Naši razgovori Tinko: SrROTA. Tončki mama je unirla, . '1 ih je veter splavul v dalje, /.ulostna je bila Tončka. tiho dalje, ni ji odgovoril. >la jc k malemu potoku Šla je deklica do cerkve, in ga bistrcga vprašahi: Bog predobri bil je v cerkvi, >Aj. potoček. čisti moj potočck, deklica je pokleknila, iili veš, kje zdaj je raoja nunna — strahoma Bop vprašala: grdi so inožje jo nekam nesli.« »Bog nebeški, dobri Bop, Tih je bil ipotoček, žalostno je tekel, ti veš, kje je inoja mati. žalostno je tekel, ni ji odgovoril. kam so jo možje odnesli, Šla je daklica v polje, o povej. da prddem k njej! veter lahen je zavel, »Tvoja inamira pri meni Tončka veler je vprašala: vsa v svetlobi čaika nate.c »Oj, ti veter, lahni voter, Šla je Tončku, šlu v uebesa. ali veš, kje zdaj je moja mania — k svoji dragi mainici.c gttli so možje jo nekam nesli.c I.) o 1 e n j k a : Jeseni. ^P Crne mravlje, stare tete Prav globoko s« st> skrile, ^V m odpravile se spat, da jih nihfe ne dobi, ^B so pobrale svoje pete, šo medn so se napile, ^H1 ziuii zamašile grad. zdaj mravljišče trdo spi. ^^M Ko se bodo prebudile. ^^¦^ mrzle zime več ne l>o. ^^B ude bodo pretegnilc ^H in na delo šle lcpo. KRISTUS IN PETER. TaJtrat, ko sta živela še Kristus in sv. Peter, so ljudje drugače živeli. Drugaše so Hveli bogatini, drugače skopuhi, drugače reveži. Bogatim je raslo premoženje kot gobe po dobrem dežju. Skopuhi so večno zadovoljni šteli novce uoč in dan, niso se bali tatnv. Reveži pa so vedno stradali, skrbeii iz dneva v dan. Če je §e tako delal, n.'vež je ostal revež. Pa sta prišla nekega večera Jezus in sveti Pe+er v vas, kjer so živeli bogatini, skapuhi in revežd. Silna neTihla se je vsula nad selom. Sveta moža stopita v prvo Mšo, hiso bo^atina. Ta je sedel s svojimi pri bogato pogmjeni mizi. Prosila sta aitehe in večerjf, a od ju je zavniil: *t^j, vidva ne znata jesti nasih jedi. in pri nas ni inesta za berače. Z Bogom'c Sv- Peter se je jezil, Krislus pa je inolČal. žla sta dalje in prišla k skopuhu. Ta je sedel tudi za miza. V eiii roki je imfl mošnjo, z drugo je pobiral drobtiue. ki so padale na mizo od ust, v srcu vesel, v glavi brez akrbi. Prosdla sta prenočišČa, a skopuh ju je odklouil. Jezus se je mirno obrnil, a Petra je zaskrbelo, zakaj zunaj jc divjala nevilita. Pa ga je prijel Jezus za roko in sta šla. Skopuli pa se je smejal. Obstala sta pri zadnji kočici v vasi. Peter je bil že ves obupan. >Go9pod, tukaj pa prav gotovo nt; bo nič, pojdiva.« Kristus ga pa ni posluša-1. PHŠUi sta v kočico, kjer je živela stara žena, vsa v skrbeh, kako bo preživela jutrišnji dan. Pa ju je prijazno sprejela: »Kar tu ostanita. popotnika. Strašno je zunaj nocoj.« Pogostila ju je s tem, kar je imela zase, siona pa je ostala brez vcčerje. Ko sta se popotni-ka dkrepčala, je rekel Prter: >Gospod, poplačaj to ženico in kaznuj one Ijudi. ki so se prevzeli.« Jezas Ea je rekrl: »Povem ti, Peter: brezskrbno so živeli do sedaj bogatini, veseli so ili skopulii, a žalostni in polni s-krhi siromaki. ReČem pa: odsihmal bodi ;)a drugače.* In je postalo drugače: bogatina je zaskrbelo zaradi l)ogastva in prc-nioženja, skopuha je zaskrbelo zaradi leSprehod po Ljubljani« pri upravi >Vrtca«, Ljub-Ijaaa, Sv. Pctra cesta 80. — PriloŽi Daričilu v pismu znamko za 2 Din ! Uprava Vrtca (Ljubljana, Sv. Petra cesta 80) ima Še nevezaa Vrtec 1922 (Din 7). 1925