa in nog, eno lestev brez klinov, trojne grablje brez štilov in zobov, eno rešeto za vodo, več litrov tičjega mleka, en meter in pol babjega jamranja, tri breje kokoši, 30.000 muhi nji h plečet in gnjatov, 3000 komarjevih klobas, prazne teme polnih lajt, 10 lajt pšenice, 2 lajti rži, 3 lajte prosa, 27 lajt koruze, ječ- mena 12 lajt, 23 štrtinjakov starine (fine) „firnodrajsigerja“ brez podnov, eno mošnjico brez denarja. Nadalje: tri pare čevljev brez podplatov, en star homot, en močen pas iz papirja, in dva velikanska Žaklja (vreče) žlahnega pezdirja itd. Dražba se vrši na polpetnajsti svečan v devetnajstem stoletji, v osemdesetem, strtem letu, v februvarji ta dan pred pustom, ko se nosijo klobase k ustom. Dano v Bindišbistri. Pavliha Brtonce Prezidium. Brčko Moto vilo sekreter und gvosshandler, I. klasse. Žoržel Fajdiga II. klasse. Jurij brez puše, Pavlihov brat „kurji strah". Petelinček „Jurja s pušo“. Jest petelinček sem revna žival, j Eden me graja in drugi me hval’; j Temu bi prav b’lo, pa on’ga jezi, Ce jaz zapojem svoj „kikiriki". ------------------------------------------® S!------------------------------------------SS Dekla vas’vala skoz celo je noč Sladko še spi, ko že zarja napoč’, Men’ pa pomagat’ mogoče jej ni, Moram zapeti svoj „kikiriki::. Hvale pri hlapcih si tud’ ne dobim, Ker jih prezgodaj na delo budim, Moja dolžnost je, da, ko se dani, Glasno zapojem svoj „kikiriki“. Kmet in kmetica pa hvalita me, Ker jima posle dobim na noge ; Pest mi pšenice nikol’ ne zbeži, Ce sem zatrobil svoj „kikiriki“. Zdaj me je „Jurij s pušo-1 najel, Da mu Slovence budit’ bom začel; Da se narodna zavest v njih zbudi, Kličem navdušeno „kikiriki“. Potem kuharica prinese na mizo s klobasami, jabelki itd. ozalšano svinjsko glavo, štruce (kolače), močnike, purane, kokoši, petelina itd. Godci zapojo in zagodejo: Prijafljica ozalšana S klobasco, jabelki; Prav z radostjo počasfmo te, Kraljico pijancev te. &-------------------------------------------® »----------------------------------------------S Če kdo svinjsko glavo, kako torto, pogačo, ali kake take reči v dar donose, gredo godci naproti, ter mu zagodejo in zapojo dokodnico: Ljubi oča starašina ftazrezujte nam purana; Oj le ga rež’te, Le ga rež’te, oča starašina. Rež’te ga pri krofu Dajte ga le grofu, Oj le ga rež’te, Le ga rež’te oča starašina. Rež’te pri krloti Dajte ga lepoti; Oj le ga rež’te, Le ga rež’te, oča starašina. V nekterih krajih, ko prinese petelina kuharica na mizo, zapojo mu godci in zagodejo: Oča starašina ftež'te petelina itd. Konečno še oče starašina nagovori zdravico za kuharico tako-le: „Zdaj — na slednje še bodemo napili eno zdravico naši marljivi in skrbni —------------------------------------------® kuharici, ki nam je mnogo sort okusnih jedil napravila in se trudila s kuhanimi in pečenimi stvarmi. In vse to nam je na mizo znosila, da smo si mi zraven svoje srce razveseljevali in želodce nahranje-vali, in s tem naše novozaročence prve dni počestili; da smo po navadi naših praočetov in očetov te obrede, spomine in veselice, zdravičke — v govoru in pesmi opravili k našemu veselju, kratkočas-nosti z vedno željo: na zdravje in srečo našim novozaročeneem. Napijmo še torej zdravico naši dobrohotni in postrežni kuharici in vložimo jej vsak en dar; jaz dam toVko — drugi pa, kolikor kteri hoče". Pri tej daritni zdravici godci zapojo in zagodejo: Na zdravje naši kuharici, Nam dobre jedi napravljala, Naša srca troštala — Z rožmarinom roštala. ■#r ------------------------------------—----9® j Venčanje. Res čuda prelepa — navada zori, Da venec se spleta — in pušelc stori, Veselo prigodbo — svoj pušelc ima, Tud’ žalostna roža — otožno venca. Nov’ dete rojeno — k’ še krščeno ni. Bo z rož’cam’ vpleteno, — že pušelc dobi, Pri krstu, glej k sveči — se takšnemu da, Ko zraste pa veči — ga v rokah ima. I Na prsih dekličem — cvet rožni diši; Na kap’cak fantičem — prijazno smeji; Kjer likof se dela, — se pušelc poda, Je slovo veselo, — svoj naglic ima. Ce kdo je povabljen — v svet zakonski stan, Veselo bo zgrabljen — in ves ovenčan; Alj tudi dekliči, — ki v klošter gredo, In tudi fantiči — vsak venec dobo. Požavbana glava — se tud’ veseli, .Ce dojde ta prava, — da venec dobi; i Svetnike venčajo — dekliči večkrat, In Križan’mu dajo — lep krancelček i zlat. «—-----------------------------------------® Še pušelc leskeče, — ki tac’mu bo dan. Ki bode iz ječe — pa k smrti pel jan; Mrtvaška tud’ truga — svoj pušelc dobi, Alj solza je druga, ki ga porosi. Ko pušelček vežeš, — ko venček snovaš, Ko vrtnice režeš, — in z rož’cam’ igraš: Le misli na dušo, — da ne posmuči, Na jalovo puščo, — kjer rožic nič ni. Le brumnim dušicam — se pušelc tam da, Svetnikom, svetnicam — zlat venec snova, Hudobnim smrdljivi — tam ogenj gori. Pošteno tu živi, d' ne smukneš k njim ti! I L. Bečiški. ---------- Pozdrav. Zapojmo Slovenci, Okinčani z venci Zvestobe in slave, Vsem bratom pozdrav! Slovenke rodile, Slovenke gojile, Med petjem slovenskim So zibale nas. ■S------------——------------------------■— 4 50 Slovenija mila Nas je izredila, Za to smo Slovenci Od glave do nog. Slovenske cvetlice Nam venčajo lice In glasi slovenski Pozdravljajo nas. Slovenske zdravice Pojo nam sestrice Pri kapljici zlati Slovenskih goric. Zatoraj Slovenci Se kinčajo z venci, Ljubezen da združi Nas v eno srce! Jože Virk. * -------------------------------© Godeevski katekizem. 1. V vodi živi, riba ni; po zraku leta, ptič ni; pod zemljo rije, krt ni? — Dež. 2. Drl se je, da so ga vsi ljudje slišali? — Osel v Noetovi barki. 3. Kterega meseca Nemci naj men j jedo ? — Februvarija (svečana, ker ima le 28 ali 29 dni.) 4. Kje se pečenke le na eni strani pečejo ? — Kjer ni na drugi strani hiš. 5. Kako daleč leti zajec v liosto? — Do srede. 6. Živi pritiska, mrtvi vriska? — Orgije. 7. Vodena kjučavnica, lesen ključ; zverina je ušla, lovec je ujet. Kaj je to ? — Izraelci skozi Nudeče morje. 8. Kdo gre v les, pa gleda iz lesa? — Sekira. 9. Kdo gre po glavah v cerkev ? — Žreblji v čevljih. ®® 4» 10. Na kterej gori je največ križev? — Na klopčiSi. 11. Kje imajo berači življenje? — V tnavhi. 12. Kedaj je nos pod nogami ? — Kader muha na njem sedi. 13. Eno prosi noči, drugo dneva, a tretje zmerom enako stoji. Kaj je to? — Vrata, stena in strop. 14. Mož je velik, kakor hrast, žena bodeča pošast, hčere pa so majhne in ljube. Kaj je to? — Kostanj. 15. V hribu posekano, v dolini izdelano, pa ne stoji ne v zraku, ne na zemlji ? —• Čoln. 16. Tik, tak, na goro po tobak, nazaj pridem pa sem ravno tak. Kaj je to ? — Kamen. 17. Pri nas imamo dečka, kije zmeraj pod streho, pa je vendar zmeraj moker. Kaj je to? — Jezik. 18. Kdo zna vse jezike? — Jek. 19. Noč in dan peče, pa vendar ne zgori? — Kopriva. 20. Kje rase najboljše vino? — Ni- \ kjer, ker rase le trta (trs). &----------------------------------------------© 21. Kje pa ne kradejo tatje? — Kjer \ nič ni. 22. Kdo je bil rojen, pa ni umrl ? — Kdor se živi. 23. Zakaj turn zidajo? — Ker ni semena, da bi ga sadili. 24. Zakaj turn stoji ? — Ker ne more sedeti. 25. Če vržeš k višku je belo, če pa ! pade, je rumeno. Kaj je to? — Jajce. 26. Dva pastirja paseta ovce. „Daj mi eno ovco, da jih bova vsaki enako imela", pravi eden. „Pa mi raji ti eno daj, da jih bom jaz še enkrat toliko imel, kakor ti", reče drugi. Po koliko sta jih imela? — Eden pet, drugi sedem. 27. V hišo stopi dvanog, s sabo nese trinoga, pod mizo leži štirinog; štirinog poskoči nad dvanogega, dvanog popade trinogega in vrže v štirinogega. Kaj je to? — Čevljar, njegov stol pa pes. 28. Eden pravi: da bi bila skoro noč! drugi: da bi bil skoro dan! tretji: naj bo noč ali dan, zmeraj trpim enako. Kaj je to? — Duri (vrata) žele noč, da bi mirovale; okna dan, da bi zopet sve- @-----------------------------------------------ig $--------------------------------------------- tilo ; tram pa mora noč in dan enako strop nositi. 29. Biba leze, biba ni; tovor nese, osel ni; roge ima, kozel ni; kaj je to? — Polž. 30. Tanji, kakor dreta, višji kakor smreka; kaj je to? — Dež. 31. Trop teličkov zaženemo v hlev brez kože, vun pa pridejo s kožo; kaj je to? — Kruh, ki se dene v peč. 33. Pri nas imamo babo, ki skoz vrata noter smukne, pa culico zunaj pusti; kaj je to? — Šivanka pa vozel. 33. Pri nas imamo grad, ki je poln kruljevih bab. Kaj je to? — Žličnik. (3P. Imam dve vrsti belih kokoši, med njimi pa rudeč petelin sedi. Kaj je to? — Zobje in jezik. 35. Pri nas imamo sodec, ki nima nobenega obroča, v njem je dvojno vino, pa se nikdar ne zmeša. Kaj je to? — Jajce. 36. Imam psička, ki ga mora dekla vsaki dan za ušesa na vodo peljati. Kaj je to? — Škaf. (jjij} Koliko fižolov gre v lonec? — Noben, ker ga moraš noter vsuti (djati). »----------------------------------------——(g ®--------------------------------------------© Kakošnega kamenja je največ v Savi (Dravi) ? — Mokrega. 39. Šest nog pa dve glavi. Kaj je to? — Jezdec. 40. Mrtvi žive lovi. Kaj je to ? — Glavnik. 41. Kaj je hujše kot ogenj? — Voda. 42. Kaj je močneje kot jeklo? — Ogenj. 43. Je drevo, na kterem raste dvanajst vej, vsaka veja ima po 30 odrast-lik, vsaka odrastlika po 12 belili in 12 črnih jabelk. Kaj je to? — Leto, meseci, dnevi, ure. 44. Kdo žaluje v pisani obleki ? — Listno drevje v jeseni. 45. Kdo ima oči, pa ne vidi sebe? — Drevo, kedar popke poganja. 46. Pridejo — ne pridejo, ne pridejo — pridejo. Kaj je to? — Ob Sasu setve: Se pridejo ptiči, ne pridejo semena v novi obliki iz zemlje ; Se pa ne pridejo ptiči, pridejo semena. 47. Kdo se joka če ga solnce obsije? — Sneg. ®--------------------------------------------$ ®---------------------------------------------<§ 48. Kdo gre k jedi sit, od jedi pa lačen ? — Skleda. (49) Kdo kliče, pa ne sliši, žaluje, pa ne občuti, druge v cerkev vabi, sam : pa nikdar ne gre ? — Zoon. Kdo zelo okoli leta, pa se ne gane ' z mesta? — Mlinski kamen. 51. Mehko delam iz trdega, trdo iz ! mehkega, v sapi revež živim, vode vedno j se bojim? — Ogenj. \5'J. Luknjica pri luknjici, pa vodo drži? — Slamnata streha. 53. Micinica drobincica veliko klado prevrne ? — Bolha. 54. Zakaj teče zaje črez pot? — Zato, ker ne more pod pot. 55. Kje smo, k e dar nismo noter ne zunaj ? — Na pragu. 56. Na kteri strani ima vol več dlak? — Na tisti, na ktero z repom mahne. 57. Majhen ko miš, velik ko hiša, grenek ko žolč, pa ga povsod radi jedo. Kaj je to? — Oreh. ^8) Osem nog ima pa dva roga, če gre pa črez vodo, zmoči si le štiri noge. Kaj je to? — Breja krava. &--------------—------------------------------S ■g,-----—--------------------------------------© (0^, Štirje lovci v leseno dolino streljajo. Kaj je to? — Kdor kravo molze. 60. Nad zemljo les, nad lesom voda, nad vodo kamen, nad kamenom železo, nad železom živo meso. Kaj je to? — Brus. \6J. Dokler svet stoji, je na svetu, in bo na svetu do konca sveta, pa je vendar večkrat v letu mlad. Kaj je to? — Mesec. Vgjž'. Kteri človek ni bil rojen, pa je umrl ? — Adam. 63. Kteri človek je bil rojen, pa ni umrl? — Henoh. 64. Kteri človek je bil rojen in je umrl, pa ni izginil ? — Lotova žena. 65. Kdo pride najprej y cerkev? — Glas od ključa. 66. Kdo ima v cerkvi največo oblast? — Muha. 67. Kdo je v cerkvi najbolj radoveden ? — Ministrant. 68. Kaj je v cerkvi brez potrebe? — Streha nad pridižnico. 69. Poznam vola, ki zamuka, če se pocuka. Kaj je to? — Zvon. ®----------------------------------------------«& ------------------------------------------© 70. Imam vola, črez streho ga zalu-čim, pa ga vedno za rep držim. Kaj je to ? — Klopčič. 71. Zakaj petelin mezi, kedar zapoje? — Ker iz glave zna. 72. Kdo ni nikoli mož beseda? — Ženska. Tč. Se leska, ko deska, travo pase, krava ni. Kaj je to? — Kosa. 74. Kaj imajo ljudje, da Bog nima? — Gospodarja, 75. Les na les, platno vmes, žive race, lesen kljun. Kaj je to? — Miza, žlice, prt in gost. 76. Kaj ima dušo in telo, pa vendar ne živi? — Lampa. 77. Ktera žival je najbolj domača? — Muha. 78. Kaj se vsak dan rabi, samo en 1 dan v letu ne. Kaj je to? — Zvon na veliki petek. 79. Kdo je človek, pa tudi ni? — Mrtvec 80. Če sem nag, ne boji se me nihče; ali vse pred mano beži, če sem oblečen. Kdo sem? — Puška prazna in nabasana. @---------------------------------------------© ®---------------------------------------------S® 81. Če me solnce obsije, veliko vem; drugače pa nič. Kaj je to? — Solnona ura. 82. Imaš tovarša (pajdaša), ki te čakati noče, če počivaš. Kaj je to? — Žepna ura. 83. Kaj je najtežje? — Ogenj, ker ga v rokah noben držati ne more golega. 84. Zakaj hudobneža obesijo ? — Za vrat. 85. Kdo ima šest nog, pa po glavi hodi? — Ul 86. Koliko črk ima sveto pismo ? — Deset. 87. Beri me prav, tu me ne vidiš; beri me narobe, pa se me bojiš. Kaj je to ? — Duh — hud. 88. Če zraven devlješ, je zmeraj manj, če proč jemlješ, je zmeraj veče. Kaj je to? — Jama. ~ 89. Belo ko sneg, zeleno ko trava, rudeče ko kri, otrokom dobro diši. Kaj je to? — ČreŠnje. N(0/ Kdo ne plačuje davka od svoje hiše ? — Polž. 91. Njiva je, pa ni njiva; vrt je, pa ni vrt; hiša je, pa ni hiša. Kaj je to? Pokopališče. »■ GO «--------------------------------------------% 93, Imamo tako drevo, da se dobita iz njega dve koritci, dve kopitci, pa še pekarček. Kaj je to? — Želod. 93. Imamo tudi tako drevo, da se naredi iz njega kolarska kobila, dvoje kodunj in dva vinska ploha. Kaj je to ? — Oreh. 94 Njiva boba do božjega groba, po noči cvete, po dnevi pa ne. Kaj je to ? — Zvezdnato nebo, 95. Poznam nekoga ki se neprestano umiva, pa čem dalj se umiva, tem erniši postaja. Kdo je to? — Mlinsko kolo. 96. Lev leži na zemlji, noge ima v zemlji, žive ljudi žre in zopet žive pljuje. ! Kaj je to? — Hiša. 97. Imam poln hlev ovac, vsake ime j poznam, pa koliko jih je, ne vem ? — j Bucele. 98. Je malo, slabo, brez obleke, pa ljudi oblači. Kaj je to? — Igla (šivanka). 99. Oče je visok, ko gora, mati je huda, kakor pošast, otroci pa so sladki, ko mleko, sam Bog ve, kaj je nek to ? — Kostanj. Gl #-------------------------------------------® 100. Kdo hodi brez nog gor in dol? — Solnce. — — Kaj je letos med božičem in pepelnico ? — Besedica „in“. — Ktere muhe nikogar ne nadlegujejo ? — Mrtve. Kaj je grški modrijan Sokrat nekemu mladenču na njegovo vprašanje odgovoril, če bi se ženil ali ne? Sokrat mu odgovori: „Žal ti zna biti, če se boš oženil, pa tudi žal, če se ne oženiš". Nek najmodrejših vladarjev v nekdaj nih časih je poklical na svoj dvor vse modrijane svoje obširne države in jih je vprašal: „Ktero je največe hudo na tem svetu"? Nekteri mu odgovorijo, da je hudo vreme. Nekteri: da so hudobne žene. Modri vladar jim pa odgovori: „Je veliko zlo (hudo) nevgodno vreme, in tudi — hudobna žena, — naj hujše je pa — popačena človeška uatora". ----M?---- i'------------------------------------------iš »-------------------------------------------<@ Godčevska fabula. Stara baba gobe žanje, Ded korenje pleje; Gospodinja kokljo molze (doji), Birt (gospodar) pa repo veje. Hči po vrtu žabe pase, Sin pa polže strelja, Hlapec v vrtu redkev zlaga, Dekla mu podaja. V vrtu stoji lipica, Sredi Korotana; Not’ je lepa senčica Ko zmeraj sonce sije. Not’ je lepa mizica, Oj, mizica rumena, Okol stojijo stoleki Ki noben noge nema. Na njih sedijo muškre (šivilje) tri, K’ nobena igle nima, Šivajo in digajo Koroško konopnino. Po cest’ prijezdi mlad gospod, Na rami konja nosi; a—--------------------------------------—— © «----—------—---------------------------------® Za njim pa pride kmečki sin, Ki v torbi noge nosi. Za njim pa grejo trije psi, K’ noben glave nima; Pa buhajo in lajajo, Noben pameti nima. Petelinček. Petelinček se je oženil, Pri lepi beli piškici, Muha je b’la družica, Komar pa starašina. Komar je z muho plesal, Da se je medved tresel. Muha se je spodteknila, Piskre (lonce) vse preobrnila. Komar je segel po poleno, Pa vdaril muho pod koleno. Kri je začela plut', Muha pa rjuti. ®---------------------------------------------» G4 Pošljimo ji po padarja, Po žnabelskega Jur j a. Preden on priteče, Že muhi vsa kri steče. Narodna v Celjskem okrožju. h 'ž ,'Ji V -6't) \ y v UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR R 3553 000509623 #• A 'jTzZiX