Uredniški odbor
GLASILO  OBČIN   DOMŽALE,   LUKOVICA   IN MORAVČE
SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU-- PREŠEREN SI JE SPOMENIK, TRDNEJŠI OB BRONA IN VIŠJEGA OD ZVONIKA, S POEZIJO, POSTAVIL SAM.
De bi nam srce vnel za čast dežele...
»Ni naključje, da je slovenski kulturni praznik vezan na ime največ jega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Praznik kulture je praznik
umetnosti. Umetnost je sr<e kulture; poganja jo naprej in ji daje življenje. In kultura je srce družbe. Slo veni i smo narod, ki je to najbolj ži-
Materinski dan -dan ljubezni in upanja
Kaj, če ne bi bilo nobene mamice več? Noben otrok se ne bi več rodil... Zemlja bi bila prašna, opustošena .... MAMICA JE NAJLEPŠI BOŽJI DAR!
Tako je zapisal neznani avtor in nas spomnil na vse premalo slišano vrednoto - materinstvo. Časopisi so polni politike, športa, tudi raznih afer in le redki so prispevki o pozitivnih vrednotah, ki nam pomagalo osmisliti naše življenje. Materinstvo je ena izmed največjih vred not sveta, saj so v njej zajete številne druge vrednote, kot so ljubezen, darovanje, upanje, požrtvovalnost, zvestoba, odpuščanje ...
Materinstvo v širšem pomenu besede niti ni vezano na spol ali stan. Vsakdo ima možnost živeti / vrednotami, ki služijo sočloveku, pose bej še tistim ljudem, ki si sami ne morejo pomagati. Najbolj nemoč ni so otroci, bolni in ostareli. V odnosu do teh ljudi se kaže naše materinstvo.
Z veseljem lahko ugotavljamo, da je med nami mnogo zelo požrtvovalnih ljudi, posebej mam«, pa tudi očetov, ki s toliko ljubezni skrbilo za svoje otroke, jih vzgajajo in nad njimi ne obupujejo, čeprav ni vedno vse tako, kakor bi želeli oni. Vedo, da ima vsak človek svo-jO osebnost, ki jo oblikujejo številni faktorji, zavedajo pa se tudi, rfa je Vzgoja v družini tista, ki je osnovna in jim bo ostala za vse živle-nje. Kje se naj otrok nauči pozitivnih vrednot, če ne pri svojih starših? Zato je odgovornost staršev tako velika, a hkrati so dobri otroci tudi izredno veliko zadovoljstvo in sreča.
Vsem, ki se darujejo sa druge, še posebej vsem mamam, bi se radi otroci in vsi sodelujoči zahvalili s prireditvijo za materinski dan, ki bo na predvečer praznika 24. marca 1999 ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.
Tajnik Župnijske Karitas Domžale dr. MARIJA BIZ)AK-SCHWARZBARTL
vo izkusil. V vseh stopnjah ustanavljanja slovenskega naroda, osamosvajanja in prehajanja v samostojno državo sta vodilno vlogo - in tega ne mislim retorično, temveč povsem zares in dobesedno - odigrali naša umetnost in kultura,« so bile začetne besede slavnostnega govornika dr. Toma Virka, na slavnostni akademiji ob Slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale 5. februarja 1999.
Slavnostni govornik dr. Tomo Virk.
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Slovesnost v Lukovici
Snežna ujma tokrat ni prizanesla občini Moravče!
V noči na deveti februar je snežna ujma zajela tudi območje občine Moravče in ji ni prizanesla.
Pluženje sne ga oziroma zimska služba je v občini Moravče urejena na dva načina. Lokalne ceste in ulit e v Moravčah se vzdržujejo preko Komunalno
stanovanjskega podjetja Domžale, ostale občinske javne poli pa se plužijo s pomočjo štiriindvajset koope i.iniov, lastnikov traktorjev.
Narava je na-sula preko pol metra snega, v nekaterih prede-
»»"•4.'
lih celo vet". Sneg je bil le
žak, zato je prišlo do lomov drevja, trganja eleklrii nili in telefonskih žic. Stanje je že preraščalo v razmere, ki bi kmalu postale neobvladljive.
Osi NJ-mmi VOBOL SEAT
OB VSmo 6 /MIROVANJE*!
* velja za omejeno količino vozil letnik 98
* rtmro za novo * leasing * nakup na obroke đo S trt
PORSCHF.
u nn mu jana
11. JUBILEJNA PRIREDITEV
Po nagelj na Limbarsko goro
NEDELJA, 14. MAREC 1999, OB 10. URI
Bogat kulturni in zabavni program Dobrodošle!
UREDNIKOVI PREBLISKI
Skrpucalo
Se morda spomnite, kdaj ste nazadnje v pogovoru uporabili besedo iz naslova Urednikovih prebliskov? Slovar slovenskega knjižnega jezika takole razlaga pomen te besede: kar je slabo, nekvalitetno.
Takšno skrpucalo je zagotovo obrazložitev sklepa o predčasni razrešitvi odgovornega urednika, pomoćnice odgovornega urednika in petih članov uredništva Slamnika, javnega glasila občin Domžale, Lukovica in Moravče.
Pojdimo kar po vrsti. Z močjo argumentov. Predlagatelji »političnega« skrpucala (Franci Gerbec - ZLSD, Marko Vresk - LDS, Franc Poznič - DESUS, Franc Černagoj - Zeleni Slovenije, Jože Cuzak - Demokrati Slovenije) očitajo uredništvu, da ni »o svojem delu niti enkrat v mandatni dobi poročalo občinskim svetom izdajateljic«. Mimogrede se vprašam, kako so zadnji trije imenovani sploh lahko postali predlagatelji, če so šele nastopili svojo mandatno dobo kot občinski svetniki. Dvomim, da so se seznanili npr s Poročilom o poslovanju glasila Slamnik, ki ga je za leto 1997 sprejel Občinski svet Občine Domžale na svoji seji dne 3. junija 1998. Kakšna pa je sploh razlika med poslovati in delati? Delo, ki ga je opravilo uredništvo Slamnika, se v letu 1997 kaže v tem, da je pripravilo in »i/dalo 12 številk Slamnika 1368 strani).« O delu je torei odgovorni urednik poročal občinskim svetom izdajateljic...
»Politična laž« je seveda tudi 2. točka skrpucala, pardon, obrazložitve, ki pravi, da »odgovorni urednik in uredništvo niso poročali o svojem celotnem finančnem poslovanju, še posebej o politiki izplačil honorarjev za objav Ijene prispevke«. Oddelek za financ e in gospodarstvo je namreč pripravil pregled prihodkov in odhodkov glasila Slamnik za čas 1.1 1997 do 31. 12. 1997, ki je integralni (sestav ni) del Poročila o poslovanju glasila Slamnik, v katerem izvemo tudi za vsa izplačila honorarjev (o uredniških in dopisniških honorarjih). Glede »politike« izplačevanja honorarjev pa morda za »pokusino« tale citat Službe za zakonodajo pri Vladi Republike Slovenije v zvezi z objavo o izplačanih honorarjih: »V skladu z 8. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/90, 38/90 in 19/91), ki določa, da se osebni podatki smejo izbirati, obdelovati, shranjevati in posredovati samo za namene, določene v zakonu, ali za namene, razvidne iz privolitve posameznika in ne smejo biti uporabljeni na način, ki ni združljiv s temi nameni, bi v konkretnem primeru za posredovanje osebnih podatkov brez privolitve osebe, na katero se podatek nanaša, potrebovali zakonsko podlago, ki pa je po našem mnenju ni.«
»Županjini« predlagatelji zagotovo niso niti povohali Sklepa o sprejemu novih cen oglasov in zahval v glasilu Slamnik ter povišanje honorarjev za dopisnike, to je tisti famozni (zloglasni, razvpiti) »posebni akt«, ki določa višine honorarjev za posamezne objavljene prispevke. Zadnjega so občinski sveti občin Domžale, Lukovica in Moravče »sprejeli« v začetku leta 1997 (Naš 3. 3. 1997.) Začetek tega »posebnega akta« se glasi: Honorarji se izplačujejo glede na vrsto posameznega prispevka, in sicer za vsako objavljeno vrstico v stolpcu. Potem sledi razpredelnica, iz katere je jasno razvidna tista »politika« honoriranja člankov (npr. Obvestila, novice iz društev - od 10,00 do 13,00 SIT).
To so dejstva! Najbolj žalostno pa bo najbrž nekoč postalo dejstvo (upam, da še ne tako kmalu!), da Slamnik ne bo več skupno glasih) občin Domžale, Lukovica in Moravče, ampak le še javno glasilo Občine Domžale. Tako imenovani zmagovalci lanskoletnih lokalnih volitev se žal še niso streznili, drugače ne bi Občini Lukovica in Občini Moravče predlagali priloge (!) h glasilu Slamnik... Hudo mi je zaradi tega.
BOGDAN OSOLIN - odgovorni urednik
Slamnika
/lamnik
Domžale
SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
De bi nam srce vnel za čast dežele
(Nadaljevanje s prve strani)
Akademija se je pričela s Prešernovo Zdravljico, ki jo je pod vodstvom zborovodkinje Janje Dragan zapel Mešani pevski zbor Kulturnega društva Grob-e, nadaljeval pa s prazničnimi tislimi dr. Toma Virka, ki je razmišljal o družbeni vlogi kulture in umetnosti in na slikovni način predstavil grozljive, vendar zgodovinsko povsem resnične, v mnogih knjigah, pričevanjih in filmih izpričane podobe strahovlad, ki sta svobodno umetnost in kulturo preganjali in obe končali v največji nekulturi - v nečloveškem barbarstvu. »Če kakšna družba izgubi pristni stik z umetnostjo, če torej ni več z vso dušo povezana s svojim srcem, s kulturo, če pozabi na to, da je kultura srce človeka in družbe, ne more končati drugod kot v barbarstvu. Kultura niso le vrhunska umetniška dela, težko
De bi nam serca vnet za čast dežele
far***.'
JU
Mešani pevski zbor Kulturnega društva Groblje je vodila zborovodkinja Janja Dragan.
De bi nam serca vnel za čast aeieie
Druga seja Občinskega sveta Občine Domžale
Flavtista Matej Zupan in Karolina Šantl Zupan, ki ju je na klavir spremljala Vlasta Doležal Rus.
doumljiva Schonbergova glasba, abstraktna Monddrianova platna, za večino bralcev neprebavljivi Proustovi romani. Kultura ni le današnji, kulturni praznik, ampak je kultura vsakršen praznik: državni, verski, osebni.
Sopranistka Francka Šenk in pianistka Polona Fister.
Dr. France Prešeren - glasnik vseh Slovencev
Največji slovenski pesnik France Prešeren ni bil samo glasnik vseh Slovencev, ampak tudi vseh tistih, ki so trpeli kakršnokoli krivico ali preganjanje, kar zgovorno priča njegova zdravica, ki je postala celo slovenska himna. France Prešeren je živ tudi danes, saj vsako leto praznujemo Prešernov dan - praznik kulture. Ne vem, če še kakšen narod praznuje svojo kulturo, vendar pa je praznovanje tudi zavezujoče, da preizkusimo svoj odnos do slovenskega naroda in jezika kakor tudi do svetovljanstva. Pesnik je s svojim pesniškim delom dokazal, da je tudi v slovenskem jeziku možno izraziti najglobje misli in čustva, kakor v jezikih drugih evropskih narodov. In v tem je med drugim njegova VELIČINA.
Če bi torej kakorkoli zanemarjali slovenski jezik, bi s tem zlorabljali kulturni praznik. Naj nas ta praznik vedno znova potrjuje v slovenski samozavesti, zavedajoč se, da je samospoštovanje pogoj, da nas bodo spoštovali v naši samobitnosti in enkratnosti tudi drugi narodi.
Davnega leta 1967 mi je innsbruški škof dr. Paulus Rusch, ki je bil posebno navezan na nemškega pesnika Holdedina, dejal: »Z veseljem bodite Slovenec in ne pustite se pojugoslaviti, vaš pesnik Prešeren vas dobesedno iz groba sili, da kljub pritiskom ostanete Slovenci...« Zelo pomenljive besede iz ust Neslovenca, ki jih ne bom nikoli pozabil.
Naše hitenje v Evropsko unijo je preizkusni kamen, koliko smo in koliko nismo Slovenci. Dobro se zavedamo, da je naša prihodnost v Evropi, vendar se ne bomo smeli dati evropeizirati tako, da bi pozabili na svoje narodne buditelje, posebno Franceta Prešerna.
Neki korejski pregovor pravi: Kdor zataji svoj jezik, ni nič drugače, kakor da bi zatajil svojo mater. - Vedimo pa, da je kakršnokoli zanemarjanje materinega jezika blizu njegovi zatajitvi.
Slovenski kulturni praznik naj bo priložnost, da razmislimo o ponovni uvedbi jezikovnega razsodišča.
IVAN KEPIC
Od naše kulture je odvisno, kako ravnamo z bližnjimi, od nje, katere vrednote priznavamo, od nje, katerih se bomo držali. Kultura je podlaga domala vseh stvari v našem vsakdanjiku, tudi takih, ki z njo na videz nimajo nič skupnega. Kako ravna oblast
- če izberem kar najskrajnejši primer - z brezposelnimi, nikakor ni samo posledica njenih zmožnosti in volje, ampak tudi njene kulture.
Slovenska družba je z vstopanjem v evropske integracije pred pomembnim korakom, ki ni povsem brez nevarnosti. Če naj to v zaenkrat še ne razvidni prihodnosti ne bo priključitev, utopitev v mnogo večji masi in s tem smrt, moramo Slovenci ohranjati svojo identiteto. To je
- in na to se mnogo premalo misli - tudi pogoj, da nas bodo v Evropi in svetu sploh želeli sprejeti, saj bržkone ne potrebujejo česa takega, kar že imajo, ampak jih najbolj lahko obogati tisto, kar je samo naše. Tisto, kar je najbolj naše, pa neposredno izhaja iz kulture, katere srce je umetnost. Družba bi morala na to dragocenost paziti bolj kot doslej. Ne zato, kjer bosta umetnost in kultura sicer umrli. Kakor veste, umetnost tega strahu ne pozna; preživela je najhujše genocide in se iz njih vedno vzpela še močnejša, kot je bila. Pač pa zato, ker družba, ki je pozabila na svoje srce, ki je izgubila stik s svojo umetnostjo in kulturo, kot sem skušal pokazati, ne more preživeti. Zato ne mislim -in s tem zaključujem ta nagovor
- v imenu umetnosti in kulture družbe oziroma države svariti in jo pozivati, naj bo bolj pozorna do svojega srca. Če ji je kaj do lastnega zdravja, se bo tega zavedela sama.«
V kulturnem programu, ki ga je povezovala ga. Nataša Dolenc, vezno besedo pa spisala ga. Helena Giacomelli, so poleg Mešanega pevskega zbora KD Groblje nastopili še: flavtista Matej Zupan in Karolina Šantl Zupan, ki ju je na klavir spremljala Vlasta Doležal Rus, gledališki igralec Zvone Hribar, ki je polno Tomčevo dvorano razveselil zlasti z nekaterimi šaljivimi Vodnikovimi pripovedmi, ga. Draga Jeretina Anžin, sopranistka Francka Šenk ob klavirski spremljavi ge. Polone Fister, zaploskali pa smo tudi flavtistki Alexi Stili, gostji iz Nove Zelandije. Prireditev sta pripravili Občina Domžale ter zveza kulturnih društev Domžale, organizacija in režija pa je bila v rokah g. Lojzeta Stražarja.
V.
Zapleti pri določitvi dnevnega reda, odmori, brez odločitve o sestavi delovnih teles, spremembe »Slamnika« brez SDS in SKD, g. Janez Grošelj, dr. spec. med., direktor Zdravstvenega doma.
V sredo, 27. januarja 1999 so se na 2. seji zbrali člani Občinskega sveta Občine Domžale. V odsotnosti županje Cvete Zalokar Ora-žem je sejo vodil mag. Milan Pir-man, podžupan, pri delu pa mu je pomagal g. Lovro Lončar. Po ugotovitvi, da je na seji navzočih 28 svetnikov (manjkali so: dr. Miha Brejc, g. Stane Oražem in g. Janez Vasle), so se svetniki najprej lotili sprejemanja zapisnikov 1. konstitutivne seje in nadaljevanja 1. seje Občinskega sveta, ki so ju prejeli z gradivom, in ju brez razprave soglasno sprejeli v predloženem besedilu.
Dnevni red
Medtem ko uvrstitev prve točke (obravnava in sprejem sklepov o imenovanju odborov in komisij OS) ni bila sporna, se je zataknilo pri drugi (Obravnava predloga za predčasno razrešitev odgovornega urednika, pomočnice odgovornega urednika in petih članov uredništva javnega glasila občin Domžale, Lukovica in Moravče) ter tretji točki dnevnega reda (Obravnava predloga Odloka 0 javnem glasilu občine Domžale »Slamnik« - prva obravnava). Ob obravnavi predloga dnevnega reda je g. Janez Stibrič (SDS) v imenu svetniških skupin SDS in SKD predlagal umik omenjenih točk iz naslednjih vzrokov: ker ju predlaga svetniška skupina, kar ni v skladu s 50. členom Poslovnika občinskega sveta Občine Domžale, tretja točka pa ni tudi v skladu z 52. členom istega dokumenta - ni končana obravnava enega predloga, zato v postopek obravnave ni mogoče uvrstiti drugega predloga, ki zadeva isto tematiko: opozoril pa je tudi, da ni mnenj pristojnih odborov. Na predlog g. Pavla Pevca (ZLSD) so svetniki odšli na prvi odmor.
Po prvem odmoru
Po prvem odmoru je sledila razprava g. Bogdana Osolina (SKD), g. Romana Kurmanška (SKD), g. Marka Vreska (LDS), g. Janeza Stibriča (SDS), g. Jurija Berlota (SLS), g. Romana Lenassija (SKD), dr. Marka Starbka (SKD) in predsedujočega mag. Milana Pirmana, ki je razložil sporna določila Poslovni ka (184. člen Poslovnika: V primeru, ko nastopi dvom o vsebini oz. pravilnosti posamezne določbe Poslovnika, razlaga Poslovnik med sejo predsedujoči in da lahko svet o razlagi predsedujočega odloči z večino glasov navzočih občinskih svetnikov). Pred nadaljevanjem razprave so svetniki na predlog g. Bogdana Osolina (SKD) odšli na drugi odmor.
Po drugem odmoru
Po 15-minutnem odmoru so svetniki najprej prisluhnili dvema proceduralnima vprašanjema g. Bogdana Osolina (SKD), katerega je med drugim zanimalo, kaj v
primeru, če Občinski svet ne potrdi razlage predsedujočega. Seja se je brez odgovora na njegovi proceduralni vprašanji nadaljevala z glasovanjem. S 15 glasovi ZA in 8 PRf )TI je Občinski svet ugotovil, da ni bil kršen 50. člen Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale pri predlaganju druge točke, ki je bila po glasovanju o njenem umiku (9 glasov ZA in 14 PROTI) uvrščena na dnevni red.
Procedura se je ponovila pri uvrstitvi tretje točke na dnevni red, le da so svetniki o obeh točkah -ugotovitvi, da ni bil kršen Poslovnik (14 ZA, 9 PROTI, 3 VZDRŽANI) in predlaganem umiku točke z dnevnega reda (9 ZA, 17 PROTI, 1) glasovali po osebnem izjavljanju, ki ga je v imenu svetniških skupin SDS, SKD in člana Občinskega sveta (i. Jurija Berlota (SLS) predlagal g. Janez Stibrič (SDS), pred osebnim izjavljanjem pa sta v razpravi sodelovala še g. Toni Dragar (LDS) in g. Bogdan Osolin (SKD).
Ker točki, ki sta bili še na dnevnem redu (Volitve in imenovanja, Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta), nista bili sporni, so člani Občinskega sveta s 17 glasovi ZA in 9 PROTI sprejeli v gradivu predlagani dnevni red.
Uvodno informacijo k točki o imenovanju odborov in komisij Občinskega sveta, predlog so člani sveta prejeli z vabilom, na seji pa še dopolnitev, je podal g. Martin Grošelj, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je posebej opozoril na neusklajenost nekaterih delovnih teles (Nadzorni odbor, Komisija za vloge in pritožbe, Statutarno-pravna komisija). Ugotovitvi predsedujočega mag. Milana Pirmana, da o izvolitvi oz. imenovanju predsednikov in članov delovnih teles Občinski svet lahko odloča le na osnovi popolnega predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je sledila razprava.
V njej so sodelovali dr. Marko Starbek (SKD) - za SKD 14 članov delovnih teles, dve predsedniški mesti; g. |anez Stibrič (SDS) - za SDS 14 članov delovnih teles, dve predsedniški mesti, večino »opoziciji* v Nadzornem odboru in njegovega predsednik,!; g. lurij Berlol (SLS) - »manjše« svetniške skupine imajo preveč članov delovnih teles glede na število izvoljenih svetnikov; g. Anton Preskar (LDS) - o po zoril na sestavo delovnih teles v prejšnjem mandatu; g. Bogdan Osolin (SKD) - ne bodo se odrekli svojim ljudem na račun drugih strank; g. Marko Vresk (LDS) - niko-
mur se niso odrekli, želijo pa dati priložnost tudi drugim strankam; g. Roman Kurmanšek (SDS) -ustrezna sestava delovnih teles je temelj za dobro delo, vztraja pri večini v Nadzornem odboru, prevlada naj razsodnost, ter g. Janez Gr-mek (SDS) in mag. Milan Pirman, g. Martin Grošelj, predsednik Komisije pa je poskušal odgovarjati na vprašanja. Na predlog g. Francija Gerbca (ZLSD) je sledil odmor.
Po tretjem odmoru
Rezultat tretjega odmora je bil predlog g. Andreja Počivavška (Lista obrtnikov), da predlagajo g. Zorana Poljska za predsednika Komisije za statutarno-pravna vprašanja ter seja Komisija za mandatna vpra sanja, volitve in imenovanja.
G. Janez Grošelj, novi direktor Zdravstvenega doma Domžale
Med sejo omenjene Komisije so člani Občinskega sveta razpravljali o predlogu za izdajo soglasja k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Domžale. Po kratki predstavitvi g. Janeza Grošlja, dr. med. spec, in krajši razpravi, v kateri sta sodelovala ga. Breda Kokalj-I imbek (SKD) ter g. Franci Gerbec (ZLSD), so člani Občinskega sveta soglasno sprejeli sklep, da soglašajo z imenovanjem g. Janeza Grošlja, dr. med. spec. za direktorja Zdravstvenega doma.
Medtem so se vrnili člani Komisije za mandatna vprašanj,), volitve in imenovanja in pripravili predlog, da g. Zoran Poljšak postane predsednik Statutarno pravne komisije, da se v Nadzorni odbor imenuje po enega člana i/ vsake svetniške sku pine, zastopane v Občinskem svetu, za njegovega predsednika pa g. Janeza Cerarja (SLS), hkrati pa umaknili imenovanje Komisije za vloge in pritožbe. Na predlog g. |a neza Stibriča (SDS) je sledil četrti odmor. ....
Po četrtem odmoru
V imenu svetniških skupin SKD in SDS sta dr. Marko Starbek in g. Janez Stibrič po odmoru zaradi neupoštevanja njihovih želja pri imenovanju članov v delovna tele sa umaknila vse predloge teh strank za predsednike in člane odborov in komisij. O urniku kandidatur sta razpravljala g. Franci (ierbec (ZLSD) - odločitev obeh strank je i/ ekonomskih in političnih razlogov nesprejemljiva,   pomeni poskus
Nadaljevanje na strani 3
Domžale
/lamnik
Druga seja Občinskega sveta Občine Domžale
Nadaljevanje z 2. strani
uvajanja izrednega stanja, sam pa predlaga iskanje kompromisa; g. Marko Vresk (LDS) - LDS ne umika svojih kandidatov za člane delovnih teles; nato pa je bilo na predlog predsedujočega in ob upoštevanju 68. člena Poslovnika odločanje o sestavi delovnih teles prestavljeno na eno naslednjih sej. Na predlog g. Francija Gerbca (ZLSD) in po sklepu Občinskega sveta je sledil naslednji odmor.
Po petem odmoru
Po odmoru se je tudi dr. Marko
Akti, ki jih je Občinski svet Občine Domžale sprejel na svoji 2. seji dne 27. januarja 1999
1. Sklep o predčasni razrešitvi odgovornega urednika, pomočnika odgovornega urednika in petih članov uredništva glasila »Slamnik«
2. Sklep o sprejemu odlok.] o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik« v prvi obravnavi
!. Sklep o izdaji soglasja k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Domžale
Objavljeni so v Uradnem veslniku Obi ine Domžale, štev. 1/99 z dne 12. 2. 1999
Akti, ki jih je občinski svet Občine Domžale sprejel na izredni seji dne 10. februarja 1999:
1. SKLEPI O IMENOVANJU ODBOROV IN KOMISIJ OBČINSKEGA SVETA:
• ()dbor za finance
• Odbor za družbene dejavnosti
• Odbor za kulturo, šport in dejavnost društev
• Odbor za gospodarske javne službe
• Odbor za prostor in varstvo okolja
• Odbor za gospodarstvo
• Odbor za občinska priznanja, proslave in prire ditve ter obeležja občin skega pomena
• Nadzorni odbor
• Komisija za vloge in pritožbe
• Statutarno pravna komisija .
Objavljeni bodo v Uradnem vestniku Občine Domžale, štev. 2/99 z dne 12. 2. 1999
Starbek (SKD) zavzel za nadaljevanje dogovarjanj o sestavi delovnih teles, g. Jurij Berlot (SLS) pa je zahteval, da se v za-
pisnik zapiše ugotovitev, da razlog za prekinitev razprave oz. odločanja o sestavi delovnih teles ni nastal zaradi predloga SLS, da g. lanez ("erar postane predsednik Nadzornega odbora, temveč zaradi nepopolnosti vseh predlaganih sklepov.
Sledila je ugotovitev predsedujočega mag. Milana Pirmana, da se odločanje 6 imenovanju odborov in komisij Občinskega sveta v skladu z določili 68. člena Poslovnika preloži na eno izmed naslednjih sej Občinskega sveta, ki jo skliče županja.
Brez SDS in SKD o Slamniku
Nato se je Občinski svet lotil obravnave predloga za predčasno razrešitev odgovornega urednika, pomočnic e odgovornega urednika in petih članov uredništva javnega glasila ob< in I )omžale, I ukovic a in Moravče1, za katerega so svetniki gradivo prejeli z vabilom. Uvodno informacijo je podal g. Franci Ger-bec (ZLSD), ki je pojasnil, da je bilo gradivo vloženo v skladu s po-slovnikom, saj so pod gradivom podpisani člani Občinskega sveta, kljub temu pa je podal pisno spremembo gradiva v točki »predlagatelj«, kjer je navedene svetniške skupine kot predlagateljice gradiva zamenjal z imeni članov sveta, podpisanih pod predlogom. V razpravi je sodeloval g. Janez Stibrič, ki je vztrajal, da proceduralno točka dnevnega reda ne vzdrži. Po pi >|as nilu g. Francija Gerbca in predsedujočega g. Milana Pirmana (184. člen Poslovnika) je pred glasovanjem g. )anez Stibrič (SDS) člane Občinskega sveta seznanil, da člani svetniške skupine SDS protestno zapuščajo sejo, ker ne želijo sodelovati pri odločitvah, ki so po njihovem mnenju v očitnem nasprotju s Poslovnikom in Statutom in ker ni mnenja Statutarnopravne komisije. Enako so storili tudi člani svetniške skupine SKD.
Občinski svet je sejo nadaljeval (20 navzočih svetnikov) in s 17 glasovi ZA in 1 PROTI sprejeli brez razprave sklep o predčasni razrešitvi odgovornega urednika, pomočnice odgovornega urednika in petih članov uredništva javnega glasila občin Domžale, Lukovica in Moravče. Brez razprave in soglasno pa je po uvodni obrazložitvi g. Francija Gerbca (ZLSD), enega izmed predlagateljev, sprejeli tudi Odlok o javnem glasilu občine Domžale »Slamnik« v prvi obravnavi in ugotovili njegovo primernost za nadaljnjo obravnavo.
S tem je bila 2. seja že skoraj končana, skoraj zato, ker sta pred njenim zaključkom dve svetniški vprašanji, povezani s problematiko gradnje pokopališča v Domžalah, zastavila g, Jurij Berlot (SLS) in g. Franci Gerbec (ZLSD).
V. V.
BODICE
Dve državni...
Po začasni disonanci (neuglašenosti, nesoglasju) bodo Pomladniki spet lahko zapeli:
Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel
Sklanjanje ali pri-klanjanje
je že KOMISIJA ki zdaj nima še dodatne KOMISIJE le pomaga najmočnejši KOMISIJI da podpreta kompetentno KOMISI|() ki največ odloča (PRI ta glavni) KOMISIJI _da Z odredbodajno KOMISIJO
SKUPAJ vse nazadnje prav nič ne STOR-ijo
Drug drugemu: ŠTOR' - NČH STOR' - NO!! Kako? - STORIMO?
... in ena domača
Zaradi mladih grobijanov in izgrednikov
varnostnik tudi v domžalski OŠ
V šoli je nastal preplah: »Mulci« - zdaj pa »GMAH«!
FRANU ( IRAK
tzrr
IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Imenovani odbori in komisije
Ob prizadevanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, županje ter vseh strank, da se odbori in komisije vendarle imenujejo, je po usklajevanju strank Komisija izoblikovala popolne predloge za imenovanje delovnih teles, v katerih je v največji možni meri upoštevan ključ delitve mest v posameznih odborih. Tako usklajen predlog je na prvi izredni seji 10. februarja 1999 obravnaval Občinski svet občine Domžale. Sejo je vodil mag. Milan Pirman, podžupan, svetniki pa so brez razprave skoraj soglasno imenovali odbore in komisije, katerih namen je zagotovitev nemotenega dela Občinskega sveta. Večina delovnih teles se je na prvih sejah že zbralo in med drugim obravnavala gradivo Proračuna za leto 1999 ter druge dokumente, ki so na dnevnem redu tretje redne seje Občinskega sveta.
V naslednjih štirih letih bodo torej odbore in komisije Občinskega sveta občine Domžale sestavljali naslednji člani in članice:
1. Odbor za finance
- ROMAN LENASSI (SKD), Pot za Bistrico 40, 1230 Domžale, predsednik
- EMIUJANA SREBOTNJAK (SLS), Kidričeva 22, 1233 Dob, članica
-ANI PEZDIRC (SKD), Rovska c. 19, 1235 Radomlje, člani« a
- MARTINA URBANIJA (SDS), Rova, Rovska c, 44, 1235 Radomlje, članica
- mag. ROMANA JORDAN-CI-ZELJ (SDS), Miklošičeva 4/c, 1230 Domžale, članica
- ALMIRA ŽEMLJIC (ZLSD), Krakovska 17/a, 12.30 Domžale, članica
PAVEL CERAR (LDS), Gubčeva 14, 1233 Dob, član
- mag. PETER PENGAL (LDS), Staretova 1, 1233 Dob, član
- SIMON MAVSAR (LDS), Nožice, Gostičeva 49, 1235 Radomlje, član
2. Odbor za družbene dejavnosti
- ANDREJA JARC-POGAČNIK (ZLSD), Prešernova 43, 1230 Domžale, predsednica
- JURIJ BERLOT (SLS), Miklošičeva 9, 1230 Domžale, član
- ALEŠ JUHANT (LISTA OBRTNIKA )V), Vir, Zoisova 6, 1230 Domžale, član
BREDA KOKALJ-LIMBEK (SKD), Rova, Hrastičje 16,1235 Radomlje, članica
- MAJDA PUČNIK- RUDL (SDS), Hudo 39, 1235 Radomlje, članica
- IVICA BIRK (DFSUS), I evstiko-va 2, 1230 Domžale, članica
- SAŠA KOS (LDS), Ljubljanska 22, 1230 Domžale, članica
-TONI DRAGAR (LDS), Ihan, Na Ledinah 1/a , 1230 Domžale, član
- JOŽICA POLANC (LDS), Šum-berška 32, 1230 Domžale, članica
3. Odbor za kulturo, šport in dejavnosti društev
- SAŠA KOS (LDS), Ljubljanska 22, 1230 Domžale, predsednica
- BOGDAN OSOLIN (SKD), Ka-juhova 4, 1233 Dob, član
- MILOŠ STARBEK (SKD), Aškerčeva 13, 1233 Dob, član
- MARIIA ŠIŠKA (SDS), Tovarniška 43, 1235 Radomlje, članica
- BOGOMIR DEISINGER (SDS), Ul. Ivana Pengova 3,1230 Domžale, član
- PAVEL PEVEC (ZLSD), Staretova 6, 1230 Domžale, član
-TONI DRAGAR (LDS), Ihan, Na Ledinah 1/a, 1230 Domžale, član
-ANTON GLAVAČ (LDS), Čopova 4, 1233 Dob, član
- FRANC ČERNAGOJ (ZELENI), Zupančičeva 4, 1230 Domžale, član
4. Odbor za gospodarske javne službe
-ANTON PRESKAR (LDS), Mač-kovci 49, 1230 Domažale, predsednik
- PETER KOROŠEC (LISTA OBRTNIKOV), Ipavčeva 18, 1230 Domžale, član
- dr. MARKO STARKLK (SKD), Aškerčeva 13, 12.33 Dob, član
- MARKO KOKAI.J (DS), Finžgar-jeva 13, 1233 Dob, član
- MARTIN GRAŠIČ (SDS), Gostičeva 39/a, 1235 Radomlje, član
- ROMAN KURMANŠEK (SDS), Gorjuša 2, 1233 Dob, član
- STANE ORAŽEM (ZLSD), Poljska pot 10, 1230 Domžale, član
- mag. MILNA PIRMAN (LDS), Podrečje 46/2, 1230 Domžale, član
- mag. PETER PENGAL (LDS), Staretova 1, 1233 Dob, član
5. Odbor za prostor in varstvo okolja
- FRANCI GERBEC (ZLSD), Ma-sarvkova 12, Domžale, predsednik
- ZORAN POLJŠAK (LISTA OBRTNIKOV), Vegova 12, 1233 Dob, član
- PETER PAVLI (SKD), Savska c, .30, 1230 Domžale, član
- JANEZ SVOLJŠAK (DS), Ul. 7. avgusta 38, 1233 Dob, član
- JANEZ STIBRIČ (SDS), Rodica, Perkova 12, 1230 Domžale
- ANTON PRESKAR (LDS), Mač-kovci 49, 1230 Domžale, član
-JOŽE LENIČ (LDS), Ihan, Lipova 4/a, 1230 Domžale, član
- MARKO VRESK (LDS), Miklošičeva 1/e, 1230 Domžale, član
- ANTON REPAS st. (ZELENI), Količevo 43, 1230 Domžale, član
6. Odbor za gospodarstvo
- JOŽE CUZAK (DS), Depala vas 24, 1230 Domžale, predsednik
- EMIUJANA SREBOTNJAK (SLS), Kidričeva 22,1233 Dob, članica
- ANDREJ POČIVAVŠEK (LISTA OBRTNIKOV), Ljubljanska c. 119/ a, 1230 Domžale, član
- VINKO OKRŠLAR (SKD), Radio c. 14, 1230 Domžale, član
- ALEKSANDER KABAJ (SDS), Mačkovci 67, 1230 Domžale, član
- MARJAN PISKAR (ZLSD), Pre-log, Stara c. 20, 1230 Domžale, član
- PAVEL CERAR (LDS), Gubčeva 14, 1233 Dob, član
- SIMON MAVSAR (LDS), Nožice, Gostičeva 59, 1235 Radomlje, član
- JANEZ BIZJAK ml. (LDS), Bre-ječva 28, 1230 Domžale, član
7. Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena
- JANEZ VASLE (SKD), Gregorčičeva 16, 1230 Domžale, predsednik
- POLONCA RAVNIKAR (SLS), Sv. Trojica 8, 1230 Domžale, članica
- FRANC POZNIČ (DESUS), Kamniška 14, 1230 Domžale, član
- JANEZ BREZNIK (SDS), Trubarjeva ul. 13, 1230 Domžale, član
- PETER ŠKUFCA (ZLSD), Mačkovci 61, 1230 Domžale, član
-TONI DRAGAR (LDS), Ihan, Na Ledinah 1/a, 1230 Domžale, član
- SAŠA KOS (LDS), Ljubljanska 22, 1230 Domžale, članica
8. Nadzorni odbor
- MARIJA ŠIŠKA (SDS), Tovarniška 43, 1235 Radomlje, predsednica
- JANEZ CERAR (SLS), HUDO 33, 1235 Radomlje, namestnik predsednika
- JANEZ LIMBEK (SKD), Rova, Hrastičje 16, 1235 Radomlje, član
- ANTON TOMAŽIN (DS), Depala vas 69, 1230 Domžale, član
- DADA BREJC (SDS), Ul. 7. avgusta 31, 1233 Dob, članica
- JANKO KRALJ (ZLSD), Vodovodna 9, 1230 Domžale, član
- STANE ROZMAN (DESUS), Podrečje 79, 1230 Domžale, član
- DANIJEL ANŽLIN (SKD), Prešernova 17, 1233 Dob, član
- VINKO JUHART (LDS), Rodica, Dragarjeva 20, 1230 Domžale.
9. Komisija za vloge in pritožbe
- JANEZ GRMEK (SDS), Savska c 31, 1230 Domžale, predsednik
-BOGDAN OSOLIN (SKD), Ka-juhova 4, 1233 Dob, član
- ANDREJA JARC-POGAČNIK (ZLSD), Prešernova 43, 1230 Domžale, članica
- MARTIN GROŠELJ (LDS), Pre-serje, Kamniška 17, 1235 Radomlje, član
- FRANC ČERNAGOI (ZELENI), Zupančičeva 4, 1230 Domžale, član
10. Statutarno-pravna komisija
- MARKO VRESK (LDS), Miklošičeva 1/e, 1230 Domžale, predsednik
- ZORAN POLJŠAK (LISI A OBRTNIKOV), Vegova 12, 1233 Dob, član
- ROMAN LENASSI (SKD), Pot za Bistrico 40, 1230 Domžale, član
- FRANCI GERBEC (ZLDS), Ma sarvkova 12, 1230 Domžale, član
- FRANC ČERNAGOI (ZELENI), Zupančičeva 4, 1230 Domžale, član
V. V.
Odsevi...
l/o jr leta 1990 na prvih demokratičnih volitvah zmagal Demos l\in sestayil vlado, je takoj začel z demokratičnimi reformami, istočasno pw*si je med najvažnejše naloge postavil tudi projekt "osamosvojitve Slovenije. Vendar pa so se takoj po zmagi Demosa v javnosti začele pojavljati govorice o revanšizmu, o tem, ka ko ho nova oblast pometla s komunisti, kako ho kaznovala vi.< '/s te, ki so si roke umazali s krvjo, o tem, da je treba ustaviti desnico in podobno. Pa Demos ni storil nič od tega. Tisti, ki so vladali prej, so v miru lahko nadaljevali delo, nobenega preganjanja s strani Demosa, nobenega sojenja ni bilo. A vpitja na volitvah premaganih bivših oblastnikov ni hotelo biti konca, še več, ob vsaki, še tako drobni odločitvi, ki ni bila njim v prid, so komunisti in ZSMjev-ci zagnali še večji vik in krik, in to vse dotlej, dokler Demos ni razpadel. Tako so bivši oblastniki spet imeli vse vajeti v rokah, najuglednejša imena slovenske osamosvojitve pa so drug za drugim izginjala s političnega prizorišča, proti marsikomu od njih pa je prenovi/ena komunistična oblast uperila svoj represivni pri m • < vanja. Maščevanje je pač boljševistična logika, s katero je prežeta nomenklatura in ki jo, to si najbrž mora tudi ona priznati, edino obvlada.
I eta 1994 so bile prve volitve v organe novih lokalnih skupnos-Lti in prve volitve županov. Prišlo /e rlo /i-ln raznobarvne slike, saj so bili na vseli mogočih mestih v občinah pripadniki različnih strank. Različnost pa ni samo zanimiva, ampak je predvsem tudi precej težavna, kajti za uskladitev različnih interesov je potrebno veliko potrpežljivosti in zlasti modrosti, da se zadeve iztečejo v prid volivcev, ne pa funkcionarjev. Kot smo zadnja štiri leta lahko videli, so ponekod v Sloveniji (k nimeli, da je razvoj lokalne demok racije zahtevna naloga, spet drugje pa so se tako rekoč do one moglosti izčrpavali v medsebojnih spopadih.
I /domžalskem občinskem svetu so , pirjšnjem mandatu ime-V le večino pomladne stranke, ki so, to je bilo splošno mnenje, konstruktivno delovale in podprle vse tiste projekte županje ali drugih strank, ki so bili za nas občane pomembni. Skratka, na strateški ravni in celo v mnogih drobnih stvareh je prevladal zdrav razum, ne pa strankarska zaslepljenost. Mirno lahko trdimo, da so v Domžalah pomladne stranke ravnale evropsko, demokratično, civilizirano.
7ako mije v preteklih štirih letih večkrat prišlo na misel nerevan-šistično delovanje Demosa po volitvah leta 1990 in z zanimanjem sem pričakovala, kako se bodo volivci odzvali na strpno politiko pomladnih strank. Razen SDS, ki je napredovala, sta tako SKD in SLS padli in tako je večino v občinskem svetu spet pridp bila preoblečena partija, ki se danes imenuje Združena lista in njen podmladek, ki si je nadel ime l DS Županjo, ki si je meni nič tebi nič prilastila vse, kar je bilo v občini dobrega storjenega, so pod prli tudi Demokrati, Želeni in Desus. Volivci demokratične rlrže niso nagradili. Tudi prav, sem si rekla, vendar pa mi je na misel jmi hajala zgodba o revanšizmu iz prvih osamosvojitvenih let.
Od lanskih lokalnih volitev je minilo komaj nekaj dni, ko se je po Domžalah že slišalo, da bo županja takoj /ann nj.il.i uredniški odbor Slamnika, čeprav se mandat uredniškemu Odboru izteče šele oktobra letos. In res. Komaj je prvič vdihnila po ev-foriji zmage, že je na januarsko sejo občinskega sveta postavila točko dnevnega reda, s katero so predlagatelji (svetniške fgte I DS, ZL, Demokrati, Zeleni in Desus) predlagati predčasno razreHUflr uredniškega odbora. Da je bil he< še večji, />a so v naslednji tor' ki dnevnega reda predlagali odlok o novem Slamniku. Obe točki dnevnega reda sta bili predlagani v nasprotju s poslovnikom, vendar to predsedujočega podžupana Pirmana (LDS) ni nič motilo Ker občinski svet še ni ustanovil statutarno pravne komisije, je poslovnik tolmačil kar sam, večina vsvetupa mu je pritrdila Vsi' bolj očitno jiostaja, da za novo večino v svetu ni bistveno, kaj piše v poslovniku, ni bistveno, da v isti zadevi ni mogoče začeti obravnavati ničesar, dokler ni otjravnavan prej vloženi predlog itd., ampak je zanjo bistveno samo tisto, kar je njej v prid. Tako sta že takoj na začetku mandata oba pravnika: Vresk (LDS) in Gerbec (ZL) v veliki vnemi, kako čim prej utišati sedanji Slamnik, očitno pozabila, da i elo v Domžalah obstaja nek pravni rerl Pri obglavilvi < danjega Slamnika ima, to je treba posebej poudariti, pomembno vlogo nekdanji partijski sekretar in gromovnik Gerbec, saj je že veliko prej na nekem predavanju ali sestanku v Moravčah govoril o tem, kako bodo najprej počistili s Slamnikom. Kot v starih dobrih časih...
l/o takole opazujem ravnanje teh ljudi, si ne morem kaj, da se l\ ne vprašam, kaj se je s temi ljudmi pravzaprav zgodilo? Se včeraj, ko so imele pomladne stranke večino, so nenehno poudarjali pomen pravnega reda, demokracije so imeli na vsakem koraku polna usta. Takoj, ko pa so spet prišli h koritu, so na svoje besede pozabili. Vendar, bolj ko o tem razmišljam, bolj sem prejniča-na, da se z njimi ni prav nič zgodilo. So prav taki, kot so bili od nekdaj, s tem da so se takrat, ko niso bili na oblasti, najprej potuhnili, počakali, da bi videli, kako kaže in se priliznjeno vedli, ko pa je nevarnost minila oziroma ko se ponovno čutijo v sedlu, pa so spet pokazali svojo pravo barvo. Tako jim je jnavna država in demok racija postala ponovno španska vas. Ne bi se čudili, če bo letos proračun sprejet šele maja ali junija, saj bo po njihovem najpnj treba počistiti s Slamnikom (še čudno, oa se Gerbcu oh tem nI zareklo kaj o razrednem sovražniku), kdaj bodo ljudje deležni pro računskega denarja, kdaj bodo dobili gradbeno dokumentac ij" hi podobno, vse to je za županjo, Gerbca, LDS, Demokrate, Želene, Desus in Srebotnjakovo iz SIS mnogo manj važno. Skratka, če bo sedanja domžalska oblast še naprej ravnala, kot je začela, verjetno ni daleč čas, ko sistem ne bo učinkovito deloval, in ker ne bo, bo treba poiskati krivca. Kriva za vse to bo, verjemite mi, opozicija, ki ne razume, da je kritizirati oblast nespodobno, da se oblasti ne sme nasprotovati z nikakršnimi, pa če še tako demokra tičnimi sredstvi.
l/akorkoli že, kolikor jaz poznam SDS in SKD, bosta v občin-l\ skem svetu še naprej delovali skladno z evropsko demokratično usmeritvijo, pa naj se kakšni biciklisti še tako repenčijo. Prepričana sem, da procesa demokracije še nikomur ni uspelo za daljši
DADA HRIjč
/lamnik
Domžale
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Odgovor na Urednikove prebliske - Valjar
Zadnji uvodnik g. Bogdana Osolina »Valjar« kakor tudi številni njegovi podobni članki v glasilu Slamnik praktično v celotnem obdobju njegovega urednikovanja na račun naše županje ge. Cvete Zalokar Oražem, Združene liste socialnih demokratov in tudi mene osebno nenehno dokazujejo nekaj vsakemu normalno mislečemu človeku očitnih dejstev:
- prvič: da sta sposobnost in pripravljenost g. B. Osolina (enako g. J. Stibriča) in njegovih naročnikov iz ozadja za kulturno in demokratični družbi primerno raven javne razprave enaka ničli; toliko žaljivih besed, kot jih je on zapisal na račun županje, mene osebno in stranke, ki jo vodim, kaže na odsotnost temeljne, elementarne človeške kulture in pripravljenosti voditi strpen dialog z drugače mislečimi, brez podtikanja neresnic ali polresnic, predvsem pa brez za javen politični, družbeni prostor neprimernih osebnih žaljivih oznak; celotna občinska javnost si lahko predstavlja, kam bi vodilo sprejemanje besednjaka in metod osebnega obračunavanja g. B. Osolina in g.). Stibriča, če bi ga sprejeli tudi vsi drugi svetniki v občinskem svetu, saj sta vendar oba tudi svetnika (»Hvali-čin virus« v občinskem svetu Domžale); v svojem imenu in v imenu svetnikov Združene liste izjavljam, da so za nas takšne metode nesprejemljive,
- drugič: skrajno podcenjujoče in ponižujoče za občane občine Domžale in širšo javnost je dejstvo, da g. B. Osolin in somišljeniki nočejo sprejeti realnosti izida zadnjih lokalnih volitev, na katerih je pretežna večina volivcev (prek 70%) pokazala s ponovno izvolitvijo županje in večine svetniških mest strankam in listam, ki jo podpirajo, kako ocenjujejo njeno dosedanje delo, pa tudi, v kakšni meri jemljejo zares grobe napade in podtikanja B. Osolina, J. Stibriča in somišljenikov; očitno je, da niste pripravljeni sprejeti posledice pravil demokratične družbe o izidu volitev in odločanju po večinskem načelu; v zvezi s tem moram v korist resnice zapisati, da smo v prejšnjem občinskem svetu sprejeli veliko večino odločitev ne glede na to, kateri svetnik ali stranka je predlagala določeno rešitev, razen - to poudarjam -ko je šlo za posamezne kadrovske odločitve, kjer je takratna večina
strank (danes manjšina) brez obrazložitve in pripravljenosti na dialog enostavno »povozila« svetnike LDS in ZLSD (imenovanje odgovornega urednika in uredniškega odbora Slamnika, svet kulturnega zavoda F. Bernik, kandidiranje za državni svet itd.); vprašujem, s kakšno moralno pravico sedaj g. B. Osolin obtožuje mene osebno, ZLSD, LDS in druge stranke ter liste, ki imajo skoraj 2/3 večino v občinskem svetu, če nameravamo uveljaviti izidu zadnjih volitev primerno razmerje pri nekaterih imenovanjih, vključno s Slamnikom?! Čudna in nepoštena logika: dokler so imele večino v občinskem svetu stranke, ki jim pripada tudi g. Osolin, je bilo pošteno in normalno, da naša stranka ni smela imeti niti enega predstavnika v uredniškem odboru, sedaj pa naj bi bil konec demokracije, če bi prišlo do teh in nekaterih drugih kadrovskih sprememb,
- tretjič: prepričan sem, tako kot verjetno večina bralcev Slamnika, da Slamnik ne sme biti več samo nekoga (Osolina, Stibriča) ali ozke skupine »trobilo«, kot nam vnaprej očita g. Osolin; vprašanje nazaj: čigavo trobilo je bil pa Slamnik - doslej?! -verjetno si vsi želimo bolj uravnotežen, manj »zmerjalen« in »pljuvalen« časopis, ki pa bo enakomerno odprt za vse glasove in strune po načelu: naj cveti sto cvetov.
Pa še to: kljub našemu globokemu nezadovoljstvu s prej omenjenim kadrovskim valjarjem prejšnje večine strank v občinskem svetu pri imenovanju odgovornega urednika in uredniškega odbora Slamnika ter še nekaterih kadrovskih imenovanjih nismo svetniki ZLSD nikoli demonstrativno zapuščali sej sveta in grozili z izstopom iz njegovih delovnih teles, kot so to storili svetniki SDS in SKD na čelu z g. B. Osolinom na zadnji (drugi) seji sveta.
Še vedno tudi mislimo, da moramo v dobro razvoja občine premostiti tudi takšne, manj prijetne posledice volilnih rezultatov in še naprej slediti kar dobro uveljavljeni praksi iskanja čim boljših rešitev za tekoče in razvojne probleme občine ne glede na barvo predlagatelja.
Mavrico imam rajši kot črno belo sliko FRANCI GERBEC
Servis Hondinih vozil Ambrož -ljudje za ljudi
Po nekaj slabih izkušnjah v preteklosti smo letos naleteli na avto-
mobilski servis, iz katerega smo odšli ne le zadovoljni, temveč celo prijetno presenečeni. To je servis Hondinih vozil Ambrož s Prešernove 12 v Radomljah oziroma njegovega lastnika in zaposlenih v njem.
V ponedeljek, 25. januarja 1999, smo bili dogovorjeni, da nam opravijo servis, saj smo z avtom že opravili 10.000 km. Med tem časom pa smo imeli manjšo prometno nezgodo, v kateri je bil uničen sprednji desni bok avta (blatnik, pokrov motorja, odbijač, žaromet). Kljub temu so bili dogovorjenega dne pripravljeni avto prevzeti in v štirih dneh opraviti tudi vsa kleparska in druga dela, poleg tega pa so ponudili tudi svoje nadomestno vozilo. Avto so popravili celo dan pred dogovorom, kar nas je zelo prijetno presenetilo. Da bi bilo takšnih servisov in seveda ljudi, ki delajo v njem, čim več!
Za vso pozornost in kakovostno opravljeno delo se vodstvu servisa in vsem zaposlenim najlepše zahvaljujemo!!
GUSTI VIDIC
Zapeljevala
»(Občasna) izguba spomina borcev NOV«, Slamnik 29.1. 99.-Nisem jaz tisti, ki bi hotel (anezu Stibriču »zavezati« jezik. Nasprotno! Njegovi prispevki so zelo zanimivo branje. Zakaj? Zato, ker gre za zmes mnogih (bridkih) resnic ter mnogih (zastrašujočih) zmot! Gre za nenavadno »štreno,« katero lahko razmota (pravilno razume) le tisti, v katerega glavi so podatki brezhibno urejeni, že dalj časa »uležani«, in zato res vsak na pravem mestu! In tedaj se ob primerjalni analizi (ki tedaj sploh ni težka!) pokaže, da je Stibričeva glava veliko premlada, da v njej še ni (in še dolgo ne bo!) tistega reda, kakršnega kdaj pa kdaj vendarle zapazimo pri kakšnem Človeku, ki ga zato tudi cenimo in spoštujemo.
Stibričevo pisanje se navsezadnje da tudi razumeti: v njegovo mlado glavo se je na hitrico naletela preobilica podatkov, ne toliko prebranih, koiikor slišanih. Življenje pa nas ne bi tako teplo, če bi vsa ta dolga vrsta glav (starih ali mladih), kadar si pripovedujejo slišano (ne pa lastno izkustveno) znanje, tisto, kar sliši vsaka glava posebej, vsaka glava posebej tudi vse pravilno razumela! To pa se zgodi poredko, saj gre ponavadi za verižno pripovedovanje zmot ali pa laži! Zato je med nami tudi toliko od-
IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV
Zakon in družina
Večina ljudi ima tudi v naših časih zakon in družino za največji vrednoti. Ta najstarejša človeška in božja ustanova pa je, žal, postala zelo krhka in pogosto postane kraj velikih razočaranj in trpljenja. Tudi pregovori, v katerih je zbrana modrost stoletij, poleg lepih in svetlih strani zakona omenjajo tudi temnejše:
Zakon je pristan v viharju, še pogosteje pa vihar v pristanu.
Nekaj že mora biti pri zakonu (narobe), da potrebuje še blagoslov Cerkve, (španski)
Zakonski stan je kot kurnik: eden hoče noter, drugi ven.
Zakonski stan je kot procesija, pri kateri gre spredaj vedno križ. (avstrijski) Zakon je loterija.
Ljubezen je vezivno tkivo zakona, ki se sčasoma lahko obrabi:
Ni tako vročega ognja ljubezni, ki ga zakon ne bi poh-ladil.
Včasih je bilo veliko zakonov, ki so se sklepali zaradi imetja. Takim se ni obetalo nič dobrega:
Če se poročiš z denarjem, bo zakon redko dober.
Pregovori hvalijo varčno ženo in svarijo pred taksno, ki razmetava:
Kar žena prištedi, je prav toliko vredno kot tisto, kar mož prisluži.
Žena more v predpasniku več odnesti iz hiše, kot more mož z vozom pripeljati k hiši.
Na račun tašč je veliko pripomb in šal. Naslednji abesin-ski pregovor pove, v čem je jedro težav:
Tašči, ki se vtika v vsako stvar, gre ena tretjina batin, ki jih dobi žena.
Družina je včasih omogočala sožitje dveh ali treh rodov. Danes v mnogih družinah za stare ljudi ni več prostora. To pomeni veliko osiromašenje, kajti družina, ki ima v svoji sredi starega človeka, ima biser, (kitajski). Kitajci pravijo tudi, da je lažje vladati kraljestvu kot družini.
Zakon je zelo občutljivo področje, ki se lahko spremeni v bojišče različnih interesov. Nekateri hudomušno predlagajo tole rešitev: Kdor hoče imeti mir v hiši, mora delati tako, kakor hoče žena. Navajajo tudi razlog za takšno ravnanje. Mož ve, toda žena ve bolje.
Čudoviti so zakoni, kjer vladata mir in ljubezen. V družino, kjer vlada mir, se sreča sama naseli. Gmotna blaginja le redko prinese tudi srečo in zadovoljstvo: V zlatih hišah preživljajo često svinčene ure.
Najbrž ni zakona, v katerem ne bi nikoli prišlo do prepira: Kje je hiša, skozi katero se ne bi nikoli kadilo?
V takšnih primerih ni dobro vmešavanje od zunaj: Če se mož in žena prepirata, ne hodi blizu. Še slabše je, če kdo neprijetne družinske stvari razglaša naokoli. Zato velja upoštevati tale nasvet: Kar se doma skuha, naj se doma poje.
Ljudska modrost odsvetuje nejasne medsebojne odnose:
Hiša ne trpi dveh gospodarjev.
Največkrat je slišati svarilo, da bi »žena nosila hlače«.
V hiši, v kateri žena ukazuje, služi hudič za hlapca. Čim manj žena ukazuje, tem bolj jo mož uboga.
V pregovorih najdemo ostaline iz patriarhalnih časov. Takšni so naslednji, ki jim nikakor ne moremo dati prav:
Če se sam hvališ, si tepec, če hvališ svojo ženo, si tepec na kvadrat.
Če ženi pravočasno ne poveš njenih napak, ho prav kmalu kakšno našla na tebi.
Svarilo pred pretiranim zaupanjem pa utegne biti kdaj na mestu:
Kdor svoji ženi vse pove, kaže, da še ni dolgo poročen.
Navedimo za sklep še domislico A. Sordija: Zakon je zelo pravična ustanova: žena mora vsak dan skuhati obroke, mož pa jih mora vsak dan pojesti.
BOGDAN DOLENC
iS
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pri Domžalah
vabi na
odprtje razstave
akademski slikar . Jože Bartolj
v petek, 19. februarja, 1999 ob 19. uri
Razstavni prostor Kulturnega društva Miran Jarc na Studencu pri Domžalah
Razstava bo na ogled vsak dan do 28. februarja 1999 med 1 7. in 19. uro, ob nedeljah pa med 14. in 19. uro.
večnega pregovarjanja, prepirov, tepeža, klanja... Zato, torej, so Stib-ričevi »produkti« v »Slamniku« tudi takšni, kakršni so! - Pa naj bodo! Že zaradi tistih resnic, ki jih kdaj pa kdaj omeni, je prav, da se tudi tako pisanje objavi. In ker tudi je objavljeno, za kar poskrbi urednik B. Osolin, potem bi pač rad zvedel (od njega ali koga drugega) tole: kje so tisti komunistični bojevniki, katere tako neutrudno (žal le v »komar« kategoriji) Stibirič obdeluje?! Stibrič (ne samo on!) namreč tlači med komunisti papagaje, kameleone, pavijane (to so tiste opice z rdečo zadnjico), in seveda tudi vse tiste, ki mislijo drugače kot on! O teh »tehničnih« napakah sem skušal Stibriča poučiti v enem od svojih člankov, katerega pa B. Osolin ni objavil. (Javnost je bila s tem prikrajšana za lep ocvirek!) Tako neenakopravno ravnanje z dopisniki pa nam kaže na to, da tudi tisti »sekundami« okoli slamnikarskega ringa (člani uredništva Slamnika) niso bogvekaj skrbni! Da tudi tokrat ti možje ne bi mislili, da nimajo nobene odgovornosti pred javnostjo, in ker že tako širokosrčno objavljajo Stibričeve pozive, naj povedo, zakaj niso objavili tudi mojega poziva, ki ga je uredništvo dobilo 27. 2. 98? Imel je vsega 6 vrstic! Ali ga niso objavili zato, da Stibrič in podobni lahko še naprej blebetajo o zaslugah belogardistov za vse to, kar imamo Slovenci danes? To je izkrivljanje resnice, to je varanje, to je zavajanje javnosti! jasno je, da se s tem spravlja nič hudega sluteča mladina v nove zablode in nesreče!
Časopisu »I3ELO« se je zdelo vredno objaviti moj omenjeni poziv 27. 2. 98.! In rezultat? Noben belogardistični »zgodovinar«« se vse do danes ni »pojavil« z dokazili o kakršnikoli državljanski vojni pri nas med leti 1939-1945! Torej: vsakršno govorjenje o državljanski vojni pri nas je treba imeti za potvarja-nje zgodovine, za poskus zavajanja mladine, za zapeljevanje v nevarne, vsemu ljudstvu škodljive avanture! Meni, ki sem bil v tistih grb* nih letih še otrok, pa tudi tisočem mojih vrstnikov, so dobro znane »zasluge«, ki so jih prislužili belogardisti med to njihovo »državljansko vojno«! Oni so bili okupatorjevi pomagači (kolaboranti), bili so okupatorjevi hlapci, sluge, bili so švabo-branci, bili so izdajalci! Vsa ta imena za te izmečke našega naroda pa si ni izmislila rdeča OF, ampak jim ga je dalo preprosto ljudstvo, ki je presneto dobro vedelo, kako stvari stoje! Po vojni se je za te sodelav-
ce okupatorja, udomačil še naziv kvislingi (po Quislingu, norveškem pomagaču okupatorjem). Tega naziva jim torej ni dalo naše ljudstvo, ampak ljudstvo, ki je imelo s takimi ljudmi enako slabe izkušnje kol mi!
Zato, ker te in take ljudi poznajo tako drugod, ni verjetno, da bi zaslepljena Stibričevega kova lahko kdaj naplahtali kar ves svet! Kljub temu pa seveda ni treba čakati, da bo Stibriča in podobne v neki daljni bodočnosti povsem naključno vendarle »srečala« pamet
MARIJAN SLEVEC
Nesporazumi in sprenevedanje prevečkrat krojijo naše življenje
Velike stvari so skrite v majhnih, od višine pa se zvrti. Ženske se bojijo nasilja, ki je lahko tudi duhovno, ne pa »le« fizično. Zadnjič mi je kolegica pripovedovala, da ji je prijatelj kupil za god vijolično bluzo. Ker ona vijolične barve ne prenese, je ni nikoli oblekla, zaradi česar se je med njima vnel spor in »zgodil« razdor. Moj pokojni oče je bil slikoplcskar in ni prenesel plave barve na zidu, ni ga pa motila na oblačilih, je pač tako.
Kako torej razumeti drugega? Vsekakor nikogar ne moremo in ne smemo k roj iti po svojem kopitu. Nekaj podobnega velja za uvajanje verskega pouka oziroma pouka o verstvih v naše šole: nekateri namreč ne morejo ali nočejo razumeti, da gre tu za splošno izobrazbo. Pri tem pa je zaželeno, da čevlje dela kopitar, saj nam tudi marksizma niso predavali teologi. Verouk v ožjem smislu kot priprava na prejem zakramentov pa bi ostal kot doslej v pristojnosti Cerkve.
Ker je naš čas zaznamovan s krizo etike in morale, ki nikomur ne koristi, kri/.i namreč je i elo žažele na, da Cerkev pridiga o etiki in morali tako v politiki kakor tudi ekonomiji, sicer bi se odpovedala svojemu poslanstvu.
Tudi moramo biti pravični pri presojanju raznih izjav, pa naj jih izreče kdorkoli. Če kdo komu reče, da je idiot, je to čisto nekaj drugega, kakor če mu pravi, da se obnaša kot idiot. Tudi pri nagrajevanju ali kaznovanju moramo delovati premišljeno in ne tako, kakor nekje v Sloveniji, kjer so ujeli živega krta in niso vedeli, kako bi ga »štrafali«, so pa
živega zakopali. Komentar menda ni potreben. In tudi pri naši politiki se dogajajo podobne reči: če kdo ni sposoben opravljati nižjega delovnega mesta, mu dodelijo višjega...
In kaj sem z vsem tem hotel reči? Kadar bomo nesporazume reševali strpno in se otresli sprenevedanj in podtikanj ter zlonamernosti, bo mo vsi zaživeli SVETLEJE, kajti tema nas ubija in nam zapira pot v svetlobo.
IVAN KEPIC
Spoštovani g. odgovorni urednik, prosim, da v skladu z veljavno zakonodajo v 2. številki SLAMNIKA objavite naslednje pojasnilo v zvezi z objavljenim člankom g. Franceta CERARJA Radomeljsko vaško znamenje.
G. Cerar, ne zavajajte javnosti
V januarski številki glasila SLAMNIK ste v članku pod naslovom Radomeljsko vaško znamenje avtorja g. Franceta Cerarja lahko prebrali, da sem pristal na prestavitev grobišča NOB v centru Radomelj na drugo lokacijo. Da bo javnost pravilno obveščena, dajem naslednje pojasnilo:
»Pobudniki postavitve vaškega znamenja so na sestanku v letu 1994 neomajno vztrajali, da je treba grobišče prestaviti in na to mesto postaviti vaško znamenje, kljub ugovorom, da to iz pietete do posmrtnih ostankov ni priporočljivo, saj so bili enkrat že prekopani. Eden izmed udeležencev je izrazil pomisleke in podal stališče, da je treba pred kakršnimkoli posegom v ta prostor pridobiti pisne pristanke svoji ev vseh pokopanih. Kot je razvidno iz imen, ki so vklesana na ploščah, je tod pokopanih 132 umrlih. S takim stališčem sem se absolutno strinjal in sem še danes mnenja, da je v primeru kakršnihkoli posegov v sedanje grobišče v centru Radomelj potrebno pridobiti mnenje oz. soglasje vseh svojcev pokopanih.
Ob tem naj še povem, da so se o predlagani lokaciji vaškega znamenja v prisotnosti predstavnika Odbora za postavitev Radomeljskega vaškega znamenja na svojem letnem občnem zboru (16. januarja 1999) pogovarjali tudi člani ZB NOV Radomlje in izrazili svoje ne-strinjanje s predlagano lokacijo, ki posega v spominski park oz. grobišče.«
RAJKO HAFNER
Skupna tiskovna konferenca SDS in SKD Domžale
Svetniški skupini SDS in SKD sta zaradi nespošto-vanja določil Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale umaknili vse svoje predloge za člane delovnih teles domžalskega Občinskega sveta ter zaradi obravnave poslovniško spornih točk dnevnega reda protestno zapustili 2. sejo Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila 27. januarja 1999 ob 16. uri. Naslednji dan sta obe stranki sklicali skupno tiskovno konferenco, na kateri sta javnosti podali svoje argumente.
Zaradi nesposlovanja o/, kršilev poslovniških določil, ki govorijo o tem, kdo lahko predlaga točke dnevnega reda, sta obe svetniški skupini predlagali umik 2. in 3. točke dnevnega reda. Po določbah 50. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale svetniška skupina namreč ne more predlagati odloka v obravnavo. To so predlagatelji spornega odloka vedeli, a so kljub temu zavestno kršili akt ter s tem zavajali svetnike, saj so svetniške skupine ZLSD (Franci Gerbec), LDS (Milan Pirman), DESUS (Franc Poznič), Zelenih Slovenije (Frani Cernagoj) in Demokratov Slovenije (Franc Cuzak) ter tudi SLS (Milena Srebotnjak) vztrajale na tem, da na dnevnem redu ostane predlog za predčasno razrešitev odgovornega urednika, pomočmi e odgovornega urednika ter uredniški odbor časopisa Slamnik. Po njihovem mnenju je bila sporna tudi obrazloži tev za razrešitev oz. obravnavo te točke, kajti nobena od treh navedb (obtožb) ni bila podkrepljena s pisnimi dokazi ali bila kako drugače argumentirana.
Podobno je bilo tudi pri S. točki dnevnega reda, ko so zgoraj navedene svetniške skupine, ki podpirajo županjo, svojo podporo pa je tem strankam dala tudi SLS, ponovno kršile že omenjeni 50. člen Poslovnika, poleg tega pa še 52. člen Poslovnika, ki govori o tem, da dokler ni končana obravnava enega predloga, ni mogoče v postopek obravnave uvrstiti drugega predloga, ki zadeva isto tematiko. Predlog sprememb Odloka o Glasilu Slamnik je bil že pred več meseci dan v obravnavo, torej je že v proceduri in dokler ni zaključen, po določbah Poslovnika ni možna uvrstitev še enega odloka na isto tematiko.
Kljub uro in pol dolgi razpravi je bil zaradi preglasovanja dnevni red (prejet v predlagani vsebini, čeprav so svetniki SDS in SKD v obrazložitvi za umik spornih točk dnevnega reda med drugim navajali, da ni potrebno hiteti z omenjenima točkama dnevnega reda, saj redni štiriletni mandat uredniškemu odboiii poteče že čez nekaj mesecev. Po mnenju SDS in SKD ni bilo nobene potrebe, da se zadeve obravnavajo že na tej seji, kajti niso bili izpolnjeni niti vsi pogoji za normalno obravnavo. Tako še nista bila imenovana niti delovna lelesa ( »bčinskega sveta, ki bi morali predhodno pre gledati gradivo ( v tem konkretnem primeru Statutarno pravna komisija in Odbor za družbene dejavnosti) in o njem na podlagi razprave zavzeti slališi e.
Pri točki obravnave imenovanja delovnih teles ()li črnskega sveta sla svetniški skupini SDS in SKD predi lagali, da se jima zagotovi na Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja določen proporcionalen delež članov delovnih teles in njihovih predsednikov (po osnovnem razdelilniku, ki ga je pripravila omenjena komisija, v katerem imajo »županjine« stranke večino) ter večino v Nadzornem odboru, saj stranke, ki podpirajo županjo in imajo večino v Občinskem svetu, ne morejo nadzirati samih sebe. Kljub tej argumen-l.ii iji vladajoča elita »ži.ipanjinih« strank ni upoštevala želja SDS in SKD, zato so ti umaknili vse svoje predloge /a člane delovnih teles. Po krajši prekinitvi je ( >l>< in ski svet sprejel sklep, da se imenovanje delovnih teles proslavi na eno od prihodnjih sej.
Pri obravnavi 2. točke dnevnega reda (Predčasna razrešitev Uredniškega odbora časopisa Slamnik) sla svetniški skupini SDS in SKD zaradi tega, ker nista želeli odločati 0 zadevi, ki je poslovniško sporna, protestno zapustili sejo. Ob tem se obe svetniški skupini spi a šujeta, kje je vzrok za tolikšno nestrpnost, politični re vanšizem, nepremišljenost in nespoštovanje pravil, ki si jih je Občinski svet sam postavil s strani strank, ki podpirajo županjo in kje ter kaj je vzrok za kršitev poslovniških določil. Po njihovem mnenju takšna dejanja s strani strank, ki podpirajo županjo, ne koristijo nikomur, temveč samo škodijo občini in njenim prebival' cem. Izraža se tudi bojazen, da pri odločitvah v domžalskem Občinskem svetu ne bo prihajalo do odločitev na podlagi stroke in upoštevanja osnovnih aktov, temveč samo na način preglasovanja (politični »valjar«) s strani strank, ki podpirajo županjo. Še posebno zaskrbljujoče pa je dejstvo, da LDS, kot najmočnejša strank,!, ubogljivo sledi revanšistični politiki ZLSD in njenemu predsedniku I rani iju (.erbi u, so dejali predstavniki SDS in SKD na njihovi skupni tiskovni konferenci.
Janez Stibrič
Domžale
/lamnik
SLS SE JE V DOMŽALAH OČITNO PRIDRUŽILA STRANKAM KONTINUITETE PRETEKLEGA REŽIMA
»Opozicijski« pogled na potek 2. seje O.S. Občine Domžale
Ko sem v roke dobil gradivo za 2. sejo Občinskega sveta Občine Domžale, sem se najprej pomudil pri pregledu dnevnega reda. Najprej kar nisem mogel verjeti svojim očem. Bivši komunisti, sedaj člani »demokratičnih strank«, razpršenih v strankah, ki podpirajo županjo, so več kot očitno pričeli že na začetku mandata kršiti osnovni akt o delu Občinskega sveta, kot nekateri malce cinično pravijo Poslovniku o delu Občinskega sveta Občine Domžale.
Glede na nedemokratično in re-vanšistično politiko Združene liste sem vsekakor pričakoval njihove »nizke udarce«, netolerantnost, ne-načelnost, vzvišenost, oholost, samozadostnost, ampak da takole javno in brez sramu kršijo osnovni akt, tega pa res nisem pričakoval (upam, da tudi njihovi volilci ne in da bo temu primeren njihov rezultat na naslednjih volitvah). Še bolj pa me je začudilo dejstvo, da Združeno listo podpirajo LDS in Zeleni, saj sem DESUS in Demokrate že od vsega začetka imel za »satelitske stranke« Združene liste, kar so nenazadnje dokazali z »lojalnostjo« županji. Še bolj pa me preseneča dejstvo, da je potrebno v isti koš očitno vreči tudi SLS v Domžalah, saj je njihova predsednica in svetnica ga. Emilijana Sre-botnjak vseskozi »držala štango« Združeni listi (priznam pa, da je dru-gi svetnik SLS-a, g. Berlot, tokrat glasoval tako kot SDS in SKD). Svetni-< a I milijana Srebotnjak je zvesto podpirala predloge »strank komunistične kontinuitete«. Ker je javno glasovanje izvajala tako, da se njenega glasovalnega kartončka skorajda ni videlo, sem kot svetnik zahteval po imensko javno glasovanje in takrat je enkrat zaradi tega (sicer z zelo sramežljivim glasom) bila celo vzdržana!
Verjetno se boste vprašali, kaj je bilo na dnevnem redu tako spornega, da sem se odločil napisali teh nekaj vrstic. Dejstvo je, da si Združena lista na vsak način želi podrediti časois Slamnik in da pri tem ne izbira sredstev (se mar res vračajo stari komunistični časi, ko so mnogi ljudje, ki niso podpirali komunizma, neznano in za vedno »izginili«?). Mar Združena lista res ne more počakati še nekaj mesecev, da se izteče reden mandat sedanjemu uredništvu? Saj bi takrat, glede na večino, ki jo imajo v sedanji sestavi Občinskega sveta, povsem legalno lahko predlagali drugačno sestavo uredniškega odbora. Se pri njih res kaže tista krvava sla po takojšnji oblasti, ne glede na »pravne regl-ce«? Sicer pa je večinska krivda, da Združena lista nima predstavnika v Uredniškem odboru, tako ali tako na strani Združene liste same, Saj so za člane predlagali nekoga, ki nima stalnega prebivališča v Občini Domžale, je torej zaradi lastne napake Združene liste pred štirimi leti sedaj, za dosego »cilja« po revan-
šističnih metodah, res potrebno kršiti Poslovnik Občinskega sveta Občine Domžale? In v te kršitve »prisiliti« tudi ostale stranke, ki podpirajo županjo? Kaj bo, le kaj bo z našo demokracijo v Domžalah, če bodo stranke komunistične kontinuitete nastopale z revanšističnimi metodami še iz časov, ko so nekateri »afne guncali« v Beograjski skupščini? Očitno nič dobrega, najkrajšo pa bodo, kot vedno, potegnili občani. Upam, da bo Združena lista prenehala s tovrstnim početjem, od županje pa pričakujem, da bo v skladu z določili in pristojnostmi, ki jih ima, zadržala odločitve v zvezi s Slamnikom, saj so bile sprejete na podlagi jasnih in nedvoumnih kršitev Poslovnika o delu Ob-činskekga sveta Občine Domžale. Če je županji res kaj mar za občane, za pravno državo in za konstruktivno delovanje in razvoj naše občine, bo sporne sklepe vsekakor zadržala. Če pa ne, nam je pa lahko vsem povsem jasno, da smo še slabši kot v »banana republikah«, kjer cvetijo korupcija, nezakonita
dejanja, mamila.... Volivci, zamislite se, komu ste dali svoj glas.
JANEZ STIBRIČ
Prešeren mi je dal mnogo
Dvomim, da bi obstajal Slovenec, ki bi ne poznal Prešerna. In prav do tako velikega človeka, zdi se mi, je najtežje oblikovati lasten odnos. Toda vsakokrat, ko vzamem v roke njegove Poezije, pozabim na to, da je živel že zdavnaj, da je že zdavnaj umrl, kajti zdi se mi, kot bi ga osebno poznala, tako so mi blizu njegove misli.
Prva njegova pesem, ki sem jo prebrala, je bila Lepa Vida. Pomenila mi je mnogo. Tako sem prvič prijela v roke Prešerna in posredovala mi jo je mama. Vsaka mati bi morala otroku dati vse, kar ima njegov narod najboljšega. In to so prav gotovo tudi Prešernove pesmi. Naj-
prej so mi bile všeč lahkotne ljubezenske pesmi, ker ostalih tudi razumela nisem. Pszneje pa so prišla nova spoznanja in ravno njegove pesmi so jih še bolj poglobile in potrdile. Nekatera spoznanja so bila sladka, da je srce vriskalo od veselja: prva ljubezen, mladost in njena prešernost, veseli upi, neuresničene sanje; druga spoznanja so bila grenka kakor pelin: prva ljubezen name upanje splahne in sanje utonejo v noči. Mladost mine. Vse mine. Prav zaradi tega:
»Zato, mladost po tvoji temni zarji
srce zdih'valo bo mi, Bog te ob-varji!«
Toda ravno Prešeren je tisti, ki mi da moči, da ne obupam. Človek je egoist, materialist, misli samo na to, kako bi pridobil čimveč denarja. Kaj bi ves moj optimizem ob tem?
Toda ne. Še druge stvari so, za katere se je vredno boriti, lepota, umetnost, ljubezen, spoštovanje človeka in njegovo dostojanstvo. Ravno Prešeren je s svojimi pesmimi to dokazal.
Vsak izmed nas si želi doseči nesmrtnost. Prešeren je v tem uspel. S čim? Z grabljenjem denarja? Ne! Z ljubeznijo do svoje domovine, do svojega naroda, do vsega človeštva. Bil je človek v pravem pomenu besede. In prav zaradi tega še živi.
Zato tudi sama nazdravim z njim:
»Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat' dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz sveta ho pregnan,
da rojak
prost ho vsak,
ne vrag, le sosed ho mejak!«
IVICA JANEŽ
Odstranitev spomenikov NOB v centru Domžal
V centru Domžal imamo še vedno dva spromenika, ki sramotita naše občane, ravno tako pa tudi naključne in redne obiskovalce Domžal. Koliko časa bomo še morali gledati ta dva spomenika?
Prepričan sem, da je tudi v strankah, ki se drugače opirajo na komunistične vrednote preteklega režima in ki sedaj podpirajo županjo (Združena lista, LDS, DESUS, De-
Tovrstne spomenike takoj odstraniti...
mokrati, Zeleni), prišlo do ugotovitve, da sta oba spomenika resnično potrebna odstranitve, saj kazita center Domžal in povzročata zgražanje mimoidočih. Če je bil porušen Berlinski zid, če so v Rusiji po-metli s temi ostanki totalitarnega komunističnega režima, če so v Bolgariji odstranili vse tovrstne spo menike (za nameček pa še javno ustreli njihovega komunističnega
...in namesto njih postaviti spomenike v čast osamosvojitvi Slovenije - npr. takšne, kot je spomenik v Homcu.
(foto Janez Stibrič)
EN SVET
Energijsko varčne žarnice
e«SV€T
V prejšnji številki Slamnika ste bili obveščeni o akciji subvencioniranja energijsko varčnih žarnic, danes pa predstavljam še nekaj najbolj značilnih lastnosti.
Čena električne energije je tudi pri nas vedno bolj evropska, zato vsaka podražitev zniža družinski proračun in vedno več ljudi se odloča za varčne gospodinjske aparate in varčne žarnice (pravilneje kompaktne fluorescenčne luči, mednarodna oznaka CFL).
Žarnice so najmanjši, a najpogosteje uporabljeni porabniki električne energije. Najpogostejši razlog, da se ne odločimo za njihov nakup, je v njihovi ceni, ki je višja tudi do desetkrat in več, vendar primerjave kažejo na to, da se zamenjava 100 W z 20 VV varčno žarnico, ki jo uporabljamo nekaj ur na dan, povrne v enem letu.
Prednost varčne žarnice v primerjavi z navadno:
- petkratno zmanjšanje porabe električne energije
- enaka svetilnost
- ne oddaja toplotne energije (navadna žarnica večino energije porabi za ogrevanje prostora, temperatura žarilne nitke je okrog .'000 "( )
življenjska doba je od 8000 do 12000 ur (navadna žarnica gori približno 1000 ur)
- Prihranki so še posebej opazni tam, kjer naenkrat gori več žarnic.
V Sloveniji je preko 680.000 gospodinjstev. Če bi vsako izmed njih uporabilo vsaj eno varčno žarnico, bi prihranili približno toliko električne energije, kot jo proizvede hidroelektrarna Mariborski otok (letna proizvodnja MW)
Ob predpostavki, da ena žarnica gori 6 ur dnevno, v petih letih prihranimo najmanj 13.000 SIT pri plačilu električne energije. Če je življenjska doba varčne žarnice 10000 ur (srednja vrednost), je njena življenjska doba približno 4,5 let.
Stranke naj bodo pri nakupu varčnih žarnic pozorne na:
- električno moč
- obliko žarnice
- njeno ceno
- svetlobni učinek
- barvo svetlobe (nekatere žarnice dajejo občutek, da prostor, ki ga osvetlijo, spremeni barvo, zlasli na rdeče obarvanih površinah, polno moč dosežejo v nekaj minutah).
- nekatere varčne žarnice zaradi vsebnosti živega srebra sodijo med posebne odpadke!
Varčne žarnice lahko privijemo v vsako svetilno telo, ki ima sandardni navoj, pozornost pa velja dolžini svetilnega telesa, saj so varčne žarnice nekaj daljše, v zadnjem času pa so že zelo podobne klasičnim, zato pred nakupom preverite, če mere žarnice ustrezajo vašim željam in potrebam.
Življenjska doba varčne žarnice je odvisna od števila prižiganj. Varčne žarnice naj bi gorele nepretrgoma vsaj dve uri, zato jih nameščamo v tiste prostore, kjer se največ zadržujemo. Žarnice, ki se prižigajo z zakasnitvijo, oziroma so nameščene zunaj hiše, svetijo slabše pri temperaturah pod 0 °Č.
V verigi prodajaln Elektrotehne in I lektronabave bo po vsej Sloveniji potekala promocija, v Domžalah 10. 02. 1999. Na razstavnih prostorih bodo obikovalci lahko preizkusili na elektronskem prikazovalniku, kolikšen je prihranek v primeru zamenjave klasične z varčno žarnico.
V času med 29. 01. 1999 in 26. 02.1999, bodo cene varčnih žarnic, z močjo 60 - 100 VV, znižane.
ESP Domžale - Kamnik
VSE ZAVAROVANCE in TUDI NEZAVAROVANCE, KI DELATE NA KMETIJAH,
vabimo na PREDAVANIE IN RAZGOVOR: POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE KMETOV
PREDLOGI NOVE POKOJNINSKE REFORME
V TOREK 23. FEBRUARJA OB 9.30 V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA LUKOVICA V LUKOVICI.
Ker se na kmetijah pogosto pojavljata že dve generaciji in ker je do hodek pri obstoječi proizvodnji in velikosti kmetij pogosto premaj hen, opažamo vse manjše št. kmečkih zavarovani ev. Zlasti je veliko nezavarovanih žensk in mladih na mešanih kmetijah in delno tudi čistih kmetijah. Morda je še čas, da poskrbite za svojo soi ialno varnost ob morebitnih poškodbah in na zrela leta. Morda nimate zadosti informacij, kako iz zavarovanj,i ali na kakšen način se zavarovati.
Povabite se med seboj!
vodjo), če v vseh bivših komunističnih državah prihaja do spoznaja, da je bil komunizem resnično popolnoma zgrešen sistem, potem se tudi pri nas mora nekaj spremeniti.
Ob tem pa ne smemo zanemariti dejstva, da je pri nas potekala med 2. svetovno vojno tudi državljanska vojna, da so komunistični »partizani« zaradi kasnejšega prevzema oblasti in diktature prisegli Stalinu, potem je res že čas, da se tudi javno (z odstranitvijo spomenikov NOB) prizna njihova ideološka in politična zgrešenost.
Ker verjamem, da so tudi ali celo v Združeni listi prišli do teh spoznanj, bo verjetno Občinski svet Ob-čine Domžale soglasno sprejel odlok o takojšnji odstranitvi teh dveh spomenikov. Ker pa v Domžalah še nimamo spomenika v čast naše osamosvojitve, potem bi v center Domžal nujno morali postaviti tovrsten spomenik. V naši občini sicer imamo enega občinskega (v Dobu) in po mojih podatkih tudi enega v Homcu, potem pa se naštevanje na žalost konča. Zato naslavljam poziv vsem strankam, da se zavzamejo za to, da se oba spomenika NOB v centru Domžal takoj odstranita, saj nam povzročata preveliko sramoto in zavajata ljudi, v centru Domžal pa naj se postavi spomenik v čast naši samostojni, demokratični Sloveniji.
JANEZ STIBRIČ
PISMO SLOVESA PSA NEROTA
Mojim živalskim prijateljem
Štirinajst let sem mirno živel ob robu gozda, v sožitju z domačimi in divjimi živalmi, pa tudi z ljudmi. Iz svoje koče sem mirno opazoval srne, ki so z bližnjega hriba, rade prihajale po pri-boljšek na vrt, tik ob hiši mojega gospodarja. Verjetno prihajajo se danes, žal jih ne vidim več.
V opoldanskem času, pred »večerom miru« - 24. decembra, sem se počasi, hitro zaradi bolezni nisem več mogel hoditi, po poti nekoliko od hiše (pravijo da je to loviš-
če Lovske družine Lukovica), odpravil iskat svojega gospodarja, ko me je nenadoma močno zabolela glava. Strel iz lovske puške je bil usoden in moral sem se posloviti od vas, dragi prijatelji. Zaradi starosti sem slabo videl in slišal. Zato vam ne morem zanesljivo povedati, kdo je svojo slo po krvi ta dan zadostil. Medlo sem videl le obrise visoke postave in sledi velikih nog, medlo pa tudi slišal hrup avtomobila, ki je v tišini zimske idile in pričakujo-
cega večera miru, zaradi višine snega jezno krmaril po in ob poti, kjer sem se moral posloviti.
S poti me je zavlekel pod rob, skrbno pa zabrisal še svoje sledi. Moja kri pa je bila močnejša, tako da sta me kar hitro našla moj gospodar in mladi prijatelj Matej.
Moji dragi prijatelji! Pazite se oseb, ki se s predmetom, ki mu pravijo puška, sprehajajo po zemlji, ki ji pravijo lovišče. Ali pa se po tem lovišču, ker se jim verjetno dozdeva, da so peš prepočasni in da jim bo zato kakšna žival ali ptica ušla, kar vozijo. Pa verjetno se jim zdi tudi bolj lagodno, puško nasloniti kar na okno avtomobila.
Odpuščam jim, bil sem že star.
V času, ko sem odhajal s te zemlje, pa sem v podzavesti slišal in to vam želim povedati, da že prihaja čas, ko se bodo osebki s temi predmeti na rami ali oknu avtomobila, morali posloviti od takšne zabave. Povejte pa tudi tistim, ki tega pisma niso brali - tudi divjim živalim (fazanom, racam, šojam...).
V imenu Nerota zapisala ANA ZAJC Lukovica
Gladiatorske igre
Najprej, kaj je gladiator. Poklicni borilec, suženj ali vojni ujetnik, ki se je v starorimskih cirkusih za življenje bojeval s svojimi tovariši ali divjimi zvermi v zabavo gledalcev.
Nekakšne gladiatorske igre se gremo tudi danes, zraven pa ne vemo, ali je več gladiatorjev ali več »gledalcev«. Če pogledamo dnevno časopisje, bomo v njem zasledili tudi »poklicne borilce«, ki se v zabavo bralcev borijo na ta način, da slednjim mečejo novinarske »kosti« različnih sumljivih vrednosti. Bralci pa se kot kužki mečejo za temi, četudi svežimi, pa vendarle večkrat za zelo zaudarjajočimi novicami, in to zato, ker so nepreverjene. V tej karavani dnevnikov in različnih revij se najbolj junači tisti dnevni časopis, ki z velikanskimi debelimi črkami naslovov krmi ubogo slovensko ljudstvo, tako lačno novic. Čimbolj tragičnih, žalostnih in v srce segajočih, divjih in divjaških, razgrajaških in večkrat že krvoločnih. MATER JE ZAKLAL, OČETA JE ZADAVIL, SINA JE OKUŽIL Z AIDSOM, PREISKOVALNI SODNIK JE POSILJEVALCA SPUSTIL DOMOV in podob no. Jutri bo čez vso prvo stran en sam naslov, ki ga bo prekrival polmetrski okrvavljen nož. Vse za branje, ali bolje - v duhovno zabavo bralcev in ■ »gledalcev« sodobnih gladiatorskih iger.
Poglejte malo okrog sebe, predvsem mladina hlasta in požira vse to z odprtimi usti in očmi; tudi v avtobusu ali na vlaku. Da taka mladina vse bolj izgublja vero v vrednote in življenje, dokazuje vse večje število uživalcev mamil, glede samomorov pa smo v samem vrhu svetovne lestvice.
Gladiatorstva so se oprijeli tudi ustvarjalci slovenskih filmov. Novinar Marko Crnkovič je v Sobotni prilogi 16. I. 1999 o našem filmu zapisal: »Če je bil Filmski sklad iskreno prepričan, da je smiselno in odgovorno investirati milijon mark v film ,Patriot' - da je to, skratka, v interesu slovenske kinematografije in kulture nasploh -, potem je bila tO odločitev nekompetentnih norcev, ki nimajo niti najmanjšega pojma ne o filmih ne o popularni kulturi ne o smislu izvirnih oblik raz-
vedrila v današnjem kontekstu slovenstva. Ta obtožba se seveda ne nanaša na nikogar, ampak je samo reakcija na rezultat upravne in intelektualne zmede: dotacijo ,Patriotu' - scenarij zanj je prispel v isti rundi s,Feliksom', kar pomeni, da je ena granata ubila dve muhi - je odobril upravni odbor Sklada.«
Liberalni duh, okrašen z liberalistično-kapitalis-tičnimi frazami, seje zasejal med Slovenci. Liberalizacija po SSKJ pomeni: odstranitev ovir ter omejitev v postopkih in poslovanju. Liberalizem pa pomeni tudi liberalno miselnost ali ravnanje, figurativno pa (nedosledno) svobodomiselnost in nenačelnost. Po domače pa zagovorniki divjega liberalizma in vsega tega rečejo kar: KAJ Ml PA KDO MORE? In to je tudi na cestah, kjer je največ nesreč, divjanja in neprevidnega prehitevanja, predvsem pa neprimerne hitrosti vožnje z avtomobili in motorji. Svoje vedno primakne ali doda še vinjenost. Statistiki ugotavljajo, da je prav zaradi naštetega največ prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Liberalistično geslo: KAJ Ml PA KDO MORE? deluje tudi v šolah. Kraje denarja, vsakovrstna izsiljevanja, rezanja gum na kolesih, obenem pa je tudi vse več grobih izgredov in razgrajaštva ter uživanja mamil. V neki štajerski šoli se je dogo dilo, da je učenec učiteljico napadel z nožem, pa - NIČ! Učiteljica po vsem tem ni bila deležna niti uradnega opravičila. Zaradi slabe ocene učenčevega znanja pa lahko pride tudi do grožnje: »Boste že videli, bo moj oče posredoval!« Učitelji so tako prestrašeni in - nemočni. Včasih en sam mladi grobijan skazi ugled dobrega, pridnega in vestnega razreda, obenem pa še šole.
K »sodobni« liberalistični vzgoji otrok in mladine veliko pripomoreta tudi radio in televizija. Kaj in kdaj kaj gledajo, pa je seveda v pristojnosti in odločanju staršev. Mladi, ki si programe na teh medijih izbirajo čisto sami, najbrž ne bodo nikoli duhovno zdrava mladina, saj »hodijo« v pravo šolo sodobnega gladiatorstva.
FRANCE CERAR
/lamnik
Lukovica
Izid marčevske številke Slamnika je predviden 25. marca, rok za oddajo prispevkov, ki bodo objavljeni v mar-čevski številki (na Lukovških straneh), je 16. marec. Prispevke oddajte na Občino Lukovica v tajništvo.
Urednica Monika Domitrovič
SLOVESNOST OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
»To pevčevo srce je...«
Organizatorji kulturne prireditve »To pevčevo srce je...«, s podnaslovom Pesniki Črnega grabna, so se tokrat odločili, da Lukovčanom predstavijo vse tiste pesnike, ki so kdaj pesnikovali in še pesniku jejo med nami v Črnem grabnu. Vsekakor dobrodošla poteza, saj smo dvorano v Lukovici dodobra napolnili ter tako na lastna ušesa slišali, da je zrak tod okoli primeren za bogate verze in doživete pesmi.
Pesnike naše doline so nam predstavili prizadevni člani in gostje gledališke skupine (anko Kersnik iz Lukovice pod strokovnim vodstvom scenarista in režiserja Danijela Potočana.
Slovesnost je popestril MePZ Šentviški zvon s Prešernovimi uglasbenimi ter narodnimi pesmimi. Večer je povezovala jana Strehar.
Tako smo spoznali pesmi Jovana Vesela Koseškega, rojaka iz Kosez, dr. Jakoba Zupana, rojenega na Prevojah, Josipa Podmilj-ščaka - Andrejčkovega Jožeta iz
Krašnje, Janka Kersnika z Brda, Jožeta Resnika iz Gabrij nad Blagovico, Frana Maslja Podlimbar-skega iz Spodnjih Lok in Ančke Vresk s Hribov nad Trojanami.
Sledila je predstavitev pesnikov, ki sicer niso domačini, jih je pa globoko zaznamovalo življenje pri nas. Člani KUD )anko Kersnik so predstavili življenje in delo pesnika Petra Levca, zakoncev Franca in Marije Hudomal in Svetlane Makarovič.
Kot zadnji so bili predstavljeni pesniki mlajše generacije, ki ustvarjajo v dolini Črnega grabna. Tako smo slišali še pesmi Tomaža Boleta, Vide Cerar Bogataj, Silva Hotija in dijakinje Maje Strehar. Pesnikom mlajše generacije se je v imenu vseh občanov oddolžil lukovški župan s priložnostnim darilom ter povabil tudi tiste (tak-
šnih je zagotovo precej), ki ustvarjajo poezijo, da se brc/ skr bi predstavijo občanom in širši javnosti. Prireditev pa je bila tudi bolj slikovita predvsem zaradi pisanih likovnih del, ki so bila predstavljena v preddverju dvorane, likovnega samorastnika in zagretega kulturnika Silva Cerarja. Ta je bil tudi deležen županove pohvale
Večer je bil bogat, prijeten, kljub vsemu kulturnemu razkošju pa sem pogrešala Prešernove tekoče stihe, saj se letos poleg vsega spominjamo tudi 150-letnice njegove smrti. Kar malo neprijetno mi je, da je bil naš največji pesnik na slovesnosti tako odrinjen na rob odra. Do naslednjega jubileja, ki bo prihodnje leto, razmislimo o tem.
MONIKA D.
OZN je leto 1999 razglasil za leto starejših. Inštiut Antona Trstenjaka bo ob pokroviteljstvu občine Lukovica pripravil predavanje z naslovom:
KAKOVOSTNA STAROST DANES IN JUTRI
v petek, 12. marca 1999, ob 18. uri, v dvorani Kulturnega doma v Lukovici
Vljudno vabljeni!
Zahvala in vabilo
Izvajalcem, tehničnim sodelavcem in organizatorjem ter pokroviteljici občini Lukovica se najtop-leje zahvaljujem za kakovostno izvedbo proslav ob dnevu samostojnosti in ob slovenskem kulturnem prazniku.
Še posebej se zahvaljujem publiki, saj je z bučnim aplavzom da-
la najlepše priznanje sporočilnosti in izvedbi obeh prireditev.
Avtorja članka »Gorjača graja« s podpisom JUR (?), objavljenega v Slamniku, letnik 18, št. 1 z dne 29. 1. 1999, st. 14, pa vabim v četrtek, 25. februarja, ob 19. uri v Kulturni dom Lukovica na dopolnilno predstavitev in utemeljitev scenarija za proslavo dneva samostojnosti, Vab Ijeni tudi drugi.
DANIIEL POTOČAN
avtor obeh scenarijev
ODMEV NA ZADNJO GORJACA HVALI
Lepo je v naši domovini biti mlad (Radovan Gobec)
Zapojmo pesem si, veselo, naj se razlega prek sveta. Lepo je v naši domovini biti mlad, v deželi, kjer so vsi ljudje kot brat in brat. In toplo sonce, ki nas greje in morje, ki poživlja kri. Lepo je v naši domovini hiti mlad.
To je pesem, ki so jo učenci OŠ Janka Kersnika Brdo zapeli na proslavi ob dnevu samostojnosti v kulturnem domu v Lukovici. Nekdo, ki se je skril za ime JUR, je v prejšnji številki Slamnika o pesmi izrazil negativno mnenje, do katerega ima seveda pravico. Poslušalci v dvorani so z bučnim aplavzom potrdili, da so razumeli in sprejeli nadčasovno in občečlo veško sporočilo pesmi. Tudi občinstvo ima pravico izraziti svoje mnenje, v demokratični družbi je različnost mnenj namreč dovoljena in dobrodošla. Vsak bralec pa ima zdaj možnost presoditi sam.
ZDENKA PENGAL, ravnateljica OŠ Brdo
GORJACA HVALI
Glede na to, da smo v torek 9. februarja, dobivali precejšnje pošiljke (precej težkega) snega in ga sproti sploh nismo mogli odmetavati (nekateri smo obupali in odšli spat, ker itak ni bilo električnega toka in čakali naslednji dan), pa je oddelek za komunalo na Občini Lukovica poskrbel, da so bile ceste v sredo zjutraj (v mislih imam predvsem ceste v K s Prevo-
je) prevozne brez težav (kakšno pa je bilo stanje na naših dvoriščih, pa ve vsak sam).
Ni kaj, lukovški komunalci, dobri ste!
P. S.: Nič ne bi bilo napak, če bi kdo na gladko splužene ceste (občinske) vrgel par lopat peska; ki je lahko pomešan tudi s soljo.
MONIKA D.
ZA KAKOVOSTNO STAROST
Medgeneracijske skupine starih za samopomoč
Za lepo sožitje med ljudmi ni potrebno biti popoln.
Ljudi imamo radi takšne, kakršni s(m)o; drugačnih sploh ni.
• V Sloveniji je že danes velik delež starega prebivalstva, v prihodnje se bo število starih ljudi skoraj podvojilo;
• veliko ljudi je v starosti osamljenih, mnogi ne znajo živeti letom primerno.
• čas za pripravo na kakovostno starost so srednja leta življenja.
Zato za današnjo srednjo generacijo velja pregovor: »Kakor si bomo postlali, tako bomo ležali!« Kar naredimo za smiselno starost današnjih starih ljudi, je priprava na našo starost jutri.
Kakšno naj bi bilo življenje na stara leta?
Zadovoljitev osnovnih materialnih potreb po stanovanju, hrani, obleki je osnova za življenje v starih letih; enako pomembne pa so nematerialne in socialne potrebe:
• po medčloveški povezanosti in tesnih medčloveških odnosih,
• po doživljanju starosti kot posebnega, toda enako smiselnega obdobja, kakor sta mladost in srednja leta življenja,
• po predajanju zrelih življenjskih izkušenj mladi in srednji generaciji.
Zadovoljevanje nematerialnih in cialnih potreb je danes zanemar-
jeno. To povzroča hude stiske starim ljudem: živijo v osamljenosti, doživljajo svojo starost kot brezciljno, svoje življenjske izkušnje pa kot nesmiselne in nekoristne.
Jutri - to je čez deset ali dvajset let - pa nas bo starih ljudi dvakrat več kakor danes. Če sedaj ne spletemo družbene mreže, ki bo omogočala zadovoljevanje nematerialnih in socialnih potreb, bomo naslednji generaciji prehudo breme; če se v svojih srednjih letih ne pripravimo na starost, bomo kot starke in starčki pretežavni sebi in drugim.
Medgeneracijske skupine za kakovostno starost ali skupine starih za samopomoč so sodobna oblika pomoči, ki rešuje te velike naloge.
V Sloveniji smo jih začeli uvajati leta 1987. Po desetih letih je bilo v več kakor 100 krajih po Sloveniji že blizu 400 medgeneracijskih skupin, v katerih se redno tedensko srečuje:
• nad 4.000 starih ljudi - »babic in dedkov«
• 400 voditeljic iz srednje generacije - spoštljivih »hčera in sinov«, ki se skupaj s starimi učimo živeti
• več kot sto mladih, ki s staro in srednjo generacijo odkrivajo modrost življenja pri starih ljudeh
Medgeneracijska skupina za kakovostno starost je prijateljska skupina - nekrvna družina, - v kateri:
• stari ljudje zadovoljujejo nematerialne socialne potrehe,
• se srednja generacija pripravlja na svojo kakovostno starost,
• se v naši družbi plete socialna mreža za reševaje ene najhujših problematik čez desetletje ali dve, ko bo vsak peti Slovenec star nad 65 let.
Projekt medgeneracijskih skupin starih za samopomoč je največji in najuspešnejši podvig na področju medčloveških odnosov v slovenski sociali. Vodita ga Inštitut Antona Trstenjaka in Združenje za socialno ge-rontologijo in gerontagogiko Slovenije. Njegov neposredni cilj do leta 2005 je lokalna in nacionalna mreža medgeneracijskih skupin s kapaciteto za 3% starega prebivalstva - torej 900 medgeneracijskih skupin.
Medgeneracijske skupine vodijo prostovoljci srednje generacije. Njihovo vodenje skupine je:
• koristno - pri njem dobi človek toliko izkušenj v medčloveških odnosih kakor malokje drugje,
• lepo-človeka polni z veseljem in življenjsko močjo, poveže ga z dobro družbo stotine voditeljev srednje generacije po vsej Sloveniji, tisoče prijetnih babic, in dedkov ter mladine v tem vencu mostov nad prepadi med generacijami,
• plemenito delo - kajti priprava na povečano število starih ljudi je ena najbolj nujnih nalog naše družbe; zanjo velja misel, ki jo Elisabeth Lukas povzema po starem judovskem modrecu:
Dovoli mi, da bom dobra s teboj. Če ne bom )AZ, kdo naj boi Če ne bom ZDAJ, kdaj se ho to zgodilo !
In če ne bom dobra S TEBOJ, kaj bo z nama?
V medgeneracijskih skupinah za kakovostno starost smo vsi učitelji med seboj in vsi učenci za kakovostno življenje.
Delovanje medgeneracijskih skupin za kakovostno slarosl temelji na petih etičnih načelih:
1. Načelo smisla starosti
Starost je enako smiselno ob dobje življenja, kakor sta mladost in
srednja leta. Medgeneracijske skupine pomagajo odkrivati smisel in naloge starosti.
2. Načelo prostovoljstva Sodelovanje v medgeneracijski
skupini za kakovostno starost je človekova osebna odločitev, vodenje skupine pa prostovoljno socialno delovanje.
3. Načelo povezovanja generacij V medgeneracijski skupini se
redno srečujeta vsaj druga in tretja generai ija, dejavna težnja pa je po-
vezovanje z mladimi. Vsaka generacija ima od tega koristi, osnovna naloga medgeneracijskih skupin pa je priprava srednje generacije na kakovostno starost.
4. Načelo medsebojne povezanosti in sloge ter naklonjenosti navzven
Korist vsakega posameznika v mreži medgeneracijskih skupin, vsake skupine in vsake krajevne ali domske mreže je odvisna od kakovosti celotne mreže in od ozaveščenosti za nematerialne so< lalne potrebe v celotnem narodu. Zato pri svojem delovanju nismo nikomur konkurenti, ampak prijateljsko složni med seboj in tovariški sode-lavr i navzven.
Načelo prilagoditve določenim razmeram v okolju
Sleherni človek je edinstven in enkraten, vsaka da ohrani ali ustvari temeljni medčloveški
medgeneracijska skupina je drugačna, vsak kraj ali odnos
dom za stare ljudi je drugačen. V projektu medge- in da je osebno povezan
neraf ijskih skupin za samopomoč raslemo in cveti / ljudmi iz mlade m sie<Inje geneiai Ije. mo vsak drugače iz svojih tal v skladno celoto pisa-
nega šopka za lepo starost. , ,. so vsi IRK,L NI RA( ijl med seboj
tesno povezani; je
STAR< )57 je življenjsko obdobje, mladost varna lepa
ki ima svoje posebnosti, srednja leta mirno - rodovitna,
vendar pa ni v ničemer manj smiselno starost poi.0jn0. bogata, kakor je življenje v mladosti in v srednjih
*"« Za vodenje medgeneracijske skupine se lahko
usposobite za tečaj, ki poteka vsak mesec po tri ure STAROS1 ima svoje posebne naloge,        v dtomačem kraju; vodi ga Inštitut Anion,. Frstenja-ki niso nič manj pomembne, ka. Za voditelja ni pomembno, kakšen je njegov po-
kakor so naloge v mladih in srednjih letih.      klic, izobrazba ali predhodne izkušnje, pač pa veselje, df)bra volja...
/./ doživljanje smisla V STAROSTI je                             za človeka gre! (Anton Trstenjak) pomembno,                                     povzeto po zloženki, ki jo je izdal Inštitut da človek svojo slarosl sprejme,                                                    Antona Trstenjaka -
Lukovica
/lamnik
r
Zdravje je naše največje bogastvo
V prejšnjem sestavku smo poudarjali pomen našega odnosa do zdravja in samega sebe.
Eden temeljnih kamnov našega zdravja in naše kvalitete življenja je naš odnos do samega sebe. To je naša samopodoba.
Kakšna je dobra samopodoba?
Po eni definiciji je dobra ali zdrava samopodoba lis ta, ki vsebuje realno mnenje o lastnih slabostih, ne pa pretirane kritičnosti do njih. Oseba z dobro samopo-dobo se pozitivno ocenjuje in zaveda svojih dobrih točk. Biti zadovoljen sam s seboj pa ne pomeni, da se človek ne želi spremeniti, izpopolniti; nasprotno, samozavesten človek se pogosto z velikim prizadevanjem in trdim delom trudi, da bo izboljšal svoje slabosti.
Sposoben pa si je tudi odpuščati spodrsljaje in napake.
Dobra samopodoba se oblikuje v okviru odnosa, ki ga imamo posamezniki do samega sebe, to je do svojega JAZA. Ta odnos se izgrajuje glede na naše uspehe in neuspehe, na vrednotenje telesnega videza, osebnih lastnosti in izjav o samem sebi.
Drugi pomembni dejavnik je naša ocena JAZ in DRUGI. Za to oceno imajo velik pomen: družina, pri jatelji, ljubezenski odnosi, odnosi v šoli, službi. Izrednega pomena je tudi naša osebna ocena IMAM - NIMAM. Ta ocena je vezana tako na materialne dobrine kot na druge vrednote: sposobnosti, prepričanja, stališča, mnenja. Odnos JAZ - OKOLJE velikokrat zahteva od nas, da se opredelimo do kulturnih sporočil oko Ija, ki nimajo za cilj pozitivnega odnosa do sebe, temveč nam postavljajo norme, ki nimajo nič skupnega z nami in našo kulturo. Tu mislim predvsem na nasilna sporočila medijev o pomenu, kako izgledaš. Gledamo igralce, pevce, manekenke, ti ustvarjajo ideal lepote, ki nima veliko skupnega z realnostjo.
Dobra samopodoba se oblikuje celo življenje, od rojstva do smrti, iz dneva v dan, iz ure v uro. Gotovo se vam je zgodilo.da ste odšli od doma zadovoljni sami s seboj in dobro razpoloženi. Ko pa ste šli mimo prve izložbe in videli svojo podobo, se vam je to zadovoljstvo in razpoloženje spremenilo.
Zavedajmo se, da imamo sami vpliv na oblikovanje samopodobe, prav tako pa tudi na oblikovanje odnosa drugih do samih sebe.
Kako se oblikuje samopodoba?
Pasivno z močjo refleksije socialnega zaznavanja in spoznavanja. Tu imajo izreden vpliv dužina, šola, pri jatelji. Aktiven pa, kadar zaznavamo, da smo sposobni obvladovati situacije in samoobvladanje ter imamo razvite strategije in socialne veščine (komunikacija, odnosi). Zato je izrednega pomena učenje manir, kulture. Oblikovanje samopodobe je neposredno, prek lastnih čustev, misli ali posredno, ko 01 enjujemo, kako nas doživljajo drugi. Ta ocena je naša interpretacija, v katero so vpleteni naši elementi ocenjevanja.
V neki raziskavi, ki je spraševala naše šolarje, zakaj so srečni in zakaj so nesrečni, so dobili odgovore za srečo, da na prvem mestu zadostujejo materialne dobrine, za občutek nesreče pa je na prvem mestu neza-
Ob prijetnem vzdušju pri kuhanju žganja pa seveda ni manjkalo domačih dobrot in dobre kapljice.
Večer ob kuhanju žganja
V letu, ki je za nami, je bogata letina razveselila marsikaterega kmeta. Polne roke dela je bilo s pospra-vilom sadja, predvsem jabolk in hrušk. Ker je sadno drevje res dobro obrodilo, si je priden in vesten kmet dodobra napolnil kadi ter pripravil tudi za žganjeku-ho. Tako ob velikih količinah sadja mnogi kmetje slednjega namočijo na mehko ali na trdo stanje.
Slednjega lahko kuhajo kasneje, saj je s tem godnosl sadja upočasnjena. V prijetni družbi je oh neki priložnosti stekel pogovor o žganjekuhi. Sledilo je povabilo na domačijo Marka Vrankarja, po domače KOROŠČE-VEGA iz Obrš pri Zlatem polju. Nekega večera smo se s povabljenimi sovaščani zbrali pri njem. V toplem prostoru, ki je namenjen samo žganjekuhi, smo posedli okrog kotla, izpod katerega so se iz žerjavice enakomerno vili ognjeni zublji. Prvi del kuhanja je gospodar Marko končal že prej, tako da je ta večer iz kotla po ceveh priteklo že odlično domače žganje, »šnops«. Seveda pa je pri takšnem delu potrebno znanje. To si je Marko pridobil od svojih staršev. V prijetni družbi smo si ob klepetu in stari domači pesmi prijeten večer podaljšali dolgo v noč, saj nam je topel prostor dajal zavetje prod zunanjim hladom.
Ob koncu smo se gospodarju in njegovi ženi zahvalili za prisrčno gostoljubje. Na moje vpiašanjo, koliko žganja je skuhal, pa mi je zatrdil, da dovolj. Nekaj ga celo proda, te bi prišel kupec.
T. HABIANIČ
dovoljstvo s samopodobo. Otroci sebe vrednotijo izključno po šolskem uspehu, s starostjo pa so vedno bolj pomembni osebni odnosi. Samopodoba in osebni odnosi so najpogostejši izvoo življenja.
Kako najdemo moč, da ostanemo zdravi in krepimo
samega sebe?
Poiskati način, ki nam ustreza. Spoznajmo lastna občutja, verovanje in videnja. Prevzemimo lastno odgovornost. Sprejemanje samega sebe ni vseobsegajoče zdravilo, je le prvi in osnovni korak k zdravju oz. kvaliteti življenja.
Nagrade sprejemanja samega sebe so brezkončne. Izboljšamo najpomembnejši in najtrajnejši odnos, ki ga imamo kdajkoli - odnos s samim seboj. S sprejemanjem samega sebe pridobimo »nagrado«, da laže sprejemamo druge.
NEDELJKA LUZNAR, prof. zdrav, vzgoje
SOLSKJICOTICEIC 0 ŠOLSKI ICOTICEIC
8. februar na
v
OS Janka Kersnika
V petek, 5. 2., smo učenci in učitelji brdske šoje šolski dan pričeli s proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku.
Zbrali smo se v šolski telovadnici (žal je kulturnejša dvorana v Lukovici premajhna za celo šolo učencev), kjer smo prisostvovali in sodelovali pri programu.
Na odru so se predstavili: otroški pevski zbor in instrumentalna skupina, učenci 1. razreda z recitacijami, plesna skupina, ki obiskuje plesno šolo Miki, mladi glasbeniki s trobili ter učenci 5. razreda z dramatizacijo odlomka iz dela Tajno društvo PGC.
Osrednji točki na proslavi pa sta bili podelitev šolskih »Prešernovih nagrad« (naj bralec šole) in pohvala učencem, ki so predčasno zaključili tekmovanje S knjigo v svet.
Kot knjižničarka sem to vrsto po hvale in motivacije za povečano branje uvedla v lanskem šolskem letu. Obakrat se je izkazala za priljubljeno, zato bom s tem nadaljevala še prihodnja leta!
Letos je bila med učenci izbrana za najbolj pridno bralko in zvesto obiskovalko šolske knjižnice ANJA KOTNIK, učenka 6. razreda. Med učitelji pa je ta naslov dobila učiteljica 2. razreda MARTA PER. Obe sta prejeli knjižni nagradi.
Večina učencev na šoli je vključenih v tekmovanje S knjigo v svet. Kljub temu da tekmovanje poteka skoraj do konca šolskega leta, pa je veliko učencev z branjem za to priznanje zaključilo že sedaj.
Lani jc bilo ob enakem času tako pridnih učencev (samo matična šola 1. do 8. razreda) 110, letos pa kar 167! Povečana številka je dovolj zgovoren dokaz, da učencem pohvala veliko pomeni in še bolj, da imamo na Brdu res pridne bralce.
V spomin na predčasno zaključeno tekmovanje so učenci prejeii priponke. Ob zaključku leta pa bodo seveda vsi prejeli še republiška priznanja in se srečali z znanim kulturnim ustvarjalcem.
Ne pozabljam pa, da za sedanjo bralno uspešno generacijo prihaja že »podmladek« iz naše male šole. Od lanskega šolskega leta tudi oni tekmujejo za predšolsko bralno značko. Tudi malošolarčki vsakodnevno prihajajo v knjižnico in segajo po slikanicah, ki jih doma prebirajo s starši.
Od 34 učencev v MŠ jih je letos bralno značko osvojilo že 28!
Priponka (osnutek), ki so jo prejeli učenci za predčasno zaključeno tekmovanje S knjigo v svet.
Po proslavi sem bila zadovoljna, ko sem na hodnikih srečevala vesele obraze otrok s pripeto priponko.
Gojiti in spodbujati veselje do branja pa se mi zdi pomembna naloga tudi v prihodnje.
DANICA JUHART
Zimovanje malih šolarjev
Letos sva vzgojiteljici malih šolarjev z Brda, Šentvida in Krašnje že drugič organizirali in izvedli dvodnevno zimovanje v Kandršah.
Udeležilo se ga je petdeset otrok v dveh skupinah. Bivali smo v prijetnem gostišču Vidrgar, kjer znajo upoštevati potrebe in želje otrok.
Popoldneva sta minila v živahnih igrah na snegu, sankanju in učenju smučanja. Dopoldan nam je s pogovorom in s sprehodom v gozd popestril lovec.
V družbi vrstnikov je čas hitro minil, stkalo se je mnogo novih prijateljskih vezi. Otrokom, ki so bili prvič sami od doma, je bilo zimovanje bogata izkušnja, saj so tako dokazali, da znajo biti tudi samostojni.
VZGOJITELJICA NADA
Zimska šola na Kopah
Tretješolci OŠ Janka Kersnika Brdo so od 18.1. do 23.1.1999 na Kopah preživljali prijeten teden v zimski šoli v naravi.
Letos nas je snežna odeja v naših krajih razveseljevala kar nekaj časa. To da teden dni pred odhodom je bila strašna odjuga. Sneg je vidno kopnel. Otroci so nestrpno pričakovali dan odhoda, nas pa je skrbelo, kaj bomo na Kopah sploh počeli, če ne bo snega. Pohorje nam jo je že večkrat zagodlo z vremenom, letos pa nam je pričaralo pravljični teden in nam poplačalo z vso svo jo lepoto. Prekrasen razgled po okoliških vzpetinah in dolinah, zasnežena in s soncem obsijana pobočja nas bodo v spominu še dolgo osrečevala.
Po prihodu domov smo se potrudili in tudi letos pripravili predstavitev za starše ter napisali glasilo, ki je nastalo po prijetnem druženju na Kopah.
Nekaj utrinkov iz glasila lahko preberete tudi vi. URŠA IGLIC
se po zaporednih številkah spustili mi. Ko sem bil na vrsti, sem imel veliko tremo. V cilju sem bil zelo vesel. Tudi vsi sošolci so srečno prišli do cilja.
Zvečer je bila razglasitev rezultatov. Vsi smo "prejeli priznanja. TEGA DNI NI BOM NIKI )l I POZABIL.
KLEMEN LEBAR *  * .
Prejšnji teden smo učenci preživljali smučarske dneve na Kopah. Vreme je bilo sončno, zato smo se vsi lepo imeli. Počeli smo veliko stvari: smučali, se zabavali, učili in pozno hodili spat. Najlepše pa mi je bilo v sredo zvečer. I Ičilelji so prižgali bak le in z njimi smo odšli na vrh smučišča. Ogledali smo si ognjemet. Lučke so se prižigale in ugašale, na nebu pa so svetile zvezdi'. Sedaj dobro vem, kaj je Veliki in Mali voz.
Po napornem in čudovitem dnevu smo bili že zelo utrujeni, zato nam je bilo zelo prijetno, ko smo se ulegli v svoje poslelje.     TAJDA ŠTRUKELJ
* * *
Že v samem programu je bilo dolo cono, da bo na Kopah potekalo tekmovanje. Ta dan sem težko čakal. V četrtek zvečer smo izžrebali štartne številke. Dobil sem številko triindvajset. V petek po kosilu je šlo zares. Po progi sta se najprej spustila predtek-movalca - Neža in Miha. Za njima smo
V četrtek smo žrebali. Če si hotel izžrebati štartno številko, si moral zaplesati. Dekleta je povabil na ples učitelj Bogdan, fante pa učiteljica Marjana. Zelo me je bilo sram, ker sem morala plesati z Bogdanom. Številke so bile v kapi. Ko sem jo povlekla, sem bila zelo nestrpna. Izžrebala sem številko dvaindvajset. Imela sem srečo, da nisem izžrebala številke ena kot Sara. Bila je razburjena, a počasi se je s tem sprijaznila.
Po žrebanju smo si zaželeli lahko noč. Tako se je moj najpomembnejši dan lepo končal.
LEA BERNOT
* * *-
V ponedeljek zvečer nam je učiteljica brala pravljico. Takrat me je začel boleti zob. V torek zjutraj me je bolel tako močno, da nisem mogel jesti. Učiteljica me je vprašala, če mi učitelj lože lahko s kleščami izpuli zob. Ker tega nisem dovolil, smo se zmenili, da grem k zobozdravniku. Z jeepom sem se peljal v Slovenj Gradec. Ko sva jaz in učitelj Jože opravila z zobom, naju ie z mercedesom odpeljala gospa. Sli smo v grad h graščaku. V gradu je bila gostilna z imenom Grof.
Ko smo se vrnili v dom, so bili so šolci veseli, ker je bilo z zobom bolje.
V sredo zjutraj sem se zbudil in zob me ni več bolel. Šel sem na hodnik in tam zagledal pohvalo dneva, ki sem jo prejel za pogumno prenašanje zobobola.
ANŽE URANKAR
# * *
Pred kratkim smo bili na Kopah. Tam sem doživel tudi svoj najljubši dogodek. To je bil pohod z bakfami.
Po večerji smo se odpravili na vrh smučišča, kjer smo opazovali zvezde. Na nebu smo opazili Veliki in Mali voz, zvezdo Severnico in zvezde v obliki dvojne črke v. Po ogledu zvezd smo imeli ognjemet. Potem smo se odpravili proti našemu domu. Med potjo so se nekateri po hribu navzdol spuščali kar po zadnji plati. V domu smo si umili zobe, se oblekli v pižame in šli spat. To je bil moj najljubši dogo dek, ki se ga bom še dolgo spominjal.
Al I S TKALEC
KNJIŽNICA DOMŽALE - tel.: 721-204
Novosti naših knjižnih polic
V mesecu januarju smo v Knjižnici Domžale vpisali 344 naslovov najrazličnejšega knjižničenega gradiva. Prevladujejo seveda knjige, veliko pa je novega tudi na drugih medijih: videokasetah, zgoščenkah in CD-ROM-ih. Naj kot zanimivost navedem, da smo v preteklem letu vpisali kar 402 naslova serijskih pulika-cij, revij, časopisov in časnikov.
V lanskem letu ste Knjižnico v Domžalah obiskali kar 92.247-krat, samo januarja letos pa že 9825-krat.
S področja splošnih znanj smo pridobili naslednje naslove: Vuk, D.: Metodologija raziskovalnega dela (Kranj : Moderna organizacija), MUCK, O. : Atlantida (Zagreb : Izvori), Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje (Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU), RUSSF.I.l P.: Sedaj (vkteoposnetek; I jubljana : Alpha fJeter).
Področje filozofije, psihologije in etike je bogatejše z naslednjimi naslovi: ŠCMVVARTZ, D.: Magija velikopoteznega mišljenja (Ljubljana : Netvvork TwentyOne),
I R/AR T.: Obrat Cillesa Deleuza: teorija subverzije in ideja popolne ontologije v Logiki smisla in Anti-Ojdi-pu (I jubljana : Založba ZMC), TĐTH, C: Metafizika čutnosti (Ljubljana : Znanstveno in public istično središ če), FOUCAULT, M.: Zgodovina norosti v Času klasicizma (Ljubljana : Založba /*cf.).
Na področju verstva srno bogatejši za faksimite vseh petih knjig Svetega priročnika (Sacrum promptuariumj, ki ga je izdala SAZU, za knjigo K. ARMSTRONGOVI Povijest Boga (Zagreb : Prosvjeta) in za delni ponatis Bernikove Zgodovine fare Domžale (za podarjene iz vode se Župnijskemu uradu Domžale prav lepo zahvaljujemo).
Področje politike, gospodarstva, prava, vzgoje in šolstva, zavarovalstva ter etnologije je pridobilo naslednje novosti: MARGETIČ L.: Opča povijest prava i države (Rijeka : Pravni fakultet), POLJŠAK, M.: Razkrinkajmo prevare!: analiza in obsodba vnovične uvedbe izkoriv čevalskega kapitalizma v Sloveniji (Ajdovščina : Nacionalna stranka dela), IHORlEY J.: Atenska demokracija (Ljubljana : Znanstveno in publicistično središče), BORAK N.: Denarne reforme (Ljubljana . Cankarjeva založba), JELINČIČ Z.: Slovenski tolar (Ljubljana : samo založba), POLLAN S.: Končajte v bankrotu (I iubljana : Orbis), SOROS C: The erisis of global capitalism M on-don : Little, Brown and C.ompanv), Ml ZNAK D.: Pogodba o zaposlitvi (Ljubljana : Gospodarski vesnik), BLLJES-
II IN I Kako otroku postaviti mejo - in v odnosih poskrbeti tudi zase! (Ljubljana : Inštitut za razvijanje oseb ne kakovosti), 4. del Zbornika Zoisovih štipendistov, DROl-Novak Ž.: Zakon o varstvu potrošnikov II es< e
: (Jziris), L LAKE K V : Odpiranje norosti: vzpon in padec totalnih ustanov (Ljubljana : Založba /'<.<.).
Področje naravoslovnih ved prinaša naslednic našlo ve: ĆERNAČ J.: Kočevska: gozdnata in skrivnostna dežela (Novo mesto : Dolenjska založba), KEMIZACTJA okolja in življenja - do katere meje? M jubljana Slovensko ekološko gibanje), GUEDJ D.: Svet števil (I jubljana : DZS), BADINO G.: Jame in jamarji: vse, kar ste želeli vedeti o jamarstvu, pa niste imeli koga vprašati (Ljubljana : Jamarska zveza Slovenije), UKAR M.: Vodnik po onesnaževalcih okolja fl jubljana : Zborni« a sa nitarnth tehnikov in inženirjev Slovenije), The Atlas of šolar svstem (I ondon : Cbanc ellorj
/ zdravstvenega področja ponujamo naslednje naslove: BOUNEC M.: Zdrava prehrana (videoposnetek, Ljubljana : Klinični t enter), CHFVALIIFR A.: Enciklopedija zdravilnih rastlin 'I jubljana I )ZS), COICU)( K ,11 B.; Ne kaj ješ - kaj te žene, da ješ!: umetnost vojskovanja s prehransko motenostjo (I jubljana Debora), Zbir ka 6 knjig Zdravje v besedi in sliki (Logatec Kele & Ke-le).
Področje računalništva je bogatejše za 2 naslova: CRUMLIStl (Li Internet za prezaposlene in ŠALAM? JN B.: Internet za otroke in družino (obe l.jubjana : Moj mikro).
S področja organizacije omenjam skripta Poslovno komuniciranje M. Fl KjANA (Kranj : Moderna nrganiza čija). Področje umetnosti: IIRAUSKY A Plečnik v tujini: vodnik po arhitekturi (I jubljana D* saj, KUČAN A.; Krajina kot nacionalni simbol (Ljubljana Znanttv« no in publicistično središče), JUKKOVVSKI H.: Zgodovina evropskega lutkarstva (Novo mesto : KlemenčiČevl dnevi), ()IRIN L: Razvoj plesa in baleta (I jubl|.in..i ■ De fjora).
Šporl: ARAII J.: Pravila golfa za ljubiteljske in poklic ne golfiste (Ljubljana : Arah Consulting), KRAKAUER J.: Izginuli: osebni obračun z Mount Everestom f Iržu
Učila), MAŠFRA A.: 50 zavarovanih plezalnih poti (Ljubljana : Sidarta), ZRINSKI L: Šola akrobatskega letenja (Murska Sobota : samozaložba).
Med leposlovjem pa najdemo kar nekaj čisto domačih naslovov: SMOLNIKAR B.: Ko se tam gori olistajo breze : (iz Zlatih depovških pripovedk) (Oepala vas : samozaložba), MIZERIT S.: Tihe poti (Domžale . samo Založba), AMBROŽIČ V.: Žandar med knjigami in cvetjem (Kamnik : samozaložba), ZAJC D.: Si videl (Ljubljana : Dolenc). Domžalski okoliš obravnava tudi četrli zvezek zgodovinske knjige Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 II jubljana : SAZU).
Na koncu še povabile..: V Knjižnic i Domžale bomo imeli lilerarno-glasrjeni recital, posvečen pesnici Lih/ No-vy. Izvedla ga bosta Lenča Ferenčak in Lado Jakša v petek, 26. februarja, oh 19. uri. Vabljeni.
MARJAN GUJTMAN, Knjižnica Domžale
/lamnik
Moravče
C
E
O B C 1
RAvSKETJOlTNE
M O 11 A V C 1
Cesta proti Pečam
Snežna ujma tokrat ni prizanesla občini /Moravče
(Nadaljevanje s prve strani) Kooperanti so pravočasno pričeli s pluženjem snega, žal pa so bile padavine tako intenzivne, da so odpovedovale zmožnosti manjših traktorjev in odrivnih desk.
Občina Moravče si je prizadevala, da so bile v sodelovanju z izvajalci zimske službe najprej splu-žene najpomembnejše lokalne ceste, nato pa smo pomoč usmerili tudi v predele, ki jih nekateri izvajalci pluženja niso mogli plu-žiti.
OBČINA MORAVČE
vas obvešča in vabi
na praznovanje v po-častitev praznika občin Moravče in Dol pri Ljubljani. Obveščamo vse rekreativce, j^oho-dnike, šolarje in vse, ki si želijo prijateljskih srečanj, da bo v soboto, 27. marca 1999, ob 10. uri pri rojstni hiši Jurija Vege v ZagOfici srečanje občanov občin Moravče in Dol pri Ljubljani. Za vse poho-dnike bodo taborniki Roda moravske doline pripravili tople napitke.
V kulturnem programu bodo sodelovala društva iz obeh občin.
Lepo vabljeni na srečanje! «
l počastitev praznika občine Moravče vljudno vabimo na slavnostno sejo občinskega sveta občine Moravče s kulturnim programom, v petek, 26. marca 1999, ob 20. uri v dvorani kulturnega doma Moravče
Zaradi podrtih dreves na cesti Moravče-Grmače je žal 48 ur ostalo odrezano območje KS Velika vas, kljub prizadevanju Občine Moravče za najem gradbene mehanizacije, ki bi lahko hitreje razrešila težave, v katerih smo se vsi znašli.
Na sedežu Občine smo sprejemali klice nekaterih bolj ali manj razburjenih občanov, nekateri pa so nas kulturno obveščali o stanju na njihovem območju in so z razumevanjem sprejemali dejstvo, da je pač v središču naravne nesreče tu-
di območje občine Moravče.
Občina Moravče ni mogla vplivati na prednostno vzpostavljanje elektroenergetskega omrežja, s tem v zvezi pa tudi ne na nemoteno vodooskrbo. Poudariti je namreč treba, da so praktično vsi vodovodni sistemi v občini vezani na prečrpavanje vode, ki pa brez električne energije ni mogoče.
Analize opravljenih aktivnosti do roka za oddajo člankov še niso dokončane, pa vendar lahko že sedaj pohvalimo delo gasilcev prostovoljnih gasilskih društev pri odstranjevanju podrtega drevja, kot tudi delo kooperantov, ki plužijo ceste v občini Moravče, pa tudi delavcev Elektra Ljubljana in KSP Domžale. Velika zahvala gre vsekakor tudi tistim občanom, ki so poprijeli za delo in odstranjevali ovire na cestah.
Težko pa sprejemamo neupravičene kritike posameznih občanov, ki se v svojih kritikah niso ozirali na zahtevnost ukrepov za odpravljanje posledic snežne ujme. Nekateri občani ovirajo delo kooperantov, jih zmerjajo, namesto da bi jim ponudili skodelico čaja ali kave. Prav tako bi radi opozorili na lastnike gozdov oziroma dreves ob občinskih cestah, ki bi morali skozi vse leto skrbeti, da bodo brežine ob cesti očiščene večjih dreves, ki sicer onemogočajo pluženje cest. Občani sami ne moremo popravljati električnih vodov in vodovodnega omrežja, lahko pa očistimo pločnike, naredimo pot do onemoglega ali nemočnega soseda in si pomagamo v primerih, ko ni vode ali elektrike.
Izkušnje iz letošne snežne ujme bo potrebno uporabiti pri ukrepih v podobnih primerih, načrtovati pa bo potrebno nabavo nekaj več ustrezne mehanizacije.
M. B.
Povabilo k sodelovanju
Na podlagi 17. člena Statuta Občine Moravče vabimo vse občane Moravč, društva, podjetja, zavode, da do 5. marca 1999 pošljejo Občini Moravče, frg svobode 4, 1251 Moravče, svoje predloge za dodelitev občinskih priznanj:
1. za častnega občana
2. plaketo občine
3. priznanje občine
•
Naziv častnega občana občine se podeli posa mezniku, ki doseže pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju.
•
Plaketo občine se podeli posameznikom, organi-za< ijam In skupnostim v občini, prijateljskim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tu-
jine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na pod ročju gospodarstva, družbenih dejavnosti in na drugih področjih del.i pomembno prispevajo li gospo darskemu in političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov.
•
Priznanja lahko dobijo posamezniki, skupine, organizacije in skupnosti, podjetja, društva, zavodi in druge pravne osebe, kakor tudi posamezniki, ki niso občani Moravč, so pa bili rojeni na območju občino, ali so živeli določen čas v občini in so s svojim delovanjem in dosežki bistveno prispevali k ugledu kraja.
•
Predlogi za podelitev priznanj morajo vsebovati naslednje podatke:
1. podatke o predlagatelju
2. vrsto predlaganega priznanja občine
3. podatke o predlaganem prejemniku priznanja
4. obrazložitev k predlogu
5. dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.
Priznanja bodo predvidoma podeljena ob občin skem prazniku.
OBČINA MORAVČE
MARKO KLADNIK
»Naš« policist
Marko Kladnik je doma s Černiv-ca, vendar je skoraj »tapravi« Morav-čan. Če že ne zato, ker ima ženo iz naše občine, pa zato, ker ga pozna veliko ljudi, saj že dobrih osem let z družino živi v Moravčah. Njegovo delo in poklic sta tista, ki sta ga naredila znanega. Marko je policist že od leta 1986. Vseskozi dela na Policijski postaji v Domžalah. Od leta 1988 je vodja policijskega okoliša, 10 let je v tej vlogi zadolžen za občini Lukovica in Moravče. »V Moravčah se dobro počutim in tudi z občani se dobro razumem«, pravi Marko.
• V Moravčah deluje policijska pisarna od leta 1996. S kakšnimi problemi se največkrat srečujete, kakšno pomoč potrebujejo ljudje?
»V policijski pisarni dežuram ob ponedeljkih med 8. in 10., ob petkih med 16. in 18. ter zadnjo nedeljo v mesecu med 8. in 10. uro. Občani lahko v teh dneh uredijo vse zadeve, ki večinoma niso interventne. Seveda pa posredujem tudi v primerih kršitve javnega reda in miru, kriminalitete in prometne varnosti. Svetujem jim in pomagam, če je le v moji moči. Vsekakor jim ni treba zaradi tega v 15 km oddaljene Domžale. In to je bil turli - kot veste - eden od razlogov, da smo si skupaj z Občino prizadeva-
Svet KS Moravče pričel z delom
Po novem letu je prvič zasedal novoizvoljeni devetčlanski svet KS Moravče. Na konstitutivni seji so člani sveta za predsednika sveta KS Moravče izvolili Franca Majdiča, za podpresednika Stanislava Ulča-karja in za tajnika Barbaro Kuna-var.
V splošni razpravi so se poudarjali problemi, reševanje katerih naj bi bi-ia prioritetna naloga sedanjega sveta KS Moravče. Glede na to, da krajevne skupnosti niso pravne osebe in torej ne morejo samostojno nastopati v pravnem prometu, so njihove pristojnosti zeio okrnjene. Omejena finančna sredstva iz občinskega proračuna ne omogočajo samostojnega reševanja kakega večjega prohlema v okviru krajevne skupnosti. Zato se kot glavna naloga krajevne skupnosti v prihodnje postavlja: zbiranje informacij in seznanjenost z dogajanjem na terenu (problemi z vodno oskrbo, ceste,...) in koordinacija z Občino za čimprejšnje reševanje obstoječih problemov. Svet KS Moravče priča-
kuje, da Občina oziroma pristojne osebe podajajo odgovore ali pojasnila na vprašanja, zastavljena s strani KS Moravče. V preteklem mandatu smo tak način dela, ki je nujen za uspešno uresničevanje nalog, večkrat pogrešali.
Na drugi seji je vsak član sveta predstavil predlog projektov, ki naj bi se uvrstili v občinski proračun za leto 1999. Potrebe na področju celotne krajevne skupnosti so precejšnje, zlasti na področju vodovoda (pet glavnih področij) in nadaljnje izgradnje cestne infrastrukture (na dvajsetih odsekih). Sprejeti predlog KS Moravče za uvrstitev v proračun razen omenjenih prioritet vsebuje še: začetek oziroma nadaljevanje izgradnje kanalizacije, pločnikov in javne razsvetljave na področju KS Moravče, postavitev tabel z označbo ulic, ustanov (šola, zdravstv. dom) in podjetij v Moravčah. Kot velika naloga vseh se postavlja zaposlitev dodatnega zdravnika v Moravčah.
Lastna sredstva bo svet KS Morav-
Izvoljeno vodstvo sveta KS Velika vas
Izmed devetih evidentiranih kandidatov za člane sveta krajevne skupnosti Velika vas so volilci največ glasov podelili petim krajanom, ki so bili izvoljeni v svet krajevne skupnosti. To so: Marjan Kokalj in Izidor Ribič ml. s Hriba nad Ribča-mi, Jože Zupančič s Katarije, Darko Avbelj iz Velike vasi in Mirko Ribič iz Zg. Prekra. Dne 27. januarja je bila v domu na Hribu konstitutivna seja Sveta krajevne skupnosti, kjer so izvolili za predsednika sveta Marjana Kokalia, za namestnika Mirka Ribiča in za tajnika Darka Avbija.
Seje se je udeležila tudi predstavnica občinske uprave in skupaj so se dogovorili o prednostnih nalogah novega sveta KS: opraviti je treba prevzem arhiva od bivšega predsednika sveta, pripraviti predlog investicijskih in vzdrževalnih del na območju krajevne skupnosti in jih posredovati občini ter pripraviti plan aktivnosti sveta krajevne skupnosti. Čeprav krajevne skupnosti niso pravne osebe, lahko z aktivnim delom precej pripomorejo k razvoju svojega območja
S. V.
če najverjetneje razporejal po dosedanjem ključu: podpora raznim gradbenim odborom, pomoč pri organizaciji kulturno-zabavnih prireditev (Po nagelj, srečanje bolnih in osterelih,...), podpora kulturnega delovanja na področju KS Moravče... Kot ena možnih nalog za prihodnost je bila predlagana tudi organizacija pomoči pri učenju (dijaki, osnovnošolci), ob sodelovanju krajevne skupnosti (prostor, oglasna deska,...). Tudi zaradi navedenega bi bili ustreznejši prostori KS Moravče zelo dobrodošli.
Nalog je torej veliko, kar upraviču-je obstoj manjših lokalnih enot. O dejavnosti in pogojih delovanja pa se bo še pisalo...
KUNAVAR
li za policijsko pisarno v Moravčah, ki deluje v prostorih Društva upokojencev.«
• In kakšna je najbolj pereča problematika z vašega delovnega področja v Moravčah?
»Moravče niso nobena izjema glede najpogostejših kršitev cestnopro-metnih predpisov. Izstopajo neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, vožnja pod vplivom alkohola ter napačna stran in smer vožnje. Zato svetujem vsem udeležencem v prometu, da so strpni do drugih, da upoštevajo cestno prometne predpise. Le tako bomo lahko na naših cestah zaustavili val hudih prometnih nesreč, v katerih ugašajo premnoga mlada življenja.«
• In kako je v samem centru Moravč?
»V zvezi s kršitvami javnega reda in miru zaenkrat ni beleženih večjih kršitev. Žal pa je med kršitelji vse več mladoletnikov. Ob vseh tovrstnih zaznavah dosledno ukrepamo zoper kršitelje.«
• Kaj pa kriminaliteta in narkomanija? Med ljudmi se širijo različne govorice. Kakšen je strokoven odgovor?
»Na področju kriminalitete ni opaznega povečanja števila kaznivih dejanj ( vlomi, tatvine). Raziskanost teh kaznivih dejanj je okoli 70%, kar je nad republiškim povprečjem. Povečalo pa se je število kaznivih dejanj, kjer so storilci mladoletniki, kar je posebej zaskrbljujoče.
V zvezi z uživanjem drog (marihuana) je bilo ugotovljenih nekaj primerov in storilci so bili mladoletniki, zoper katere so sproženi ustrezni kazenski postopki. Ob tej priliki bi posebej apeliral na starše, da se posvetijo svojim otrokom. Naj ugotovijo, s kom in kje preživlja njihov otrok prosti čas. Če starši sumijo ali zaznajo, da njihov otrok uživa droge, se lahko obrnejo name ali na druge delavce Policijske postaje Domžale. Skušali jim bomo ob pomoči ustreznih institucij svetovati in pomagati.«
• Ste tudi član občinske komisije za varnost in vzgojo v cestnem prometu. Kaj zaznavate na tem področ-ju?
Moravski planinci smo praznovali
Kako hitro mineva čas! Zdi se mi, kot bi bilo včeraj, pa vendar je za nami že pet let uspešnega dela na področju r.i/vnj.i planinstva na Moravskom. To je kratek čas, ce pomislimo na več kot stoletno delo planinskega udejstvovanja v naši domovini, a nas kljub temu veseli, da smo začeli tudi tu, pri nas v Moravčah. Na občnem zboru društva 22.1.1. L, ko smo podali obračun našega dela za preteklo leto, smo se spomnili tudi pete obletnice obstoja društva.
Pa preletimo na hitro vse tisto, kar nam je uspelo v tem času napraviti.
• Po zadnjih podatkih šteje društvo 639 članov. Veliko je mladih; zanje smo organizirali planinsko šolo.
• Veliko iepega so mladi doživeli na ta-borjenju im Menini planini in na Komni.
• Za vse člane smo v tem času organizirali 12 S pohodov, nad 30 še posebej za mlade in najmlajše člane.
• Na svojih pohodih smo obiskali Julijce, Kamniške Alpe, Karavanke, Pohorje, zasavske vršace, Slavnik, Nanos in še marsikaj.
• 19. julija 94 smo bili na strehi Evrope - na Mont Blancu.
• Alpinistično odprave PD Domžale v Peru se je udeležil tudi naš član Matjaž Novak.
• Nekaj naših članov se je udeležilo odprav v Grčijo, na Sicilijo, na Etno in Strom-I .oh. skupaj s člani PD IMP.
• Uredili smo našo Moravsko planinsko pot, ki je lepo obiskana.
• Dobro sodelujemo s sosednjimi pla ninskimi društvi iz Blagovice, litije, IMP iz
Ljubljane, navezujemo stike s planinci iz Zagorja in od drugod.
• Razvili smo planinski prapor.
• Kupili parcelo za gradnjo planinskega doma na Ustih in že pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo.
To je zelo kratek povzetek o delu društva v preteklih 5 letih. Tudi priznanja najbolj pridnim niso izostala. PZS je več našim članom podelila visoka priznanja za uspešno delo na področju planinstva: zlati znak, več srebrnih in bronastih znakov PZS, zlati znak mladinskega vodnika in znak za zasluge za delo z mladimi. Pripominjam, da ta najvišja priznanja niso bila podeljena le za delo v PD Moravče, pač pa za dolgoletno delovanje v planinstvu. Tudi naši najmlajši so dobili številna priznanja Mladinske komisije pri PZS za uspešno delovanje v planinski organizaciji.
Ob S. obletnici obstoja PD Moravče je PZS odlikovala našo članico lojzko Kos z bronastim častnim znakom PZS. Društvo pa je odlikovalo ob 5. obletnici z bronasto plaketo Nika Capudra, Leona I avriča, Franca Peterco, Marijana drila, Jureta Novaka, Nuško Kokalj, Janeza Jesenska in Natašo Kos.
Ne bi bilo prav, če se ne bi spomnili ob obletnici številnih sponzorjev, Občine Moravče in vseh, ki so nam kakorkoli po magali. In naši načrti? Skušali bomo zgraditi svoj dom. Tudi v bodoče bomo z,i člane organizirali zanimive pohode, vzdrževali planinske poti, usposabljali in izohra zevali člane, predvsem pa mlade za varno hojo v gore. MARI|AN (.Kil
Včasih je dela toliko, da se Marko z njim spoprime tudi ob domačem računalniku.
»Tu bi rad pohvalil delo občinske uprave, posebej glede varnosti otrok na poti v šolo in iz nje. Občina vsako leto pred prvim šolskim dnem (in po potrebi tudi med letom) pravočasno poskrbi za ureditev talnih označb na cestišču, za urejene pločnike ter varne šolske poti, ki so označene z rumenimi srčki. Kljub prizadevanjem je v samem centru MoraVČ Se vedno nekaj zelo nevarnih cestnih odsekov, kjer je še posebno potrebna pover a na previdnost tako šolarjev kot vozni kov. Šolski prevozi so vzorno organizirani. Skupaj z osnovno šolo in i .1K i no smo v skladu s kriteriji Ministrstva za šolstvo in šport določili nevarne šolske poli in sedaj je za šolarje dob ro poskrbljeno.«
• Vsako leto prvošolčkom in njihovim staršem ob začetku pouka napišete tudi nekakšno pismo. Kaj jim sporočate?
»Menim, da je prav, da ob tako pomembnem dogodku, kot je prvi šolski dan tako za otroka in starše, oboje še z nekaj vrsticami opozorim na nevarnosti, ki prežijo na otroke kot na udeležence v cestnem prometu. Spomnim jih na predpise s tega področja in naprošam starše, da v prisotnosti otrok (in tudi sicer ne) ne kršijo cestno prometnih predpisov, saj bo do tako pripomogli k varnejši udeležbi v prometu njih samih in otrok, ki jih posnemajo. Seveda pa s šolo sodelujem tudi na druge načine.«
• Marko Kladnik, sami imate doma že enega šolarja, drugega čaka taka pot šele čez 6 let. Želimo vam, da bi tudi v prihodnje s tako prizadevnostjo in pozornostjo skrbeli za najmlajše, mlade in seveda tudi starejše občane naše občine. Hvala za razgovor in predstavitev vašega dela. Ce boste pri svojem delu ugotovili kaj takega, kar bi morali zvedeti naši občani, pa vas vabim, da jim v obliki prispevka to sporočite tudi preko Slamnika.
S. V.
Kulturni dom Moravče
obvešča, da je bil napovedani koncert ansambla Nagelj za petek, 12, feb. 1999, zaradi objektivnih okoliščin preložen na drug termin.
Veliki zabavni koncert bo na velikonočni ponedeljek, 5. apri la J999, Ob 1'). uri v dvorani Kulturnega doma Moravče.
Vsi ljubitelji narodno-zabavne glasbe lepo vabljeni!
• # •
Vabimo na ogled izredno zanimive dramske predstave z naslovom:
»IZ GARDEROBE - GLEDALIŠKI OMNIBUS«
Predstava bo v soboto, 27. feb. 1999, ob 19.30 v dvorani kulturnega doma Moravče.
Gostuje dramska skupina KUD Zalog pri Ljubljani.
Ljubitelji odrskih desk prisrčne vabljeni!
_
Moravče
/lamnik
In zbudil je Slovenšč'no celo
V spomin na »Nesrečnika«, ki si je želel s svojo pesmijo združiti in zbuditi vse Slovence ter jih navdušiti za materin jezik in domačo pesem, praznujemo slovenski kulturni praznik in prirejamo proslave. Lahko bi rekli, da mu sicer ni uspelo osvojiti julije, uspelo pa mu je združiti Slovence (vsaj ekrat na leto) povsod po Sloveniji in tudi po svetu.
Proslava v počasitev slovenskega kulturnega praznika je združila tudi kulturnike na Moravškem, ki so v petek, 5. februarja, stopili na oder v Kulturnem domu v Moravčah. V kulturnem programu je sodelovala Pihalna godba Moravče pod taktirko Saša Vavpetiča. V govoru z naslovom Kultura - potreba ali slučaj je Barbara Kunaver ob Prešernovi pesmi Pevcu razmišljala o tem, kaj je kultura in zakaj posvečati toliko časa nečemu, kar sploh ne prinaša materialnih koristi, prej izgubo. Nekaj misli iz nagovora: »V širšem smislu je kultura (beseda je latinskega izvora in pomeni gojiti), vse, kar je človek obdelal, oblikoval, dvignil in požlahtnil s svojim delom. To je lahko delovno okolje, dom, prisotnost v javnosti, kjer živi in daje spoznavati lastne življenjske vrednote... Človekovemu srcu ne da in ne sme dati miru kragulj ustvarjalnega duha. Mrtva materija ne more zadovoljiti njegovega hrepenenja po višjem - Absolutnem. V kulturnem udejstvovanju uresničuje človek svojo presežnost, svojo edinstveno ustvarjalnost. Zanimivo pa je, da so največji dosežki svetovne kulture religiozne vsebine - bodisi v arhitekturi, likovni umetnosti, glasbi. Vera torej omogoča človeku odkrivati presežnosti in jo pusti trajati desetletja ali stoletja.... Kultura - potreba ali slučaj: ne potreba, ne slučaj, temveč del človeka, njegova kvalitetna plat, ki dvigne kvaliteto življenja v celoti.«
Napovedani godalni orkester Glasbene šole iz Domžal so zaradi bolezni v orkestru nadomestili mladi talentirani glasbeniki, in sicer kitarista Ivan Rojnič in Mirjam Starin ter violinistka Maja Savnik, ki je s svojo virtuoz-nostjo izvabljala iz violine čiste zvoke in popeljali po slušalce v svet čarobnih melodij. Glasbeni del programa so obogatili tudi tamburaši z Vrhpolja, ki prav tako znajo razgreti poslušalce. V recitaciji Življenje, zakaj je svc >j< > pesem doživelo interpretirala članica KD Vrhpolje Natalija Brodar.
Moravske pevske zbore je tokrat zastopal Dekliški pevski zbor, ki bo letos praznoval dvajsetletnico prepe-
vanja, in se pod vodstvom Milana Kokalja pospešeno pri pravlja na jubilejni koncert. Učenci Osnove šole Jurija Vege iz Moravč so skupaj z mentorico Bernardo Mal pripravili dramatizacijo Sonetnega venca. V vlogi pesnika je nastopil hudomušni Mitja, ki bi mu prešernost zavidal sam Prešeren. Tudi Julija in njena cenjena gospa mama sta primerno odigrali svojo vzvišeno vlogo. Pesniku so pri pisanju pomagale muze, ki so skupaj z drugimi reci-tatorji predstavile celotni Sonetni venec. Ob zaključku so nastopajoči sestavili še posvetilo PRIMICOVI JULIJI, ki je sestavljeno iz začetnih črk vsakega soneta. Za šolsko mladino in tudi za tiste, ki so že pozabili, kako je zgrajen Sonetni venec, je bila to zelo nazorna učna ura. Le recitatorji sonetov so včasih preveč površno in sami sebi pripovedovali 0 pesnikovih »izdihljajih«, kot da ne bi hoteli uporabljali sodobne tehnike.
V Občini Moravče je vsekakor dovolj posluha za kulturo in tudi dovolj tistih, ki se želijo kulturno udejstvovati, tako da včasih celo zmanjka za vse prostora na odru. Prav bi tudi bilo, da bi občinska proslava povezala kulturne izvajalce iz vseh krajevnih skupnosti.
In še privoščljiva opomba otrok, ki so spremljali proslavo: »Ali ste videli, kako je nekdo (od odraslih) med nastopom ves čas žvečil žvečilni gumi?«
Kultura naj torej požlahtni vse naše delo in življenje, obleko in obnašanje.
MILKA NOVAK
Ob zaključku predšolske bralne značke
Vzgojiteljice v vrtcu v Moravčah smo v četrtek, 4. 2. 99, ob 1 7.50 v Kulturnem domu v Moravčah pripravile prireditev ob zaključku projekta »PREDŠOLSKA BRAI NA ZNAČKA«. Verjetno se že sprašujete, bralna značka že v predšolskem obdobju, saj vendar 0tro< i se ne berejo. Naj povemo, da imajo pri predšolski bralni znački starši pomembno nalogo. Otrokom doma preberejo 3 pravljice in se z njimi naučijo eno pesmico, otroci pa jo v vrtcu oz. v mali šoli povedo
celi skupini. Pravljice in pesmi so otroci še likovno upodobili in likovne izdelke prinesli v vrtec oz. v malo šolo.
Zakaj smo se vzgojiteljice odi« >< I le za ta projekt?
Zavedamo se da se prav v predšolskem obdobju oblikujejo kore nine otrokovega odnosa do knjige in branja, zato je prav, da otroke s privlačno motivacijo usmerimo h knjigi, ena takih je prav predšolska bralna značka. Pomembno se nam zdi tudi tO, da se otrok s knjigo sre-
Limbar prepeval Korošcem v Smihelu
Koroške ljudske in umetne pesmi spadajo med najlepše slovenske pesmi, ki jih zbori pogosto uvrščajo v svoj repertoar. Za vsakega pevca pa je posebna čast, če lahko prepeva Korošcem v deželi, kjer je slovenska pesem simbol in sredstvo narodnega preživetja.
V nedeljo, i 1. januarja, se je Komorni zbor Limbar odpravil v Šmi-hel pri Pliberku na avstrijskem Koroškem. Na povabilo tamkajšnjega slovenskega župnika Frančeka Krambergerja je sodeloval pri nedeljski dvojezični sv. maši, po maši pa je zapel še nekaj božičnih pesmi iz svojega koncertnega programa.
Vsako nedeljo se pri slovenski maši zbira od 300 do 400 vernikov, jutranja maša je v celoti v slovenščini, druga maša pa tudi delno v nemščini. Smihel je najbolj slovenska župnija na avstrijskem Koroškem, saj je tod še najbolj ohranjena raba slovenščine v javnem in zasebnem življenju. Velik župnijski dom pa je
center kulturnega življenja v kraju. Poleg cerkvenega in prosvetnega pevskega zbora imajo še dve lutkovni družini, kulturno društvo pa šteje okrog 350 članov in pogosto prireja različne kulturne in družab ne prireditve. Kot dobri gostitelji so tudi naš zbor povabili v veliko dvorano tega doma, kjer so gospodinje razdelile pripravljene dobrote.
V pogovoru smo izvedeli marsikaj zanimivega o življenju Slovencev na tem območju. Še posebej nas je presenetila lepa koroška go vorica, ki priča o tem, da je še vedno živa tudi na drugi strani slovenske meje. Najlepše pa zazveni v pesmi, kar so dokazali domači pevci, ko so nam zapeli nekaj svojih hudomušnih pesmi.
Ob slovesu smo povabili Korošce v Moravsko dolino in na I inib.ir sko goro, saj je pogled skoraj iz središča Slovenije drugačen kol listi s Pece, pod katero se nahaja Šmihel.
MILKA NOVAK
ča, da dojame, kaj mu lahko knjiga ponudi. Pozitivno je tudi to, da so si starši v dobi večnega hi tenja in pomankanja časa vzeli čas samo za otroka. To pa pomeni temelj za gradnjo medsebojnega zaupanja in topline. Otroci so se ob pravljicah in pesmicah naučili ogromno novih besed, kar gotovo vpliva na njihov jezikovni razvoj in s tem tudi na razvoj mišljenja. Ob pravljicah pa se razvija tudi otrokov domišljijski svet, ki je osnova vsakršne otrokove ustvarjalnosti. Otroške ustvarjalnosti res ni manjkalo. V Kulturnem domu se je skupina »1'ikapolon« predstavila z dramatizacijo pravljice »Plašček za Barbaro« in »Medved išče pestunjo«. Vse pesmi in pravljice, ki so jih otroci slišali od staršev, so otroci likovno upodobili. V vrtcu smo te pravljice in pesmi obogatili z različnimi rekviziti, ki smo jih izdelale vzgojiteljice. V preddverju kulturnega doma je bila na ogled tudi razstava likovnih izdelkov otrok in izdelkov vzgojiteljic na temo »predšolska bralna značka«.
Da bi se otroci in starši zavedali, da so nalogo opravili do konca, so vsi otroci dobili pohvale in majhne nagrade, ki so jih prispevala podjetja: Napredek Domžale, Cvetličarna Markuš in Šolske potrebščine iz Moravč. Ob tej priložnosti se jim najlepše zahvaljujemo. Vsi otroci, ki bodo do konca februarja uspešno zaključili predšolsko bralno značko, pa bodo vabljeni tudi na prireditev, ki jo organizira Knjižnica Domžale.
Vsem staršem in otrokom želimo še veliko prijetnih trenutkov ob prebiranju pravljic!
MARIJA GOTAR vzgojiteljica
Zahvalni odmev moravskih invalidov
Pred nekaj leti za nas - invalide, živeče v sedanji Občini Moravče, ni nihče vedel. Sedaj pa nas iz leta v leto odkrivajo, obiskujejo otroke in starejše invalide. Najbrž nihče ne ve, kako nas razveseli in potolaži obisk, topel stisk prijateljeve roke. Posebna zahvala velja Društvu invalidov Domžale. Iskrena hvala za razumevanje in pomoč, še posebej hvala vaši poverjenici Ivici, ki nas obiskuje in vedno znova najde toplo besedo za nas.
Moravska dolina je velika in lepa pa tudi žalostna.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
MORAVSKI INVALIDI
Svet vere in luči
Na svečnico (2. februarja) smo praznovali. In z nami tudi množica ljudi, ki so se s prižganimi svečami najprej zbrali ob kapeli pred župnijsko cerkvijo. Po blagoslovu sveč smo nadaljevali slavje z mašo v cerkvi. Čas, namenjen pridigi, je bil dan na voljo naši predstavitvi. Z dobro voljo, a tudi s kančkom skrbi smo začeli, kje drugje kot na začetku - v Lurdu, rojstnem kraju Vere in luči, duhovnega gibanja skupin duševno prizadetih oseb, njihovih staršev in prijateljev, predvsem mladih.
V Evropi je bilo torej posejano seme, ki danes rodi sadove po vseh ostalih kontinentih sveta: v obeh Amerikah, Afriki, Aziji, in celo v Avstraliji! Izbrane male ekipe naše skupine so ob značilni glasbi v stilu olimpijskih predstavitev pred oltar prinesle napis celine, značilen portret ter znak Vere in luči, ki so ga pritrdili na izobešen zemljevid sveta. In kaj smo slednjič (veseli) ugotovili? Da duh prijateljstva v Veri in luči ne ločuje med rasami, verami ali celinami, temveč povezuje v skupnost ljudi po celem svetu. V tej ogromni skupnosti so tudi Moravče, saj Vera in luč živi tu že štirinajsto leto. Koliko miklavževanj, romanj in rednih mesečnih srečanj imamo že shranjenih v najlepšem delu spomina! Z veseljem se nas, leto za letom, preko štirideset srečuje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Nekateri prizadeti, ki sicer živijo v domu, se edino takrat vračajo v do-
mači kraj. Vsak ima vedno povedati kaj novega, zanimivega. »Zdravi« se, ali ni zanimivo, učimo od »drugačnih« veseliti se, biti pozoren do ljudi in ceniti majhne stvari. To je karizma Vere in luči, ki se potrjuje v preko 1530 skupinah po svetu in skoraj tridesetletnem obstoju.
P. S. Predstavitev (po prizadevanju vseh odgovornih) končana, vzdušje veselo. Topel čaj v župnišču se je ob živahnem klepetu prav prilegel. Pa saj se kmalu zopet vidimo, v nedeljo, 21. februarja in se takrat še kaj pomenimo. (Vsak dobrodošel!) MORAVSKI LUČKARJI
Simbol Vere in luči: čoln skupnosti, ki združuje ljudi pod oblaki trpljenja in v soncu veselja na morju življenja.
KID LIMBAR
Občni zbor
Če je bilo v preteklosti še mogoče od strani opazovati oblikovanje nove kulturne ponudbe na Moravškem, lahko danes, po občnem zboru KID Limbar, ki je bil dne 12. 12. 1998, ponovno ugotavljamo, da je bila pred tremi leti zasajena trajnica, ki se vsako leto bolj vraš-ča v domače kulturno okolje.
Po dobri poldrugi uri je bil izčrpan dnevni red občnega zbora, ki se je pričel po daritvi svete maše v župnijski cerkvi. Kratek kulturni program Komornega zbora Limbar nas je uvedel v delovno vzdušje. Poročila o preteklem delu so bila izčrpna in, kar je tudi razveseljivo, obsežna.
Uvodno je bilo poročilo predsednice društva Milke Novak, ki je povzela celotno dejavnost društva za sezono 1997/ 98. Razen nastopov Komornega zbora Limbar in dejavnosti dramske sekcije je društvo pripravilo igrico ob prihodu sve tega Miklavža, prireditev ob materinskem dnevu, predstavilo se je (lani apri-
la) na stojnici v Arboretumu,... Omogočilo je obisk Slovencev na Bavarskem, razstavo o življenju in delu Friderika Barage ter ogled njegovega rojstnega kraja. V spomladanskem in zimskem času je bila organizirana tudi rekreacija v šolski telovadnici.
Zborovodkinja Komornega zbora Limbar Elizabeta Kunavar je v poročilo o dejavnosti zbora v obdobju med obema občnima zboroma vnesla tudi statistične podatke: 42 pevskih vaj in 21 nastopov. Številu nastopov bi lahko dodali še primere, ko se zbor odzove vabilom za petje na pogrebnih slovesnostih. Zelo dobra udeležba na pevskih vajah je odraz prijetne klime v zboru, obenem pa prvi pogoj za uspešno delo. Osrednji del poročila o dejavnosti dramske skupine, prebral ga je Simon Kušar, je bila uprizoritev komedije Gosposka kmetija, ki je doživela devet ponovitev. V spominu sta ostala tudi odlično odigrana skeča na lanskem novoletnem koncertu v Moravčah.
Po finančem poročilu blagajničarke Brigi te Kunavar je bil predstavljen še plan dejavnosti društva za sezono 1998/99. V živahni razpravi so bile s strani gostov (predsednik KS Moravč e, župnik Primožič, predstavnika Planinskega Društva Moravče, vodja Kulturnega doma Mo ravče in drugi) izrečene čestitke in lepe želje za prihodnost.
Veseli smo jih bili in upamo, da se bodo uresničile. V letošnji sezoni nas nam reč čaka veliko pomembnih projektov Razen že uveljavljenih velja izpostaviti zlasti premierno uprizoritev Finžgarjeve drame Veriga, široko zasnovano športno rekreacijsko prireditev Baragov duatlon, gostovanje pri Slovencih v Belgiji in vklju čevanje v mladinsko zvezo EMP Na po* ročju izobraževanja bodo organizirani razni seminarji: fotografski, gledališki, pev ski. Društvo je odprto za sodelovanje no vih članov, ki jih zanima katero od področij kulturnega ustvarjanja.
Kristjanovo temeljno poslanstvo živeti v skladu s krščanskimi vrednotami, lahko uspešno posega tudi na področje kulturnega dela. Naše želje ob prehodu v tretje tisočletje naj zato kratko povzame pomenljivost Trubarjevega »stali inu obstati«.
KUNAVAR
PRtgU
srv\o
Odgovor na pojasnilo upravnega odbora pihalne godbe Moravče
Upavni odbor Pihale godbe Moravče je v januarski številki objavil pojasnilo za občane v prid »poštene in objektivne obveščenosti krajanov«. Žal menim, da je bilo pojasnilo bolj prirejeno »resnici«, ki bi opravičevala ravnanje nekaterih članov upravnega odbora PG Moravče in ne objektivnemu prikazovanju resnice.
V mesecu avgustu preteklega leta smo (lani godbe sodelovali pri dokončni izgradnji godbenega doma. Tako je bil tudi zadnji sestanek, ki ga omenja upravni odbor v svojem pojasnilu, sklican ustno, brez dnevnega reda, bolj kot operativni sestanek. Na tem ser stanku pa je upravni odbor imenoval odbor za program, v katerega pa ni vključil kapelnika godbe, kar potrjuje tudi zapisnik o sestanku upravnega odbora. Na povabilo predsednika sem se dan pred otvoritvijo godbenega doma, torej 1.9. 1998, oglasil v godbeni sobi. Na dirigentskem pultu je že bilo ime novega kapelnika, spremenjen pa je bil tudi sedežni red članov godbe, kar je jasno kazalo na to, da je bila zamenjav.) k.ipcl nika tudi odločitev upravnega odbora ali posameznikov v godbi, pred mojo odpovedjo.
Komuniciranje med upravnim odborom godbe in menoj je potekalo na ravni godbe in se nisem posluževal javnih glasil. Dodatno obrazložitev o moji odločitvi sem naslovil na izredni občni zbor, kjer so se Člani godbe lahko seznanili z razlogi za mojo od poved. Vsekakor problem ni preraščal okvirov medsebojnega komuniciranja, zato menim, da tudi prikazovanje takozvane »poltene in objektivne obveščenosti krajanov* v Slamniku nima nikakršne potrebe- Seveda pa je marsikdo postavil vprašanje, kaj se dogaja v godbi, saj sem zadnjih štiriindvajset let veliko <\is,i posvetil ustanovitvi, prvim kor,i kom godbe in njeni kvalitetni rasti. Godba je doživljala vzpone, pa tudi padce v svojem delovanju. Kljub temu je bila lahko v ponos Moravčanom, saj je malo tako majhnih krajev, ki bi imeli svoj pihalni orkester. Načrtovali smo, da bom kapelniško palico svečano predal mojemu nasledniku ob obletnici godbe v juniju tega leta. Žal je nestrpnost nekaterih akterjev v godbi pripeljala do moje odpovedi dobre pol leta prej, kar zagotovo ni v čast Pihalni godbi Moravče. Kljub nelju bim dogodkom, ki so se zvrstili koncem preteklega leta ostajam glasbenik, ki me vsaka kvalitetna rast godbe ali pevskega zbora veseli in notranje bogati. Prav zaradi tega ne želim, da se polemika nadaljuje v našem občinskem glasilu in jo s svojim odgovorom /,ikl|u< ujem. MIRO CAPUDER
Zimovanje na Arehu
Taborniki RMD so letošnjo zimovanje znova preživeli na Pohorju, vendar v drugi koći. Odločili so se za Ruško kočo, ki stoji ob smučišču na Arehu. Čas zimovanja so prestavili na prve dni februarja, ker so imeli že slabe izkušnje s količino snega ob koncu februarja.
V petek 5. 2. so se ob 6. uri zbrali pred OS Moravče in se z osebnimi avtomobili odpeljali na Pohorje. Skupina je štela 40 članov, ravno pravo število za eno izmeno. Že dopoldan so se odpravili na smučišče. Bojan je imel šolo smučanja. Tečajniki so pridno vadili vse dni in ob koncu vsi lepo napredovali v tehniki smučanja. Mlajši so smučali pod vodstvom vodnikov, odrasli pa prosto. Večere so prvič preživljali ločeno. Mlajši so imeli svoj program, starejši pa svojega. Skupno za vse je bilo, da so se imeli lepo, saj so peli, plesali in se zabavati ob družabnih igrah. Imeli so tudi nočni po
hod Hodili so po zasneženem gozdu do vrha Žigarta.
Zadnji dan jim je malo nagajal novoza padli sneg, vendar so vseeno uspešno izpe Ijali slalomsko tekmo.
V ponedeljek, fl. Z., so se v popoldan skih urah z osebnimi avtomobili odoeljrfli proti domu in tja tudi varno prispeli.
Ko se ozirajo nazaj, ugotavljajo, da so bili zadovoljni z lepo urejenimi sobami v koči, s hrano in prijetno družbo. Tudi smuka je bila prijetna, saj so bila vsa smučišča lepo urejena, le veter jih |e včasih spravil v slabo voljo. DORIČ B
Pustna povorka v Moravčah
Turistično društvo Moravče je letos že drugič organiziralo pustno poovorko. Na pustno soboto, 13. 2. 1999, se je v popoldanskih urah pred kulturnim domom zbralo kar lepo število pustnih šem. Ker maškare preganjajo zimo in mraz z glasbo, ropotanjem in veseljem, je godba iz Domžal poskrbela za veselo razpoloženje s poskočnimi koračnicami. V povorki so bile čebelja družina s panjem in svojim čebelarjem, mafijska druščina z dolgo črno limuzino in s polnimi kovčki dolarjev, kamela v spremstvu Arabcev in domača pisana druščina maškare. Povorko je vodila gospa Visoki C, ki je s svojo pojavo vzbujala veliko pozornosti. Povorka je krenila po Šlandrovi in Vegovi ulici, okoli cerkve in nazaj h kulturnemu domu.
Ker je mraz čedalje bolj pritiskal, so bile maškare ob koncu povorke najbolj vesele toplega čaja in pustnega krofa. Prireditev je zaključila predsednica TD, ki se je zahvalila gostujočim maskam s skromnim darilom, Janezu za ozvočenje, Jani za povezovanje programa ter seveda vsem sodelujočim domačim še-
mam in gledalcem za sodelovanje na pustni povorki.
Čeprav je minil pred tem žalosten teden tragičnih dogodkov in težave z novozapadlim snegom, je pustna sobota s svojo povorko vendarle po starih običajih dosegla svoj namen. Zima in mraz bosta minila in pred nami so dnevi, v katere bo mo šli z upanjem, da bodo takšni, kot si jih po tihem želimo.
B. Dorič
PA BRFi KAMERE
našati,
pa čeprav z (s skoraj) neočiščeno magistralko.
Podžupan* dva (n m*s.    župana Občina ima,
a nihče od njih ob kulturnem prazniku ni nagovoril »svojih« občanov.
So volitve »novel« še predaleč?
In FEBRUAI U SVEČAN
/lamnik
Domžale
OBMOČNO ZDRUŽENJE RK DOMŽALE
Ga. Milena Srebotnjak, nova predsednica
GOSPA MARIJA MIS IZ DOBA
Najlepše so drobne stvari, saj se jih veseliš iz srca
Območno združenje Rdečega križa Domžale je konec leta pripravilo programsko skupščino, na kateri so pregledali opravljeno delo, sprejeli delovni načrt za prihodnja štiri leta, popravke statuta ter poslovnik o delu skupščine, izvolili novo vodstvo ter posebno skrb namenili humanitarnim akcijam.
Poročilo o uspešno opravljenem delu
Dosedanji predsednik Območnega združenja RK g. Franc Zabret je v dvorani Gasilsko-godbenega doma v Mengšu pozdravil vse prisotne in zaželel skupščini veliko uspešnega dela. Na povabilo delovne predsednice ge. Nuše Šink je podal tudi poročilo o delu Rdečega križa v zadnjih štirih letih. Posebej je predstavil realizacijo posameznih aktivnosti v okviru humanitarnega programa in izvajanje javnih pooblastil. Območno združenje je vse obdobje delovalo na območju vseh štirih novoustanovljenih občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče ter posebno skrb namenjalo usklajevanju dela občinskih in krajevnih organizacij, ki so uspešno uresničile tako sprejete naloge iz nacionalnega programa, obenem pa izvajale tudi lastne programe, ki so bili oblikovani glede na specifičnosti posameznega okolja. Največ časa je bilo namenjenega za uspešno izvajanje javnih pooblastil in opravljanju temeljnih programov na socialnem področju, na področju zdravstva in preventivnih dejavnosti, prve pomoči, delovanju ob naravnih nesrečah (usposabljanje in delovanje ekip civilne zaščite), krvodajalstvu, preprečevanju zasvojenosti, delu z mladimi, javni kuhinji, letovanju zdravstveno socialno ogroženih otrok in zbiranju ter razdeljevanju rabljenih oblačil in opreme. Posebej uspešni sta bili akciji »Nikoli sami« ter zbiranje pomoči za odpravo posledic poplav na ob-
Akcija zbiranja finančnih prispevkov za humanitarne programe Rdečega križa Slovenije se je končala v mesecu decembru. V akciji, ki je potekala od junija do decembra 1998 pod sloganom »Kadar boli življenje«, je slovenski Rdeči križ uspel zbrati 108.000.000,00 sit. Pretežni del sredstev pa so darovalci namenili materialni pomoči posameznikom, družinam v stiski, letovanju socialno ogroženih otrok in pomoči starim, bolnim in invalidom. V decembru 1998 se je začela distribucija materialne pomoči v obliki prehrane in higienskih pripomočkov. Slovenski Rdeči križ je razdelil 26.000 prehrambenih paketov oziroma 260 ton hrane in 26 enot pralnega praška oziroma 78 ton.
Vsem tisočim darovalcem se Rdeči križ Slovenije zahvaljuje za njihove prispevke. Območno združenje Rdečega križa Domžale je iz
močju Območnega združenja RK Domžale, kjer so se odlikovali tako mladi člani Rdečega križa po osnovnih šolah kot ostale organizacije. Ob tem pa Območno združenje ni zanemarjalo tudi skrbi za razvoj organizacije in prilagoditev novi lokalni politični ureditvi, posebno skrb pa so namenjali področju informiranja, saj so z raznimi prispevki in objavami seznanjali vse občane s svojimi aktivnostmi tako v lokalnih občinskih glasilih kot na lokalni radijski postaji FHIT. V daljši razpravi so prisotni, tako zastopniki kot gostje, predstavljali svoje akcije in kot zelo uspešno ocenili dosedanje delo vodstva in organizacije Rdečega križa kot celote. Poročilo je bilo soglasno sprejeto.
Spremembe statuta
Na predlog dosedanjega predsednika OZ RK so popravili člen, ki govori o vključevanju posameznih občin in sedaj določa; Območno združenje Rdečega križa Domžale je neodvisno, nevladno humanitarno združenje, ki deluje na območju občin: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin ter pri svojem delu upošteva tako Ženevsko konvencijo kot sklepe mednarodnih konferenc Rdečega križa, Zakona o RKS, Zakon o društvih, statut TKS ter statut Območnega združenja RK Domžale. Popravili so tudi 45. člen Statuta, tako da Območni odbor šteje 13 članov, med katerimi so tudi predsednik, podpredsednik ter sekretar, spremenjeni 55. člen pa pravi, da Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli skupščina za dobo petih let in so lahko ponovno izvoljeni. Vse predlagane spremembe Statuta kakor tudi poslovnik so bili sprejeti soglasno.
Novo vodstvo
Po soglasno sprejetem poročilu Nadzornega odbora, ki ga je podala ga. Lidija Panjan, so bile na vrsti volit-
tega naslova prejelo za svoje potrebe 272 prehrambenih paketov in 272 trikilogramskih pralnih praškov. V času poplav v naši občini pa smo prejeli še 50 prehrambenih paketov in pralnih praškov, namenjenih za poplavljence.
Iz naslova te akcije bomo v zimskih počitnicah nudili brezplačno 7-dnevno letovanje za 8 otrok iz socialno ogroženih družin.
Razdeljevanje pomoči poteka vsako prvo sredo v mesecu od 9.00 do 16.30.
Družine in občane, ki so v stiski, prosimo, da se oglasijo na Rdečem križu Domžale, Ljubljanska 34 (stari dom upokojencev v Stobu ali na dvorišču radia HIT). Predvsem želimo, da pridejo družine, ki so socialno ogrožene in v stiski, vendar se ne oglasijo. Tem družinam zagotavljamo anonimnost.
Območno združenje Rdečega križa Domžale
ve. Gradivo o kadrovskih pripravah skupaj s predlogi kandidatov so člani prejeli z vabilom, po tajnih volitvah pa so ugotovili, da je bila za predsednico soglasno izvoljena ga. Emilijana Srebotnjak, enako za podpredsednico ga. Nuša Šink. Za člane območnega odbora so bili izvoljeni: g. Brane Kosmač, ga. Marinka Šimunič, ga. Joži Kurent, ga. Nežka Florjančič, ga. Ani Slapar, g. Franc Brate, ga. Jožica Narobe, ga. Anka Uštar, g. Božo Stupica, ga. Majda Trobec ter ga. Marija Sašo. Za predsednico Nadzornega odbora je bila izvoljena Antonija Zupan, izvolili pa so tudi častno razsodišče.
Poudarek na humanitarni
dejavnosti
Smernice in strateški načrt RK za obdobje 1999-2003 je po zahvali za zaupanje predstavila nova predsednica ga. Milena Srebotnjak, ki je dejala, da bo največji poudarek dan humanitarni dejavnosti, ki je prednostna naloga slovenskega Rdečega križa. Območni odbor pa bo največjo skrb namenil zlasti naslednjim področjem:
• krvodajalstvo - v letu 1999 naj bi sodelovalo 1200 krvodajalcev;
• socialna dejavnost obsega različne oblike konkretne in neposredne pomoči ljudem (ob naravnih nesrečah, starim, osamljenim, bolnim in invalidnim osebam, družinam in posameznikom brez osnovnih sredstev za preživetje oz. v težkem socialnem položaju; družinam in posameznikom v stiski zaradi enkratne življenjske situacije, otrokom in mladostnikom, družinam z otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, brezdomcem, osebam brez statusa);
• javna kuhinja
• prva medicinska pomoč - tečaji in izpiti za voznike motornih vozil, civilna zaščita - tečaji za bolničarje;
• preventiva in zdravstvena vzgojna dejavnost (aktivnosti za preprečevanje in omejevanje kajenja, preprečevanje vseh oblik zasvojenosti s poudarkom na alkoholizmu in uživanju drog; vključevanje v prizadevanja za zdravo in čisto okolje ter ponovna oživitev in vzpostavitev službe nege na domu);
• služba za poizvedovanje;
• širjenje znanj (seminarji);
• delo z mladimi (krožki na OŠ, mednarodni tabori mladih);
• druge konkretne dejavnosti (Teden RK)
Na skupščini je bil navzoč tudi predstavnik Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije g. Ivan Hvala, ki je poudaril, da v prihodnjih obdobjih zaradi širjenja revščine aktiviste RK čaka največ dela na področju humanitarnih akcij. Več kot 250.000 članov slovenskega Rdečega križa, ki je najpomembnejša organizacija civilne humanitarne družbe, kateri se priključuje vse več aktivnih prostovoljcev, pa čakajo pomembne naloge tudi na drugih področjih. Posebej je opozoril na neurejene razmere v krvodajalstvu, kjer se za izboljšanje stanja pripravljajo določene spremembe.
Novemu vodstvu Območnega odbora Rdečega križa Domžale iskrene čestitke in uspešno delo tudi v prihodnje! V. V.
/lamnik
Spoštovani naši dopisniki, prosim vas, da ne pozabite, da naslednja, to je tretja letošnja številka Slamnika izide 26. marca 1999.
Zadnji rok za oddajo vaših člankov (največ tipkana stran in pol), »opremljenih« s fotografijami, je petek, 12. marec. Ce boste svoje prispevke poslali na disketah, vas prosim, da priložite zraven še natisnjeno besedilo vašega članka. K sodelovanju lepo povabim tudi nove dopisnike in fotoreporterje. Zagotovo se v vašem kraju ali v njegovi bližini zgodi nekaj tako pomembnega, da brez dvoma sodi naravnost v Slamnik. Će »zgodbe« ni v Slamniku, je tako, kot da se ni zgodila!
Pa še to: nekaj člankov iz »sveta športa« še čaka na objavo. Hvala za razumevanje.
Bogdan Osolin odgovorni urednik
Majhne zlatopoljske vasice imajo vse po vrsti zanimivo zgodovino. Med dogodki, po katerih jih najbolj poznamo, je okupatorjev požig v letu 1942, ki je posegel v življenja številnih družin v tem delu naše domovine, med njimi tudi v družino Burja, iz katere toplega »gnezda« je izšla moja današnja sogovornica Marija Miš iz Doba.
V Obršah, v hiši, kjer se je po domače reklo pri Tominc, hišno ime so dobili, ker je bil stari oče iz Tolmina, je bila na veliko noč 5. aprila leta 1915 rojena gospa Marija A/liš iz Doba. V številni družini Lucije in Jakoba Burja, ki se je preživljala z majhno kmetijo s kravo in z juncem, je bilo živih deset otrok, ki so rasli v precejšnji revščini in drug za drugim odhajali v svet. Mala Marija, ki je vse življenje Micka, je bila ena izmed njih. Njeni spomini na zgodnje otroštvo segajo na pomanjkanje, na padec z ganka, o katerem so družino, ki je bila tedaj na polju, obvestili žandarji, češ da pod gankom leži mrtev otrok. Položili so jo na peč in čakali, saj »k dohtarju« tedaj niso hodili. Pa je mali deklic po nekaj dneh »prišel k sebi« in že tedaj napovedal, da se za življenje zna boriti. Majhna kmetija ni mogla preživeti številne družine, zato so otroci hodili k sosedom v »ta-berh« okopavat, plet, tudi grabit, pobirat krompir in še marsikaj drugega je bilo treba postoriti za majhen kos kruha, za pest krompirja, da le niso bili lačni. Šola je bila tedaj zraven fa-rovža v Podgori in gospa Marija jo je obiskovala, dokler ni šla služit. Pri 13 letih je zapustila dom, kjer je vedno manjkalo kruha, in prav dobro se spominja prihodov tedanjega lukov-škega peka, ki je v košu prinesel kruh, ki ga ni bilo nikoli dovolj. Ni bilo olja za solato, zato so uporabljali smetano, na mizi je bil velikokrat fižol, meso je bilo ob kolinah, drugače ne. V prvi službi naj bi bila pestunja, vendar je delala vse drugo, težko in naporno. Iz tega časa se spominja dobrega župnika gospoda Kranjca, ki je tedanjim revnim družinam pomagal, kot je vedel in znal. Brez plačila je služila v Krašnji, od tu je šla služit k Lenart v Dob, življenjska pot pa jo je nato kar za nekaj časa pripeljala k Podboršku v Domžale. O tej službi pripoveduje: »Bilo je luštno, ker sem imela zadosti za jesti.« Potem je bilo službe konec in vrnila se je v rojstno vas. Začela se je vojna.
Še dobro se spominja 2. avgusta 1942, kako je bila na Brdu pri maši, ko so jo opozarjali, da bodo zlatopoljske vasi selili. Če bodo očeta in mater ter druge, naj še mene, se je trmasta, kot je bila, vrnila proti domu, kjer so jo zajeli sovražniki. Nekaj časa je morala sedeti zraven njih, potem so jo spustili domov, kjer so mo rali na hitro pobrati nekaj najosnovnejših stvari. Nato pa so jih odgnali v cerkev, kjer so ženske in otroci v velikem strahu preždeli noč, moški so bili v šoli. Od tu je trnjeva pot iz-gnanke. Po krajšem postanku v Šentvidu pri Ljubljani, kamor so pripeljali mamo, očeta in sestro Angelco, so jih odpeljali v Nemčijo, kjer se jim je na mamino prošnjo pridružil tudi brat, ki so ga najprej odgnali v Begunje. Težko je delala v tovarni orožja, »smodnišnici«, kjer so »filale patro ne«, tudi pospravljanje je bilo težko. Dekleta so bila vedno v strahu, da bo kaj eksplodiralo. Delale so v glavnem ženske, saj so tudi najstarejše moške pred koncem druge svetovne
Niso pozabljeni...
Krajevna organizacija ZZB - Vir tudi letos ni pozabila svojih starejših članov (70 in več let), zato jim je organizirala prijetno tovariško srečanje s po gostitvijo v gostilni pri »Gašperju« na Prevojah. Gospodar Božo Pogačar je poskrbel za obilno, okusno prehrano in prijetno domačo glasbo, ob kateri so se nekateri kljub »zrelim« letom veselo zavrteli. Vse navzoče sta pozdravila predsednik in organizator tov. Pavel KOPLAN, oče GAŠPER in gostitelj Božo.
Vsem, ki ste povabljenim pripravili to prijetno srečanje, se povabljenci iskreno zahvaljujejo in kličejo:
»Na svidenje tudi v letu 1999!«
vojne poslali na fronto. Nato pa so jo dali k neki pekarici, ki je bila zelo »žleht«. Kar naprej jo je opominjala, da jo bo ubila, če bo padel njen sin, ki se je vojskoval. Trdno odločena, da k zlobni pekarici ne gre več, se je prijavila vodji taborišča in povedala: »Nazaj ne bom šla, pa če me tukaj ubijete.« In res ni šla, čeprav je pekar-ka Zaradi pridnosti mlade Micke prosila zanjo. Ostala je v kuhinji v lager-ju in pomivala posodo.
Vseskozi so bili bolj lačni kot siti, neprespani, saj je v eni sobi spalo več kot 100 ljudi, stari in mladi, med njimi tudi otroci. Veliko hudega sem prestala, se spominja dni, preživetih v lagerju, pa tudi prvih dni v osvobo jeni domovini. Njihov dom je bil po žgan, zato so sprva ostali pri »Vrbar-ju« v Dobu, kjer so se stiskali v eni so bi, nato pa so se selili na Želodnik, kjer je BJatnikova domačija postala njihov novi dom. Hodila je v »ta-berh«, da je zaslužila za hrano, nato se je zaposlila v papirnici Količevo, kjer je vse do upokojitve delala lepenko. Spominja se stare papirnice, ki je danes ni več, ostali pa so njeni spomini na prijazne sodelavke in na delo, ki jo je spremljalo vse življenje. Skupaj s starši in sestro Angelco, nekaj časa je z njimi živel tudi brat Ivan, so se preselili k Antuš na Količevo. Delo v tovarni, skrb za starše in stanovanje, za katerega je morala delati in plačevati, to je bil njen vsakdan, ki pa se ga rada spominja. Žalost je prišla s smrtjo staršev, predvsem pa s smrtjo ljubljene sestre Angelce, ki seje ponesrečila v planinah. Ob tem spominu se v očeh gospe Micke zasvetijo solze. To so najbolj žalostni spomini.
Bolj prijetni so tisti, ko je spozna 1.1 /ana Miša, ki se je vrnil iz Amerike. Sama se kar ni mogla odločili za poroko, po nagovarjanju sodelavk, naj se vendarle poroči, se je odločila. »Dobro je na starost imeti človeka, s katerim skupaj živiš, da nisi sam,« razmišlja še danes, po poroki pa se je veselila novega doma na Gubčevi ulici v Dobu. Čeprav tedaj malce nerada, imela sem jih že okrog petdeset, se nagajivo smeji, se danes poroke z gospodom /aiioin in več kot dveh desetletij skupnega življenja rada spominja. Žal njune skupne želje, da bi nekoč obiskala Ameriko, nista nikoli uresničila, v prijetni, topli kuhinji pa oživijo spomini na moža, na življenjskega sopotnika, ki je umrl pred desetimi leti. Po mo zevi smrti je gospa Micka sama, pa vendar v majhni, prijetni hišic i ni ni koli sama. Družbo ji delajo prijazne mačke, ki jih srečaš na vsakem koraku in šele na koncu ugotoviš, da sta samo dve, in družba ptičev, ki radi prihajajo pod okna gospe Micke. Po zna jih in ve, kateri je ščebetavi ščin-kavec, ki se jezi, če ni drobtinic:, kdaj pride prijazna taščica in še kdo, ki čaka na njene drobtinice. Teh ji nikoli ne zmanjka in smeje prizna, da pojedo več kot ona. Včasih jo je malo strah, posebno če gleda kakšne »take« oddaje, najraje pa vidi, da jo kdo obišče. Navadno so to njeni sorodniki, pet bratov in sester je še živih. Največkrat pride nečak Bertl, ki jo redno oskrbuje s kurjavo, pozimi, ko si je ob padcu poškodovala nogo, ji je pomagala soseda Vida, brez kale re pomoči ne bi šlo, pa še družbo ji dela. Ker je gospa Micka rada urejena, je vesela nečakinje Olge, ki jo pride »sfrizirat«, večkrat pa jo obiščejo tudi prijateljice in znanke iz mla-
dosti, z nekaterimi so bile skupaj v taborišču. Ko so skupaj, spomini, stari več kot pol stoletja, oživijo. Prikažejo se majhne, umazane skorjice kruha, ki so bile v »lagerju« vredne več kot zlato.
Pogovarja se gospa Micka zelo rada in besede iz njenih ust oživijo, se pletejo v spomine, ki ne bodo nikoli obledeli. Pogovarjava se o preteklosti, o kateri ve veliko in o njej najraje govori. Čeprav vsi vedo, da je bilo v mladosti in tudi kasneje »vse na Mi-ci«, o tem ne govori rada, zato pa njeno dobroto poznajo in o njej več povedo drugi. Šama je preskromna, da bi govorila o tem.
Rada pogleda televizijo, tudi politiko: »Res ne vem, zakaj se kregajo, saj jim ni nič hudega, pa kar bezlja-jo drug v drugega,« se spominja prizorov iz parlamenta. Poročil ne zamudi, tudi nadaljevanke rada gleda in pa maši rada prisluhne in včasih kar pomoli zraven. Ob nedeljah si pripravi nedeljsko kosilo z juho, krompirjem in mesom, ob delavnikih si skuha predvsem domače jedi in ni dneva, ko ne bi imela kosila, čeprav kuha le zase. Med njene najljubše jedi spadajo tudi golaž, žganci, piščanec, pozimi tudi kakšna krvavica, naredi si jajce ali pa kakšno mlečno stvar, saj ni izbirčna. Spi dobro, ampak brez zdravil ne bi šlo, saj jo »mat-ra« revma, pozimi pa je zaradi pad-< a precej hodila okrog zdravnikov. Zato se še sedaj drži bolj v hiši, po »tavečjem« pospravi sama, poleti tudi okrog hiše, saj kljub častitljivim le-
lorn brez dola ne more in je n.i|hol| zadovoljna, če lahko kaj naredi sama.
Pogovarjali sva se v topli kuhinji, dišala je kava in na mizi so bili piško ti, gospa Micka pa je bila vesela, ker ni bila sama. Zdravje in kakšen obisk so njene želje za leta, ki prihajajo in želi si jih še veliko. Posebej se veseli prazničnih dni, ko je obiskovalcev več in gospa Mir ka jih bo pričakala lepo urejena. Lepa je že od nekdaj rada in smeje se spomni, kako vesela je bila v mladosti nove rute, saj o čem drugem zaradi revščine ni upala niti sanjati. Ni bilo denarja. »Ko sem imela nove prve »solne« ali no vo obleko, sem mislila, da vsi vedo, da me vsi gledajo,« se smeji. Malenkosti so tiste, ki so jo razveseljevale ter lajšale njeno težko življenjsko pot, in se jih veseli še danes. Vesel.i je drobnih pozornosti, tudi županji-ne ('eslilke, obiskov članic Rdečega križa iz Doba, ki je nikoli ne pozabijo, in drugih drobnih stvari.
V pogovoru sva se dotaknili tudi mladih, ki jim želi, da bi spoznali, kaj se pravi kljub dobremu delu slabo jesti, čeprav jim tega ne privošči. Želi, da bi vedeli, kako dober je kruh, če si ga sam zaslužiš, in da so najlepše tiste drobne stvari, ki se jih veseliš iz srca.
Naj bo teh prijetnih drobnih stvari čimveč na vaši nadaljnji življenjski poti, gospa Micka, in naj bo vaša dobrota poplačana z veliko sončnih dni in prijaznih obiskov v vaši prijetni hišici. I Ikrati vam iz srca želim, naj vam bo v življenju lepo, kljub vaši malce žalostni misli: »Od majhnega mi je bilo hudo, zdaj, ko bi mi lahko bilo dobro, sem pa stara in bolna.«
V. VOJSKA
H«K Akcija zbiranja sredstev za [v^g//! odpravljanje posledic poplav
Območno združenje Rdečega križa Domžale je po katastrofalnih poplavah dne 4. 11. 1998, ki so prizadele področja občine Domžale in Lukovice, začelo z zbiralno akcijo med mladimi člani Rdečega križa po osnovnih šolah, ki so zbrali naslednja sredstva:
Osnovna šola Domžale 190.860,00 sit
Osnovna šola Venclja Perka 13 7.5 70,00 sit
Osnovna šola Preserje 109.700,00 sit
Osnovna šola Mengeš 66.066,00 sit
Osnovna šola J. V. Moravče 40.590,00 sit
Osnovna šola Rodica 30.750,00 sit
< )snovna šola Krašnja 12.420,00 sil
Območno združenje KK Domžale 222.044,00 sil
Skupaj: 810.000,00 sit
Komisija pri Območnem združenju RK Domžale je razdelila sredstva v naslednje krajevne skupnosti, glede na prošnje krajevnih organizacij Rdečega križa iz poplavljenih območij.
Krajevna organizacija RK-DOB 410.000,00 sit (14 občanov)
Krajevna organizacija RK-VIR 100.000,00 sit (4 občani)
Krajevna organizacija RK-KRTINA 120.000,00 sit (5 občanov)
Krajevna organizacija RK-KRAŠNjA 50.000,00 sit (1 občan)
Krajevna organizacija RK-IHAN 30.000,00 sit (1 občan)
Krajevna organizacija RK-BLAGOVICA 100.000,00 sit Skupaj: 810.000,00 sil
Krajevne organizacije Rdečega križa na teh območjih so upoštevale naslednje kriterije: višina škode in socialna ogroženost družin.
Območno združenje Rdečega križa Domžale
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE
Akcija: »Nikoli sam«
Domžale
/bmnik
11
Razstava	
kiparja	
Mihe Kača	
v Grobljah	
V soboto, 6. februarja 1999, je bila v prostorih Kulturnega doma v Grobljah ob 17. uri slavnostna otvoritev eksponatov kiparja Mihe Kača. V kulturnem program so pred številnimi obiskovalci, ki so napolnili dvorano, nastopili kitarist Samo Sali, solist ljubljanske opere Franc Javornik ob spremljavi svoje hčerke, prof. Ane Marije Javornik, program pa je povezovala Draga Jeretina-Anžin. Razstavo je slavnostno otvoril Tone Košenina, predsednik Kulturnega društva Groblje, ki je bilo tudi pokrovitelj razstave.
Kiparski opus Mihe Kača obsega prek 130 eksponatov. Zanimivo je dejstvo, da se je kipar posvetil upodabljanju vrste znanih mož in žena slovenskega rodu. Tako smo med drugim lahko videli upodobljene številne znane osebe iz preteklih stoletij, npr. škofa Antona Martina-Slomška, matematika in fizika Jurija Vego, pisatelja Ivana Cankarja, pesnika Franceta Prešerna, misijonarja Friderika Barago. Iz novejšega obdobja pa arhitekta Jožeta Plečnika, pesnika Franceta Balantiča, psihologa Antona Trstenjaka, nadškofa Alojzija Šuštarja, pesnika Toneta Kuntnerja, alpinista janeža jegliča, pesnico Nežo Maurer, igralko Milo Kačičevo in še in še. Zadnji dve omenjeni sta bili tudi med številnimi prisotnimi gosti otvoritve razstave.
Kritik dr. Cene Avguštin je v svoji kritiki med drugim poudaril kiparjevo mojstrstvo, saj je Miha Kač v glino znal prenesti ne samo oprijemljiv lik sočloveka, temveč tudi njegovo notranjo podobo, ki jo izražajo upo dobljenčeve oči, poteze obraza in zgovorna drža telesa oziroma glave. Pri historičnih portretih, ki jih je kipar izdelal na podlagi slikanih predlog, je opazno, da si je Miha Kač prizadeval dati kipom kar najbolj veren
Kip alpinista Janeza Jegliča
Kipar Miha Kač se je zahvalil slavnostnim gostom za udeležbo pri otvoritvi razstave (foto: Janez Stibrič)
i	3
1	1
	
KIPAR Miha Kač s kipom Franceta Prešerna ob otvoritvi razstave
videz in se je zaradi tega tudi s tem močno približal kiparskemu načinu upodabljanja tistega časa, za katerega je značilna frontalna drža glave, uravnotežen izraz obraza ter shematizirano oprsje. Povsem drugačen značaj pa imajo modeli, ki so nastali po živem modelu ali sodobni slikovni predlogi. Na vsak način pa je opazno, da imamo pred seboj na razstavi dela nadarjenega kiparja.
In kdo navsezadnje je kipar Miha Kač? Rodil se je 24. oktobra 1942 v Preserjah pri Radomljah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Že od malega je kazal nadarjenost za likovno ustvarjanje, vendar je šolanje nadaljeval v tehnični smeri in se izučil za finomehanika. Dolga leta je bil zaposlen v Iskri-Tela, kot priznan strokovnjak in inovator je leta 1988 prejel tudi posebno priznanje »inovator leta«. Z likovnim ustvarjanjem se je ukvarjal skozi svoje celotno življenjsko obdobje, s kiparstvom pa se aktivneje ukvarja od leta 1990 dalje. Imel je že številne odmevne razstave, nekaj del ima v stalni razstavi v stavbi Slovenske opere. Sedaj je upokojen, stanuje v Bistriščici pri Stahovici in se še vedno aktivno ukvarja s kiparjenjem.
Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ
Novoze-landčanka v Glasbeni šoli
Domžale
Glasbena šola Domžale je spet uspešno izvedla seminar flavte iz Kataloga programa stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport.
Tokrat je bila naša gostja odlična pedagoginja in koncertantka Alex,i Stili, ki prihaja iz Nove Zelandije, (lav to pa je študirala v New Yorku. Je stalna predavateljic a na Vic toria I tniver sily v VVelllngtonu ter izredna profe-S( irica na univerzi v Koloradu (ZDA). S preprostim in neprisiljenim pristopom v »slabi« novozelandski angleši i
ni, kakor se je na začetku opravičila, je osvojila srca seminaristov. Ti so pri šli skoraj iz vse Slovenije, iz glasbenih Šbl pa tUdI vrte ev in osnovnih šol. Ale-xa Stili prihaja iz sredine, v kateri se združujejo napredne sole, najnovejša dogajanja in ideje, tako da smo imeli
priložnost vse te novosti s področja flavtistične igre in pedagogike neposredno lukaj doma v Domžalah pre vzemati. Seminar je izredno uspel, saj je dobila GS Domžale najboljše ocene seminaristov, Alexa Stili se je izka zala z bogatimi izkušnjami in izredno »diagnostiko«, poleg Seminarja pa so jo kulturniki »izrabili« za sodelovanje na proslavi ob kulturnem prazniku, kjet je sodelovala Nekaj obiskoval cev te proslave je poleg drugih Alexa tako pritegnila, da so jo prišli poslušat tudi v soboto, 6, februarja v romćevo dvorano Kulturnega doma Franca Bernika, kjer je skupaj s pianistko Vlasto Doležal Rus izvedla dela Ba < ha, Reinei keja, Faktakshvilija, Milne-i.i In Bornea. In ni jim bilo žal, kajti koncert je bil prvovrsten. Z enim stavkom bi lahko rekli, da je bila to poezija, zaigrana na flavti in klavirju. Visoka, sloka sevemjakinja, ki prihaja
iz južne poloble, nam je predstavila izvirnega Bacha in ostale avtorje z iz jemnim muziciranjem, enkratnim pi-anisimom in skoraj že »flažoletnimi« toni na flavti. Prisrčna in doživela je bila zvrst programske glasbe, ki opisuje različne živali in njihove zgodbe. I lavlislka jih je najprej opisala z bese dami, nato pa ponazorila s flavto so lo.
I ),i je sernin.ii resnic no uspel, nam izpričujejo želje udeležencev po ponovnem srečanju v Glasbeni šoli Domžale.
TONE SAVNIK
Razstava likovnih del Desanke Kreča
Debatni klub Govornik Domžale nas je ob slovenskem kulturnem prazniku povabil v hotel Krona na odprtje in ogled razstave likovnih del Desanke Kreča. Razstava bo odprta do 8. marca 1999.
Slikarko je predstavil Andrej Zajec, v kulturnem programu pa sta sodelovala Sonja Prah in Gordan Ambrožič.
Desanka Kreča je rojena leta 1938 v Vrdniku. Osnovno slikarsko znanje je pridobila na srednji šoli za umetno obrt v Novem Sadu. Slikarstvo je bila njena velika ljubezen in je še danes. Posebno skrb posveča likovnim tehnikam akvarel, laviran tuš, pastel, tempera in kreda. Imela je več samostojnih in skupinskih razstav. Tematika njenega likovnega izražanja so krajine in cvetje. Iz njenih likovnih svaritev veje sproščeno dojetje zbližanja človek z naravo. Podpisani sem v priložnostnem nagovoru citiral filozofa Hhalila Gibrana: »Vsako znanje je prazno, razen tam, kjer je delo; in vsako delo je jalovo, razen tam, kjer je ljubezen.« In res je na razstavi iz njenih krajinskih slik kar žuborela ljubezen. Slikarka Desanka Kreča tudi sama izžareva ljubezen in toplino. Je zelo neposredna in preprosta v najpozitivnejšem pomenu besede.
Po kulturnem programu se je razvil sproščen pogovor tako s slikarko kakor med udeleženci razstave.
IVAN KEPIC
FRANCE CERAR"
Slovencu
(Prosto po Prešernovi)
Kdo zna
razlagal', da zdajšnji politika ni le - umazana1 Kdo ve
kako volivc i se hude, |eze, prele, besne, trpe, poslani i, ko glede na lepe, dane se besede izrode
Kdo uči
izbrisat' iz spomina vse nekdanje dni, brezup prihodnjih dni odvzeti spred očil Izvini r inični in nihilislični se »partiji«.
Kako
zamišljaš si Slovenijo, svobodno in novo, ko vse staro nam stiska plačo in glavi)!
Strahu
ne bo pregnal nam strah-obup — pač pa pogum in z umom up!
KD GROBLJE
Pepel in kri
V kulturnem društvu Groblje so se v lanskem letu odločili za nekoliko drugačno igro. Po dveh uprizorjenih komedijah so si kot svojevrsten izziv zastavili izpeljavo vsebinsko težjega dela. Pod vodstvom režiserja, g. Rafaela Pinosa so se lotili vojne drame Pepel in kri avtorice Mire Puc Mihelič. Dramo so nekoliko priredili in jo s tem prestavili petdeset let naprej, v današnji čas. Z njo so skušali pokazati življenje v njegovi kruti obliki, ki se vse prevečkrat pokaže na različnih koncih sveta. Igro so premi-erno uprizorili že v začetku decembra, vendar do konca zime lahko pričakujemo še eno ponovitev na domačem odru in pa nekaj gostovanj.
Drama se ves čas odvija v hiši uglednega in vplivnega politika, v.hiši, ki se v začetku zdi varna oziroma izolirana od krutih vojnih grozot. Vendar pa tekom časa tudi v to na vldezno varno okolji' počasi pronic a krutost vojne, ki se je nekje v ozadju že ves čas dogajala onkraj hišnih sten.
V slabi uri in pol spoznamo različne karakterje ljudi, ki jih je vojni vrtinec potegnil v svoje mreže. Na eni strani stojijo politiki, katerih kariera se počasi končuje, a se še vedno z vsemi silami okepajo starih idealov; vojni dobičkarji, ljudje, ki jim prav vojni kaos prinaša dobičke in se za kaj drugega ne menijo; lei čisto obic ajni hin.ivr i, ki SO ■■/,> vse in za ni-
EV j
kogar«, vendar pa so to ljudje, ki se jih je potrebno bati. Na drugi strani pa spoznamo tudi preproste, a zavedne ljudi, ki so najmanj krivi za nastale razmere, pa vendarle plačujejo največji davek. Drama nam prikaže intrige, spletkarjenje, boj za premoč. V živo si lahko ogledamo vojno, kjer se hči obrne proti očetu, gospodarstvenik proti politiku, prostovoljec proti vojaku... Pri vsem tem pa lahko ugotovimo, da kraj dogajanja sploh ni pomemben. Najsi bo to v Ljubljani, Mostarju ali pa kje drugje v svetu, povsod so vojne speljane po enakem tiru, povsod umirajo ljudje, to pa je tudi edino, kar šteje.
JANKA ŠUŠTAR foto: JURE FAŠING
14. MARCA 1999 -11. JUBILEJNA PRIREDITEV
Po nagelj na Limbarsko goro
Z malce zamude prihaja pomlad, z njo pa tudi marec - mesec naših mater, žena in deklet. Različni organizatorji skušajo ta čas po pestriti in polepšati s prireditvami in srečanji. Ena največjih prireditev je Pohod NAGELJ NA LIMBARSKO GORO, kamor vas ze enajstič po vrsti vabita Društvo krajanov Limbarska gora - Hrastnik in Smučarski klub Termit Moravče.
Ob cerkvici sv. Valentina, za manj poučene ponovimo, da je zavetnik zaljubljencev, na vrhu Limbarske gore, bodo organizatorji v nedeljo, 14. marca 1999 ob 11. uri pripravili prijeten kulturni program, ob katerem ne bo manjkalo tudi družabnega dela, poskrbeli pa bodo tudi za dobro domačo hrano in pijačo. Prav vsako mater, ženo in dekle pa čaka na vrhu Limbarske gore nagelj in iskrena čestitka organizatorjev ob DNEVU ŽENA in MATERINSKEM DNEVU.
Kulturni program se bo začel ob 11. uri. S svojimi veselimi skladbami vas bodo razveseljevali MORAVSKI GODBENIKI, zaigrali bodo TAMBURAŠI iz Vrhpolja, zapeli pevci MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA, z recitacijami pa se bodo predstavili učenci OSNOVNE ŠOLE JURIJ VEGA iz Moravč in harmonikar KLEMEN LEBEN iz Mengša.
V družabnem delu, kjer boste svojo srečo lahko preizkusili tudi na bogatem srečelovu, vas bo zabaval ansambel GAMSI.
Pridite torej 14. marca po svoj NAGELJ NA LIMBARSKO GORO. Po prijetnem sprehodu po eni izmed dobro označenih poti vas na vrhu Limbarske gore čakata prijetno razpoloženje in nepozabna nedelja. Dobrodošli!
v   LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE
Čustveni naboj slikarja Tomaža Gorjupa
V likovnem razstavišču Domžale je v prvi polovici februarja razstavljal akademski slikar Tomaž Gorjup. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral pri prof. J. Ber-niku, končal pa je tudi slikarsko spe-cialko pri prof. A. Jemcu. Je izredni profesor za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost, pa tudi član Galerije Equrna in ZDLU ter izredni profesor za risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Redno razstavlja od leta 1976 in je imel doslej že 32 samostojnih ter več deset skupinskih razstav, prejel pa je tudi več nagrad.
Tokratna razstava njegovih del v Likovnem razstavišču Domžale je ponudila gledalcu tisto, kar ne sreča ravno pogosto: čustveni naboj. Intimno erotično doživetje kot elementarna človeška izkušnja je bilo tako silovito, da je slikar, če ga je hotel prepričljivo izpo vedati - in očitno je to moral narediti -dobesedno spremenil svoj slog slikanja. Vsa razstavljena dela po mnenju g. Franceta Zupana kažejo na izbruh ustvarjalne energije, pri čemer se ni spremenil samo njegov slikarski rokopis, ampak tudi barvna skala. Dotedanje nežne, hladne barve, rožnate, sivo modre, ki so dajale prevladujoč ton
njegovim slikam, tako skrbno zglajenim z ostrimi obrisi teles in predmetov, na katerih so človeški akti povzemali daljne odmeve michelangelovskega sporočila, so naenkrat zamenjale žareče, tople barve. Poteza je nemirna, krepka, neučakana, včasih celo groba. V ustvarjalni vnemi slikar včasih pozabi na čopič in nanaša barve kar z roko. Razstavljena kolekcija podob z erotično vsebino je vredna ogleda, saj je sa mosvoja, nenavadna - brez dvoma sijajna zadeva. V.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE
Vabimo člane društva, da se udeležijo izletov
1. IZLET OB DNEVU Zt NA
f elii
No
zjutraj, žfiii. Pc
(iZloler.
ki
ki bo v četrtek, dne 4. marca 1999. Obiskali borne vo Cerkev.
.Odhod avtobusa izpred Veleblagovnice Domžale ob 7. uri zjutraj, po vratek predvidevamo ob 19. uri zvečer,
V Celju, kamor bomo prispeli okoli 8. u no razstavo Pokrajinskega muzeja v Stari njihov kustos.
V Laškem si bomo ogledali
- Zdravilišče Laško. Razkazali nam bod jo nudijo okrevancem po operaciji. Nato si bomo ogledali
- Pivovarno Laško, kjer bomo imeli pokušino piva.
Na kosilo se bomo odpeljali v Novo Cerkev v gostišče Mark. V Novi Cerkvi si bomo ogledali cerkev Sv. Lenarta in kapele; (mežnarijo), v kateri je SLOMŠEK zbiral otroke v nedeljski šoli v letih 1827 do 1829, ko je tam kaplanoval.
Po kosilu nas bo zabaval ansambel »Pavlek«. Med zabavnim programom bomo izvedli žrebanje nagrad novoletne uganke in vprašalnega kupona, objavljena v 1. številki Glasnika DU Domžale v decembru 1998.
Cena izleta je 3.500, - SIT po osebi. V ceni je zajeto: avtobusni prevoz, vstopnina za ogled muzeja v Celju, ogled zdravilišča v Laškem in Pivovarne Laško, kosilo v Novi Cerkvi ter zabavni program.
Posebej vabimo upokojenke in upokojence, ki so odgovorili na ugan ko in vprašalni kupon, da se udeležijo tega izleta. Pridite po nagrado!
UDELEŽITE SE TEGA IZLETA, VESELO BO!
Obveščamo vas, da sprejemamo rezervacije že za naslednic izlete
2. Dvodnevni izlet na Dunaj - 8. aprila 1999
3. Enodnevni izlet v Benetke - 13. maja 1999
4. Dvodnevni izlet v Budimpešto - 1 7. junija 1999
Ponudba je ugodna in velja za skupino 40 udeležene ev. Poskrbljeno bo za strokovno vodstvo in organizac ijo izletov.
Društvo upokojencev Domžale
/lamnik
Domžale
Na Srednji šoli Domžale vse več programov izobraževanja
Naša industrija se od samoosvojit-ve še ni opomogla. Tudi obrt je čutila posledice zmanjšanja trga. Negativne posledice so se zarisale tudi v šolstvu. Zanimanje za srednjo usnjarsko šolo se zmanjšuje, prav tako tudi za strojništvo. Težko se je sprijazniti z dejstvom, da ob vseh čevljarskih tovarnah, ki smo jih imeli v Sloveniji še pred letom 1990, že nekaj let ne izobražujemo več čevljarjev. Še težje se bo sprijazniti s tem, da podobno čaka verjetno tudi ga-lanteriste in usnjarsko krznarske konfekcionarje. Kje bodo bodoči delavci urili ročne spretnosti in veščine. Tega se ne da naučiti čez noč. Kateri delodajalec bo delavca več mesecev plačeval v upanju, da se bo privadil. Šo ti poklici res tako nezanimivi, da kljub temu, da so prosta učna mesta vsako leto objavljena, ni pravega zanimanja. Nekaj je vpisa v programe celoletnega šolanja, vendar tudi tega ne dovolj.
Kje so otroci, ki imajo ročne spretnosti, so natančni, imajo prostorsko predstavo, željo, da ustvarjajo nove izdelke, kjer je proizvod otipljiv in ga oblikujejo od začetka do konca? Mar ni prosto učno mesto neke vrste kazalec za možno prosto delovno mesto, če se pokaže interes na obeh straneh?
Razvoj lastnih blagovnih znamk, kar naj bi bila strategija razvoja usnjarstva, ne bo uspešen brez mladega, izobraženega kadra. Ljudje ne bomo vedno zadovoljni s cenenimi veliko-serijskimi izdelki, zahtevale se bodo male serije - unikati, hitra prilagoditev tržišču, fleksibilnost, zato potrebujemo delavce, ki znajo izdelek narediti od začetka do konca in poznajo tudi poglavja iz estetike, oblikovanja, tehnologije.
Kljub nekaj črnogledosti, pa Srednja šola Domžale izobražuje vedno več programov, ki so prikazani bolj podrobno v tabeli.
SREDNIA ŠOLA DOMŽALE izobražuje za poklice strojništva, trgovine in usnjarstva, ki so zaposljivi v obrti in podjetjih. To šolanje ima v Domžalah že dolgo tradicijo. Prav v
tem šolskem letu bomo praznovali dve obletnici: 90 let ustanovitve obrtne šole v Mengšu in 50 let ustanovitve usnjarske tehniške šole. Načini izobraževanja:
- dualno poklicno
- nižje poklicno
- šolsko poklicno in tehnično
- diferencialno
- programi za odrasle
Šola ima dokaj solidno opremljene delavnice za usnjarstvo in strojništvo Dualni izobraževalni program:
- mladenič/mladenka se med izobraževanjem imenuje vajenec/va-jenka
- ima stalno učno mesto in sklenjeno učno pogodbo
- v prvem letniku se približno 1/4, v drugem in tretjem pa 1/2 časa iz; obrazuje pri obrtniku
- v času šolanja ima polovično zavarovalno dobo (delavska knjižica)
- prejema vajeniško plačo
V tabeli je razpisanih precej usmeritev po tem programu, ki naj bi prinesel čimveč praktičnega dela in s tem več izkušenj in znanja mlademu vajencu.
Vpisni pogoji: dokončana osnovna šola, zdravniško mnenje, sklenjena učna pogodba.
Šolski izobraževalni programi:
- mladenič/mladenka se med izobraževanje imenuje učenec/učenka
- pri nekaterih poklicih strojništva in usnjarstva je v višjih letnikih del praktičnega pouka pri obrtnikih ali v podjetjih
- vsi učenci trgovske šole imajo v drugem in tretjem letniku praktično usposabljanje v trgovinah po individualnih pogodbah med šolo in izvajalci praktičnega pouka.
Pri predstavljenih programih v usnjarstvu izobražujemo še: rokavičar-je, jermenarje, sedlarje in čevljarje.
Šolski izobraževalni programi V. stopnje se izvajajo v vseh treh smereh, le da je v usnjarstvu redni štiri letni program in še diferencialni po končani triletni poklicni šoli, v trgovini in strojništvu pa samo diferencialni program po zaključenem triletnem šolanju.
Napredovanje vajencev/ dijakov:
- vključijo se v poklicno delo
- nadaljujejo izobraževanje na višjih ali visokih strokovnih šolah
- opravijo abiturientski tečaj in maturo ter nato študirajo na fakultetah
Šolski okoliš je ljubljanska regija, za usnjarstvo pa celotna Slovenija (nacionalni program). Pouk poteka samo v eni izmeni. Pouk teoretičnih in strokovno teoretičnih predmetov je dopoldne, praktični pouk na šoli pa je dvoizmenski. Praktični pouk avtome-hanikov, avtokleparjev, instalaterjev pa tudi nekaterih redkih poklicev (ko-vinopasarji, kovači, puškarji in drugi) je organiziran periodično (v šoli in izven šole) s pogodbo (gospodarstvo, učenec s starši in šola) zunaj šole,
Tabela razpisanih programov:
ostali poklici imajo prakso samo na šoli.
Od srede februarja do maja bo potekal projekt Odprte šole na Srednji šoli v Domžalah v popoldanskem času med tednom in dopoldne: ob sobotah. Vključijo se lahko starši, dijaki in vsi zainteresirani iz okoliša šole v računalniške tečaje VVindovvsa, VVor-da, Excela, Povver Pointa, Interneta in Projektnega vodenja z računalnikom, v tehnike likovnega ustvarjanja, nove metode učenja in v veščine urejanja šolskega glasila po simboličnih cenah.
Karmen Koprivec Viktor jemec Srednja šola Domžale
Vzpostavljanje mednarodnih povezav Centra za mlade
Program	Naziv poklicne / strokovne izobrazbe	Trajanje izobraževanja	Predvideno št. oddelkov
Izdelovalec in predelovalec usnja	Usnjar-krznar Usnjarski galanteriji Usnjarsko - krznarski kontekcionar	( 1 1	1 -
Usnjarski galanterist (ds|	Usnjarski galanterist	3	1
Izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil (ds)	Izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil	3	1
Usnjarsko -predelovalni tehnik	Usnjarskokrznarski tehnik Usnjarskogalanterijski tehnik Usnjarskokrznarski konfekcijski tehnik	4	1
		4	
Usnjarsko - predelovalni tehnik	Usnjarskokrznarski konfekcijski tehnik (diferencialni 1+2) Usnjarskogalanterijski tehnik (diferencialni 3+2)	2 2	1
Strojni tehnik	Strojni tehnik (diferencialni 1+2)	2	2
Ekonomsko komercialni tehnik	Ekonomski tehnik (diferencialni 1+2)	2	3
Trgovec	Prodajalec	3	4
Obdelovalec kovin	Obdelovalec kovin (nižja stopnja)	2,5	1
Strojništvo	Oblikovalec kovin Preoblikovalec in spajalec kovin Finomehanik in urar Strojni mehanik	3 3 3 3	1
Instalater strojnih instalacij (ds)	Instalater strojnih instalacij	3	1
Avtomehanik (ds)	Avtomehanik	3	1
Strojni mehanik (ds)	Strojni mehanik	t	1
Avtoklepar (ds)	Avtoklepar	3	1
Klepar - krovec (ds)	Klepar - krovec	3	1
Center /a mlade se v tretjem letu svojega delovanja skuša čedalje bolj aktivno vključevati tudi v mednarodno mrežo organizacij, ki se ukvarjajo / mladimi in s problematiko mladih. V okviru Centra za mlade se je oblikovala posebna skupina za vzpostavljanje mednarodnih stikov na področju mladinskih dejavnosti, ki jo vodi Rok Koren.
Skupina si prizadeva navezati stike z evropskimi mladinskimi organizacijami, s podobnim načinom delovanja, kot ga ima Center za mlade, in organizirali študijske izmenjavne obiske. Vpogled v do lovanje podobnih mladinskih Centrov v tujini namreč nudi možnost za primerja vo vsebine In oblike izvajanih dejavnosti ter možnost uvajanja izboljšav v naše programe.
Obisk Danske, i namenom vzposta vitve mednarodnih stikov z mladimi Danci in s spoznavanjem njihovega načina življenja, je bil prvi korak v smeri mednarodnega sodelovanja.
obisk posebno skupine Centra za mlade na Danskem se je izkazal kot učinkovit, saj so naši predstavniki spoznali dansko najstniško kulturo, hkrati pa so izrabili priložnost za konkretno navezavo stikov z namenom nadaljnjega iz-menjavnega mednarodnega sodelovanja.
Namen ( enlra za mlade ni le spoznavanje tujih organizacij, ki bi se ukvarjale s problematiko mladih, temveč spoznavanje življenja mladih in animira nja mladih v različnih okoljih.
Treba je torej poudariti, da se Center za mlade ukvarja z vprašanjem, kako animirati mlade, kako spraviti predvsem najstniško populacijo »s ceste« in ji ponuditi dejavnosti, ki bodo dovolj privlačne, da bodo pritegnile njihovo pozor nost.
Center za mlade svojo aktivnost pr venslveno usmerja v preventivno dele z mladimi, zato se tudi pri vzpostavljanju mednarodnih povezav osredolo< a na
tovrsten vidik
Obisk študijske delegacije iz Velike Britanije v mesecu novembru 199H je pbmenil pomembno preokretnico v raz
voju sodelovanja ( enlra za mlade na mednarodni lavni.
Center za mlade v Domžalah je obis kalo šest predstavnikov britanskega Centra na mednarodni ravni.
Center za mlade v Domžalah je obis kalo šest predstavnikov britanske);.] Centra za mladinske izmenjave (Youth Exchange Centre-YEC).
Obisk je bil organiziran pod okriljem slovenskega zavoda SIMO, ki se ukvarja z razvojem mobilnosti mladih, pa tudi drugih slovenskih institucij na poriroč ju mladinske);.! dela.
Organizacijsko je YTC del Britanskega sveta, kjer deluje kot koordinativno telo na področju mednarodne mobilne-.li mladih
Namen študijskega obiska britanske delegacije je bil po eni strani predstavi tev delovanja britanskih institucij na področju mladinskega dela, po drugi
sirani pa spoznavanje pogojev In načina
dela z mladimi v Sloveniji. Pridobitev to vrstnega vpogleda naj bi omogo« ila
možnost primerjave obeh sistemov delovanja organizacij za delo z mladimi (britanskega in slovenskega) in dala iztočni! o za diskusijo o prednostih in po-manjkljivoslih enega in drugega sistema organiziranega dela z mladinsko popu lacijo ter o možnostih uvajanja izboljšav.
Študijski obisk je bil tudi priložnost za vzpostavitev stikov med partnerji in za pripravo bodočih skupnih projektov.
Center za mlade iz Domžal je izkoristil obisk britanske delegacije za promocijo svojega delovanja in predstavitev vizije razvoja lastnih dejavnosti, po drugi strani pa je predstavitev delovanja britanskih organizacij na področju mladin skega dela omogočila primerjavo z njihovim načinom dela.
()čitno je bilo, da so britanske organizacije za delo z mladimi dosti ožje usmerjene kot Center za mlade. Britanski predstavniki so bili začudeni na širokim razponom aktivnosti, ki jih mladim
nudi Center. Všeč jim je bil način razmišljanja o preventivnem delovanju ( enlra in možnosti, da mladi v ( enim Uresničijo svoje krealivne zamisli. I )pc> zorili pa so na potrebo po slrokovnem usposabljanju moderalorjev, ki vodijo različne delovne skupine. Moderatorji mladinskih skupin bi ne glede na vrsto dejavnosti, ki jih vodijo v skupini, morali imeti tudi neko splošno usposobljenost za vodenje skupine, za poznavanje socialne problematike mladih, za po-Znavanje princ Ipov delovanja socialnih skupin... Predstavniki (enlra za mlade so se pomembnosti lega vidika delovanja zavedali tudi sami in v prihodnosti nameravajo temu vprašanju nameniti več pozornosti in postopoma preiti v konkretno razreševanje toga problema.
Zanimiva je bila tudi predstavitev delovanja z dejavnostmi, ki naj bi spodbudile k zmanjševanju spolnih stereolipov. Tako obstaja skupina, kjer se dekleta učijo obvladovanja »moških« opravil, kot je npr. popravljanje avta in obvlado vanje drugih tehničnih stvari, fantje pa se učijo »ženskih« opravil in se še posebej usmerjajo na pomembnost sposobnosti izražanja svojih čustev in dopuščanja lastne ranljivosti.
Udeleženci britanskega študijskega obiska so bili iz dveh angleških mestet, mesteca Rutland in mesteca Oldham, zato je bil poudarek na predstavitev konkretnega delovanja mladinskih orga nizacij v zgoraj omenjenih krajih. Poteg tega pa je svoje delo predstavila tudi ko-ordinatorka severozahodnega regionalnega komiteja za mednarode mladinske izmenjave ter predstavnik londonskega mladinskega kluba.
Center za mlade je od okriljem ()bči ne I tomžalo navezal slike z organizai i jo za delo z mladimi v mestei u Rutland. Trenutno potekajo dogovori 0 medse bojnem sodelovanju in usklajevanju obojestranskih interesov.
Zaključimo lahko, da vključevanje Centra za mlade v mednarodno mrežo mladinskih organizacij že nudi prve sadove svojega dela in da v prihodnosti lahko pričakujemo okrepitev sodelovanja na mednarodni ravni.
KATARINA HABF
ŠTUDIJSKA EKSKURZIJA CENTRA ZA MLADE - DANSKA (2)
Največji pravljičar na svetu
Že kot otroci smo vsi spoznat H.C. Andersena. Tudi njega smo obiskali. Po ogledu Esbjerga so se namreč z vlakom odpeljali na otok Fyn in v mestu Oden-se prespali. Zjutraj (to je že četrti dan potovanja) smo se odpravili na ogled mesta (Nataša in Tanja Miklič).
Fvn je drugi največji danski otok. Andersen ga je imenoval »vrt Danske« in resnično je to idilična kmečka pokrajina s slikovitimi hišicami, prostranimi njivami in ljubkimi potmi. Tu pridelajo največ: sadja in zelenjave, turistično zanimiv pa je tudi zaradi čudovitih plaž.
Odense je največje otoško mesto s tisočletno zgodovino in svojo univerzo. Ime naj bi dobilo po Odi-nu, nordijskem bogu vojne, poezije in modrosti. V 18. stoletju je bilo največje dansko podeželsko mesto s 5000 prebivalci, vendar brez lastnega pristanišča. Zato je začelo gospodarsko nazadovati v primerjavi z obalnimi mesti, ki so živahno trgovala. Leta 1804 so ga povezali z Baltikom. S povezavo z morjem je Odense doživel ekonomski vzpon in se razvil v industrijsko mesto.
Zanimiva zgodba je povezana s katedralo Sv. Knu-ta (gotska cerkev s konca 14. stoletja). Kralj Knut II. je gospodoval Danski od leta 1080 do nasilne smrti 6 let pozneje. Bil je večkratni vodja vikinških vpadov v tujino, jutlandskim kmetom je nalagal visoke davke, ki jih je pogosto nasilno izterjal.
Ko so se leta 1086 razširili protesti zoper davke za vpade v Anglijo, je Knut II. pred razjarjenimi podlož-niki pribežal v cerkev Sv. Albana (stala je na mestu zdajšnje katedrale), kjer je bil ubit, ko je klečal pred oltarjem.
Papež je leta 1101 kralja razglasil za svetnika. Čeprav je Sv. Knut prvi danski svetnik, ni bil med ljudmi nikoli preveč priljubljen. Njegovo ime Dance še danes spominja na nečloveško izkoriščanje kmetov.
Odense je rojstni kraj dveh svetovno znanih Dancev - pravljičarja H. C. Andersena in skladatelja Car-la Augusta Nielsena. Andersenova rojstna hiša je glavna turistična privlačnost mesta.
Četrti dan smo se nehali seliti, saj smo se nastanili v hostlu na Amagerju, ki je del Kopenhagna, in tam ostali do zadnjega dne. Skušai smo si ogledati čimveč, vendar srni si morali priznali, da je mesto preveliko in ima preveč zanimivosti, da bi vsak videl vse, zato smo se morali sprijaznti s tem, da nam nikakor ne more uspeti videti vse.
Poleg Kopenhagna smo si na otoku Zeland, ki je največji otok Danskej ogledali še znani in izredno zanimivi mesti Helsingor in Roskilde.
Helsingor (Anka Ažman)
V Helsing0rju, najvzhodnejšem delu Danske, stoji grad Kronberg. Znan je zaradi dveh junakov - Shakespearovega Hamleta in Danca HOlgerja. Shakespeare je namreč za kraj dogajanja izbral prav ta grad, ki je dokončno nastal leta 1585 in je najzanimivejši renesančni grad v vsej Skandinaviji. Služil je kot kraljeva rezidenca, garnizon, zapor, sedaj pa kot muzej. V temačni kleti tega gradu pa počiva sedeči kip danskega narodnega junaka Holgerja, ki bo spal, dokler za Dansko ne bo napočila ura najhujše preizkušnje in jo bo rešil. Ta kip je leta 1906 rtarčdil danski kipar Hans Peder Pedersen -Dan.
Vikinški muzej v Roskildeju; narejen je bil I. 1969, da bi razstavili 5 obnovljenih vikinških ladij, ki so jih izkopali iz dna roskildskega fjorda.
Menjava kraljeve straže v Kopenhagnu (na Amalien-borg plads) je ritual, ki je postal turistična znamenitost.
Roskilde (Nataša Limoni)
Mesto Roskilde je srednje veliko mesto, leži 30 km vzhodno od Kopenhagna na najpomembnejši vzhodno - zahodni danski železnic i. je kulturno in trgovinsko središče otoka Zealanda, razglašeno pa je za prvo prestolnico in glavno mesto Danske. Razvijalo se je v času, ko je krul I larald BluetOOth zdruzev.il kraljevino Dansko in je poleni tudi poslalo glavno rneslo kralje vine. Leta 1020 je mesto poslalo episkopalna škofija. V tistem času je slovelo kot mesto moči in znanja. Tudi danes slovi Roskilde kot cerkveno središče Danske.
Najpomembnejša znamenitost Roskildeja je katedrala Domkirke, v njej je 37 grobnic danskih kraljev in kraljic. Leta 11 70 jo je dal zgraditi Bishop Absalon. Druga zanimiva posebnost pa je Vikinški muzej, v katerem je mogoče videli prave ladje, s katerimi so Vikingi osvajali svel.
Danes ima mesto kar 52000 prebivah ev in zajema ozemlje 20 000 hektarov. Njegov karakter zelo zaznamuje zgodovinska in kulturna dediščina, nudi velike možnosti izobraževanja in raznih raziskav, saj ima univerzo, ki jo obiskuje kar 6000 študentov.
Najpomembnejše pa je, da mesto letos praznuje looo obletnico obstoja, I at so zaznamovali tudi z raz
nimi prireditvami, ki si sledijo vse leto.
V Roskildeju je tudi najbolj znan vikinški muzej na I ),inskem. Kdo sploh so bili Vikingi in kdaj ter kje so zi veli, pa nas je podučil Rok Smrkc.
Vikingi so bili skandinavski trgovci, ribiči in ladjarji ali pa gusarji, pomorščaki in osvajalci v obdobju od 8. do
Pogled na Nvhavn - kanal, ki je bil skopan pred 300 leti v trgovske namene. Omogočal je namreč dostop v središče mesta.
12. stoletja. Vikingi so v 8. st. začeli z enim najprese-netljivejših obdobij v zgodovini. Iz Danske in Norveške so s svojimi dolgimi in dobro izdelanimi ladjami pluli proti zahodu prek Shetlandskih otokov, Islandije in (irenladije, pa vse do Vinlandije (Nova f undlandija) kjer so se za kratek čas naselili. Napadali so Britanijo in Irsko, pustošili evropske obale vse tja do (.jibraltar-|.i m prišli v Sredozemlje, kjer so se bojevali z Ai.iIh i
in I vropejt i; Iz Baltika so Vikingi pluli pd rekah zahod ne Rusije in prišli tako daleč, da so ogrožali Carigrad. Pluli so po Renu, I pari in drugih rekah let napadali kraje globoko v notranjosti. I okalni vladarji so jih pogosto podkupili, ker se jim niso mogli upirati.
Norvežani so na začetku 9. st. prečkali Severno morje do Irske in ustanovili naselbino pri I hiblimi (841), ki so jo uporabljali kol oporišče za nadaljnja plenjenja Bi i I.mije in celinske I viope. I ),insk.i opoiisr ,i SO bila n.i območju okoli Yoik,i in Dorestada. Švedi so pod Ru-iiikoin prečkali Baltsko morje in potovali DO I >ne|>iu, leta 882 pa so v Kijevu ustanovili prvo rusko državo.
Vikingi so bili tudi trgovci, na območjih, kjer so se ustalili, med drugim v Normadiji, severni Angliji in okoli Dublina in Irskem, pa so se pokazali kol vešči kmetovalci. Spretno so obdelovali sijajen nakit. Vikingi so imeli bogato ustno pesniško izročilo, ohi,Hijeno v s.i
gah, Bili so tudi zelo prilagodljivi m so znali prevzeti kul-luro, n.i katero so naleteli, obenem pa ohraniti svoje najpomembnejše odlike. Ta prilagodljivost je bila najbrž nujna, ker jih je staroselsko prebivalstvo po številu močno prekašalo; lažje je bilo spremenili obstoječe kulturne oblike kot pa vsilili nove. Vikingi so privzemali
Domžale
/bmnik
NOVA DEVETLETNA OSNOVNA SOLA
Drugo triletje
VVolfvjev plesni turnir v Domžalah
■—
Plesni klub Wolfy je konec januarja v hali Komunalnega centra v Domžalah pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana, Občine Domžale ter ob pomoči številnih sponzorjev pripravil kvalifikacijski plesni turnir v lastinsko-amcriških in standardnih plesih, na katerem je sodelovalo blizu 150 plesnih parov. Mladi plesalci so pokazali veliko znanja in odličnih plesnih korakov, obiskovalci pa so zaploskali tudi najmlajšim plesalcem, med katerimi je kar nekaj mladih tudi iz občine Domžale.
V drugem triletju postopno narašča število predmetov in število ur pouka tedensko, v vzgojno-izobraže-valno delo pa se postopno vključuje tudi več učiteljev. Že v 4. razredu se slovenskemu pridruži še tuj jezik, v našem okolju predvidoma angleščina, sprva z dvema, kasneje s tremi in v 6. razredu s štirimi urami tedensko. Predmet spoznavanja okolja so razdeli na družbo ter naravoslovje in tehniko, v 5. razredu se pridruži gospodinjstvo, v 6. pa družbo zamenjata geografija in zgodovina, naravoslovje in tehniko pa tehnika in tehnologija in naravoslovje. Učenci bodo v drugi triadi imeli od 24 do 26 ur pouka tedensko, v kar je vključeno tudi pol ure za oddelčno skupnost.
Pri nekaterih predmetih, matematiki, slovenščini in angleščini, bo de lo organizirano tako, da bodo m'en < i vec ino ur (7r>%) delali skupaj, pri četrtini ur pa na različnih zahtev-nostnih nivojih. Takšen način dela, ki mu strokovno pravimo fleksibilna
Mikijevi plesalci
prvič na tekmovalnem parketu
Ob deseti obletnici prvih začetkov organiziranih skupin plesalcev, iz katerih je kasneje nastala Plesna šola Miki, v lanskem letu pa še Plesni klub Miki, odpiramo nov list v naši zgodovini. Pred kratkim smo z vključitvijo v Plesno zvezo Slovenije dobili možnost, da se tudi naši plesalci udeležujejo turnirjev, prvenstev in tekmovanj v državnem merilu. V teh letih nam je uspelo vzgojiti kar precej dobrih plesalcev, zato je bila takšna nadgradnja nujno potrebna. Mladi si želijo nastopov, potrditve; konec koncev je to tisto pravo priznanje za trdo delo na treningih.
Plesni pari, pod strokovnim vod stvom plesne učiteljice Tine Banfi, so se z delom resneje spoprijeli v oktobru - treningi so tako postali pogostejši, obuvala pa so nadomestili pravi usnjeni plesni čevlji. S prvim plesnim programom so se v soboto, 10. t. n.i kvalifikac ijskem turnirju v I lali komunalnega c enlra pomerili trije pari. Najmlajša Aljaž i avrent i< in njegova plesalka (erne-
Plesni pari P. K. Miki: (z leve) Andrej Hrovat, Erika Vrankar, Mirt Lav-renčič, Maja Jančar, Aljaž Lavrenčič, Jerneja Bernot in njihova mentorica Tina Banfri.
j,i Bernot sta tekmovala v kategoriji Pionirji D (do 12 let) v vseh latin-sko-ameriških plesih. V razredu Mlajši mladinci C, pa sta prav tako v latinsko-ameriških plesih plesala dva para: Andrej Hrovat in Erika Vrankar ter Mirt Lavrenčič. in Maja Jančar. Mladim plesalcem in mentorici Tini čestitamo in jim želimo še veliko uspehov na prihodnjih tek movanjih (prvo jih čaka že čez dva tedna), ko se jim bosta pridružila še dva para: Anže Čuček in Eva jure-nec ter Luka Narat in Ana Jurenec. Vsi pa bomo držali pesti man a, ko se bo vseh pel p,nov udeležilo državnega prvenstva. Do takrat pa
veliko dobrega plesa!
To soboto, ko so pari tekmovali na turnirju, je v prostorih Plesne šole Miki v Fitness centru Panter, po tekala avdicija za klubski shovv skupini. Tako smo iz množice dobrih plesalk izbrali najboljše in oblikovali pionirsko in mladinsko jazz-show skupino. Dekleta se bodo za prva tekmovanja intenzivno pripravljale pod vodstvom učitelji« Kjare Starič in Saše Eminič. S tem, ko smo v Plesni šoli Miki dobili »špico« plesalcev, tekmovalce in dobre plesne učitelje, se nam je uresničila še zadnja želja prvih desetih let.
S. K. Z.
učna diferenciacija, je uveljavljen že sedaj na mnogih šokih. Pri takšnem načinu dela lahko učitelji s skupino učencev, ki hitreje usvaja urno snov, rešujejo zahtevnejše probleme in v večjem obsegu, s skupino, ki je počasnejša pa vadijo in urijo le najbolj bistvene vsebine. Odločilev za to, v kateri skupini, na katerem nivoju bo učenec delal, je prepuščena učencu, učitelj in svetovalni delavec pa svetujeta učencu in staršem, kaj bi bilo glede na ocene in dotedanjo uspešnost, pametno. Učenec lahko, če ugotovi, da bi bilo to koristno, ni-
vo in skupino zamenja kadarkoli.
Takšna diferenciacija je sprejemljivejša kot ločevanje učencev pri vseh urah in vseh predmetih in ga priporoča tudi Svet Evrope, uveljavljen je v večali evropskih držav, ki šele zadnja leta šolanja, deveto ali deseto leto, učence grupirajo po sposobnostih.
V drugi triadi bodo učitelji o< enje-vali znanje med letom opisno in številčno, ob koncu leta pa le številčno. Iz katalogov c iljev in znanj bo moč razbrati, katera znanja bo moč oceniti s katero od številčnih ocen.
Tudi ob konc u 2. triletja bo znanje tistih učencev, ki bodo to želeli, preverjeno z nacionalnimi preizkusi. Preverjati bo mogoče znanje slovenščine, matematike in angleščine. To, tako imenovano zunanje prverjanje, bo omogočilo primerjanje znanja po
kov v c elotni državi. Takšne inforna r ije bodo dobrodošle učencem, staršem in tudi učiteljem. Primerna priprava preizkusnih nalog, pri kateri bo do sodelovali številni strokovnjaki, pa bo onemogočila, da bi preverjali le faktografska znanja in da bi zaradi preizkusov bilo celotne; delo učiteljev teh predmetov naravnano le k pridi bovanju znanja za preizkus.
V drugem triletju nova šola ne bo prinesla toliko sprememb kot v prvih treh letih. Najpomembnejše pa je, da učni načrti predmetov v drugi triadi predvidevajo sodobne načine pouka, ki terjajo in zagotavljajo visoko učenčevo aktivnost in s primerno časovno razporeditvijo to tudi omogočajo. ANDREJA POGAČNIK JARC, ravnateljica OS Rodic a
Ponovno v Cerknem
V OŠ Rodica smo letos drugič organizirali zimsko šolo v naravi v Cerknem. Od 12. do 16. januarja se je le-te udeležilo šestdeset tret-ješolcev. Poleg treh učiteljev športne vzgoje so jih učili smučati še trije učitelji smučanja, sama pa sem bila prisotna v vlogi pedagoške vodje.
Lepo vreme nam je omogočilo pet dni zares aktivnega smučanja. Otroci so bili vodljivi in na smučišču zelo delavni, zato jim zaključno tekmovanje v veleslalomu ni povzročilo težav.
Po smučanju smo dvakrat plavali v hotelskem bazenu, izvedli smo kviz o športnih panogah, sprehodili smo se po Cerknem in si ogledali video posnetek o tem, kako smo smučali. Nekaj časa smo porabili
za pisanje pisem in razglednic. Zadnji večer smo po kratkem plesu podelili diplome za uspešno opravljeno šolo smučanja prav vsem udeležencem. 11 otrok je dobilo diplomo zelo dober smučar, 18 je bilo dobrih smučarjev in 31 jih je prejelo diplomo smučar. Najboljši trije iz vsake smučarske skupine so prejeli še medalje in skromne praktične nagrade. Na-
graditi nismo pozabili tudi najhitrejše smučarke Teje in najhitrejšega smučarja Davida in pridnih po spravljaljcev sob.
Ko smo opazovali zadovoljne otroke, smo učitelji dobili potrditev za svoje delo in bomo s to dejavnostjo še nadaljevali.
Letošnji drugošolci, pripravite se. Sedaj ste na vrsti vi.
ŠTEFKA RAMOVŠ, prof
ponovno pripravlja
VESELE POČITNICE
za otrobe od 1. do 7. razreda
Skupaj bomo od ponedeljka, 22. februarja, do petka, 26. februarja 1999, od 10. do IS. ure.
Zbrali se bomo vsak dan okrog 10. ure v prostorih CENTRA ZA MLADE (rumeno-rdeča stavba na avtobusni postaji), kako naprej, pa se bomo dogovarjali sproti. Z vami bova Katja in Nataša.
Prispevek za cel teden je 3.000 SIT, kar vključuje materiale, stroške prevozov ter vstopnin, sadje, sok in minimalen prispevek za animatorje. Malico prinesite s seboj!
Program bomo prilagajali glede na vremenske razmere, sicer pa bo sestavljen iz izleta v bližnjo okolico, ogleda šolskega muzeja, sankanja.
drsanja, izdelovanja raznih okrasnih ali uporabnih predmetov, igranja namiznih iger. ogledali pa si bomo tudi kakšno zanimivo predstavo...
NE POZABI NA MALICO IN DOBRO VOLIO! PRIJAVE OBVEZNE!
druge jezike in so se hitro prilagajali vojskovanju, ki je bilo primernejše za kopno. Potonil i Vikingov (Noim.i ni), ki jih je Rollo naselil v Normandiji, so bili zelo po niembiii v križarskih vojnah in po vsem svetu.
Za ogled mesta Kopenhagen so ii.im ostali v bistvu Ilije ve< en in zadnji dan naše ekskutzije. Bistveno pie malo, saj bi bili lahko samo v leni glavnem mestu < el leden, pa nafti ne bi bilo dolgčas. PO Kopenhagnu nas je vodila Vesna Bukovec, ki je pripravila seminarsko n.i logo na lo temo. Ogledali smo si vse, kar smo utegnili (Nvhavn, ( hrislianio, Muzej voščenih lutk, Malo mor-
Mala morska deklica - bronast kip morske deklice, ki sedi na skali ter zre v morje in čaka svojega princa (po pravljici H. C. Andersena)
sko deklico, imigrantsko četrt Norrebro, I-ksperimen-
l.iiiiiin, Planetarium, menjavo kraljeve straže.....in še in
še).
KONEC
Utrujeni, vendar polni lepih vtisov, smo se v soboto zvečer odpravili proti letališču v Kopenhagnu, saj je bilo našega raziskovanja konec. Po pristanku na Brniku, kjer so vsakega izmed nas pričakali najbližji, smo se še ovekovečili na fotki, saj je skupinica, ki se pred potovanjem skorajda ni poznala, v tem tednu poslala kol velika družina.
Za konec poglejmo še nekaj vtisov in mnenj udeležencev ekskurzije, ki jo je pripravil Center za mlade.
»Danska, pomorska dežela, z značilnim vetrovnim vremenom, me je zelo navdušila. Že prva noč je bila nekaj posebnega. Načrtovani (bolj ali manj) nočni ogled mesta Vejic mi je dal zagon za prvih nekaj dni. Legoland me je navdušil, saj nisem povsem razumel, kako lahko kdo iz legic naredi tako umetnijo. Vse mi je razložil naš vodič in študent robotike. Rok, hvala ti! Užival sem tudi ob ogledovanju večjih in manjših ladij, povsem pa so me prevzele inovacije Vikingov. Tudi nočno življenje mi je bilo pisano na kožo. Skratka, na popotovanju mi je bilo zelo všeč, česar pa ne bi bilo brez tako dobre skupine, kot smo bili mi.«
Andrej
»Danska je lepa in zelo urejena dežela ro smo spoz navali na vsakem koraku. Občutek splošnega zadovoljstva pri ljudeh je verjetno pogojen z vlaganji v socialo, okolje, promet, varnost, ekologijo, učinkovito Izrabo energije... ne pa toliko v materialne dobrine posameznikov. Slovenci se od Dancev lahko marsikaj naučimo, manj pa velja tudi obratno.«
Rok
»Glede na to, da sem na Dansko odšla s precej skeptičnimi občutki - doslej še nisem potovala z družbo, ki je nisem poznala in ta dežela res ni bila prvi cilj mojih prihodnjih potovanj sem se imela odlično! Še kdaj bi se odločila za tako potovanje. Naučili smo se veliko, saj je moral vsak pripravili SVOJ ielei.il in zai.idi lastne ga truda, vloženega V tO delo, smo se bolj pozorno po
Skupina po prihodu v Slovenijo
slušali, kot če bi imeli poklic nega vodiča. Videli smo veliko novih in zanimivih stvari, velikokrat preizkušali meje strpnosti in se največkrat dobro imeli. Lahko samo upam, da bom s popotniki obdržala stike in bomo šli še kdaj skupaj raziskovat svet.«
Nina
»Danska je dežela, kjer so ljudje navajeni vetra in dežja, predvsem pa koles in kolesarjenjav takem vremenu. Kot vse skandinavske države ima tudi Danska visok standard. Težko smo našli navadno trgovino, medtem ko raznih McDonaldsov in podobnih restavracij kar mrgoli. V glavnem mestu Kopenhagnu, mi je bilo zelo všeč, da se vedno (tudi med tednom) kaj dogaja. Glede na visoke cene sem pričakovala več klošar-
jev, pa smo jih srečali zelo malo. Danska mi je zelo všeč in mislim, da smo se kot skupina dobro ujeli. Če pa bi kdo dal možnost, da se tja preselim bi močno premislila, saj bi v tem primeru zelo pogrešala naše zasnežene hribe in tople sončne poletne dni.«
Anka
»Mislim, da smo skupaj preživeli kar lep teden po potovanja po Danski. Čeprav nam je zmanjkalo časa za ogled nekateri zanimivosti, smo bili vseeno za dovoljni. Najbolj pa mi je bilo všeč v Eksperimenta-riju, kjer je bilo veliko zanimivosti, ki si jih lahko preizkusil.«
Blaž
NATAŠA LIMONI
/lamnik
Domžale
Osrednja proslava ob Kulturnem prazniku tudi v Radomljah
Ko brez miru okrog divjam, prijat'lji prašajo me: kam?
Kulturno društvo Mlin, Radomlje, je v ponedeljek, 8. februarja 1999, na sto petdeseto letnico smrti našega največjega slovenskega pesnika, pripravilo osrednjo prireditev v Kulturnem domu v Radomljah.
K sodelovanju so pritegnili učence glasbene šole Domžale, oddelek Radomlje, učence Osnovne šole Preserje pri Radomljah, mešani pevski zbor Svežina in folklorno skupino Svoboda iz Mengša.
Glavna in osrednja pa je bila predstavitev pesnika Franceta Balantiča, rojenega v Kamniku. 2e v gimnazijskih letih je napisal za celo zbirko pesmi, sonetov, in sonetnih vencev, vendar zaradi vojne niso izšle. Leta 1943 se je končalo njegovo komaj enaindvajset let mlado življenje, a pesmi tudi po vojni niso izšle, ker ni bil na pravem bregu reke. A ker je kultura nad politiko in so njegove pesmi, polne melanholije, obupa in tegob, izredno dobre in brezhibne, so izšle leta 1966 in bile ponatisnjene leta 1996. Po izboru članov Kulturnega društva sta osem pesmi prebrala Igor Jeretina in Marko Hrovat. Ob tem je potrebno pohvaliti tudi novo pridobitev dvorane, vodeno osvetljevanje z novimi reflektorji, za kar ima največ zaslug prav kulturno društvo, vodi pa ga lustin Hrovat. Zelo domiselno je stal recitator za zaveso, rumena luč pa je pričarala njegovo silhueto, kot pesmi iz preteklosti...
Mladi pevci so nastopili z novim programom, zapeli so pesmi slovenskih
pesnikov: Prešernovi Kam in Strunam, Ipavčevo Slovensko deželo, Gorinško-vo Pesem o rožici in Kosovelovo Kraško jesen, ki jo je uglasbil letošnji Prešernov nagrajenec, skladatelj Alojz Srebotnjak.
Bodoči glasbeni mojstri, ki sedaj še obiskujejo Glasbeno šolo v Radomljah, so na svojih instrumentih pokazali, koliko znanja so si že nabrali. Tako Marjeta Hacin na flavti, Anja in Tina Hrovat skupaj na klavirju, Žiga Kralj na kitari, Tjaša Tomšič na violini, Veronika Pez-dirc na klavirju. Mrzel veter pa je zaigral najmlajši trio Šuštar: Mirjam in Petra na violinah in Andreja na kitaro, nežno in prisrčno. Le tako naprej!
Živahna popestritev je prišla iz Mengša. Folklorna skupina Svoboda je zaplesala in zatopotala po radomeljskem odru, da se je marsikdo v mislih preselil v prejšnje stoletje, med mlade fante in
dekleta, ki se ogledujejo, si nagajajo, pa tudi skupaj zaplešejo in zapojejo. S seboj so pripeljali tudi podmladek, otroke, ki so s svojo prisrčnostjo in nedolžnostjo očarali gledalce, ki jih je bilo za tak kulturni praznik kar precej, a še vedno ne pretirano veliko.
Učenci sedmih razredov osnovne šole obravnavajo pesnika dr. Franceta Prešerna kot učno snov. Ob Zdravljici so napisali svoja razmišljanja o prazniku, pesniku, o spomeniku, o kulturi na sploh, o svojem pogledu na življenje. Komisija članov Kulturnega društva je izbrala dve najboljši razmišljanji in mladi avtorici nagradila s Prešernovimi poezijami. Petra Šuštar je svoje izjemno razglabljanje z naslovom: Dar besede prebrala kar sama, razmišljanje O Prešernovem dnevu Nadje Ocepek pa je prebrala Marjeta Hacin. Koliko izvirnih pogledov na praznike in praznovanja, pesnje-nje in pisanje in vse to umeščeno v naše sedanje bivanje, okolje in čas. Kaj vse se skriva v mladih.
Skratka. Prireditev, vredna ogleda. Program je gladko povezoval in vodil Marko Hrovat, ki tako kot vsi člani Kulturnega društva Mlin Radomlje in vsi nastopajoči, zasluži vso pohvalo. Čestitam!
Pozdrav iz Radomelj
ZLATKA LEVSTEK
Proslava kulturnega praznika v Radomljah
Kulturno društvo MLIN Radomlje nas je tudi letos razveselilo z dobro pripravljeno prireditvijo v čast slovenskega kulturnega praznika. Sama proslava je v Slamniku posebej opisana. Ob tem pa je le nekaj, kar bi lahko celotno prireditev zelo polepšalo. Obisk je bil kar solidne, žal pa je manjkalo šolske mladine. Če bi vsaka razredničarka iz vsakega razreda radomeljske osnovne šole pripeljala s seboj še dva učenca »prostovoljca«, bi bilo število gledalcev povečano več kot za petdeset. Tako bi nastopajočim iz osnovne šole za naučene in brezhibno predstavljene dele sporeda lahko ploskali tudi sošolci, ne pa samo njihovi stari, sorodniki in drugi vaščani. Med prvimi kulturnimi ustanovami, ki jih otrok sreča v življenju, naj bi bila tudi šola.
FRANCE CERAR
GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Ljubezenska pisma
Na odru le dve mizi in dva stola. Igralca sedita obrnjena proti publiki in se »pogovarjata« prek pisem. Dogajanje zajema čas odraščanja in dozorevanja, ko se Andrevv in Melissa srečujeta le priložnostno, ob družinskih svečanostih ali šolskih plesih. Njun odnos je vedno na meji med prijateljstvom in ljubeznijo. Sta tipična predstavnika dveh družbenih razredov: on iz dobre meščanske družine, dober sin, uspešen študent in pripravljen prevzeti vlogo, ki mu jo nalaga družba, ona pa premožna dedinja, občutljiva in uporniška, ki nikakor ne najde svojega mesta ne v svoji razklani družini in ne v togi, konvencionalni družbi, s katero je vedno v sporu. Melisa spodbuja Andrevva k osvo-
boditvi, ga nenehno izziva in v trenutku negotovosti se poroči - z drugim. Andrevv trdno stopa po svoji poti pravnika in doživlja različne ljubezenske preizkušnje, ki ga pa pripeljejo v varen družinski pristan in končno tudi na stolček senatorja. Melissa je osamljena, nestanovitno življenje jo pripelje na rob in edino, česar se lahko oprime, so njegova pisma in njeno slikanje. Andrevv nikoli ne stopi čez začrtane norme in Melissa tudi na koncu ostane sama, na oni strani obale. Pisma so ostala do konca njuna edina stalna vez, ki jo prekine šele Melissina smrt.
Dramatik A. R. Gurnev se v tej igri ukvarja z večno človeško preizkušnjo: kako biti del družbe, a kljub temu ostati svoj? Ali sreča izvira iz prilago-
jenosti okolju in zavestnem zanikanju sebe ali v izražanju lastnega jaz-a, ki pogosto povzroča obsojanje in osamljenost? Izbira je stvar poguma in Melissa ga je premogla za ceno življenja. Ob njej se zdijo pravi poraženci tisti, ki z upognjeno glavo in strtim srcem odidejo naprej. P.S.
Kulturni dom Franca Bernika uspešno sledi zastavljenemu cilju in občinstvo vse bolj zvesto obiskuje gledališke in druge prireditve, ki se prirejajo v tem prostoru. Morda preveč hitro po predstavi odidemo domov, rte da bi se za kratek čas ustavili v lepo urejenem klubskem prostoru. Nedvomno je ta namenjen temu, da se ljudje srečujemo in izmenjamo svoje misli in občutke, morda tudi želje o tem, kaj bi še radi videli in doživeli. Zato drugič premagajmo zadržke in pozabimo izgovore, ki nam pridejo vedno prav takrat, ko se ne upamo narediti koraka več.
MIMI ŠEGINA
NOVA GLASBENA SKUPINA EGOISTI
Vsi za enega, vsak zase
Med številnimi rockovskimi skupinami, v katerih igrajo mladi glasbeniki iz Domžal, je tudi skupina EGOISTI, v kateri fantje iz Domžal in okolice igrajo od maja 1998. V njej Uroš Pelrovski igra ritem kitaro in poje, Marko Ocepek igra na bas kitaro, tolkala so v rokah (ožeta Markiča, solo kitarist pa je Matevž Pavčnik. Fantje pravijo, da igrajo tako imenovani večni ročk, kar pomeni sladbe Rolling stonesov, Vlada Kreslina, C.C.R, skratka, skladbe smetane rockovskih skupin.
2e samo ime pove, da so EGOISTI, ime skupine pa utemeljujejo s tem, da »špilamo zase, ne igramo iz komercialnih razlogov.« Imajo že nekaj lastnih skladb v slovenskem jeziku, ki sta jih napisala oba kitarista. Fantje radi zaigrajo
lih »žurih« in bodo ve ga povabila. Pokličite jih lahko na tel. štev. 716-561 in se sami prepričate, da dobro igrajo sebi v veselje in drugim v zabavo, predvsem pa, da, ko igrajo, gredo do konca.
Program dela Slovenskega društva »Slovenija Ruti« za leto 1999
Pisali smo že o občnem zboru naših prijateljev iz Švice, ki so nam poslali tudi daljši program aktivnosti, ki jih nameravajo opraviti v letošnjem ietu. Za njimi je tako že prireditev Dan slovenske kulture »Prešernov dan« v Bernu, ki ga je pripravilo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Švici, stekle pa so že priprave za praznovanje materinskega dne v občinski dvorani v VVolfhausnu, v juniju pa bo tradicionalna maša za domovino.
Organizatorji letošnje tradicionalne prireditve »Slovenski otroci vabijo v Un-teriberg« so sicer člani Slovenskega planinskega društva »Triglav«, kar pa ne
pomeni, da pri prireditvi ne bodo sodelovali tudi člani SD Slovenija Ruti, ki jih največ dela čaka ob odprtju nove železniške postaje v Rutiju. Tedaj bo namreč kar tri dni prireditev, v katerih bodo svoje mesto našli tudi člani društva, ki bodo, podobno kot pred dvema letoma, Slovenijo in Domžale promovirali s svojo stojnico. Poletne dopuste bodo zaključili z društvenim izletom, kateremu bo 23. oktobra 1999 sledila skupna prireditev vseh slovenskih društev, ki bo namenjena slovesnemu praznovanju srebrnega jubileja Slovenskega društva »Planika«. V novembru bodo pripravili društveno kegljaško tekmovanje ter s 23. rednim občnim zborom in tradie ionalnim mik-
lavževanjem zaključili še eno uspešno leto.
Vmes bodo tudi sodelovanja z drugimi društvi, dobrodelne akcije (v lanskem letu so pripravili zbiralno akcijo za pomoč prizadetim po potresu v Posočju), načrtujejo obisk Primorske, ko bodo obiskali nekatere značilnosti te naše pokrajine, predvsem pa želja, da bi se vsi člani društva, 66 jih je, med njimi tudi dva častna člana, v društvu dobro počutili in v njem radi sodelovali.
Našim prijateljem, članom Slovenskega društva »Slovenija Ruti« v Švici, želimo pri uresničevanju programa veliko uspehov! \j y
Koledar prireditev feb. - mar.
j)
o
>N
E o
o
o
J*
za otroke
sobota, 20. februar 1999
ob 9.30-za IZVEN
F.Bevk - P. Lužan: PETER KLEPEC Lutkovno gledališče Tri Kranj
lutkovna predstava za otroke od petega leta dalje
Ljudska pravljica o majhnem in šibkem fantku, ki ga preganjajo in tlačijo, na koncu pa se jim upre s silno močjo, ki si jo je pridobil s svojo pridnostjo in plemenitim srcem, je doživela že veliko literarnih priredb. Tudi radijske igrice smo že slišali o Petru Klepcu. Tokrat je Pavel Lužan napisal priredbo za lutke. Lutke, ki so po tehniki marionete in javajke, se poigravajo na veliki plahti, ki je Petrov dom, naslednji trenutek pašnik, pa tudi jasa, na kateri spi vila. Dogajanje spremlja glasba na kitari, fru-lici in citrah, lepo pa je slišati tudi pastirske pesmi, ki smo jih že pozabili, cena vstopnic: 400,00 SIT
sobota, 6. marec 1999 ob 9.30 - za IZVEN Majorie Flack: ZGODBA O PINGU Lutkovno gledališče »Jože Pengov«, Ljubljana
lutkovna predstava za predšolske otroke
Mali raček Ping živi s svojo številno družino na ladji, ki pluje proti kitajski Rumeni reki, v ponavljajočem se, vedno enakem urniku, do kler nekoč ne zamudi ... in takrat gre vse narobe. Zgodba bi se končala v loncu, če ne bi bilo prijaznega dečka ... Predstava govori o strahu in pogumu, o varnosti in odgovornosti, pri čemer je dom in njegova trdnost lis lo, kar terja pogum in odgovornost.
cena vstopnic: 400,00 SIT
sobota, 20. marec 1999 ob 10. uri in 11.30-za
IZVEN Svetlana Makarovič:
SAPRAMIŠKA Lutkovno gledališče
Ljubljana lutkovna predstava za predšolske otroke
Spet in še vedno je tukaj, miška Sapramiška, ta imenitna »iznajdba« Svetlane Makarovič. Vsak dan sklepa no va prijateljstva, doma, pri so sedih in tam v belem svetu. Saj se dobro počuti tako v toplih prostorih domače hi še, kot na gostovanjih doma in po svetu.
cena vstopnic: 400,00 SIT
gledališče
petek, 5. marec 1999
ob 19.30-za IZVEN Uršula Cetinski: ALMA
('ankarjev dom,
Ljubljana
Režija: Uršula Cetinski Igra: Polona Vetrih
Monodrama Uršule Cetinski v izvedbi igralke Polo ne Vetrih je zanimiva pripoved o Slovenki Almi Karlin, pogumni svetovni popotnici ter o njenih osupljivih dogo divščinah, ki jih je doživela in doživljala na potovanjih po svetu. Svoja doživljanja je Alma Karlin (1889-1950) opisala v številnih besedilih, poljudnoznanstvenih člankih, pesmih itd. ni se zadovoljila samo z zabavnim in površnim opazovanjem, temveč je skušala razumeti njihov pomen in smisel. Monodrama je doživel.i premi ero oktobra 1995 in je ves čas na sporedu Cankarjevega doma ter na drugih prizoriščih po Slovdniji pa tudi v tujini.
cena vstopnic: 1.500,00 SIT
torek, 16. marec 1999
ob 19.30 - za abonma
RUMENI in IZVEN sreda, 17. marec 1999 ob 19.30-za abonma ZELENI in IZVEN četrtek, 18. marec 1999 ob 19.30-za IZVI N Yasmina Reza: ART komedija, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
Marc, Serge in Yvan so prijatelji. Serge kupi sliko, o kateri Marc sodi, da je »sra-nje«. In tako se začne drama
0 prijateljstvu , ki je ob tem tudi komedija v najbolj žlahtnem pomenu. In najbolj žlahtni so v njej vsi trije odlični igralci. I a predstava ni uspešnic a le ljubljanske
1 »rame ampak je uspešnic a povsod po svetu, kjer so lo dramsko besedilo sodobne francoske avtorice doslej uprizorili. Čudovita in sproščena predstava.
Režija: Žarko Petan Igrajo: Aleš Valič, Jernej Šugman, Bojan Emeršič
glasba
sreda, 24. februar 1999 ob 19.10 za abonma MODRI in IZVEN Ciril ŠKERJANEC-violončelo Mojca PUCELJ - klavir
Violončelist Ciril Škerja-nec sodi v prvo vrsto slovenskih glasbenih poustvarjal
cev. Po študiju pri Andreju Navarri v Parizu je dolga leta deloval kot soločelist v Nemčiji (Essen, Koln, Deutsche Bachsolislen), zdaj pa je profeSOl na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kol solist in komorni glasbenik je nastopal po Evropi, ZDA in Kanadi.
Pianistka Mojca Pucelj je študirala pri prof. i lubravki Ioiiimc Srebotnjak na Aka-
demiji za glasbo v Ljubljani in se po diplomi izpopol njevala na dunajski Visoki šoli za glasbo v razredu prof. I l.ins.i 1'eleriiiandla je stalna umetniška sodelavka na ljubljanski Akademiji za glasbo in nastopa doma in po svetu s priznanimi slovenskimi in tujimi umetniki.
Na sporedu:
Ottorini Respighi, Kislo Savin, Manuel de Falla, En-rique Granados, Maurice Ravel, Joaquin Nin cena vstopnic: 1500,00 SIT
torek, 9. marec 1999 ob 19.30 za abonma MODRI in IZVEN PIHALNI KVINTET SLOVENSKE FILHARMONIJE SLOVVIND
Slovvincl sestavljajo orkestrski solisti Slovenske filharmonije. Zasnova ansambla ima (v triu, od leta 1994 pa v kvintetu) že sko raj I 'i let dolgo zgodovino, spoštovanja vredno število koncertov, ansambel pa je posnel tudi že tri CD plošče. Njihov repertoar obsega (redke) dobre skladbe iz klasli nega in romantičnega obdobja, največ pozornosti pa ansambel posveča delom 20. stoletja, s katerimi .tudi najvač in najraje nasto pa n,i pomembnih lestiva lih in koncertih doma in na tujem. Letos se prvič od pravljajo na turnejo po ZDA.
Slovvind sestavljajo: Aleš Kacjan - flavta, Matej Šare oboa, Jurij Jenko - klarinet, Metod Tomac - rog, Paolo Caligaris - fagol
Na sporedu: W.A. Mo zari, II.V. Lobos, P. Ramovš, A. jovilet cena vstopnic: 1.500,00 SIT
sobota, 13. marec 1999
ob 19.30 za IZVEN KRANJSKI DIXIELAND BAND jazz koncert
cena vstopnic: 1.000,00 Sil
Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10.00 do 12.00 ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16.00 do 19.00 ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (I jubljanska 61,1 )omža le, vhod z dvorišča, kleini prostori) ter eno uro preti pričetkom prireditev v blagajni doma.
Inlormac ije in rezeivac i je po telefonu: 725 050.
Rezervirane vstopnice je
pOtrebO prevzeti
najkasneje do pol ure pred pričetkom prireditev, sicer jih posredujemo v redno prodajo!
Spoštovani obiskovale i kulturnega doma!
Prosimo Vas, da ne zamujate prireditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefonov, Ul ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale.
Vabimo Vas, da obiščete Klub Kulturnega doma Franca Bernika, ki je odprt vsak delavnik od 16.00 do 19.00 ure v odmoru priredi tev in po njih.
V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko s prijatelji poklepetal! o kul turnih in drugih dogodkih.
Domžale
/lamnik
CERTIFIKAT ISO 9002
Nov mejnik v zgodovini Kemisa
1. aprila 1983 je rojstni dan KEMISA, podjetja, ki v svojem imenu skriva kemične izdelke, predelavo in odstranjevanje odpadkov, večina bralcev pa ga najbrž najbolj pozna kot strokovnega sodelavca pri zbiranju in predelavi nevarnih odpadkov v Občini Domžale.
Nov mejnik v petnajstletni zgodovini Kemisa je pomenil 5. februar 1999, ko sta njegova sedanja lastnika zakone a lana in Franc Lipovšek na svečanosti prejela certifikat ISO 9002. Z njim sta dobila potrdilo, da ima KEMIS, proizvodnja in prodaja lepil ter zbiranje, sortiranje in odstranjevanje nevarnih odpadkov vzpostavljen in ustrezno vzdrževan sistem kakovosti, ki izpolnjuje zahteve omenjenega standarda.
KEMIS se lahko pohvali z dosežki na področju lepil, kjer je razvil lastno paleto anaerobnih lepil, dosežki na področju organske sinteze, še najbolj pa je podjetje poznano s dosežki na področju
ekologije, kjer je kot prvo slovensko podjetje 1991. leta izpolnilo zakonsko predpisane pogoje za predelavo odpadkov. V tem obdobju z lastnimi postopki (nekatere tudi patentira) predela več kot 2000 ton odpadkov, ki jih odstranjuje več kot 250 slovenskim podjetjem, hkrati pa ob ekoloških incidentih posreduje in približno 5000 t odpadkov izvozi predelavo partnerjem v Evropi. V letu 1997 lirične pobirati nevarne odpadke iz gospodinjstev in v letu 1998 to dejavnost opravlja že v 17 občinah. Za svoje dosežke je KEMIS dobil že vrsto domačih in mednarodnih nagrad, v predstavitvi podjetja pa lahko preberemo, da so se v lanskem letu odločili za investicijo v lasten obrat za zbiranje in predelavo odpadkov in se v letošnjem letu na področju ekologije dolgoročno povezali s strateškim partnerjem.
Dodelitev certifikata ISO 9002 pomeni KEMIS velik korak v nadaljnjem razvoju uspešnega podjetja.
Z C. ANDREJEM TOMAŽIČEM O PROMETNI UREDITVI IN VARNOSTI STANOVALCEV
Ni nam vseeno, v kakšnem mestu živimo
Že v eni izmed prejšnjih številk »Slamnika« smo pisali o prizadevanjih, da bi naše mesto postalo prometno bolj urejeno in varnejše za vse svoje stanovalce. Razreševanju teh zadev je bila namenjena okrogla miza, ki jo je pripravilo vodstvo Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale. Že v lanskem letu pa se je z nekaterimi problemi, povezanimi s prometno ureditvijo soseske Miklošičeva ulica in varnostjo stanovalcev, v Uradu županje oglasil g. Andrej Tomažič in v imenu skupnosti lastnikov stanovanj Domžale predstavil nerešene zadeve, s katerimi se srečujejo. Tedaj sva se na njegovo pobudo odločila, da njegove predloge posredujem v ukrepanje pristojnim občinskim službam, hkrati pa počakava, da v veljavo stopi novi »prometni zakon«, ki naj bi rešil nekatere izmed navedenih problemov.
Minilo je nekaj mesecev in stanje se ni bistveno spremenilo, saj pretirano hitri vozniki, hrup motornih vozil, vožnje težkih tovornjakov in še marsikaj še vedno grenijo življenja v soseski ob Miklošičevi ulici. Že lani so zato stanovalci pripravili anketo, iz katere je bila razvidna želja stanovalcev, pa tudi njihovo prepričanje, da vsaj del njihovih težav občina razreši z namestitvijo »leže1-
Ob Kamniški Bistrici
V Domžalah ni veliko možnosti za miren sprehod. Ena redkih in zelo priljubljenih sprehajalnih poti je ob Kamniški Bistrici. Zal pa užitke, ki jih nudi naravno okolje, molijo deponije gradbenega materiala, odsluženega železja, predvsem pa divje parkirišče tovornjakov na zelenici oh Kamniški Bistrici.
Prav v zadnjem primeru |>a je očitno, da Občinska uprava, inšpekcijske službe in organi pregona ne znajo ali nor ejo ustaviti samovolje nekega za-
sebnika, ki na javni zelenici parkira |>o šest težkih tovornjakov, s tem pa grobo posega v bivalno in naravno okolje in krši vrsto predpisov s področja varsiva okolja in urejanja prc&tora;
1. Odlok o prostorskem planu, ker parkirišče po prostorskem planu ni vključeno v lokacijski načrt ureditve kaminske Hislni e
.'. /akon o varstvu voda, ker je pat kirišče na peščeni površini brez ustreznega odvodnjavanja in zaščite podtalnice
3. Zakon o varstvu pred hrupom, ker je ro|>ot motorjev preko dovoljenih ravni hrupa.
4. Odlok o javnem redu in miru, ker vozniki tovornjakov v zgodnjih jutranjih urah dalj časa ogrevajo mo torje na parkirišču.
5. Zakon o varnosti v cestnem prometu, ker se težki promet odvija po stanovanjski cesti z neprilagojenim prometnim režimom.
Ob vsem tem gre predvsem za vprašanja:
1. S kakšno pogodbo zaseda uporabnik parkirišč parcelo, ki je v lasti Sklada stavbnih zemljišč Občine Domžale?
2. Kdaj in kako je uporabnik parkirišča pridobil licenco za avtoprevoz-nika, če nima urejenega lastnega parkirišča?
3. Zakaj občinske nadzorne službe, policija in inšpekcija še do danes niso preprečile kršitev kljub večkratnim pisnim in ustnim urgencam enega od stanovalcev v soseščini?
Tak odnos pristojnih služb do skupnih zadev občanov pa zbuja skrb in pomisleke, če še živimo v državi, kjer veljata pravni red in evropska načela varstva okolja.
|OŽE NEMEC, dipl. ing. arh. DVO Domžale Kamnik
čih policajev«, ki naj bi umirili promet. Ker trenutno »ležečih policajev« občina ne postavlja več, svojih ciljev (zmanjšana hitrost, upoštevanje prometnih predpisov in znakov ipd.) pa ni dosegel niti zakon o varnosti v cestnem prometu, g. Andrej Tomažič ponovno opozarja na probleme. Katere?
• nekateri objestni vozniki prehitro vozijo, hkrati pa povzročajo tudi oglušujoč hrup;
• v stanovanjski soseski je kljub prepovedi prisoten tovorni promet, nepojasnjeno je, kako v sosesko zaidejo tudi največji avtovlačilr i, od katerih nekateri celo parkirajo ob Miklošičevi preko noči;
• tovornjaki, katerih lastniki ali vozniki stanujejo v blokih, so redno parkirani na parkiriščih, večinoma pa kar na pločnikih dovoznih in intervencijskih cest;
• v soseski so parkirani zapuščeni avtomobili (včasih kar na pločnikih);
• prekomeren hrup poleg mimo-vozečih vozil povzročajo tudi sta novalci s svojimi tehnično nepopolnimi ali tako prirejenimi vozili, da tak hrup povzročajo;
• posebno pozimi je mnogo nekulturnih voznikov, ki vžigajo svoja vozila, jih vključene čistijo in segrevajo, medtem nekateri celo odidejo na zajtrk, medtem pa njihovi jek-
Ne le na Miklošičevi ulici, tudi drugje nereda ne manjka zaseden pločnik na Viru v Tolstojevi ulici.
leni konjički v bližini oken spalnic in drugih prostorov onesnažujejo zrak s plini in povzročajo neznosen hrup;
• lastniki različnih firm parkirajo svoja gospodarska vozila kar na parkiriščih stan. blokov ali pločnikih.
Ob tem se g. Tomažič zaveda, da vseh zadev, posebej tistih, ki so povezane z nekulturo voznikov, ne more rešiti niti občina niti policija. Nekatere druge pa lahko, zato predlaga naslednje ukrepe:
sestanek s predstavniki Policijske postaje Domžale zaradi dogovora o pogostejši kontroli prometa in prekomernega hrupa; odvoza zapuščenih vozil ter ukrepanja zaradi parkiranja avtovlačilcev in tovornjakov po soseski;
pripravo predloga prometne ureditve na osnovi presoje obstoječega stanja v stanovanjski soseski ob Miklošičevi ulici in okolici, ki naj jo
opravijo strokovne službe občine -predvsem glede f>ostavitve dodatnih prometnih znakov (režim prometa in parkiranja v soseski);
pripravo predloga občinskega »odloka«, ki naj bi uredil mirujoči promet v mestu (parkiranje ob oknih, nepotrebno ogrevanje vozil, prekomerni hrup, zapuščena vozila, parkiranje gospodarskih vozil firm na parkiriščih, namenjenih stanovalcem ipd.);
Ob koncu razgovora pa je g. Andrej Tomažič opozoril tudi na druge probleme (neurejene zelenice, dvorišča) in hkrati poprosil stanovalce in vse druge občane, da bi vsak s svojim ravnanjem pripomogli k prijetnejšemu življenju v soseski na Miklošičevi ulici, kjer se skupnosti stanovalcev in hišnih svetov trudijo, da bi z usklajenim delovanjem vseh ta del našega mesta napravile prijaznejši za vse nas.
KOMUNALNI NADZORNIK OPOZARJA
Bo kdaj drugače?
Kljub zimi in snegu onesnaževalci okolja ne mirujejo. Komunalni nadzornik, ki skuša s svojim aktivnim delovanjem preprečevati različne onesnaženosti našega okolja, se iz dneva v dan srečuje z odpadki, ki jih nevestni občani puščajo, kakor.....
Nekoč vozni citroen je našel zadnje počivališče v Dragomelju - ob cesti Domžale - Šentjakob. To pa je le eden od številnih zapuščenih avtomobilov, ki jih je v letu 1998 našel komunalni nadzornik. Bistvena razlika med večino od teh in današnjim »le|>ol< ene, ki ga je nekdanji lastnik zapustil, pa je v tem, da je lastnik tega citroena znan in bo moral njegov pogreb plačati iz lastnega žepa.
Vključevanje žensk v razvoj kmetije, družine in širši razvoj
Pot v neznano je bil naslov prispevka dr. Marije Markeš lansko jesen na kongresu evropskega kmetijstva v Ljubljani. Delovni skupini kmetic iz Evrope je predstavila našo deželo, jo primerjala z nekaterimi sosednjimi in se dotaknila tudi primerljivosti z evropskimi deželami in navedla smeri agrarne politike v EU. Strategija slovenskega kmetijstva naj hi šla v smeri povečanja konkurenčnosti, katero pa lahko zdržijo le več-|e kmetije. Manjše kmetije se bodo ohranile le, če bodo šle v smeri ekološko zanimivih dopolnilnih dejavnosti, kot je recimo turizem na podeželju. V naši deželi ne smemo gledati kmetijstva samo kot pridelovalca hrane, ampak kot panogo, ki kul-j'vira in ohranja kulturno krajino, ki je nuja za življenje in turizem na vasi.
Ženske imajo verjetno na lem pOd ročju največji posluh. Imajo pomemb "o vlogo v želenih spremembah in razmiš|janju. Seveda pa je osnova slovenskega kmetijstva kmečka družina. '3fed približno petindvajsetimi leti so nastale prve kmečke ženske Itanov-ske organizacije v okviru kmetijskih zadrug, imenovane aktivi kmei kil i že "a. I.ela 1970 je bilo v Sloveniji 270 •'ktivov kmečkih žena, ki so delovali na lokalnih ravneh. Z novo zakonoda JO v I. 91-92 so se aktivi ponekod registrirali kot društva. Z namenom po-
vezovanja kmetic je bila v I. 1995 ustanovljena Zveza kmetic Slovenije. Po 4. konferenci OZN o ženskah v Pekingu leta 1995, ki se ukvarja tudi s problematiko podeželskih žensk, je bil v koledarskem letu določen SVETOVNI DAN KMETIC 15. oktober, katerega smo v preteklem letu na področju Kmetijskega zavoda Ljubljana prvič slovesno praznovali ob godalnem orkestru, operni pevki in tudi pomembni gostji gospe Štefki Kučan v ( crkniti. Na lo praznovanje so bile povabljene le predstavnice področij. Srečanje vseh društev so ob koncu leta 1998 kmetice zaključile z ogledom starega dela Ljubljane in srečanjem v hotelu Slon ob visokem nivoju kulturnega programa.
Anketa, ki jo je s pomočjo kmetijske svetovalne službe opravila dipl. inž. Bernarda Čebulj, je pred leti pokazala, da se kmečke žene zavedajo svojih problemov Ena izmed kmetic, ki je zaradi staršev bila primorana zapustiti zaposlitev in se posve tili ostarelim staršem in ostali družini", je dejala približno takole: »Biti dobra kmetica in delavka je trpljenje, vendar sedaj, ko sem doma, nimam nič.« Anketa je pokazala, da zaradi premajhnih dohodkov samo iz kmetije ženske pOgOMO pokojninsko in invalidsko niso zavarovane, kar pomeni, da bodo imele tudi slabo soc ialno varnost v jeseni življenja, kolikor ne bo uresniče-
na državna pokojnina, ki jo predlaga nova pokojninska reforma. Ekonomska odvisnost je pogosto povezana tudi s psihično odvisnostjo In brez zadrege lahko rečemo, da se tudi kmetice poleg fizične obremenjenosti src čujejo tudi z ostalimi problemi. Najnižjo izobrazbo so imele tiste kmetice, ki niso bile nikdar zavarovane. Mnogim narava dela na kmetijah kljub talentom ni omogočila šolanja. 007.. kmetic si ni vzelo porodniškega dopusta, le 20% je svoje otroke vključilo v vrtec. Danes so se razmere nekoliko spremenile. Mlade kmetice so vedno bolj izobražene, zavedajo se svojega poslanstva. Včasih bi lahko rekli, da so, zlasti na mešanih kmetijah, žene menedžerji na kmetiji, zalo si želijo čim več znanja, informacij, rade pokukajo tudi v sodobno življenje zunaj kmetijstva, zelo malo pa se jih vključuje v politično življenje, ker za to enostavno ni časa, dokler za to ni možnosti v družini. Večina imajo ženske enakopraven položaj na kmetijah ali celo nadrejen. To so po posesti predvsem manjše kmetije, kjer je ponavadi zunaj kmetije zaposlen moški. Ženska je Iako zaposlena doma, kjer ustvarja svojo ekonomsko neodvisnost, ima reden in občasen dohodek. Te ženske odločajo in soodločajo o vseh odločitvah na kmetiji, v družini, o vzgoji, šolanju otrok in drugo. Imajo svojo organizacijo dela, dopolnilne
dejavnosti in tudi nekoliko prostega česa v primerjavi s kmetito s tradicionalnim kmetovanjem. Druga skupina so ženske, kjer so moški zaposleni samo na kmetiji. Posebno na čistih manjših kmetijah imajo žene v družini na kmetiji manjši vpliv na odločanje t) gospodarjenju na kmetiji in ženska odloča bolj o gospodinjstvu, družini.
Zaradi ekonomske odvisnosti od moža se žena počuti včasih nekoliko zapostavljena. Vendar mlajše kmetice, ki so večina že izobražene in so mnoge pokukale za nekaj let tudi na delo izven kmetije, se vedno bolj zavedajo, da si morajo ženske same v lastnem okolju priboriti pravice in si jih tudi znajo. Kmetice so vedno bolj upoštevane v okolju, aktivne so v šo lah, turističnih društvih. Kmetice so tiste, ki prenašajo tradicijo gospodinjstva, urejenosti doma, običajev na nadaljnje rodove. Zato se izobražujejo vodeno preko kmetijske svetovalne službe na področju gospodinjstva, urejenosti domačije, predelave živil, vzgoji, zakonodaji in se organizirano med seboj povezujejo v društva, sekcije, kamor se vključujejo tudi ostale žene, tiste, ki si želijo čim več znanja za prijetno življenje družin in skupnosti na podeželju.
Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah: dipl. ing. MARTA KOS
Kljub obveščanju o delovnem času občinske deponije, prošnjam in opozorilom občanom, da predvsem z lastnimi dejanji lahko prispevamo k lepšemu in tudi bolj zdravemu okolju, še vedno iz dneva v dan odkrivamo nova in nova onesnaževanja. Eno izmed njih je tudi odvržen gradbeni material, ki ga je znani lastnik stresel na cesto, ki pelje proti deponiji. Kaj se mu je toliko zamerilo, da ni zmogel še nekaj sto metrov poti, bo lahko povedal na pristojnem mestu.
JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
je sistem vadbe, ki je zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejel v celem svetu. Zajema poučevanje vseh glavnih vej joge (RAJA. GYANA BHAKTI, KARMA), prilagojenih razumevanju in potrebam zahodnjakov
VPISUJE V
ZAČETNO VADBO JOGE
Izoblikoval ga je indijski učitelj Paramhans Swami Maheshwarananda na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgoletnem delu z učenci po svetu. Vadba po sistemu »Joga v vsakdanjem življenju« vam lako omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to, kateri aspekti joge vas zanimajo Rezultati redne vadbe so:
* sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah
* izboljšanje zdravja in počutja
* povećana sposobnost koncentracije
* samozavest in spokojnost
* osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti
* samospoznanje
V začetni stopnji je vadba preprosta in enostavna, primerna za vse generacije in priporočljiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico in se težko zberejo
Vse. ki se nam zehte pridružiti vabimo k vpisu od 22 2. do 10. 3. 1999
DOMŽALE: STARA OŠ VENCUA PERKA (za knjižnico) PONEDELJEK IN SREDA OD 18 DO 20. URE
KAMNIK.
OŠ 27. JULIJ (zraven policije), Tomšičeva ul. 9 PONEDELJEK IN SREDA OD 19. DO 21. URE
/lamnik
Domžale
Post pri Judih, kristjanih in muslimanih
Nekateri slovničarji izvajajo slovensko besedo »post« (nemško: Fasten) iz nemškega pridevnika »test« (trden, vzdržljiv) in naj bi prvotno pomenila »biti trden, vzdržljiv«. Drugi jo povezujejo s samostalnikom »Fest« (praznik), ker je post navadno priprava na verski praznik. Post je trdno zasidran skoraj v vseh svetovnih verstvih, posebno mesto pa ima v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Zasebni in javni post pri ludih
Svelo pismo porota, da je Mojzes prebil štirideset dni na gori Sinaj brez hrane in pijače, preden je prejel od Boga »deset besed« ali deset zapovedi, ludje so se postili ob žalovanju in ob narodnih nesrečah; s postom so se pripravljali na poslušanje božje besede, z njim so prosili za od-vrnitev nesreče, podkrepili molitev v stiski ali izražali posebno ponižnost. Na vsakoletni »veliki spravni dan« (Yom Kippur) je bil post predpisan.
Po koncu judovskega kraljestva leta 70. po Kr. so rabini (učitelji postave! /veslo ohranjali predpise o postu v zasebnem in javnem življenju, zlasti ko so obhajali spomin na uničenje templja. Ob hudih stiskah (suša, nalezljive bolezni, vojne) so razglasili javni post. Sobota, judovski tedenski praznik, je bila pri tem vedno izvzeta, saj je veljala za dan pocuka in veselja. V zadnjih treh stoletjih pred Kristusom je veljal post ob določenih dneh za i/raz osebne pobožnosti. Krepostna in pogumna vdova ludita se je postila »vse dni svojega vdovstva, razen ob sobotah in na predvečer sobot, ob praznikih in slavjih« (|dt 8,6). Nekateri so si naložili prav dolge poste. Kabin Zadok (ok. I. 50 po Kr.) se je postil štirideset let s prošnjo k Bogu, da Jeruzalem ne bi bil porušen. Ta narodna nesreča se je I. 70 kljub vsemu zgodila. Že ludje so poznali tudi splošno koristnost posta: »Po zmerni hrani človek dobro spi, zgodaj vstane in se dobro počuti« (Sir 31, 20).
Krščanski post v službi dobrodelnosti
V krščanstvu veljajo molitev, post in miloščina za temeljne oblike spokornosti. Ob naslonitvi na Staro zavezo se je post ohranil kot izraz spokornosti, žalosti, okrepljene molitve in priprave na posebne dogodke in praznike, jezus se je pred začetkom javnega delovanja postil štirideset dni in noči. V govoru na gori (Mt 6) je svaril pred napačnimi nagibi, zlasti pred razkazovanjem.
Prvi kristjani so se postili ob sredah in petkih. Post na veliki petek in veliko soboto je bil vedno izraz žalosti ob Jezusovi smrti in je zahteval odpoved hrani in pijači. Polagoma so takšen post razširili na ves veliki teden in kasneje na štirideset dni pred veliko nočjo. Nedelje v tem času so bile izvzete, ker je nedelja praznovanje Kristusovega vstajenja. Vzhodna (pravoslavna) Cerkev je kasneje dodala še tri postna obdobja: advent, čas med bin-koštmi in praznikom sv. Petra in Pavla ter dva tedna pred Marijinim vnebovzetjem. Postni dnevi so bili tudi »kvatre« (določeni dnevi ob začetku letnih časov) in »vigilije«, to je nočno molitveno bedenje kot neposredna priprava na velike praznike (božič, veliko noč, binkošti).
V prvih časi krščanstva je post pomenil popolno odpoved hrani ves dan ali vsaj del dneva. Vzhodna Cerkev je ohranila stare predpise, ki dovoljujejo samo en dnevni obrok ter ukazujejo zdržek od mesa, vina in od vseh živalskih proizvodov. Te prakse se v glavnem držijo le po samostanih.
Danes post tudi v pripravi na veliko noč ni več v ospredju. V
katoliški Cerkvi so vse od srednjega veka naprej krčili strogo postno postavo. Strogi post, ki dovoljuje obilnejši obrok le enkrat na dan in zapoveduje zdržek od mesa, velja le na pepelnico in veliki pelek.
Post ima v krščanstvu vlogo vaje v samoobvladovanju. Gre za duhovni trening, ki ohranja duhovno »kondicijo« in nas trga od prevelike navezanosti na dobrine sveta. I Judi, ki jih je Cerkev priznala za svetnike, so pogosto povezovali molitev in post. Nekateri redovi npr. kartuzijani (1'leter-je), cistercijani (Stična) in karme-ličani (pri nas karmeličanke v So-ri in Mirni peči) imajo posebej stroge postne predpise. Kartuzijani nikoli ne jedo mesa.
Že v prvi Cerkvi so post povezovali z dobrodelnostjo. Kar so si prilrgali pri jedi, so dali ubogim. Zadnja leta so lo navado spet oživili in Cerkev po Evropi na določen dan v postu zbira darove za revne v tretjem svetu. V svetu, ki je zaznamovan s porabništvom in materializmom, pomeni post odločitev za preprost slog življenja. V medicini uživa post kot oblika terapije velik ugled. Tudi ljudska modrost pravi: »Post je najboljše zdravilo.«
Ramadan - mesec posta pri muslimanih
Bistveni izraz vere pri muslimanih je spoštovanje peterih stebrov islama. To je naslednjih pet dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevali vsi verniki: izpoved vere, molitev, post, miloščina in romanje v Meko.
Post (arab. savvmj zahteva popolno odpoved hrani, pijači, tobaku in spolnim odnosom od zore do sončnega zahoda in to ves mesec ramadan, ki je deveti mesec islamskega leta. Velja za vse odrasle od 15. leta naprej, c )proŠ-čeni so ga bolniki, ostareli, doječe matere in popotniki, vendar ga morajo slednji nadomestiti kasne je.
Mesec ramadan ima poleg ver-skega tudi družbeni in etični vidik. V tem času več molijo, pogosteje obiskujejo mošeje, odpovedujejo se slabim namenom in dejanjem, delijo miloščino, se več družijč) med seboj in skušajo biti prijaznejši drug do drugega. Post povezujejo s premišljevanjem, molkom in branjem Korana. Grešno življenje izniči vrednost posta.
Post je izraz islamske enotnosti in moči, saj je to najbolj množičen verski dogodek. Utrip življe-nj,i se v tem času upočasni. Povsod vlada slovesno vzdušje.
Ramadan je ludi mesec sporni na, saj je v tem mesecu Mohamed prejel prvo razodetje Kora na. V spomin na to proti koncu meseca praznujejo »noč moči«. Prvi dan naslednjega meseca je praznik v zahvalo za milosti, ki so jim bile podeljene v (»oslu. V islamskih deželah je to državni praznik.
Muslimani po Mohamedovem naročilu uporabljajo lunin koledar, zato njihovo leto traja le 154 rini. lo pomeni, da se v odnosu na gregorijanski koledar mesec posta začne vsako leto enajst dni prej. Poznajo tudi prostovoljni post, ki ga lahko opravljajo kadarkoli.
V islamu velja prepričanje, da ima hran.i dober ali slab vpliv na razvoj osebnosti. »Največ, bolez ni izvira iz želodca,« je menda rekel Mohamed. Koran postavlja pravilo: »Pri jedi in pijači se držite mere. Bog ne mara nezmernih ljudi.«
V življenjskih razmerah industrijske družijo je islamski posl otežen. Poskusi nekaterih, da bi vsaj težkim delavcem omilili poštno postavo, niso uspeli. Sprejeta je bila le odločitev, da lahko najtež ji delavci (npr. v železarnah) jiosl
odložijo na kasnejši čas.
BOGDAN DOLENC
DOMŽALE - MENGEŠ
Obisk v domovih počitka
V začetku meseca februarja 1.1. je delegacija Društva upokojencev Moravče obiskala naše člane, ki preživljajo večer življenja v do movih počitka v Domžalah in Mengšu. Skrbno smo v prtljažnik avtomobila zložili vrečke s simboličnimi darili za naše člane. V popoldanskem času smo se odpeljali v Domžale. V domu upokojencev nas je sprejela prijazna dežurna, nas vodila po prostorih, kjer prebivajo domski oskrbovanci. Iz pogovora se je izražala zavzetost vsega osebja za dobro počutje naših upokojencev.
In kaj so nam povedali naši anketiranci.
Ivana KLOPČIČ, stara 94 let iz Zg. javoršice, kmečka upokojenka: je sedela na postelji v sobi 019 v pritličju. Ob njej je bila hčerka Marija BURJA. Ob srečanju so ji oči zažarele, stisk roke je bil prisrčen. Obiska je bila vesela, posebno še naše pozornosti. Je polna optimizma. Vedno mislim na vse, živim še vedno z vami. V dom sem prišla pred tremi mese-
ci. Če bi me noge bolj ubogale, bi bila še bolj zadovoljna. Hrana in strežno osebje sta v redu. Tudi obiskov imam vsak dan nekaj. Dvakrat me je obiskal Vrhpoljski župnik Vincencij ČAMPA. Prijetno je z njim kramljati, če je človek še toliko zdrav. Nič mi ne manjka, samo za domom imam do-motožje. Prav lepo pozdravljam vse, je naročila ob slovesu Ivana.
Franc ROŽIČ, star 85 let iz Vrhpolja pri Moravčah, upokojenec. Gospoda Hrena smo našli v postelji. Vesel je bil našega obiska. Malo ga je potrlo njegovo zdravje, zaradi padca in poškodbe je bil nekaj časa v bolnici v Ljubljani. V domu sem že dve leti. Zadnje čase sem bolj slabega zdravja. Našega obiska je bil vesel in tudi darila. Pa Še kaj pridite na obisk, je ob našim slovesu izjavili Franc.
Viktorija BERLOT, stara 91 let iz Moravč, upokojenka: Gospa Viktorija je ob našem obisku ležala na postelji. Obiska je bila vesela in dovolila je, da smo jo slikali.
f        BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA
»Kar ni tuje, zaničuješ«
vabi na
astronomska srečanja in pogovore, ki se Mo odvijala enkrat mesečno v prostorih
CENTRA ZA MLADE m Ljubljanski 70 v Domfalah.
Za vse, ki ste o tem fe nekaj slišali, pa kljub temu mislite, da nične veste, smo zaradi ifrednega zanimanja pripravili pomovitev prvega srečanja, kije imelo naslov
h bo
v torek, 3.3. !<?<?<?, ob M. uri.
Tisti, ki ste prvo srečanje jamudili, boste lahko sedaj jvedeli: ♦ vse o ravnostih v osončju ♦ kako merimo rajdalje do jvejd * kakšne so oddaljenosti med galaksijami ♦ kako bliju so novoodkriti planeti junaj osončja.
Pogovor bosta vodila študenta astronomije Zoran Arsov in Tadej Kokalj. Vabljeni v Center/a mlade!
Injbrmacije lahko dobite na tel. 713-421 ali e-mail: CZMtPsiol.net
Zakonska svetovalnica
Ste poročeni ali pa tudi ne in razmišljate o tem, ali ima to življenje skupaj sploh še kakšen smisel, je to vse, kar lahko pričakujem v življenju s tem človekom, sem naredil-a vse za to, da bi nama šlo dobro, ima zveza s tem moškim, žensko sploh kakšno perspektivo...?
Če si postavljate takšna ali podobna vprašanja v zvezi z vašim življenjem s partnerjem pomeni, da v tem odnosu niste povsem zadovoljni ali pa celo zelo nesrečni, pa morda še ne veste, kaj storiti ali na koga se obrniti.
Na takšna vaša razmišljanja lahko najdete odgovor v Zakonski svetovalnici. Kaj vam nudimo?
-včasih že enkraten pogovor pomaga, da-dobite informacije, ki jih dosedaj niste poznali
- lahko pa se vključite tudi v svetovalni proces, ko se dogovorimo za več srečanj, odvisno od vaših potreb
- lahko se vključita oba partnerja, lahko pa tudi le tisti, ki to želi. Osnovni načeli
Zagotavljamo vam: - anonimnost
- prilagodimo delo vašim potrebam Delovni čas
- telefonične informacije vsak dan od 8.-12. (po tel.: 716-714 Pintar Maja, dipl. soc. del.
- osebno pa nas lahko poiščete in se naročite vsako sredo od 8.-12. ali 14.-1 7. ure na Centru za socialno delo, Ljubljanska 70, Domžale, II. nadstropje - Zakonska svetovalnica
In še to
Naše storitve financira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in so zato za kliente brezplačne.
Težave ima s hojo - potrebuje voziček. Večkrat jo obiščejo sin in drugi domači v domu počitka v Mengšu. Ob slovesu smo ji čestitali za 91-letnico. Ob zaključku obiska smo obču-
tili, da so nam upokjenci ob obisku dali del svoje osebnosti in pobud za medsebojno sodelovanje. Dragi upokojenci - oskrbovanci v domovih, še vas bomo obisk,ili!
JOŽE NOVAK
V sredo zvečer, .3. februarja, sem na Radiu Ognjišče naključno ujel pogovor, ki se je navezoval na zakon o zaščiti slovenskega jezika. Radiu Ognjišče čestitam za bogate in plodne oddaje, kot je bila tudi ta. Žal sem začetek zamudil. Vsa pohvala nekdanjemu kulturnemu ministru dr. Janezu Dularju, ki je v svojem času pripravil osnutek tega zakona. In tudi lepo po slovensko govori. Če pa kdaj uporabi tujko, zanjo pove domač izraz ali pomen.
V tej oddaji sem na žalost obenem slišal tudi veliko nepotrebnih tujk. S temi so težave, saj so številne že udomačene in bi bilo marsikatero treba opisati, z dvema ali tremi slovenskimi besedami.
Poglejmo v Verbinčev Slovarček tujk. Recimo, beseda ANKI TA. "I a po slovensko pomeni: 1. poizvedovanje, zbiranje podatkov v določen namen, npr. kaj misli javnost o tem; 2. obravnavanje, pretresanje kakega - zlasti javnega - vprašanja. In še beseda IGNORIRATI - namenoma (navadno iz prezira) prezreti ali ne poznati kr)ga, ne meniti se, ne ho-teti vedeti za koga (kaj). Toda dve besedi iz istega korena pa imata drugačen pomen: IGNORANCA -nevednost, neznanje; IGNORANT - nevednež, praznoglavec. O drugih tujkah pa še kdaj drugi«.
Toda. Žal so bili poslušalci prav v tej oddaji deležni prave plohe tujk. Z omenjeno zamudo sem jih nekaj le ujel: maksimalno zainteresiran, konstituanta, konsekvenca, interpretira, interpretacija, negacija, identiteta, definicija, definiran, motivacija, negativnost, minimalni standard, moralno, sankcije, rezerva, pozicija, distancira, reagira, komercialno, globalizacija, proble m.ilika, kontrolirati, material, popularnost, anketa, sedimentacija, intelektualci, situacija, konkreten, ignoriranje.
javen pogovor o našem jeziku naj bi razumeli tudi Slovenci, ki imajo le osnovno šolo. Za svoje trditve sem nekaj povedanih tujk poudaril.
Vse te tujke sem pokazal učencu 5. razreda OŠ in učencema 7. razreda. Od štirinajstih poudarjenih sta jih sedmošolca razumela po šest petošolec pa dve. Spoštovani bralci, če imate take osnovnošolce, poskusite sami doma.
Živimo v kulturno žalostnih časih, ko se naše kulturno ministrstvo do slovenskega jezika ali slovenščine obnaša prav po mačehovsko. Saj ministra menda še nismo slišali izreči kakšne besede za zaščito materinščine. Zdi se, da se ga tudi pripravljen Dularjev predlog zakona nič ne tiče, sicer ne bi obležal v predalu. Naš pesnik in pisatelj Fran Levstik bi v slogu Martina Krpana verjetno zapisal: »Minister Gregor pa nič.«
(Ilede tujk so še kako |>r.iv imeli vsi trije udeleženci v oddaji, ko so povzdignili glas za zaščito slovenščine. Opazke so letele predvsem na pretirano uporabo tujih imen firm in različnih ustanov, tujih poimenovanj izdelkov in proizvodov, ki jih le doma prodajamo, ter različnih prireditev in tekmovanj. To po vsem drži. Saj nas z neslovenskimi izrazi in poimenovanji posiljujeta Celo radio in televizija, ki se štejeta med kulturne ustanove. Naj jih nekaj naštejem: Studio Citv (y ni slo venska črka!) Studio ob 1 7, Gym nasium, HOMO TURISTICUS, PRO ET CONTRA, TV SHOP, TOP SI K >P, ()|>rah SHOVV (tudi w ni slovenska črka!) ter še kakšni. In ti dve glavni slovenski kulturni usta novi naj bi pri gledah ih in poslušal-cih spodbujali in pospeševali spoštovanje in ljubezen do slovenske besede. Za potujčevanje smo bili in smo največkrat Slovenci krivi sami. Ne znamo c:eniti svojih korenin, narodnosti, svoje kulture in jezika ali materinščine. i<> je bila tudi glavna misel v zanimivi kulturni oddaji Radia Ognjišče.
Kaj je že rekel naš veliki pesnik France Prešeren: pred dobrimi sto-petdeselimi leti: KAR NI HJJ1, ZANIČUJEŠ,,,
FRANCE CERAR
SHEN QI - ŽIVLJENJSKA ENERGIJA
KLJUČ ZA ŽIVLJENJE BRZ TEŽAV, SKRBI, STRAHOV
Živimo v času velike negativne naravnanosti družbe. Ko naletimo na probleme, bolezni, napetosti, strahove, je potrebno nekaj sloriti. Želja vseh nas je, da bi odpravili težave po čimbolj naravni poti.
To možnost vam nudimo na naših srečanjih v KNJIŽNICI DOMŽALE, Ljubljanska 58, VSAK TOREK ob 19. uri z enrgetsko metodo naravne sprostitve SHEN Ql.
Z notranjo sprostitvijo in s pogovorom boste uspeli odstraniti energetske blokade in vzpostaviti harmonijo v telesu. Z vero, zaupanjem in potrpežljivostjo boste dosegli notranji mir, odpravili zdravstvene probleme (fizične in psihične), težave s spanjem, izboljšali medsebojne odnose, povečali koncentracijo, spomin in ustvarjalnost... Z razumevanjem problemov in dvigovanjem zavesti s pomočjo energije smo na poti h kvalitetnejšemu in lepšemu življenju.
SHEN QI je pot zdravja, sreče, ljubezni, miru... Prisrčno vabljeni na naša srečanja
KNJIŽNICA DOMŽALE Ljubljanska 58
in        SHEN Ql
Slava CEA K Zaloška 161 IOOO Ljubljana Tel.: 061/1400-896 in 061/1409-897
Domžale
/lamnik
n
Nekdanji izgnanci so do zadnjega količka napolnili Tomčevo dvorano v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA IZGNANCEV DOMŽALE
Protestiramo
Na rednem občnem zboru se je konec januarja v veliki dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale zbralo več kot 200 članov Društva izgnancev Domžale. Za prijeten začetek so poskrbeli člani tamburaške skupine z Vrhoplja, ki so s slovenskimi narodnimi pesmimi popestrili srečanje nekdanjih izseljencev in žrtev vojne. Po pregledu dela v letu 1998 in sprejemu programa za leto 1999 so zbrani prisluhnili članoma vodstva slovenskega društva izgnancev g. Jožetu Križaniču in g. Tonetu Narogla-vu, ki sta predstavila prizadevanja, da se čimprej uresniči že sprejeta zakonodaja s področja žrtev vojne, predvsem pa da Državni zbor RS čimprej sprejme Zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine v drugo obravnavo. Številčne podatke o reševanju zadev v okviru Upravne enote Domžale je povedala ga. Mojca Ocepek.
Nezadovoljni s stanjem na tem področju so slovenski izgnanci, zbrani na rednem občnem zboru krajevne organizacije Društva iz-
gnancev Domžale, g. janežu Drnovšku, predsedniku Vlade Republike Slovenije, poslali naslednje protestno pismo:
Slovenski izgnanci 1941-1945, zbrani na rednem občnem zboru Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale, izražamo nezadovljstvo, ker Vlada Republike Slovenije še ni sprejela predloga Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine v drugo obravnavo. Prav tako smo nezadovoljni, ker se pravice po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, ki je bil sprejet že 17. oktobra 1995, tako
da bi se končno rešila odprta vprašanja i/ druge svetovne vojne.
Ostro protestiramo, če bo Vlada RS obdavčila rento in nam jemala že uveljavljene pravice. Ne bomo dovolili, da bi se slovenskim izgnancem in drugim upravičenim žrtvam vojnega nasilja odrekla pravica do vojne odškodnine po Zakonu o poplačilu vojne odškodnine.
Naših pravic Vlada ne bi smela omejevati zaradi trenutne finančne situacije.
Vse člane društva iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče, in Trzin hkrati obveščamo, da |e VESTNIK mogoče naročiti do konca februarja 1999, ko naj bi bila plačana tudi vsa članarina, prostih pa je še nekaj mest za obisk Primorske.
Želimo vam prijetne
Tamburaška skupina z Vrhpolja je popestrila letošnji Občni zbor Društva izgnancev Domžale.
počasi uresničujejo.
Prosimo vas, gospod predsednik, da zastavite ves svoj vpliv,
tople spomladanske dni in vas vabimo k sodelovanju
V.
Združenje borcev in udeležencev NOB Občinski odbor Domžale skupaj z borci iz Ihana
vabi
na spominsko slovesnost pri spomeniku padlih na Oklem, ki bo
v soboto, 27. februarja 1999, ob 11. uri.
Pridite in se skupaj z nami poklonite spominu padlih borcev.
Urad županje Občine Domžale
PROSPEKTI V TUJIH JEZIKIH
Ker podjetja, društva in druge organizacije med obiski svojih prijateljev in sodelavcev v tujini večkrat sprašujejo po promocijskem materialu občine Domžale, vas obveščamo, da je Komisija za turizem pripravila angleški in nemški prevod zloženke o občini Domžale. Gradivo lahko dobite v uradu županje v uradnih urah.
GO. CVETO ZALOKAR ORAŽEM, ŽUPANJO OBČINE DOMŽALE
0 proračunskem letu 1999
»Občina Domžale začenja novo proračunsko leto 1999 v bistveno spremenjenih razmerah. Tako se je z nadaljevanjem drobljenja in ustanavljanja novih občin v letu 1999 iz občine izločila bivša Krajevna skupnost Trzin, k občini pa sta se priključili novi naselji Kokošnje in Zalog pod Sveto Trojico. Občina ima po novem nekaj več kot 29100 prebivalcev. Spremembe Zakona o financiranju občin so sicer na našo občino vplivale ugodno in nam prinesle višja sredstva (35% dohodnine; občina nima novih zavodov s področja kulture, ki jih je po novem dolžna financirati), vendarle pa je tudi res, da je opazno znižanje sredstev na področju prihodkov iz naslova dohodnine (zaradi izločitve Trzina)«, začenja proračunski memorandum ter projekcijo proračunske politike za leto 1999 naša županja Cveta Zalokar Oražem. Zastavila sem ji nekaj vprašanj v zvezi z omenjenim dokumentom.
Na čem bo temeljilo delovanje Občine Domžale v letu 19991
Delovanje občine bo temeljilo na osnovnih izhodiščih preteklega štiriletnega obdobja, pri čemer je potrebno čimprej dokončati in sprejeti začeto Razvojno strategijo Občine Domžale, kot temeljni akt delovanja in aktivnosti v naslednjem razvojnem obdobju. Usmeritve in politiko, sprejeto v Razvojni strategiji Občine Domžale, naj bi uresničevali skozi delo Razvojno-projektnega sveta občine Domžale, katerega člani bi v obliki dela projektnih skupin vodili delo na posameznih ključnih segmentih razvojne politike občine. Zaradi spremembe zakonodaje in delitve prejšnje občine bo potrebno v začetku nameniti pozornost spremembi nekaterih temeljnih aktov (status in poslovnik) ter delitveni bilanci z novo Občino Trzin. V skladu s sklepi občinskih svetov občin Domžale in Trzin bodo z zakonom določene izpolnitve pogojev (sprejeta proračuna in zaključni račun) občinska uprava delovala kot skupna občinska uprava obeh občin. Planiramo, da bo to trajalo do začetka druge polovice leta.
Se Občina Domžale uspešno razvija?
Občina Domžale se uspešno razvija, kar nam po trjujejo nove investicije na področju gospodarstva ter obrti in podjetništva. Število nezaposlenih se v preteklih letih ni povečalo, kljub temu pa bo občina pobudnica in nosilka novega projekta z delovnim imenom borza ponudbe in povpraševanja, v katero bomo vključili zainteresirane (Obrtna zbornica, šo le, Zavod za zaposlovanje, podjetja) in naj bi pomagala tako pri poklicnih usmeritvah osnovnošolc ev, kot iskanju ustreznih kadrov za podjetja in obrtnike ter podjetnike.
Občina na gospodarstvo nima neposrednega vpliva, skuša pa ga pospeševati in dajati ugodne po goje s kvalitetno razvito komunalno, prometno in komunikar ijsko infrastrukturo, ki so otudi prioritetne razvojne naloge. Pospeševanje podjetništva in obrti naj bi v letu I1)1)') okrepili spovečanjem sredstev za subvencioniranje obrestne mere pri kreditih za obrtnike in podjetnike ter letos prvič uvedenimi subvencijami za kredite ob likvidnostnih težavah. Te pričakujemo zaradi številnih nedorečenosti in nejasnosti ob uvajanju davka na dodano vrednost, ki bo uveden sredi letošnjega leta. V okviru sredstev za spodbujanje obrti in podjetništva bodo sredstva prednostno namenjena spodbujanju dual-nega sistema izobraževanja pri obrtnikih, kot enega ključnih problemov na tem področju ter izobraževanju in uvajanju elektronskega poslovanja. Začeli bomo z aktivnostmi za razvoj novih obrtnih con v Jaršah in na Želodniku in nadaljevali z javnimi deli, sai so vsestransko primerna za delovanje na številnih področjih (pomoč na domu, Center za mlade, pomoč pri učenju, komunalna dela...).
Zapisali ste, da bo občina v letu 1999 omogočila čim višjo raven in kvaliteto življenja na področju družbenih dejavnosti, posebej nekaterih. Kako?
S povečanjem sredstev za kulturno, športno in društveno življenje ter dodatnimi sredstvi za številne nadstandardne dejavnosti na področju šolstva (štipendiranje, sofinanciranje kosil, prevozov in učbenikov za dijake in učence, sofinanciranje zimovanja, tuji jezik v nižjih razredih), sociale (skupine za samopomoč, skupine starostnikov, porazvezne skupine, programi preventivne vzgoje v šolah, občinske denarne pomoči, pravna pomoč, nakup socialnih stanovanj), predšolske vzgoje (otroška igrišča, nakup igral), kulture (založništvo, sofinanciranje prireditev), športa (projekti za nove investicije, več za vzdrževanje), in zdravstva (nakup opreme). Omenjene dejavnosti bodo tudi v prihodnje ohranile so lidno raven delovanja in uslug.
Dobrodelni koncert New svving Quarteta ter skupine Sirene
The lions Clubs International
I I o N s CLUB DOMŽ.ALE
Lions klub Domžale prireja v soboto, 27. februarja ob 20. uri v župnijski cerkvi v Domžalah dobrodelni koncert New Svving Quarteta. Na koncertu bo v uvodnem delu nastopil tudi dekliški zbor SIRENE, in sicer kot predskupina.
Koncert priznanih skupin bo organiziran prvič v župnijski cerkvi, kar bo koncertu dalo še poseben svečan pomen in čar. To bo večer črnske duhovne glat1 -e " gospela in spirituala.
Izkupiček koncert.i je organi zator - Lions klub Domžale - namenil učencem Šole s prilagojenim programom Roje in za po moč socialno ogroženim otro kom naše občine pri njihovem letovanju.
Lions klub Domžale je s svojo dobrodelno dejavnostjo prisoten že od svoje ustanovitve 1996. Sredstva zbira s prireditvami in s prispevki darovalcev. Doslej je klub priskočil na pomoč predvsem slabovidnim in slepim s šir-
šega območja naše občine, po magal je družini, ki ji je požar uničil dom, posebno skrb in po moč pa namenja učencem Šole s prilagojenim programom na Rojah, ki jim pomaga pri nakupih prepotrebne opreme in vsakoletni obdaritvi za božične in novoletne praznike. Čeprav zbrana sredstva niso velika, pa je naš namen - pomagati tistim, ki so naše pomoči najbolj potrebni - dosežen. Tako je tudi naš klub, ki ima le 24 članov, eden izmed 29 klubov, ki delujejo v Sloveniji. Na celem svetu deluje danes 180 državah že več kot 40.000 klubov s 1,400.000 člani. Prvi Lions klub je bil ustanovljen že leta 1917 v ZDA in od tam se je ideja lionizma širila po vsem svetu. V Sloveniji je bil prvi klub ustanovljen leta 1990 v Ljubljani.
Z vstopnico, ki bo na voljo po 1.200 SIT, bo vsak obiskovalec koncerta prispeval svoj skromen delež za pomoč pri izpeljavi dobrodelne akcije Lions kluba. Verjamemo, da se nam boste pridružili na koncertu in tako dokazali svojo dobrosrčnost.
Kometi smo lahko organizirali le ob vsestranskem razumevanju in sodelovanju Domžalskega
New Svving Quartet je že 30 let na evropski glasbeni sceni, saj je leta 1998 praznoval svojo tridesetletnico.
Ustanovili so ga štirje glasbeni entuziasti, ki so svoj prosti čas namenili petju in poslušanju duhovne glasbe, gospela in spirituala, vokalnemu jaz-zu in večno zelenim melodijam. Z leti so / v/trajnim delom in talentom skupaj s svojimi glasbenimi sodelavci dosegli visoko raven glasbenega izraza, postali profesionalna vokalna skupina, ki danes predstavlja pojem na področju duhovne gospel glasbe doma in v tujini.
Člani NSQ so: Dare Hering prvi tenor, Oto Pestner drugi tenor, Tomaž Kozlevčar bariton in Marijan Petan bas.
Dare in Marijan skrbita za poslovno, Oto in Tomaž pa za glasbeno plat kvarteta.
župnika Gospoda Perčiča, ki je velikodušno dovolil, da bo koncert v župnijski cerkvi v Domžalah in tako priložil svoj delež k dobremu namenu in dejanju.
Vljubno vabljeni, člani Lions kluba Domžale
Bomo razvijali tudi turizem!
Razvoj turizma je bil v zadnjih letih osredotočen na krepitev dela turističnih društev (novi društvi Raca in Turnše-Češenik), nove prenočitvene zmogljivosti, večje prireditve (pustovanje, predstavitev na razstavi cvetja v Volčjem potoku, sejmarjenje, silvestrovanje, Etno festival) in promocijo občine. V letošnjem letu naj bi skupaj s sosednjimi občinami začeli z načrtovanim projektom ureditve obrežja Kamniške Bistrice.
Čemu bo dan v proračunu največji poudarek!
Področju gospodarskih javnih služb, ki so dosegle tudi finančno najvišji porast sredstev (več kot 10% dvig glede na leto 1998). Poseben poudarek bo dan vodooskrbi in kanalizaciji, prvič pa so znatna sredstva namenjena tudi posegom na področju urejanja vodotokov, ki bi onemogočili in omilili ško do zaradi poplav. S stalnimi pritiski bomo tudi skušali doseči, da bo država temu namenila večjo po zornost in višja sredstva. Načrtujemo, da se bo v letu 1999 nadaljevala ureditev Kamniške Bistrice od Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik do Bišč, ki naj bi znatno izboljšala poplavno varnost na območju KS Ihan.
Okrepiti bo potrebno delo komunalnega nadzo ra, še posebej na področju parkiranja, divjih odlagališč odpadkov in čiščenja obrežij rek in potokov, v katero bomo skušali vključiti tudi društva (ribiči, lovci).
Kateri so najbolj pereči problemi na področju prometa f
V letu 1999 bo preko občine potekala intenzivna gradnja AC Šentjakob-Blagovica, ki jo spremlja posebna Projektna skupina, v njej pa so zastopani tudi predstavniki vseh krajevnih skupnosti, preko katerih teče bodoča AC.Tekoče bomo spremljali težave ob gradnji, transportne poti in uresničevanje ter upoštevanje določil iz Uredbe. Sprejemali bomo tudi rešitve in spremembe, ki so po vsebini koristne za naše okolje ter pospeševali uresničevanje zahtev iz sporazuma, ki ga ima občina sklenjenega z Darsom.
V letu 1999 naj bi se pripravili tudi vsa potrebna dokumenta! za sprejem LN za obvoznico Želod-nik-Vodice. Izvajala se bodo pomembna dela na nekaterih najbolj obremenjenih odsekih, in sicer: ureditvi prometa na Ljubljanski cesti v Domžalah z no vim semaforjem pri prehodu pri blagovnici Vele, ureditvi križišča na Homcu, gradnja mostu za peš in kolesarski promet v Radomljah, hodnik za pešce Ra-domlje-Volčji Potok, križišče KoličevoDob, hodnik za pešce Ihan-Selo, hodnik za pešce na Cesti talcev v Domžalah; v celoti naj bi uredili ceste v naselju Ro va, nadaljevali z urejanjem cest v Studi in Jaršah; pripravljali se bodo projekti za ureditev križišč v Dra-gomlju in Radomljah. Pri investicijah imajo prioriteto izgradnje ter priprave dokumentov in projektov za pločnike in kolesarske steze, pozabili pa ne bo mo tudi na pomanjkanje parkirnih mest ter urejanje problemov prometne varnosti in akcij za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Kaj bo novega na področju ravnanja s komunalnimi odpadki!
V letu 1999 se bo na obstoječi deponiji v Dobu začelo s postopki sanacije in zmanjšanja porabe vo lumenskega prostora. Na čimvečjem območju občine bo uvedeno ločeno zbiranje odpadkov ter uveden nov način obračunavanja odvoza komunaL nih odpadkov (sprememba odloka). Občina bo intenzivno delovala v okviru projekta CERO in tudi sama iskala novo deponijo komunalnih odpadkov -skupaj z ostalimi občinami.
Prihaja devetletka, smo pripravljeni nanjo! Kaj pa na področju športa!
Vseh prostorskih pogojev še nismo zagotovili. Z gradnjo Osnovne šole Dragomelj in prizidkom k Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, kjer še vedno poteka izmenski pouk, bo problem delno rešen. Občina pri tem lahko računa le na 10% soudeležbo države. Občina Domžale je daleč pod slovenskim povprečjem tako po pokritih površinah kot tudi zunanjih športnih objektov. Zato naj bi v letu 1999 pričeli s postopki priprave ureditvenega načrta športnorekreacijskega centra v Športnem parku Domžale kot tudi izgradnjo športno-prireditvene dvorane v Domžalah.
Na področju gradnje plinifikacije bo občina v letu 1999 izbrala najugodnejšega koncesionarja, kaj pa na področju vodooskrbe in kanalizacije!
Problem zdrave pitne vode je na nekaterih območjih občine še vedno zelo pereč. Zato bomo vo dooskrbi v letu 1999 namenili še posebno skrb in nadaljevali 7 gradnjo vodovoda Rova Radomlje. Zaradi gradnje AC in kanalizacije bomo na številnih območjih izvajali tudi zamenjave iztrošenih in dotrajanih vdovodnih cevi (Rova, Dragomelj, Brdo, Za-boršt). Nadaljevali bomo tudi z intenzivno gradnjo kanalizacije na vseh območjih, kjer je še ni (Rova, Krtina, Ihan, Dragomelj).
Ob tem naj povem, da zaradi že večletnega trajanja zamrznitve cen komunalnih storitev predvidevamo, da lahko v letu 1999 nastanejo težave pri po slovanju novega javnega komunalnega podjetja. Zato bomo pripravili nekatere ukrepe, s katerimi tri omogočili pozitivno poslovanje na področju vodo oskrbi?, odvajanja komunalnih voda in zbiranja ko munalnih odpadkov.
Kaj ste upoštevali pri pripravi letošnjega proračuna!
Občinska uprava je v letu 1999 dovolj zgodaj razpolagala s kvalitetnimi izhodiščnimi podatki za oblikovanje proračuna, saj je bil državni proračun sprejet že ob koncu peteklega leta. Pomemben del, zlasti prihodkovnih izračunov, so pomenile ocene, ki so morale upoštevati izpad prihodkov zaradi nastanka nove občine Trzin. Prav zato bi zgolj indeksne primerjave tako pri prihodkih kot tudi odhodkih lahko popolnoma popačile realno sliko. Ob tem je potrebno tudi upoštevati, da je Ministrstvo /a finance z obsežnimi navodili za oblikovanje proračuna poseglo tudi v mnoga področja, zato se temeljna struktura z letom 1999 bistveno spreminja. Po lastni presoji pa smo tudi /dru/ili nekatera področja (kmetijstvo, izobraŽevanje in raziskovalno dejavnost, varstvo okolja in proso'r). V integralni del proračuna so uvrš čeni tudi lastni prihodki krajevnih skupnosti. Pri ne-
katerih se bodo v tem okviru zbirala tudi sredstva, ki jih bodo prispevali za investicijo (prispevek občanov za kanalizacijo).
Prihodki proračuna se delijo po novem na davčne in nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, do nacije in transferne prihodke. Prihodki od dohodnine se tako povečujejo za 4,2%, večji bo tudi priho dek od davka na dediščine in davka od iger na srečo, manjši pa od davka na premoženje. V okviru prihodkov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se kljub manjšemu obsegu prihodek v letu 1999 povečuje, saj pričakujemo priliv večletnega dolga lo duplati Holding in povečan obseg sredstev zaradi dopolnjene in ažurirane evidence zavezancev za plačilo nadomestila. Občina Domžale bo po dosedanjih podatkih v letu 1999 prejela tudi sredstva finančne izravnave ter namenska sredstva za nekatere investicije iz preteklih let (vrtec Količevo). Planirano je tudi zadolževanje in najem kreditov pri Eko loškem skladu RS (za investicije na komunalnem področju - vodovod in kanalizacija) in Stanovanjskemu skladu RS (za nakup socialnih in profitnih stano vanj). V proračunu ni planiran primanjkljaj. Anuitetam iz preteklih let je namenjenih 21 mio SIT, obveznosti iz delitvene bilance pa znašajo 53,4 mio SIT.
Pri proračunskih odhodkih za materialne stroške smo planirali 5% dvig razen pri segmentu plač, ki so planirane v skladu z izhodišči Vlade RS na tem področju. Nove zaposlitve v sektorjih, ki jih pokrivamo, v letu 1999 niso planirane.
Bralce Slamnika najbrž zelo zanima, kateres so PRORAČUNSKE PRIORITETE v letu 1999!
V letu 1999 planiramo naslednje večje prioritete in večje investicije:
• zagotavljanje sredstev za delitveno bilanco
• začetek gradnje OŠ Dragomelj in začetek gradnje prizidka OŠ Preserje pri Radomljah
• gradnja otroških igrišč v KS Venclja Perka in KS To ma Brejca Vir
• izgradna ATC Krtina in prostorov za delo KS Krtina
• projekti na športnem področju (kopališče, športna dvorana, ureditev Športnega parka), sofinanciranje prenove hale Komunalnega centra
• nadaljevanje gradnje kanalizacij Krtina, Rova, Dra-gomelj-Pšata in Ihan
• gradnja vodovodnega omrežja Rova-Radomlje ter vodovoda Žiče
• gradnja parkirišč in dovozne ceste Kolodvorska (opuščeni železniški tiri)
• nadaljevanje širitve pokopališča v Domžalah ter priprave za razširitev pokopališč v Dobu in Radomljah
• investicije za odpravo vzrokov poplav v KS Krtina, Dob, Rova, Radomlje, Ihan in Homec
• ureditev Kamniške Bistrice od CCN do Bišč
• uvedba ločenega zbiranja odpadkov in gradnja ekoloških otokov
• ureditev Ljubljanske ceste v centru mesta Domžale
Poleg nalog, ki so prioritetne v finančnem smislu, pa je še veliko nalog vsebinske narave. Kalin '
• Sprejetje Razvojne strategije občine Domžale
• postopek spremembe dolgoročnega prostorskega plana občine Domžale
• spremembe statuta in poslovnika občine
• sprejem LN za gradnjo ceste Želodnik-Vodice
• spremljanje izvedbe reorganizacije Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale
• sprejem delitvene bilance z občino Trzin
• podeljevanje koncesij na področju gospodarskih javnih služb
• sprejetje in priprava dokumentacije za plinifikacijo
• vodenje gradnje OŠ Dragomelj in prizidka OŠ Preserje pri Radomljah
• spremljanje delovanja Zdravstvenega doma Domžale, s poudarkom na organizacijskih vprašanjih (čakalne dobe)
• priprava novih pravilnikov na področju obrti in podjetništva
• spremljanje priprave projekta hitre primestne železnice
• sprejem programa porabe sredstev iz naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi gradnje AC
• uresničevanje programa Strategije varovanja oko Ija
• povečanje prometne varnosti
• ustanovitev sveta za varnost občank in občanov občine Domžale
• spremljanje gradnje AC skozi občino Domžale
• sprejetje številnih prostorsko ureditvenih aktov (jarše, Kolodvorska, Stob, Dragomelj, Kamniška Bistrica, Športni park, Domžale Center...)
• usklajevanje projekta gradnje varovanih stanovanj za starejše in novega doma upokojencev na Viru
• priprava projetka sanacije in revitalizacije SPB 1
• priprava potrebne dokumentacije in aktov za delo muzeja.
Kaj je za uresničitev vseh teh nalog zelo pomembno?
Da bi Občinski svet čimprej sprejel proračun za leto 1999 in omogočil, da se takoj začne z realizacijo navedenih nalog.
Hvala! V. VOJSKA
/lamnik
Domžale
JANEZ PRAŠNIKAR
Brez skokov ne zna živeti
Sonce me je vabilo in me zvabilo na Sv. Miklavža; cesta po kateri se lahko pripelješ z avtom je tudi za take šoferje, ki nismo vajeni vožnje po klancih, lepo oskrbljena. Nekaj korakov je še potrebno opraviti v hrib in pred seboj uzreš skakalnice, ki so vpete v naravno konfiguracijo terena, ki ga nudi Cicelj. Sončno zimsko jutro je ponujalo krasen razgled na Limbarsko goro in okoliške zasavske hribe, ljudje so hiteli sem in tja, zadnji opravki pred skakalno tekmo, ki so jo prizadevni člani Skakalnega kluba TERMIT Moravče pripravili za mladeniče do 18 let. Radovednost mi ni dala miru, za skakalcem, ki se je vzpenjal v hrib, sem pričela gristi strmino še sama. Malo pod odskočnim mostičkom je izdelana lesena ploščad in tam sem se ustavila.
Mladeniči so skakali v poskusni seriji; jaz pa sem prvič zaslišala melodijo vetra, v katerem lebdi skakalec na svoji poti proti hrbtu skakalnice, na katerem v različnih doskokih potem tudi pristane. Melodija vetra v jadrih in melodija vetra ob skoku skakalca sta enako lepi in skrivnostni; melodijo vetra ob smučarskem skoku sem slišala v nedeljo prvič, prvič sem tudi videla skakalca kako izvede ves skok. Velika mera poguma in volje morata biti potrebni, da po zraku prispeš v dolinico, ki tudi v zgodnji pomladi še ohranja sneg za fante, ki vsak dan še in še brez kančka slabe volje skušajo kar najbolje upoštevati navodila svojega trenerja.
In kdo je trener skakalcev, ki so včlanjeni v SK TERMIT Moravče? Smučarski zanesenjak, ki
Janez Prašnikar, Franci Cerar, Franci Peterka in Igor Katanič v predahu med serijami
nikoli ne reče: »Ne morem, ne znam.« To je g. Janez Prašnikar, ki brez skokov ne zna živeti, ki ima za odkrivanje smelih fantov poseben talent. Po končani tekmi mi je odgovoril na nekaj vprašanj, naslednji dan je imel že obveznosti v Mis-linji.
Koliko let ste že zaprisežen skakalni zanesenjak?
Z nasmehom mi je odvrnil: »Najprej sem skakal sam, nato sem opravil različne tečaje in semi-
IP
Vedno vesel Karol Svetlin je poskrbel za glasbeno spremljavo skokov
Mladi skakalci Smučarskega skakalnega kluba SAM Ihan vse boljši in boljši
V Smučarskem skakalnem klubu SAM Ihan so resnično lahko zadovoljni s svojim delom. Njihovi mladi skakalci, kar 15 jih tekmuje v kategoriji do 10 let in en do 12 let, se redno uvrščajo med dobitnike točk na tekmovanjih po skakalnicah širom po Sloveniji. Z napredkom skakalne tehnike gre z roko v roki tudi napredek oz. razvoj skakalnih objektov in prizadevni člani SSK SAM Ihan nikakor ne stojijo križem rok.
Računajo, da bi lahko brez večjih težav v celoti usposobili 6,15 in 25 metrsko skakalnico za skoke v poletnih terminih, torej bi mladi skakalci lahko trenirali na skakalnicah, prekritih s plastiko. Poletni treningi so v zadnjih letih vsekakor bistvenega pomena za večje uspehe v zimski
sezoni. Opozarjajo pa še na dejstvo, da so smučarski skoki disciplina, pri kateri so tekmovalci aktivni praktično preko celega leta. Poleti in v času, ko pozimi ni snega, potekajo treningi v telovadnici in mlade športnike na ta način vzgajajo tudi v zdrav način življenja, brez cigaret, alkohola, takšnih in drugačnih zabav v diskotekah itd., kar je vsekakor tudi želja staršev.
V Smučarskem skakalnem klubu SAM Ihan imajo tudi dovolj strokovnih sodelavcev, zato želijo povečati število mladih tekmovalcev, pred-vsem tistih do 10 let starosti. Zavedajo se, da je šport in športno življenje v mladih letih dobra osnova za vzpon med vrhunske skakalce, zato vabijo mlade bodoče skakalce in njihove starše, da se v popoldanskem času oglasijo pri njihovih skakalnih objektih. Pa tudi naključni sprehajalci in re-kreativci se lahko za minuto ali dve ustavijo ob skakalnicah, saj bodo že samo z njihovo prisotnostjo ali ploskanjem ob uspelem skoku mladim skakalcem dali občutek, da jih nekdo opazuje, jih vzpodbuja in jim želi uspeha. Tako se seveda krepi njihova samozavest in uspehi so kmalu tu. Če se boste torej napotili po takšnih ali drugačnih opravkih v smeri skakalnih objektov, se le po-mudite za hipec ali dva. Vsekakor ste dobrodošli.
JANEZ STIBRIČ
Svetnik Pavle Barlič je zelo zavzet za razvoj turizma v Moravčah
narje ter si tako pridobil strokovne nazive, ki so potrebni za opravljanje trenerskega dela.
Z mladimi se ukvarjam že kakih 20 let. V tem času sem se od mladih ljudi veliko naučil, prav tako pa tudi mladi od mene.«
Kako odkrijete mlade talente?
Hribi okoli Moravč nudijo že majhnim otrokom, da se tako rekoč: kar od domačega praga lahko s smučmi spuščajo po hribu navzdol, pa zopet peš in s smučkami v dolino. Prav to pa morajo velikokrat na dan na treningu narediti tudi skakalci. Te hoje se ne smejo nikoli naveličati. Skoki se začnejo z alpskim smučanjem; na čisto običajnem hribu se naredijo male snežene odskočne mizice, ki zvabijo male radovedneže, da poskusijo, kako to zgleda, če malo skočiš. Taki skoki so lahko na šolskem športnem dnevu, na smučanju s starši, ali pa v domačem sadovnjaku. Takega mladega pogumneža, ki ima neizmerljive zaloge energije povabimo v klub, z njim pa pride tudi ata, ki ga potem vključimo v klubsko delo tam, kjer je potrebno.«
Ste tudi državni sodnik; ali imajo smučarski klubi v državi zadostno finančno in strokovno pomoč? Kakšno pomoč dobiva vaš klub in njegovi člani?
»Smučarska zveza za take male klube, kot je naš, prav za prav ne naredi ničesar. Moje dolgoletno delo pa mi potrjuje, da so prav majhni klubi kvalitetne »valilnice« za perspektivne skakalce. Zlasti podeželski skakalni klubi, ki zgledno skrbijo za take mlade poletavčke, bi morali na podlagi Pravilnika o športu, ki ga je pripravil Olimpijski komite, iz občinskih proračunov dobivati sredstva, ki bi zagotavljala nemoteno delo in napredek mladih. Na ta način bi tudi nekoliko omilili stroške, ki jih ima s skakalcem njegova družina. Upam, da bo Občina Moravče kar najhitreje sprejela Pravilnik o športu in nam tako zagotovila potrebna sredstva, saj za Primožem že raste novi rod.
Moravče so skoraj v centru države, dostop do skakalnic sorazmeroma dober, ali bo na Ciciju skakalni center, ki bi Moravče popeljal v turizem, mladim Francijem, Simonom, Igorjem, pa še bi lahko naštevali, pa ponudil moderne naprave, na katerih bi se doma lahko naučili kar največ?
Nove hiše v Trzinu
Zazidalno področje obsega zemljišče na jugozahodnem pobočju hriba Onger in je omejeno z obstoječo Partizansko ulico, delom Lo-bodove ulice in gozdno potjo do vodohra-mov. Približna skupna površina zemljišča s cestami znaša 1,4 ha. Zazidalni načrt za ta predel, z urbanistično oznako T-5, je bil sprejet v septembru 1992. Sedaj so pridobljena gradbena dovoljenja in pospešene vse priprave na gradnjo 20 individualnih hiš.
Hiše bodo razporejene po pobočju v dveh vrstah, pravokotnega tlorisa, z dvema etažama in dvokapnim ostrešjem. V prvi etaži je dnevni del, z izhodom na vrt in pomožnimi prostori, v drugi etaži pa tri spalnice z balkoni in dvema kopalnicama. Notranji razpored prostorov se bo lahko tudi prilagodil željam kupcev. Glede na strmino terena bo spodnja etaža z zadnje strani vkopana v pobočje. Vsaka hiša bo imela garažo za dva avtomobila.
V ovinku zgornje ceste bosta dva objekta bolj kvadratnega tlorisa s tremi etažami. Tako v celoti nastopajo trije tipi objektov, z netto koristno površino 224,282 in 230 kvadratnih metrov. Povprečna velikost parcele za posamezno gradbeno enoto je 512 kvadratnih metrov, si-
cer pa bodo parcele, odvisno od terena, merile od 439 pa vse do 797 kvadratnih metrov. Gradnja bo klasična, z nosilnimi zidovi iz modularne opeke, etažnimi ploščami z opečnimi polnili ter lesenim dvokapnim ostrešjem z legami in špirovci. SGP Gorica bo kupcem izročala hiše, zgrajene do tretje gradbene stopnje, to je hiše pod streho, brez stavbnega pohištva. Prodajne cene za to stopnjo se gibljejo od 34,6 do 4.5 milijonov tolarjev. Po dogovoru bodo izdelali tudi fasado ali izvedli vsa dela za dovršitev objekta.
Soseska bo zgrajena v dveh do treh letih in v < eloti komunalno urejena. Obodne ceste bodo asfaltirane, z enostranskim pločnikom in javno razsvetljavo. Teren posameznih parcel bo ostal pretežno v naravnem stanju. Kjer bo to potrebno, bodo ob cestah in na mestih največjih višinskih razlik izvedli oporne zidove. Hiše bodo priključene na plinsko omrežje trzinske plinarne, kasneje pa bi lahko prešli na zemeljski plin.
Naselje Novi Trzin ima ugodne prometne povezave, vrtec:, devetletko, poslovalnico banke, trgovski center, športno rekreacijske površine in lepo naravno okolje.
INFORMACIJE: SGP GORICA, d. d., NOVA GORICA
Predstavništvo Ljubljana, Mestni trg 6 tel.-fax.: 061/212-956
»Že kar nekaj časa se dogovarjamo, da bo v naši občini res nastal skakalni center, ki bo močno konkuriral dosedanjim evropskim skakalnim smučarskim centrom. Člani kluba smo za tak center zelo zainteresirani, z delom prizadevnih članov našega kluba smo zadovoljni že sedaj, z novimi napravami uspehi kluba zagotovo ne bi izostali.
Za tak center so idejni projekti že izdelani, vetrovi na Ciciju so za skakalce ugodni, temperature omogočajo tudi umetno zasne-ževanje, ob vznožju bi lahko uredili kvalitetno drsališče, razsvetljava pa bi omogočala daljše dnevne treninge. Potreben bi bil manjši popravek terena, na katerem bi zgradili šest skakalnih (15, 25, 35, 50, 70 in 90 metrskih) naprav, ki bi orno gočale kvaliteten in poceni trening domačim tekmovalcem, sosedom iz drugih držav pa ponujale možnost, da preizkušajo svoje znanje na modernih napravah. Slovenija nima modernih naprav za vzgojo mladih skakalcev, trenirat hodimo v tujino, naprave na Ciciju pa bi pripeljale turizem tudi v našo občino.«
Priprava terena za tako tekmo, kot je bila v nedeljo na Ciciju, zahteva 30 ljudi in dva dni trdega dela; sonce, dobra volja obiskovalcev in kvalitetni skoki pa so nagrada za vse moravske smučarske zanesenjake.
MICA KAVKA
TRADICIONALNO MEDOBČINSKO SREČANJE INVALIDOV
Povabilo
Društvo invalidov Domžale združuje blizu 1800 invalidov iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče ter Trzin. Člani društva se ukvarjajo z različnimi aktivnostmi (družabna srečanja, izleti, pohodi, športna tekmovanja in srečanja, sodelovanja s sosednjimi društvi, proslave in slovesnosti, izdaja informativnega koledarja), s katerimi poskušamo polepšati življenje invalidov in poskrbeti za njihov urejen položaj.
Že vrsto let organizirajo tudi tradicionalno MEDOBČINSKO SREČANJE INVALIDOV, s katerim bodo tudi letos polepšali sobotno dopoldne svojim članom.
Dobrodošli na tradicionalnem MEDOBČINSKEM SREČANJU
INVALIDOV 27. marca 1999 dopoldne v hali Komunalnega centra v Domžalah
Pripravili so bogat kulturni program, v katerem bodo sodelovali številni nastopajoči, g. Edvard Završnik, predsednik Društva invalidov Domžale, pa bo spregovoril o delu društva, ki bo imelo konec meseca tudi redni letni občni zbor.
Poleg blizu 1000 invalidov iz omenjenih štirih občin se bodo prireditve udeležili tudi invalidi naših prijateljskih društev iz gorenjske in ljubljanske regije ter člani pobratenih društev iz Izole, Laškega in Kopra. Na srečanje pa povabijo tudi vse prijatelje in sponzorje.
Šahovske novice
Piše: Bogdan Osolin
Domžal
V letu 1998 je na rednih hitropotez-nih šahovskih turnirjih, ki jih je vsak petek organiziralo ŠD Napredek Domžale, sodelovalo kar 39 šahistov od blizu in daleč. Najboljši hitropotezni šahist za lansko leto je poslal prvokategornik Ar-tur jack iz Domžal,
Končni vrstni red: 1. Artur Jack (I. kat.) 234, 2.-3. Vitomir Janjič (I. kat.), Bogdan Osolin (MK) 220, 4. Boris Skok (MK) 214,5, 5. Peter Zupančič (I. kat.) 180,5, 6. Alojz Cerar (I. kat.) 164, 7. Janko Saraden (MK, 6 mesečnih uvrstitev) 130,5, 8. Jože Skok (MK, 8 mesečnih uvrstitev) 124, itn.
Nova Gorica
Na 4. izredno močnem odprtem mednarodnem turnirju Nova Gorica 99 je bilo od 28. januarja do 5. februarja v veliki dvorani mestne občine Nova Gorica med 90 udeleženci kar 13 velemojstrov in 14 mednarodnih mojstrov. Prvo mesto je nekoliko nepričakovano, vendar popolnoma zasluženo osvojil 32-letni hrvaški velemojster Zdenko Kožul, član ŠK Piramida iz Maribora, ki je v 9. krogih premagal pet svojih nasprotnikov, štirikrat pa je remi-ziral. Odločilna zmaga je bila zagotovo lista v 4. krogu, ko je premagal ve lemojstra z najvišjim ratingom (2650) Aleksandra Beljavskcga, sicer tudi prvo slovensko olimpijsko desko, n.i šahovskem turnirju je izmed članov ŠD Napredek Domžale meril svoje šahov sko znanje edino 62-letni mojstrski kan didal Vinko Piber, ki se je uvrstil na dokaj solidno 66. mesto.
Končni visini red: 1. Zdenko Kožul (VM) 7, 2. OH Lembit (VM, Estonija), .3. Antonv Miles (VM, Velika Britanija), 4. Suat Atalik (VM, Turčija), 5. Aleksander Beljavski (VM, Slovenija), 6. Genadij Timoščenko (VM), 7. Adrian Mihaljčišin (VM), 8. Duško Pavasovič (MM) 6,5 itn.
V njihovem imenu se zahvaljujem tudi njihovim šahovskim mentorjem-pe-dagogom in tudi staršem za uspešno delo. Hvala.
Za šahovske sladokusce
Aleksander Beljavski (2650) : Zdenko Kožul (2585)
Nova Gorica, 4. krog, 31.1.1999 1. d4 Sf6, 2. c4 g6 3. Sc.3 Lg7 4. e4 d6 5, Sf3 0-0 6. Le2 e5 7. 0-0 La6 8. Te1 c6 9. Lf1 Lg4 10. d5 cS 11. h.3 Ld7 12. Sh2 KhB 13. a.3 Sg8 14. f4 f6 1 5. S(3 Db6 16. Tb1 Tae8 17. Le.3 Lh6 18. g3
DdH rt. I>4 m m n.lz l. it ,! i. Khj
Sc7 2* Ld3 Te7 23. f5 Lxe3 24. Dxe3±g5 25. g4±h5 26. gxh5 Th7 27. Le2 Se8 28. h4 g4 29. Sd2 Sh6 30. bxc5 dxc5 31. Tgl Tg8 32. Tg2 Sd6 33. Sf1 I xfr> 14. exf5 Shxf5 35. Df2 Thg7± 36. Se4g3+37.Sexg3Sxh4.38.TgI f5 19. De t I )e7 40. h6<? (40. Dh6+ Th7 41. De6 Dxe6 42. dxe6±) Tg6 41. Tb3 f4 42. Df2 fxg3+ 4.3. Tbxg3 Se4 44. d6 Dd8, 45. De3 Sxg.3 46. Dxe5 Df6 Beli se vda!
Mladinski šah
Kranj
Na letošnjem mladinskem državnem Šahovskem turnirju (do 20 let) je od 9. do 17. januarja 1999 sodelovalo osem najboljših slovenskih mladink. Po 7. krogih se je na stopničke za zmagovalke povzpela 17-letna mojstrska kandidatka Darja Kapš, Ljubljanski šahovski klub, ki je v 5. krogu v odločilni jjartiji premagala FIDE mojstrico Jano Krivec, ŠK Nova Gorica. Z igro, manj pa z uvrstitvijo je lahko zadovoljna šestouvrščena 14-letna Lucija Rovtar, ŠD Napredek Domžale, ki je v prvem krogu brez velikih težav remizirala z zmagovalko šahovskega tekmovanja. Z bolj napadalno igro bi se zagotovo »vmešala« v sam vrh turnirske lestvice... Ko bi začela zmagovati...
Končni vrstni red: 1. Darja Kapš (ž-MK) 6, 2. Jana Krivec (ž-FM) 5,5, 3. Veronika Hari (ž-l. kat.) 4, 4. Helena Riž-nar (ž-MK) 3,5, 5. Tanja Štumberger (ž-MK), 6. Lucija Rovtar (ž-ll. kat.), 7. Karmen Orel (ž-ll. kat.) 2,5, 8. Karmen Mar (ž-llI. kat.).
Rogaška Slatina
Na letošnjem državnem prvenstvu v pospešenem šahu, ki je potekalo konec ledna v začetku februarja (6.-8. 2. 1999) v Rogaški Slatini, je sodelovalo kar 148 šahistov. Razvrščeni so bili v tri starostne skupine in ločeni po spolu,
Zelo uspešni so bili mladi šahisti in mlade Šahislke ŠD Napredek Domžale. Med osemindvajsetimi fanti do 12 lel je postal državni prvak 10-letni Domžalčan Luka Lenič. Čestitamo!
Odlično 3. mesto je med šestindvajsetimi fanti do 14 let osvojil 13-letni Aleksander Nadj iz Trzina, dobro pa sije z uvrstitvijo na 8, mesto odrezal tudi 12 letni Domžalčan Luka Pavlic.
Med osemindvajsetimi dečki do 10 let se je zelo dobro odrezal z uvrstitvi jo na 8 mesto 9 letni Andraž šmon iz OŠ Domžale.
Med dekleti do 14 let se je med 24 udeleženkami v zlato sredino uvrstila I ! letna Ana Martinjak iz Šl) Mengeš
Na zelo dobro 5, mesto pa se je med deklicami do 10 let uvrstila 9-letna Marija Eva I.ivr.k
Vsem mladim šahistkam in šahistom iskreno čestitam za tepe uvrstitve, posebno pa se enkrat Luki Leniču, najboljšemu šahistu do 12 let v Sloveniji.
Domžale
/lamnik
TENISKI PROFESIONALEC OD NOG DO GLAVE
Andrej Kraševec
Ko mlad fant pri 12 letih, morda je bilo kakšen mesec preje ali pozneje, sklene, da bo športni profesionalec, se marsikomu zdi čudno, češ fant je premlad, da bi vedel, v kaj se podaja. Ampak moj današnji sogovornik tenisač Andrej Kraševec (letnik 1979) je lak: trmast, odločen in zaenkrat tudi /elo uspešen športnik, ki je tenis začel igrati pri devetih letih in mu danes namenja vseh 24 ur. Najin pogovor sva pričela s prvimi koraki na teniških igriščih.
Tenis si začel igrati pri devetih letih in mu ostal zvest vse do danes. Se spomniš morda, zakaj si se odločil zanj?
Ne, mislim, da sem se tako kot številni moji vrstniki pri devetih letih ukvarjal i različnimi športi in pač odločil /,i tenis. l'o pivih tečajih, ko sem ugotovil, da mi tenis le/i, da sem v njem lahko uspešen, sem začel redno trenirati in s treningi so prišli tudi uspehi.
Si član Teniškega kluba Standox Domžale. Bo tako tudi v prihodnje?
Začel sem v leniškeni klubu Slanilox Domžale, ki mi je na moji poti do uspe ha v belem športu veliko pomagal. Pomoč mi je zagotovljena tudi sedaj, saj je g. Sašo Svoljšak, sekretar kluba, »neke vrste« moj manager, ki mi pomaga pri usklajevanju vseh zadev, povezanih s potovanji in udeležbo n,i različnih turnir jih. V klubu se dobro počutim, z ostalimi člani se razumemo in upam, da bo tako tudi v prihodnje.
Eni imajo raje peščena, drugi travnata igrišča. Kaj pa ti?
Bolj mi ustrezajo trde podlage, zalo raje igram na peščenih ali betonskih podlagah, na katerih je tudi največ turnirjev.
Tvoj prvi večji uspeh?
To je bilo leta 1993, ko sva kot člana slovenske teniške ekipe fantov do 14. leta skupaj z Mihom < .regorcem osvojila naslov vi< e svetovnih prvakov. Kol posa meznik pa se zelo rad spominjam osvojenega tretjega mesta na evropskem prvenstvu v (.enevi med posamezniki do 14 let. I n.iko sem bil drugi v Evropi med fanti do 16 let. Zelo lepe spomine imam na Pariz, kjer sem tekmoval n.i mladin skem turnirju Koland Garros, nepo/a ben pa je bil tudi polfinale na Slovenian Open v Domžalah, kjr sem igral v paru z Urhom.
Sedaj igraš med člani, kot posameznik in v paru?
Tudi kot mladinec sem se že udeleževal članskih turnirjev, kjer sem se uvisi al v polfinale, pa tudi v finale. To so tako imenovani FUTURES turnirji, kjer je de-
r
nami sklad 15.000 dolarjev. Članskih turnirjev je neprimerno več in na njih nastopam kot posameznik in v paru, kjer imam različne partnerje.
Prvič si pred kratkim postal tudi članski prvak?
Na državnem prvenstvu v tenisu v dvorani sem pred kratkim prvič osvojil naslov državnega prvaka med člani. V finalu sem premagal Krušič.i. Naslovov državnih prvakov imam več vendar v mlajših kategorijah.
Si pravi profesionalec?
Lahko bi rekel tudi tako, saj se ukvarjam samo s tenisom hkrati pa opravljam izpite na Športni gimnaziji v Šiški. Ircnin-ge imam najmanj trikrat na dan, pri čemer posebno skrb namenjam tudi kon-dii ijskim pripravam. Moj trener je Aleš Berger. Na leto sem šest ali celo sedem mesecev od doma. Velikokrat se zgodi, da je med posamezni turnirji tako malo časa, da sploh ne gremo domov.
Potovanja, prosti čas?
Kes je, da so turnirji po celem svetu, kot tekmovalec sem obiskal že vse celine, razen Avstralije, vendar je skoraj ves čas namenjen treningom in tekmova-' njem, tako da prostega časa v glavnem ni. I ahko iet oni, da me tenis sopremlja vseh 24 ur in da raien v zelo redkih pri merih, nimam čas.i za kaj drugega.
Imaš sponzorje?
Največji sponzorji so bili, zlasti v, prejšnjih letih, moji starši. Z uspehi pa pridejo tudi možnosti drugih sponzorjev. Mota največ j.) sponzorja sla Zavarovalnic a Triglav in Nova Ljubljanska banka, še vedno p,i mi pomaga tudi klub. / uspehi pa so prišla tudi finančna sredstva, tako da mi je sedaj neprimerno lažje, kot včasih.
Tvoj cilj?
S (ilji se pretirano ne obremenjujem, saj želim predvsem dobro igrati tenis, ki je moje delo in moj prosti čas. Trenutno sem na ATP lestvici uvrščen na 600. mesto, moja želja pa je, da grem proti njenem vrhu in temu nameravam tudi v prihodnje namenjali vse svoje moči in znanje.
Iskrene čestitke za osvojen naslov državnega prvaka in veliko športnih uspehov tudi v prihodnjel
V. VOISKA
SLADKORNI BOLNIKI
Redna telesna dejavnost je pomembna oblika zdravljenja
Ljudje s sladkorno boleznijo so Pogosto začudeni, ko jim zdravnik pove, da se lahko in morajo ukvarjati s telesnimi dejavnostmi. Za mlade je to odkritje ohrabrujoče in razveseljujoče spoznanje, kajti njihova bolezen ni ovira za nobeno športno dejavnost. Še več, v športu se mladi Potrjujejo, diabetiki srednjih let se z gibanjem utrjujemo, starejši pa podaljšujejo čas odvisnosti od drugih budi. Za sladkorne bolnike je redna telesna dejavnost posebej pomembna, saj poveča občutljivost za inzulin in izboljša toleranco za glukozo. Med slovenskimi zdravniki je vse več takih, ki priporočajo starosti, Prehrani, zdravilom in bolezenskim spremembam primerne gibalne dejavnosti v vseh letnih časih.
"■i je gibanji' zdravilo, potrjujemo cliabe jiki rokrcalive i, športniki in vrhunski športni * V mali drŽavi Sloveniji. Moderni in priročni mali aparati za merjenje krvnega sladkor la omogočajo, da lažje usklajujemo čas, Kvaliteto in kvantiteto prehrane v vsakdanom življenju, s količino injie iranega inzu-[trta ali pcroralnimi zdravili, z delom v služ-" '''i doma, na vrtu In z vztrafnostniml fi/ič ""m aktivnostmi, kot so: hoja, tek, kolesai lenjc. Učinki gibanja so odvisni od vrste sladkorne bolezni (tip 1 ali tip 2.).
Masaže, tuširanje, bivanje na čistem zra-*" in primemo oblačenje dopolnjujejo u6n .'' Ribanja, Pod vplivom Športne dejavnos 'S(' spreminja krvni sladkor, spreminja pa s<" 'odi diabetikovo razpoloženje, vrednote, samozavedanje, sproščajo se napetosti, ki
jih povzroča današnji tempo življenja. Telesna dejavnost diabetikov:
1. Izboljša zmogljivost srčnožilnega in dihalnega sistema in ugodno učinkuje na po višan krvni pritisk, r.izširi krvne žile, ustvar-|.i nove žile obvoznice in izboljša krvni pretok.
2. Sladkor hitreje izgoreva, ne izboljša se samo presnova sladkorjev ampak tudi maščob
3. Telesno dejavni diabetiki porabijo več energije glukoze, zato niso debeli
4. Poveča kostno maso-preventiva pred zgodnjo osteoporozo
Obstaja nekaj temeljnih načel športne dejavnosti:
1. Prilagoditev športne dejavnosti vsakemu posamezniku
2. Rednost In neprekinjenost vadbe, ki jo je najlažje doseči, če je vsakodnevna
3. Pomembno je načelo postopnosti treniranja
4. Posvetujte se s svojim zdravnikom
5. Pri daljših in intenzivnejših dejavnostih potrebujete dodatni obrok hrane oziroma dodane ogljikove hidrate. Če ste diabetik z inzulinsko terapijo ali hipoglikemičnimi tabletami, imejte vedno s seboj tudi kocke slad korja ali Vitergin. Prenizek krvni sladkor lahko nastane med dejavnostjo ali kasneje.
Ivan I,ivi ,ii pisatelj, je položil svojemu zdravniku, da je bolan (Cvetje v jeseni), Zdravnik mu odgovori:« Vraga si bolan... Polenaril si dušo in rediš se, kakor da je mast glavni namen tolstega tvojega življenja. Poslušaj mnj nasvet: Sedaj, ko se otava kosi, odrini v kako pogorje! i.azi po skalah! Pridruži se kosi eml i lodi, hodi in detajl Potem kmalu sprevidiš, da je življenje dar božji in da se zgolj le tepci dolgočasijo v njem.«
ANICA KVAS
Človek brez gibanja nekako _ ovene in se hitreje stara.
Društvo diabetikov Domžale organizira za ljudi s sladkorno boleznijo, sorodni-J* in prijatelje od meseca marca do novembra HOJO V NARAVI. Pohod od brvi '1'' Kamniško Bistril 11 (pri spomeniku tali ev Šumberška i i )omŽate)di i gradu Krum P<-rk, kjer bomo na grajskem dvorišču naredili nekaj lahkih in postopnih vaj, bo tra-j™ do prihoda nazaj približno uro in pol. Prijeten sprehod pa ob vsakem vremenu, ln sicer: PONFDELIEK popoldan ob 16. uri in ČETRTEK ob lO.uri.
Noge morajo hoditi, več. jih bo na sprehodu, bolj bo spodbudno in veselo.
PRIZNANJA ŠPORTNE ZVEZE DOMŽALE
Za športne dosežke v letu 1998
Športna zveza Domžale je v januarju 1999 pripravila tradicionalno slovesnost, na kateri so bila podeljena priznanja za športne dosežke v letu 199R. G. Marjan Gorza, predsednik, in g. Ranko Cukrov, sekretar Športne zveze Domžale sta najuspešnejšim športnikom, ekipam in športnim delavcem, ki so se v letu 199B posebej odlikovali na tem področju, podelila priznanja, plakete in posebna priznanja. Prijetno prireditev je vodil g. Matjaž Repnik, v kulturnem programu pa so sodelovali: Domžalski trobilni kvartet, instrumentalni trio Glasbene šole Domžale, plesalci Plesne šole Fredi in ansambel duo Hlebec. Športna zveza Domžale je podelila 21 medalj za tekmovalne dosežke posameznikov na državnih prvenstvih, 8 posebni priznanj, 6 malih plaket za mednarodne dosežke kadetskih in pionirskih kategorij, 3 srednje plakete za tekmovalne dosežke članskih in mladinskih ekip na državnih prvenstvih, 11 srednjih plaket za mednarodne dosežke članskih in mladinskih kategorij, 5 velikih plaket ob jubilejih društev ter 9 velikih plaket za dolgoletno delo posameznikov.
Priznanja Športne zveze Domžale za dosežke na sportno-rekrealivnem področju v letu 1998 so prejeli:
medalje Športne zveze Domžale:
motociklizem: Miha Zupan in Tomaž Bož* , atleti ka: )ože Pirnat, Meta Pungerčar, Tomaž Kušar, I )ušan /ajc; konjenislvo: Sandi Smolnikar, )anez Krumpak: tenis: Andrej Kraševec, Ana Svoljšak; karate-shotokan: Boštjan Posedi, Miha Kralj, Tamara Kokalj, lernej Mo-har, dviganje uteži: Jana lene, Iztok Dominko, Brigita (iirandon; streljanje: Miha Grohar; smučarski teki - biatlon: Bojan Novak; kegljanje: Miha Štrukelj: kotalka-nje: Maxi Cerar;
male plakete Športne zveze Domžale:
šah: Luka Lenič, Aleksander Nadj; namizni tenis: Špeli Burgar, kegljanje: laka Tonu; kotalkanje: Matjaž Iv,in i u'; hitrostno rolanje: lernej Stip.nm ,
srednje plakete Športne zveze Domžale:
Med dobitniki priznanj Športne zveze Domžale je bil tudi g. Metod Klemene, dobitnik Bloudkove nagrade 1998 za življenjsko delo.
konjeništvo: Konjeniški klub Krumperk (2. mesto DP - zapreke - ekipno/člani; 2. mesto DP zapreke -ekipno/mladi); motociklizem - CHM: AMD Domžale (1. mesto DP - ekipno, Marjan Maslec (1. mesto Alpe Adria - sperbike), Igor Jerman (udeležba na EP - su-perbike); dviganje uteži: Jože Klopčič (EP - nad 105 kg): kotalkanje: Nina Grilj (SP-članice), Saša Slane (EP - mladinke), Alenka Ivančič (EP - ml. mladinke), KK Pirueta (EC - shovv program); tenis: Igor Ogrinc (1. mesto na Slovenia open - juniorji); atletika: Bojan Vojska (3. mesto na MEP - 400 m ovire): smučarski teki: Te-ja Gregorin (MSP - 5 km mladinke), košarka: Miha Za-lokar(MEP).
velike plakete Športne zveze Domžale:
za življenjsko delo in prejem Bloudkove nagrade: Metod Klemene
za 50 let uspešnega dela: TVD Partizan Domžale, AMD Domžale, PD Dom/ale;
za 30 let uspešnega dela: TK Domžale,
Med prejemniki priznanj je bil tudi dolgoletni atletski delavec, sodnik, nekdanji tekmovalec in prizadevni član Atletskega kluba Domžale g. (ože Potrbin, ki sprejema čestitke g. Marjana Gorza, predsednika Športne zveze Domžale, med njima pa je g. Ranko Cukrov, sekretar ŠZ Domžale.
za 20 let uspešnega dela: AK Domžale
za nad 40 let dela v športu: Stane taznik (šah), Franc Košak (splošno);
za nad JO let dela v športu: Luka Pirš (namizni te nis), Marjanca Lavrič (splošno);
za nad 25 let dela v športu: Jože Potrbin (atletika), Ivo Peterca (dviganje uteži), Marjan Kovic (streljanje);
za udeležbo na ultramaratonih-svetovna serija: Frenk Kavka (smučarski teki);
posebna priznanja Športne zveze Domžale:
košarkar Rado Trifunovič mednarodni razred, alpi nist Silvo Karo, državni razred, alpinistka Monika Kambič, državni razred, alpinist Marjan Kovač, držav ni razred, alpinist Klemen Vodlan, perspektivni razred, tenisači: David Jeric, Matej Sironič, laka Slavinec, MLR po lestvici ITF.
Vsem dobitnikom priznanj iskrene čestitke in veliko športnih uspehov tudi v letošnjem letu!
V. V.
80 LET ČEBELARSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE
Pridni kot čebele
Iz starih zapiskov izvemo, da je človek pobiral med že v pradavnini, najprej od divjih Čebel. Najstarejši prikaz človekovega odnosa do čebel je nastal pred 20 do 30 tisoč leti, vendar je bilo lo še ropanje čebel. Veliko kasneje so iskali i čebeljih dobrot ugotovili, da je bolje, če jih le delno i/ropajo in jim pustijo vsaj zimsko zalogo. S tem se je začelo sožitje čebel in človeka, ki je našlo svoj odmev tudi med čebelarji na Slovenskem, kjer so že pradedje z največjo skrbnostjo in ljubeznijo gojili čebele, danes pa sta čebelarstvo in njegov glavni proizvod med vedno bolj pomembna.
Kdor se čebel boji, medu ne dobi
Iz zgodovinskih zapisov, ki jih je v okviru praznovanja 80-letnice Čebelarskega društva Domžale zbral njegov predsednik g. Franc Grajzer in o njih spregovoril na osrednji slovesnosti ob obletnici društva, pa naj kot zanimivost navedem, da je iz zapiskov g. Pavla Zaletela v jubilejni številki Slo venskega čebelarja razvidno, da je bilo čebelarstvo v Domžalah organizirano že v letu 1801. Tedaj je namreč kural Matevž Barlič, doma iz moravske doline, može in fante navduševal za čebelarstvo in kokošjerejo. Pod vodstvom Andreja Dečmana so se sestajali v domžalskem mlinu in po treh ietih prenehali z delom. Zgodovina slovenskega čebelarstva je zelo pestra, večkrat prekinjena, njeni temelji pa so bili postavljeni v letu 1898, ko je bilo ustanovljeno čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani, ki obstaja ves čas, še do danes, razen da se je nekajkrat preimenovalo. Danes je to Čebelarska zveza Slovenije, ki od vsega začetka izdaja tudi mesečno glasilo Slovenski čebelar. Lani je praznoval 100 - letnico izhajanja, slovenski čebelarji pa so praznovali 125-letnico organiziranega čebelarjenja.
Čebelica je majhen ptiček, a daje sladek dobiček
Pomemben mejnik za razvoj čebelarstva na Slovenskem je konec I. svetovne vojne, ko se je zanimanje za čebelarstvo izjemno povečalo, število članov pa podvojilo. Množično se je začel širiti AŽ panj, ki je močno posegel v dotedanji način čebelarjenja, ki se je uveljavljalo tudi na območju sedanje občine Domžale. 9. marca 1919 je bil ustanovni
Med gosti sta bila tudi g. Ciril Smrkolj, minister, ter ga. Milena Srebotnjak, predsednica Občinskega odbora SLS Domžale
zbor čebelarske podružnice za brdski sodni okraj na Brdu pri Lukovici. Včlanjeni so bili čebelarji iz Črnega grabna, Moravč, Dola, Dolskega in vseh naselij današnje občine Domžale. Kot je v slovenskem nagovoru poudaril g. Grajzer, nekateri izražajo dvom glede uporabe tega datuma za Čebelarsko društvo Domžale, vendar je datum utemeljen s tem, da ob praznovanju 65-letnice društva in razvitju prapora ni bilo nikakršnega dvoma, prav tako je bilo ob ustanovitvi podružnice v knjigo članstva vpisanih 28 čebelarjev z območja sedanje občine Domžale, organizacija se je imenovala čebelarska podružnic a Krtina, ki danes poleg Čebelarskih družin Homec in Domžale sestavlja Čebelarsko društvo Domžale. Ob tem naj navedemo še podatke, da letos 75-letni-co praznuje tudi podružnica Domžale.
Brez potu ni medu
Takoj po drugi svetovni vojni v letu 1945 je bila ustanovljena Čebelarska podružnica za Domžale s čebelarskimi družinami Kamnik, Komenda, Domžale, Tuhinj, Krtina, Blagovica, Radomlje, Lukovica in Moravče s skupno 1716 AŽ panji ter 800 kranjiči in drugimi panji. Podružnica je spadala pod Čebelarsko zadrugo za Slovenijo v Ljubljani, v vodstvu pa je bil že pokojni Janko Janežič. Po številnih reorganizacijah zdajšnje čebelarsko društvo deluje od januarja 1984. Vanj sta bila do leta 1995 poleg čebelarskih družin Domžale, Homec in Krtina vključeni še čebelarski družini Lukovica in Mengeš, ki sta se po reorganizaciji lokalne samouprave oblikovali kot samostojni društvi. V Čebelarsko društvo je trenutno včlanjenih blizu 1000 čebelarjev s skupno okrog 1900 čebeljimi panji.
V svojem izčrpnem govoru je g. Grajzer spregovoril tudi o težavnih obdobjih čebelarstva, med katerimi so jih v zadnjem obdobju najbolj pestile čebelje bolezni, predvsem varoza, ki prav zaradi uspešnega dela domžalskega društva med njihovimi čebelarji ni povzročila velike škode. Prav zdravje čebel je glavna skrb društva, ki sledi vsem novostim, o primernosti obvešča svoje člane, ki lahko dobivajo primerna zdravila po regresirani ceni. Druga njihova skrb je izobraževanje čebelarjev, za katere najmanj dvakrat vsako leto organizirajo predavanja, obiskujejo pa tudi druga strokovna srečanja čebelarjev in vestno berejo Slovenski čebelar. Društvo redno organizira nabavo sladkorja za spomladansko in jesensko krmljenje ter s ponudbo svojih izdelkov na stopa na različnih sejmih. Uspešno sodelujejo s čebelarsko zvezo Slovenije, Občino Domžale, veterinarsko inšpekcijo in drugimi.
Žlica medu ni draga, a ti do zdravja pomaga
Predsednik Franc Grajzer je spregovoril tudi o posledicah vključitve Slovenije v Evropsko skupnost, zlasti o povečani skrbi za zdravje čebel, problematiki opraševanja in zaščite blagovne znamke kvalitetnega slovenskega medu. Po njegovem mnenju je Čebelarsko društvo Domžale uspešno, saj je že prejelo odlikovanje Antona lanše I. stopnje. Ob koncu se je zahvalil vsem, ki Čebelarskemu društvu Domžale pomagajo.
G. Franc Grajzer, predsednik Čebelarskega društva Domžale, in profesor Janez Mihelič, urednik Slovenskega čebelarja.
Pred slovesnostjo ob 80-letnici so imeli čebelarji tudi ob čni zbor, na katerem so pregledali opravljeni, delo. Iako |e društvo zagotovilo vsa potrebna zdravila za zdravljenje če bel proti varozi, nosemi in poapneli zalegi, seznanili pa so se tudi s programom zamenjevanja v času, ko v panjih ni zalege. V ta namen so nabavili kompresor, zratnt pištoli ter ves ustrezen pribor za tretiranje zdravila v panje, aparaturo za pregled medu pa bodo predvidoma kupili v letošnjem oz, prihodnjem letu. Pripravili so dve predavanji (zdravstvena zaščita čebel, priprava čebel za pašoj ter strokovno ekskur zijo na Kras.
S podobnimi nalogami bodo nadaljevali tudi v letošnjem letu, ko bodo posebno skrb namenili organiziranju čebelar stva, pospeševanju pridelave čebeljih pridelkov, organizaciji zdravstvene zaščite čebel, izobraževanju čebelarjev in čebelarskega podmladka, sodelovanju s pristojnimi instituc ija mi predvsem pa nadaljevanju sožitja med njimi in čebelami, njihovimi najboljšimi prijateljicami.
Priden kot čebela
Slovesnosti ob 80-letnic i Čebelarskega društva Domžale, ki je bila v Delavskem domu na Viru, so se udeležili številni gostje, med katerimi je bil tudi g Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je društvu čestital za uspešno opravljeno delo in poudaril pomen njihovega dela za mlade generacije kakor tudi dejstvo, da kdor prijateljuje s čebelami, potem ne more biti slab človek, saj je odnos če-belar-čebela sinonim za čudovit odnos drug do drugega. Vo ditelj slovesnosti g. Bine Kladnik je prebral pozdravno pismo g. Lojzeta Peterleta, predsednika Slovenske čebelarske zveze, v imenu občine Domžale ter KS Toma Brejca Vit pa je pri šotne pozdravil in jim čestital ob jubileju g. Milan Pirman, podžupan občine Domžale, domžalske čebelarje pa so pa zdravili tudi njihovi številni prijatelji iz cele Slovenije.
lubilej pa je bil tudi priložnost za podelitev priznanj naj zaslužnejšim čebelarjem in njihovim sodelavcem G. Martin Urbanija in g. Andrej Koželj sta priznanji prejela kot starosti društva, za uspešno delo pa so bili nagrajeni še: Boris Grabrijan, Štefka Dejak, Lado Potočnik, Frane Ravnikar, Edo Rems, Anton Špenko, Andrej Cerar, Franc Novak, prof. Jane/ Mihelič, urednik Slovenskega čebelarja Bine Kladnik in Janko Kokalj.
Slovesnost ob 80-letnici se je zaključila s prijetnim druženjem čebelarjev in njihovih sorodnikov ter prijateljev, ki so ga z medenimi izdelki rjosladkale žene čebelarjev.
Iskrenim čestitkam ob jubileju se pridružuje tudi urednišl vo SLAMNIKA.
V. V.
Zvestoba skladom se splača!
Podjetje VE NET izpostava vpisnega mesta 060 predstavlja vzajemne sklade: GALILEO, RASTKO, KD BOND, ki jih upravlja DZU Kmečka družba d. d.!
Naš ciljj je predstaviti trg kapitala in vzajemne sklade na ljudem enostaven in doumljiv način. V setu so vzajemni skladi gonilna sila gospodarstva. So najcenejši kredil z,i državo in podjetja, hkrati pa ena najboljših naložb za male vlagatelje.
Ljudje v Sloveniji bodo bogati takrat, ko bo gospodarstvo preseglo prag rentabilnosti. Za to je potreben denar. Če ga bodo vložili tujci, bodo bogati tujci. Cankar - Hla|ici??? Trg kapitala je v Sloveniji relativno mlad, komaj v nastajanju. Pri vsakem začetku se pojavijo številni problemi, nejasnosti, neusklajenost in špekulacije, ki jih posamezni subjekti z veseljem izkoristijo. Da bi se temu vsaj malo izognili, vam podjetje VE NET po nuja nekaj svojih priporočil, kako nastopati na trgu ka-pilala, sestavljenih na uporabniku enostaven in razumljiv način. Poudariti je treba, da je naložba v vrednostne papirje dolgoročna naložba. Vzajemni sklad je |>re-moženje vlagateljev, ki so vanj vložili svoj denar. Vzajemni sklad se oblikuje in upravlja izključno v korist vla gateljev. Premoženje je razpršeno na obveznice, delnice, blagajniške zapise, bančne depozite in ostale z zakonom dovoljene naložbe. Premoženje je razdelje-
no na enake enote- točke. Merilo uspešnosti sklada je dolgoročni donos. Vsak vzajemni sklad mora posli >v.f ti v skladu s predpisanimi zakoni in podzakonskimi akti: Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, Zakon o trgu vrednostnih papirjev, sklepi Agencije za trg vrednostnih papirjev.
Vzajemni sklad Galileo je bil kot prvi največji in najboljši slovenski sklad ustanovljen 1.1.1992. Povprečni letni donos v zadnjih 5 letih v DEM: 24,62"/... Naložbena politika je uravnotežena, vrednostni papirji pa izbrani po načelih varnosti, likvidnosti in donosnosti, razpršeni na več kot 50 slovenskih (podjetij.
Vzajemni sklad Rastko je alternativa vlaganju v del nke. V letu 1998 je ustvaril v DEM: 25,13% Vzajem ni sklad KD Bpnd, ki klub konzervativni politiki omogoča donose, večje od donosov bančnih vlog. Donos v letu 1998 v SIT: 12,80%. Donosi so izračunani brez vstopne provizije, realizirani donosi v preteklosti pa niso merilo za donos v prihodnost - lahko je večji ali manjši. Vzajemni skladi so varna, likvidna, pregledna, fleksibilna, enostavna, vsem dostopna naložba.
Več informacij na sedežu podjetja VE /VfTVelepee Matjaž sp. Ljubljanska 90 (SPB) Domžale vsak dan od 10-14 ure; pon. sre., pet. od 17 - 19 ure ali po dogo voru. Tel. 061/714-8)8 GSM 041/757-806 ali http:// www. venet-sp.si
Podjetje VE NETho trem izžrebanim brakem Slam nika, ki bodo poslali pravilne odgovore na nagradno vprašanje na uredništvo SLAMNIKA, I jubljanska 69 podarili i darilne bone v vrednosti; 1 x 8000 sit, 2 x 2000 sit.
......odreži in pošlji do 10. marca na na
va SLAMNIK, Ljubljanska 69, Domžale
n
SLOVENSKI VZAJEMNI SKLAD I GALILEO je bil ustanovljen leta
| Naslov: -
tel.:-
-3>f,
L
r_l
20
/tamnik
Domžale
IN MEMORIAM
Andrej Zaje
Ta Mož, ki nas je zapustil v mrzlih januarskih dneh, zasluži nekaj najlepših izbranih besed, da se zapišejo v njegov spomin. Andrej Zaje - Slovencev Andrej iz Male Loke nas je prepustil času, da ga živimo naprej, brez njega: partizana, športnega, kulturnega in sploh javnega delavca, svobodnjaka, dovtipneža, otroškega razigranca, ki je s svojo nenavadno veselo pojavnostjo zaznamoval naša skupna desetletja po vojni; v dobrem, lepem in veselem, kar v opomin ostaja za njim.
Bil je deseti brat, potem ko se je v družini že rodilo devet hčera. Za njimi se je rodil še en brat. Potem ga je zavrtin-čil čas in svet in mladi Andrej je postal partizan, Krpan mu je bilo ime, vendar tak partizan, ki potem, ko je bilo morije konec, tega ni znal, hotel in želel vnovčiti. Medtem ko so se mnogi drugi povzpeli do položajev in dobro plačanih služb, so Andreju dodelili moder predpasnik v hali Komunalnega centra, da je potem desetletja nosil stole, klopi, praktikable in premikal zavese ostareli možak. Mladi povzpetni možje, ki so se rodili de-
setletja za njim, so se mu velikokrat posmehovali v vsem, kar je pomenil, rekel in počel, da ga je bolelo tako, da ga bolj ni moglo boleti.
Tudi potem, ko je prišel novi čas, zanj ni bilo bolje. Posmehovali so se mu in ga žalili najbolj, ko so žalili njegovo partizanstvo in ideale, za ka-
tere se je boril. Še člankov, ki jih je desetletja objavljal, mu niso objavljali več, novi ljudje nove-
ga časa, ki ga tudi niso marali.
Ker je rekel, kar je mislil, mislil pa je, kar je rekel - je ostal kjer in kar je ostal: pokončen in pošten izobražen mož z nešteto dovtipi, smešnica-mi, domislicami: iskriv v osebnem izrazu, mlade-niški v videzu in ravnanju. Koliko je področij, kjer se je Andrej razdal! Kultura, njene organizacije, dramatika, igralstvo in režiserstvo v domačem Ihanu in bližnjih
Domžalah, šport, gasilstvo, društva in klubi - zanesenjaki in navdušenci -povosd tam, kjer se začuti srce, so bili njegova okolja in prijatelji.
Težko je zato, ko ga izgubljamo. Dokler bodo Domžale, bo nekje z ne prav majhnimi črkami ostalo zapisano njegovo ime, za njim pa ne majhen spomin na velikega človeka Andreja Zajca -Slovenčevega Andreja iz Male Loke.
M. BROJAN
V SPOMIN
Andrej Zaje
V januarju smo se na ihanskem pokopališču v velikem številu poslovili od spoštovanega Andreja Zajca iz Male Loke, ki je za svoje predano delo v letu 1998 prejel tudi Nagrado občine Domžale. V obrazložitvi njegove nagrade je zapisano:
»Andrej Zaje, ki v letu 1998 praznuje 80-letnico, je med našimi občani znan kot dolgoletni predsednik Krajevne organizacije ZZB NOV Ihan, nepozaben pa ostaja tudi zaradi svojih iskrivih in kritičnih člankov, ki jih objavlja v naših glasilih.
Od 13. novembra 1943 do osvoboditve je bil Andrej Zaje udeleženec NOB, najprej borec Šlandrove brigade, nato pa v Pohorskem in Koroškem odredu. Tudi po vojni je imel razne zadolžitve, vseskozi pa je bil tudi zelo aktiven član občinskega odbora združenja borcev NOB, kjer ga poznajo kot vestnega in prizadevnega člana. Posebej pomembno je njegovo delo v okviru Krajevne organiazcije ZZB NOV Ihan, ki vsa leta organizira osrednjo svečanost na Oklem. Andrej Zaje pa je zelo cenjen tudi v
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006
Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980
ISCG
IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEIAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE
1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel. 0611711-082, tel.lfaks: 0611712-27H
RAZPISUJE
• SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
— trgovska šola (IV. stopnja)
— usposabljanje računovodij V/l (400 ur)
• PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJI JEZIKI:
— nemščina in angleščina po programu College PANTEON
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
— Windows 95, VVord for Windows, Excel, OFFICE 97...
• USPOSABLJANJE ZA DELO
EX seminar — protieksplozijska zaščita električ-nih
naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
Seminar: računovodstvo malih podjetij
Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
Varstvo pri delu in požarno varstvo
Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
Tečaj strojepisja
Tečaj skladiščnega poslovanja
Tečaj za voznike viličarjev
Tečaj za traktoriste — varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS:
— tečaj šivanja in krojenja
— kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-278.
KS Ihan, kjer vseskozi aktivno sodeluje pri različnih aktivnostih.«
Gospod Zaje pa je bil pred leti tudi član Uredniškega odbora glasila Slamnik, v katerem je objavil vrslo iskrivih in kritičnih člankov, s katerimi je opzarjal na posamezne probleme in pri tem skušal biti tudi hudomušen in nagajiv.
Njegovo življenje in delo na posameznih področjih so na njegovi zadnji poti predstavili številni govorniki, med njimi tudi g. Boris Kopitar, ki je med drugim v spomin na pokojnega Andreja dejal: »Sožalje domačim izrekam v imenu vseh, ki bomo Andreja pogrešali. Pogrešali zato, ker je mnogim Ihancem odkril male skrivnosti velikega gledališkega odra. Z njim in ob njem so nastajale igre, katerih naslovi odzvanjajo še danes v ušesih mnogih zbranih na tem pogrebu: Oj, to lectovo srce, Marjana Pineda, Martin Krpan, Komaj do srednjih vej, Krog s kredo, Priložnostni zdravnik, V črni mlaki, Razvalina življenja, Divji mož, Miklo-va Zala, Scapinove zvijače in še bi lahko našteval. Za vsakim naslovom se skrivajo meseci trdega dela ob zimskih večerih... z enim samim ciljem. Da bi bili gledalci v dvorani zadovoljni. Andreju je zadovoljstvo ljudi veliko pomenilo.
Pogrešali ga bomo vsi, ki smo bili otroci takrat, ko je bil Andrej najbolj znan dedek Mraz daleč naokoli.
Pogrešali ga bodo vsi, ki so radi lepo zapeli. Tam, kjer je bil v družbi Andrej, se je lepo pelo, saj je dal prav on pobudo za ustanovitev Mešanega pevskega zbora ihanske Svobode. Pogrešali ga bodo športniki - saj je bil Andrej eden prvih ihanskih smučarjev in
atletov, prav vsi pa bomo pogrešali njegovo dobrodušnost in prisrčnost, ki smo je bili deležni na mnogih izletih. Rad je nastopal na mnogih prireditvah, ki so jih prirejali ihanski gasilci. Kar nekaj let zapored je pripravil hudomušno kroniko. Andrej Zaje je imel lepe pogrebne govore. Ljudem so sedli v dno duše. Vedel je, da so govori namenjeni nam, ki ostajamo. Mrtvi ne slišijo. Tokrat pa si želim, da bi Andrej vsaj malo še slišal. Zato, da bi mu rekel: Andrej, hvala za vse minute, ure in dneve, s katerimi si po lepšal naše bivanje na tej Zemlji. Počivaj v miru!«
Pogrešali te bomo, spoštovani Andrej Zaje.
PRIJATELJI IN SODELAVCI
Spomini na mamo
Ko je nekemu znanemu slovenskemu kulturnemu delavcu umrla mama, je zapisal v svoj dnevnik tele besede. »Draga mama, sedaj, ko te ni več, izgubljam tla pod seboj in noge se mi strahovi-
to tresejo. Kaj vse bi dal, ko bi me še enkrat oplazil lesk tvojih oči... Kaj vse bi dal, ko bi se mogel še enkrat dotakniti tvojih uvelih rok... Kaj vse bi dal, ko bi ti mogel še enkrat, samo še enkrat in enkrat
samkrat, ne enkrat, polkrat, storiti kakšno uslugo...«
Jaz pa k temu dodajam: »Kaj vse bi dal, draga mama, ko bi ti mogel še enkrat prinesti banane, ki si jih imela tako rada, in bi se s teboj še enkrat lahko pogovoril... Oprosti, nama, za vse tisto, kar sem v življenju narobe naredil, vendar se tolažim s tem, da Bog za nami popravlja...«. Nad-
PAVLU KOSCU
Svojemu očetu v spomin
Dragi oče, bil si pravi Mengšan. Odraščal si v hiši, kjer je imela glasba pomembno mesto. Že kot otrok si rad prisluhnil melodijam vaških muzikantov in v domači gostilni prvič potegnil za meh.
Iz otroka je zrasel fant, ki je svoj glasbeni talent razvijal pri različnih učiteljih v raznih glasbenih ustanovah. Znanju igranju na klavir se je pridružila tudi velika mera ustvarjalnosti in kmalu so začele nastajati prve skladbe. Imel st tudi dar improvizacije in kot hči sem te spoznala v vlogi učitelja na glasbeni šoli v Mengšu. Imel si veliko potrpljenja, da je izpod mojih prstov zazvenela prva skladba. Zelo sem bila ponosna,
V SPOMIN
Pavlu Koscu
Šestnajstega januarja smo se na mengeškem pokopališču poslovili od glasbenika, komponista in učitelja glasbe g. Pavla Kosca.
V svojem 40-letnem delu v Glasbeni šoli Domžale in Mengeš je znal Pavle v učencih neprisiljeno vzbujati ljubezen do glasbe, do umetnosti igranja na čr-nobelih tipkah in do skupnega muziciranja. Kot da bi jih vodil z nevidno roko, je učencem odkrival prečudoviti svet glasbe in jih navduševal zanjo. Pavel Kosec je bil pošten in delaven učitelj, ki je tudi vsa leta vodil harmonikarski orkester. To je odgovorna naloga, saj vodi v nadgradnjo vzgojnoiz-obraževalnega procesa. Orkester je popestril marsikatero prireditev v kraju in izven. V igro harmonikarskega orkestra je Pavel Kosec vnašal nove glasbene elemente, elemente za-
bavne glasbe, narodne in narodnozabavne glasbe. Tako je popestril marsikatero skladbo, da bi učenci z večjim veseljem igrali.
Zasvojenost Pavla Kosca z glasbo in njegovo neprecenljivo delo z mladimi v šoli in i/ ven nje je prav gotovo zapustilo globoke sledi in veliko pripomoglo k temu, kar danes Mengeš pomeni v narodno zabavni glasbi. Žal za svojega življenja Pavel Kosec ni bil deležen tolikšne pozornosti, priznanj in uspehov, kot bi mu pripadali, pač pa so mnoge njegove ideje pogosto izrabili drugi.
In ker je v našem času žal tako, da v obilici hlastanja za preživetjem ali bogastvom prehitro pozabljamo na preminule prijatelje in sodelavce, obljubljamo, da se bomo g. Pavla Kosca spominjali z iskrenim spoštovanjem. TONE SAVNIK
Ljubila si življenje, ljubila si svobodo, odšla si iznenada, kot božja iskra ljubezni.
V SPOMIN
Triindvajsetega februarja mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mami, sestra, teta
Anica Gajič
roj. Svolj'šak z Vira
Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu. Vsi njeni
ko sem smela igrati v harmonikarskem orkestru glasbene šole. Skupaj z drugimi učenci sem se prebijala skozi zajeten repertoar domačih in tujih skladb. Vse si sam priredil in prilagodil našim zmožnostim. Čutila sem, da si nas imel rad... Končala sem glasbeno šolo in odšla študirat v Ljubljano. Ob večerih sva skupaj sedla za klavir in vedno je izpod tvojih prstov privrelo kaj novega. Tvoj dar improvizacije je bil neskončen.
Vrsta ansambolov je igrala ob večerih v naši hiši. Orglice, Veseli plan-šarji, Veseli Kosci, še kaj bi se našlo... Kako je bilo veselo. Žal ti čas, v katerem si živel, ni bil vedno naklonjen. Velikokrat sem te videla žalostnega, ker na javnih prireditvah odgovorni niso cenili tvojih skladb. Vesela pa sem bila, ko so li ploskali ljudje, ki si jim razveselil srce in duha. Koliko koncertov, silvestrovanj, priredb ljudskih pesmi, koliko potovanj po Sloveniji in tujini. Vedno pa si našel čas zame. Po vseh prečutih nočeh in delu v šoli. Kolikokrat sem te obiskala v tvoji sobi, kjer si po učeval... Celih triinštiri-deset let. Zadnji dve leti
predvsem zato, da sem ob svoji večletni bolezni imela dovolj sredstev za drago zdravljenje v tuji ni. Moralno si me podpiral, ko mi moja služba ni izplačevala, kar mi je kot bolni« i pripadalo in skupaj sva brodila v zapostavljanju, ki sem ga bila deležna kot profesorica na Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani.
Tudi tvoje zdravje je zadnja leta vedno bolj spodjedala počasi napredujoča zahrbtna bolezen. S svojim medicinskim znanjem sem ti skušala pomagati, a tvoje zdravje je bilo premočno načeto. Dne 13. januarja si pred mojimi očmi zaspal za vedno, tvoja hči je zrla v oči, ki so se zapirale. Hvaležna sem ti za vse lepo in hudo, kar sva preživela skupaj, za tvoj zgled delavnega pedagoga, umetnika, ki v svojem času ni mogel pokazati vseh sposohnsoti ter po sebno za dar glasbe, ki sem ga podedovala od tebe.
On, ki si mu služil vse življenje, te je poklical k sebi in zvoki tvojih melodij so se združili s harmonijo velike Melodije, ki bo trajala vso večnost.
DARJA - PAVLA KOSEC
škof dr. Alojzij Šuštar mi je ob neki priložnosti dejal, navajam po smislu: Čeprav sem že v letih, je misel na blago maler vedno sveža in mlada...
Kar šest let in pol je bila mama v Domu upokojencev Domžale in njene zadnje besede nekaj dni pred smrtjo so bile: »Greva domov...« Odgovoril sem ji, da ima tu zdravnik glavno besedo.
Poleg različnih spominov na mamo, ki sem jih že objavil v Slamniku ob materinskih dnevih, želim tokrat osvežiti tistega iz leta 1962, ki še ni bil deležen časopisne objave. Bil je neki jesenski četrtek. Bila sva dogovorjena, da me pride obiskat v Ljubljano v bogoslovno semenišče, po kosilu, ki smo ga imeli ob 13 h. Čakal sem in čakal, a je ni bilo. Zato sem šel naproti in srečala sva se nekje na Miklošičevi. Bila je oblečena v zelen letni plašč, hodila je tako, da se je opotekala. Bila je vsa spokojna, bledična, izmučena, kljub temu je zmogla rahel, komaj opazen nasmeh, /logo vaje mi je povedala, da je imela tisti dan dopoldne srčni napad. »Potrudila sem se in sem prišla, čeprav zelo težko, da te ne bi skrbelo...«, je rekla med drugim. Jaz pa danes, po toliko letih z veliko bo lečino v srcu priznam, da sem ji napravil veliko skrbi... Takrat mi je prišla na misel Cankarjeva črtica Sveto obhajilo...
Skratka, v meni ostajajo spomini. Spomin pa je po Jeanu Paulu edini raj, iz katerega nas ne more nihče izgnati, četudi bi človek še lako rad.
Za mamo so *npr-la vrata časa, čas pa gre neusmiljeno svojo pot.
IVAN KEPIC
		V mislih z nami boš vse dni, saj nI mogoče, da te NI!
		
		ZAHVALA
	"J	Ob boleči izgubi našega dragega sina, očija...
	4"	Rada Pečjaka
		
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, g. župniku Tonetu Perčiču za sočutne besede, g. Zidanšku, pevcem za zapete pesmi. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.		
		Vsi njegovi
l'ra/en je naš dom in ni le vei med nami, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in drobne svečke ti v spomin gorijo.
ZAHVALA
V oseminosemdesetem letu starosti nas je tiho zapustil naš dragi mož, ata, dedek, pradedek, stric in brat
Jože Štirn
iz Rafolc. 2 pri Lukovici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše ter vsem, ki ste ga v tako
velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Andreju Svetetu za tako lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala gasilcem, PGD Prevoje za govor in drugim gasilskim društvom za prapore ter govorniku ZB Prevoje, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino, Krajevni skupnosti Rafolče za poslovilni govor pri odprtem grobu. Hvala patronažni sestri Irmi za pomoč.
Vsem in vsakomur posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Domžale
/lamnik
		ZAHVALA
		
		Ob smrti dragega
	v. JJ^ a.	Ivana Keržana
	f t M	s Prevoj pri Šentvidu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, LD Lukovica in Stara Fužina, sodelavcem iz AMZ in vsem, ki ste se poklonili v njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi pevcem in rogistom, praporščakom ter gospodu župniku za opravljen cerkveni pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in se ga spominjate.		
		Vsi njegovi
Z žalostjo v očeh in bolečino v srcu sporočamo, da je po hudi in kratki bolezni za zmeraj zatisnila svoje trudne oči naša draga žena, mama, babica in teta
Marija Končar Gole
Žalujoči: mož, hčerke, sin in vnuki
V SPOMIN
Štiriindvajsetega februarja bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata
Viktor Svetlin
z Vira
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečko v spomin.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V štiriinosemdesetem letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast
Franc Pirnat
iz Trzina
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gasilcem PGD Trzin, drugim gasilskim društvom in praporščakom, ZB Trzin in Društvu upokojencev Mengeš. Iskrena hvala govornikoma za lepe poslovilne besede, ge. Adi Lovše-Mušič in g. Jožetu Kajfežu. Hvala tudi Oktetu bratov Pirnat za lepo zapete pesmi ter g. Stoparju za zaigrano Tišino. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku iz Trzina za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
Hiša ostala jt prazna,
ko v/rhi si li slovo, a v srcih bolečina, ki iticnrli.il,i ne bo.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče
Frančiške Mrčun
Koželove mame iz Dobrave pri Moravčah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem za sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in Juretu za lepo zaigrano Tišino. Se enkrat lepa hvala vsem.
Vsi njeni
Ne mine ura, dan ne noč,
med nami vodno si navzoč,
v naših srcih ti živiš,
zato pot nas vodi tja,
kjer tihi dom le rože zdaj krasijo
in drobne lučke ti v spomin gorijo,
solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
a ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, očka in sin
Marko Andrejka
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom tet vsem, ki ste ga imeli radi. Lepa hvala tudi kolektivu Količevo I espal, d.o.n., kolektivu Karton, d.o.o., ter g. Andreju Omovšktt za poslovilni govor. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen cerkveni pogreb, pove cm za zapete žalostinke in zaigrano Tišino. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Zakaj usoda kruta to si nam storila, da srce predrago zemlja je zakrila. I /ničen ves up je in utrgan cvet, srce je strto, obraz je bled, n. i licu drobnih solz je sled.
Ob drugi obletnici tvojega nepredvidljivega odhoda tebi v lep spomin, naš predragi mož in oče
Feliks Peterka
iz Stegen pri Moravčah
V mislih si vedno med nami.
Tvoji domači
Odšel si, da nam pripraviš pot...
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 81. letu zapustil naš dragi mož, oče, ded, praded in stric
Andrej Zaje
Slovencev Andrej z Male Loke
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče, darove za svete maše in pomoč ter spremstvo na njegovi zadnj poti. Hvala vsem štirim govornikom za poslovilne besede, vsem
pevcem in praporščakom. Lepa hvala beograjskemu nadškofu g. dr. Francu Perku in g.
ihanskemu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi aranžerjem groba in vsem, ki sočustvujejo z nami
v tem težkem času. Še enkrat hvala vsem, ki ste se poslovili od našega dragega pokojnika.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V petinsedemdesetem letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot
Marjan Gregorič
Iskrena hvala vsem, ki ste ga šestnajstega januarja 1999 pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in kolektivu tovarne Karton Količevo za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter druge darove. Hvala gospodu župniku, pevcem, praporščakom, gospe J. Hribar, gospodu B. Slovniku, gospodu A. Zajcu za besede Slovesa in D. Savniku za zaigrano Tišino. Z nami ostaja v naših srcih in našem spominu.
Vsi njegovi
Kako je prazen dom, dvorišče,
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih rok
za vedno nam ostaja.
Praznina, moreča samota
povsod, kjer te išče srce!
A kamor pogledam,
me spremljajo tvoje pridne roke.
In ti živiš še naprej v ljubljenih osebah,
predmetih, kakor mi živeli smo
s teboj v minulih letih.
V SPOMIN
Ivanu Smrkolju
Ajdnarjevemu atu s Krajnega brda 19
Še vedno ne moremo dojeti, da je petnajstega februarja minilo leto dni, odkar se je končala tvoja življenjska pot.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Sedmega januarja je v štiriinsedemdesetem letu starosti po hudi bolezni odšla od nas naša draga mama
Marija Marinko
rojena Kokalj iz Zaboršta pri Domžalah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se dr. Zaje Kraševec in njeni medicinski sestri za pomoč pri zdravljenju. Lepa hvala gospodu kaplanu Damjanu Štihu za lepo opravljen cerkveni pogreb, hvala pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in praporščakom.
Hčerka Metka z družino
V SPOMIN
Četrtega marca bo minilo štiri leta, od kar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in stric
Štefan Pire
iz Podgorice pri Pecah
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Žena Elka, hčerki Boža in Mira z družinama
A dan je silni moral priti, ločitve dan, oj dan teman, ko treba bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman.
S. Gregorčič
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v sedeminsedemdesetem letu starosti zapustil naš dobri in skrbni mož, oče in stari oče
Pavel Kosec
glasbeni pedagog iz Preserij
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in se poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje, sveče in darove v dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebebna zahvala g. župniku Zevniku za opravljen pogrebni
obred, ravnatelju Glasbene šole Domžale g. Savniku, podpredsedniku KPD Svoboda, Mengeš, g. Pisku ter prijatelju g. Janezu Peru za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu.
Žalujoči: žena Vida, hčerki Darja in Duši« a / družino
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob smrti našega moža, očeta, ata, brata in strica
Petra Volkarja
iz Blagovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za denarno pomoč. Hvala tudi PGD Blagovica za prapore in spremstvo na njegovi zadnji poti, g. Milanu Florjančiču za poslovilni govor, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni pogreb ter trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala tudi njegovim sodelavcem iz tovarne Stol Kamnik za pomoč in sožalja in g. Vrbančiču za prevoz. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žena Pavla in otroci Irena, Peter in Marinka
/lamnik
Domžale
1
HYunam Šubelj
Domžale
darilo kupcem
Obrtniška 8
1230 DOMŽALE
PRODAJA TEL: (061)716 221
SERVIS TEL/FAX.: (061)716 221
A
MITSUBISHI MOTORS
Šubelj
Domžale -
I
Varilo kupcem
Obrtniška 8
1230 DOMŽALE
PRODAJA TEL: (061)716 221
SERVIS TEL/FAX.: (061)716 221
Poročilo CPV za mesec januar
VETERINARSKA AMBULANTA REX
Ko se ptički ženijo
Zlato polje, 1.1.99 ob 00.15 je enota CPV na poziv Centra za obveščanje iz Ljubljane odpeljala proti omenjenemu kraju, kjer je gorel kozolec. Hkrati so bila preko pozivnikov poklicana še prostovoljna gasilska društva iz Prevoj, Lukovice in Blagovice. Na kraju so najprej začeli z vodnimi curki gasiti ognjene zublje, ki so segali že iz ostrešja, izpod kozolca pa so reševali kmetijske stroje.
VODOVODNE IN SANITARNE INŠTALACIJE
- kompletne adaptacije kopalnic
- zamenjava odtočnih cevi
- polaganje keramičnih ploščic
- popravilo in čiščenje bojlerjev
PERIN
INŠTALACIJE, d.n.o.
Tel./faks: 728-601, GSM: 041-749-213 Radomlje
Mali oglasi
7	1 4	- 5	99
Prodam hlevski gnoj, tudi večjo ko-lično. Tel.: 374-386; Habjan, Savska 1 5, Domžale
Servis šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9.-12. ure in od 15.-17. ure, v soboto: od 9.-12. ure Tel. (061) 727-897.
Prodam P 126, I. 87, rdeče barve, reg. do 10/99, cena po dogovoru. Tel. (061) 714-469.
Mlad, urejen in zanesljiv par najame dvosobno stanovanje v Domžalah ali bližnji okolici. Tel. 663-015.
Sadike trte za brajdo, črno in belo jur-ko dobite na Masljevi 10, zraven Kuriva.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektotehnike. Tel. 738-1 57.
Kvalitetne instrukcije iz matematike, fizike in angleščine. Tel. 712-061.
Peskamo kovinske predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejnerski odvoz, drobljenje kamenja na njivah in parcelah.
Tel.: (061) 722-056.
Garažo, 53 m2, v SPB Domžale prodam ali oddam v najem. Tel. 069/ 648-370.
V kozolcu dvojniku je bilo uskladiščeno približno tri tone sena, kjer je bilo tudi žarišče požara, zato domnevamo, da je prišlo do samovžiga ali namernega požiga. Po dveh urah so kraj zapustili gasilci CPV, gasilsko stražo so prevzeli prostovoljni gasilci iz Lukovice.
Domžale, 13. 1. 99 ob 20.25 so domžalski policisti zaprosili enoto za zapiranje vrat, ki so jih zaradi objestnosti poškodovali trije spočiti mladoletniki v bloku na Krakovski. Na mestu sta gasilca z vijaki pritrdila leseno letev na podboj, zamenjala cilindrični vložek in napisala račun za nadobudneže, ki so ga s težavo poravnali.
Trnjava, 14. 1. 99 ob 9.28 je odšla enota CPV na kraj, kjer sta čelno trčili dve osebni vozili renault laguna in suzu-ki svvift. Poškodovana sta bila oba voznika, hujše poškodbe je dobil voznik su-zukija, ki je bil tudi vkleščen v zveriže-ni pločevini. Rešili so ga gasilci. Oba voznika so z reševalnim vozilom prepeljali v bolniško oskrbo.
Trojane-Zajesovnik, 13. 1. 99 ob 1 7.45 je voznik osebnega vozila renault clio iz neznanega razloga zapeljal na nasprotni pas, kjer je silovito trčil v vla-
čilec. Ta je zaradi poškodbe kolesa zdr-vel v globok jarek za odvodnjavanje. Ravno tako je odbilo clia, po zraku je zletel v telefonski drog ki ga je dva metra visoko razpolovil, vozilo pa je zveri-ženo obtičalo v obcestnem jarku. Gasilci so hudo poškodovanega voznika rešili iz objema pločevine, reševalno vozilo ga je odpeljalo v Klinični center na zdravljenje.
Trzin, 20. 1. 99 ob 6.36 je prišlo do verižnega trčenja med tremi tovornimi in enim osebnim vozilom. Vkleščeni sta bili dve osebi, po ena v tovornem in ena v osebnem vozilu. Rešili so ju gasilci in ju s pomočjo reševalcev naložili v reševalna vozila.
Dob, 22. 1. 99 ob 00.24 je dežurni gasilec sprejel sporočilo, da gori stanovanjska hiša. Enota se je takoj odzvala klicu in se odpeljala na dani naslov. Pred prihodom na kraj je lastnik ii po gasil ogenj na vozilu renault 5, kateremu je iz neznanega vzroka pod plastično ponjavo zagorelo zadnje kolo; ob pregoretju pnevmatike se je razvil močan pok, tako, da je prebudil več sosedov, ki so ogenj prvi opazili.
VIKTOR SVETLIN
Velika razmnoževalna sposobnost psov in mačk je problem, ki se ga zaveda velika večina lastnikov in ljubiteljev živali. Pri nenadzorovanem razmnoževanju se lahko v enem letu število živali poilr-seteri, zato ne moremo mimo dejstva, da je nadzor nujen. Zaradi nevednosti ali pa mogoče celo brezbrižnosti lastnikov se usmrti veliko zdravih živali. Pretresljiv je podatek, da so v ZDA, kjer je nadzor nad razmnoževanjem boljši kot pri nas, na začetku tega desetletja usmrtili 13 do 18 miljonov psov in mačk letno.
Da lahko nadzorujemo razmnoževanje živali moramo poznati nekaj osnovnih značilnosti spolnega vedenja naših hišnih prijateljev.
Spolna zrelost psičke je v precejšni meri odvisna od tega, kdaj doseže velikost odrasle živali, pri manjših pasmah prej in pri večjih kasneje. Pričakujemo jo lahko med 6. in 12. mesecem starosti.
Psice so monoestrične živali, gonitve niso odvisne od sezone. Presledki med dvema gonitvama trajajo pri zdravi psi* i med 4 in 12 meseci. Tudi velikost in pasma imata določen vpliv na gonitev. Manjše psice se navadno gonijo pogosteje kot večje, ba-seniji in vlečni psi le enkrat letno.
(tbdobje gonitve, to je obdobje spolne aktivnosti živali, delimo na dva dela:
PredeJtrus, ko je psica privlačna za samec, vendar jih zavrača. V tem obdobju je pri večini psic opazen obilen krvav izcedek in nabreklost zunanjega spolovila. To obdobje lahko traja od 3 do 17 dni, povprečno od 9 do 10 dni.
V drugem obdobju, v estrusu ali pravi gonitvi, psica dovoli, da jo samec naskoči, pri tem odmika rep na stran. Izcedek iz nožnice je manj obilen, navadno tudi manj ali pa sploh ne krvav. To obdobje lahko traja od 3 do 21 dni, povprečno do 9 dni. V tem obdobju se psica tudi zabre-j>-
Mačke dosežejo spolno zrelost med 5. in 12. mesecem starosti. Za razliko od psic: so mačke sezonsko poliestrične živali. To pomeni, da se gonijo večkrat zapored, v odvisnosti od letnega časa oz. ur osvetlitve. Pri nas se mačke gonijo med januarjem in septembrom. Gonitev traja od 1 do 21 dni, v povprečju 7 dni.
Mačke sprostijo jajčeca, kot odgovor na paritev, 24 do 50 ur po paritvenem aktu.
Če se mačka med gonitvijo ne spari se prične po 2 do 19 dneh, v povprečju pa po 7 dneh ponovno goniti.
Če se mačka med gonitvijo spari, vendar ne pride do brejosti, traja premor do naslednje gonitve 35 do 70 dni. Tako lahko imajo mačke v naših klimatskih razmerah letno dva legla mladičev, ob 12 do 14 urni osvetlitvi dnevno, skozi vse leto, pa bi lahko imele pet legel v dveh letih.
In kako preprečimo nezaželeno paritev?
Za žival izberemo primerno zaščito.
Prva možnost je, da v času gonitve preprečimo fizičen kontakt med živalmi.
Psice morajo hiti» vodotesno « zaprte, kajti zaljubljeni psi delajo čudeže. Na krajših sprehodih jih imamo vedno na vrvici, saj lahko sicer zvesta žival nepričakovano pobegne / neznanim osvajalcem. Na vsakodnevne daljše sprehode.' jih odpeljemo. V avlo jih zapremo že v garaži, izpustimo pa daleč od doma. I ako ho večina sami ev izgubila sled in hodo hišni prag oblegali le listi / najboljšim nosom. Metoda je rteza nesljiva, ker obstaja verjetnost, da nam bo, tako ali drugače, spodletelo. Zato jo priporočamo le pri tistih živalih, ki jih nameravamo še pariti.
Pri mačkah je ta metoda možna le pri živalih, ki živijo v stanovanjih, a se zaradi nezaželenega obnašanja živali le redko uporablja.
Druga možnost so hormonska zaščitna sredstva.
Zanesljivejša so v obliki injekcij, ki se aplicirajo pred gonitvijo, nikoli pa šele takrat, ko je žival že začela kazati znake gonitve. Zalo mora lastnik spremljati gonitve, da lahko žival pravočasno pelje k veterinarju. Pri večini psic je to vsakih šest mesci ev. Metoda je precej zanesljiva, vendar se lahko pojavijo stranski učinki, najpogos-
teje gnojno vnetje maternic e, ki so lahko zelo redki, a za žival in lastnika precej neprijetni. Zato jo uporabljamo le izjemoma.
Pri mačkah je ta metoda zaradi pogostih gonitev manj uporabna.
Najbolj priporočljiv način zaščite je ste-rilizacija samice. To je operativni poseg, pri katerem se odstranijo le jajčniki ali pa vsa rodila. Prednost operativne metode je trajna zaščita živali pred nezaželeno paril vijo. S sterilizacijo psic pred prvo gonitvijo tudi učinkovito preprečujemo pojav tumorjev na seskih.
Pri psic i ima lahko tudi ta metoda nekaj manj zaželjenih stranskih učinkov, ki se redko pojavljajo, so pa opisani in je nanje
potrebno opozoriti Tako lahko starejše
psice, ki so hile v mladosti sterilizirane, sla-ho zadržiije|o vodo, izpada jim dlaka, lah ko se zredijo, delavni psi so lahko manj aktivni.
Možne so tudi neprijetnosti, povezane z operacijo. Ob primerni negi po operaciji se največkrat sploh ne pojavijo, če pa se kljub vsemu pojavijo, jih lahko s primerno terapijo omilimo ali pa popolnoma odpravimo.
Pri mačkah je sterilizacija najboljša metoda zaščite, naštetih težav pri njih ne opažamo.
Sterilizacija živali je še vedno najbolj humana, predvsem pa najbolj učinkovita metoda za nadzor razmnoževanja živali.
Mlada, ljubka žival prinese v hišo predvsem veliko veselja, pomeni pa tudi veliko odgovornost. MATJAŽ FRANKO Slomškova 30, Domžale
V DOMŽALAH
V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA
OPTIKA
Helena Dolinšek
Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436
odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 1 2h
POHIŠTVO salon |Ctt2 Poantama
NOVI MODELI KVALITETNEGA POHIŠTVA
- Sedežne garniture, novi modeli, izredne cene!
- Dnevne sobe iz masivnega lesa (novi modeli)
- Kuhinje (64 modelov), izdelava po meri!
- Otroške sobe in spalnice - modeli iz uvoza
KVALITETNO POHIŠTVO PO MERI!
u j**
89.100 SIT
Vse to v salonu Liiz Karantania: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana,Topniška 5, tel.: 130-77-30. Delavnik: 8. do 12. in 15.30 do 19. ure.
GO - PRE5
trade d.o.o.
SLO - 1230 DOMŽALE, Slamnikarska 4
KURILNO OLJE
V PRIČAKOVANJU PRAZNIKOV SMO ZA VAS POPESTRILI P0NUD30I
Trenutno na zalogi več kot 2000 različnih igrač po ugodnih cenah za vse starostne skupine na 150 m2 prodajne površine!
Možnost plačila na več čekov ali s plačilnimi karticami KARANTA, EUROCARD!
Pričakujemo vas med tednom od 9.00 do 19.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00.
=1 =-tt	
	_ ((
	■Mm
	
Vljudno vabljeni!
vaš NIKI.
VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OLJA
061/713-015 041/638-070
PREPRIČAJTE SE!
KURILNO OLJE EL- ekstra lahko
kurilno olje odgovarja vsem evropskim standardom. Vsebnost žvepla pod 0,05% dokazujemo z listino o kakovosti blaga.
HITRA
UGODNI PLAČILNI POGOJI (popust /a takojšnjo plačilo')
.. in zeblo vas ne bo ..
omžale
/bmnik
NOVA TRGOVINA V DOMŽALAH:
Bistrica ob Bistrici...
Žc kar nekaj let - menda jih mineva šest, je preteklo, odkar sta Simona in Zoran Ocepek v Domžalah na Rojski cesti 20 a odprla lastno samopostrežno trgovino z mešanim blagom. Bila je med prvimi zasebnimi trgovinami, vsekakor pa prva v tem koncu Domžal, kjer v bližini teče reka Bistrica. Po njej sta Simona in Zoran Ocepek povzela tudi ime. V tej trgovini so se že v prejšnjih, skromnejših razmerah oskrbovali ne le kupci iz tega, v/hod nejšega dela Domžal, zaradi dobre izbire, cen in pravšnje trgovske prijaznosti so prihajali tudi ljudje od drugod; celo iz precej oddaljenih krajev so prihajali v to trgovino po nakupih.
V minulem tednu sta Zoran in Simona odprla v istem objektu zelo povečano in tudi z izbiro blaga obogateno Ir govino, ki po novem deluje na več kot 100 kvadratnih metrih površin. S prejšnjih 45 metrov kvadrature je to za več kot še enkrat povečana površina, ki kupcem omogoča tako imenovani oskrbovalni servis* vsem, kar družina doma vsakodnevno potrebuje.
Kaj vse boste lahko kupili v novi trgovini? ()(epkovi so vam v novi trgovini Bistrica ponudili vse vrste hrane in pijač, sadje in zelenjavo, kruh, predpaki-rano sveže meso, delikatese, t. j. mesnine mnogih uveljavljenih mesarjev, kozmetiko, čistila, vsakovrstne izdelke drobne galanterije, ki je pri hiši pol u'h na in mnogo drugih, za nemoteno življenje potrebnih stvari, ki jih boste pri Ocepkovih zagotovo našli.
Pet prijaznih trgovcev se bo med 7.30 in 19.30 potrudilo, da vam napravi nakup prijeten in da boste ob njem zadovoljni. Radi bi vam povedali, da nam gre za to: ob nakupu nam je naj-
pomembneje, da ste vi kot kupec zadovoljni.
Radi bi vam zagotovili take pogoje, da bo v celoti ustreženo vašim pričakovanjem. Za naročilo kakega posebnega artikla nas boste našli na telefonu (tudi fax) št. 714-092.
Lepo vas pozdravljamo v pričakovanju vašega obiska.
I )ovolite nam, da vam ob tej priložnosti voščimo obilo zadovoljstva v no vem letu.
Simona in Zoran Ocepek s sodelavkami z trgovine BISTRICA v Domžalah
SLAŠČIČARNA
OGER
IZ STAREGA TRZINA
vas vabi, da pokusite naše slaščice. Izdelujemo vse vrste tort, potice in drobno pecivo. Stalno je na zalogi torta za diabetike.
Imamo velik izbor otroških tort, tudi Hokejista in Formulo.
Odprto imamo vsak dan od 7.-22. ure, tudi ob praznikih in nedeljah.
Mengeška 26, 1236 Trzin, tel.: 715-699
Zavod za izobraževanje odraslih
CONTINUA DOMŽALE
vpisuje v verificiran program
a. diferencialni program strojni tehnik
b. diferencialni program ekonomsko-komercialni tehnik
Pogoj za vpis je končana ustrezna triletna šola. Začetek šolanja bo v ponedeljek, i. marca, ob 18.40.
Vse informacije dobite na telefonskih številkah
061/773-592 041/532-112
CONTINUA OD 1993
PAPIRNICA, SERVIS
FOTOKOPIRNIH STROJEV,
FOTOKOPIRNICA
-.- ......... ........
NOVO V PAPIRNICI LIPA
V PRESERJAH, PELECHOVA 15 ARHITEKTI   INŽENIRJI BIROJI
POZOR!
POVEČEVANJE IN ZMANJŠEVANJE OD FORMATA A4 DO AO
SKENIRANJE VEČJIH FORMATOV NA CD FOTOKOPIRANJE DIREKTNO S CD-ja
PREPRIČAJTE SE IN NAS OBIŠČITE.
INFORMACIJE PO TEL. 727-457, 728-018
1999 25 let
GOLFTURIST
Posebna ponudba: Dobrna za dan žena, 6.3,2 dni, samo 11.900 sit, Krka zdravilišča - Dolenjske Toplice, paketi od 16.720 sit, London paket za dva osebi, 4 dni 3x nočitev z zajtrkom in letalo 87.900 sit, Prvomajski klub Val Thorens od 37.300 sit Poslovna potovanja: Avtosalon Ženeva, 12 3, 49.500 sit, Ceblt Hannover, 18.-24. 3. od 63.000 sit, Obrtni sejem Munchen, 19.3, Glasbeni sejem Frankfurt, 5.-7.3 , 28.500 sit, Didacta Stuttgart, 2. 3., 46.900 sit.
Evropska mesta z letalom in prvomajski programi: London, Rim, Pariz, Istanbul, Potovanja In počitnice: Bali od 147.000 sit, Malezija od 177.000 sit, Avstralija in Nova Zelandija od 217.000 sil... Sri Lanka, Maldivi od 180.000 sit,.. Mehika (14-dnevna tura) 390.000 sit. Dominikanska republika od 153.000 sit, Kuba od 278 000 sit,... Letalske vozovnice: Sydney 174.000 sit, Bali 113.000 sit, Singapur, Bangkok 99.400 sit, Hong Kong 98.700 sit, Peking 91.800 sit, ... Toronto 74.800 sit, ... Dallas 70.330 sit, .„ Karibi 70.950 sit, ... Buenos Aires 131.900 sit,... in dve letalski vozovnici za eno (do 15. 3.) London 45.300 sit, Pariz 59 200 sit, Dublin 76 900 sit Jezikovni tečaji: Nemški jezik na Dunaju od 112.500 sit, dva tedna ter poletni rezidenc™ tečaji za mladino od 170.000 sit, dva tedna, polni penzion, športni program; Angleški jezik v Veliki Britaniji od 110:000 sit za dva tedna, doplačilo: letalska vozovnica. Tenis In golf paketi: Turčija, Španija, Portugalska, Irska, Škotska. Florida,... Počitnice lahko preživite tudi na konju v Turčiji, 83.000 sit, hotel 4*, 2x dnevno ježa, strokovno vodstvo.
Sprejemamo rezervacije za silvestrovanja 2000.
Vaš osebni svetovalec za potovanja po naročilu.
GOLFTURIST LJUBLJANA, Slovenska 54a, tel. 133-71-73, e-mail: golfturist@siol.net GOLFTURIST Domžale, Ljubljanska 80, tel. 719-680
V0RVVERK
TRAFIKA ZAJC, VIR tel.: 061/712-385 041/735-150
Na tržišču je nov tip vrhunskega čistilnega aparata vorvverk.
Za vse aparate imamo na zalogi potrošni material (vrečke, osvežiIce) in rezervne dele.
Zaposlimo enega zastopnika.
METALKA TRGOVINA 0
Prodajni center Domžale VfflJ
ljubljanska 63, tel: 061/721 267
LIP RADOMLJE
VABI K SODELOVANJU
- več mizarjev - lahko tudi pripravniki s IV. stopnjo izobrazbe
- več delavcev za delo v proizvodnji s I. stopnjo izobrazbe (končana OŠ)
Zaradi povečanega obsega dela je zaposlitev za določen čas, z veliko možnostjo za kasnejšo zaposlitev za nedoločen čas.
Pisne prošnje naslovite v 15 dneh od objave na Kadrovsko službo podjetja, Preserje, Pelechova 15,1235 Radomlje. Dodatne informacije lahko dobite v službi na tel. 727-122.
AHAĆIĆ SERVIS TRGOVINA
Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107
prodajalna izdelkov gOfGilje
POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE GORENJE
(pralni, sušilni stroji, pomivalni stroji, hladilniki, štedilniki, zamrzovalne skrinje in omarej
- kuhinjske nape in pomivalna korita
- mali gospodinjski aparati
- barvni TV Gorenje
- originalni rezervni deli Gorenje
Super ponudba:
42.725
■ sušilec perila WT6I0
■ barvni TV Gorenje 71 ST TTX 77.968
■ pralni stroj WA 1131 S 81.843
- zamrzovalna skrinja, 310 1 60.782
- barvni TV SOf1Y,
MHC-RX77 KV21T5K 70.116 ■ glasbeni strolpi SOnT (3CD, daljinski upravljalec)  od 50.000 naprej
CENI
dostava!
Možnost nakupa na već obrokov! Odprto od 8. do 19. ura, ob sobotah od 8. do 12. ura
gorenj«
GOTOVINSKI M
KAKŠNA IZBIRA!
UtU^'
Nova OPEL ASTRA
sedaj na ZALOGI!
Nova OPEL FRONTERA
že v prodaji!
Ugodni krediti T+3,75% do 4. let! Menjava staro za novo.
avtotehna Wi in KOSEC d. O. O.
Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092, Servis, tel. 061/715-333
P r i s e
sprememb..
Blagovnica
i i
Vam predstavlja
novo modo
pomlad • poletje 99
Vabimo Vas na tradicionalno Napredkovo
modno revijo
Ul
19. marca 1999 ob 2' v dvorani Komunalnega centra v Domžalah
NOVO v blagovnici VELE
ODDELEK RAZPRODAJ
»]au:e:r^T4J:w»
v pritličju, poleg cvetličarne
Po izredno ugodnih cenah boste našli veliko zanimivega za družino in dom
?4°
HULSt
BLAGOVNICA VELE
Mestni trg 1, Domžale, tel.: 718-100
bo po I. marcu odprta
vse sobote do 17. ure
- vrhunsko pohištvo po meri vašega dom
D M O
elne menjave razstavljenega pohisiva
SALON POHIŠTVA
Ljubljanska 81, Domžale
Tel.: 061/718-346
Del. čas: od 9. do 19.30, ob sobotah od 8. do 13. ure
■■■■■HMej
za opremo dnevnih sob, jedilnic, spalnic ter otroških, mladinskih in delovnih sob
NAPREDEK
O O
NAPREDEK Trgovina d.d., Domžale, Ljubljanska 64