NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI &e*lo: Za vero in narod — c« pravico in retnico. — od boja 3» tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLEETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organization$J ' ____— _ __— -i —— . ' r i i.i .„ ■,ii™i™„". ...... 1 ..i' 1 1 :............."... ■„.,: CHICAGO, ILL., SOBOTA, 21. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 21, 1939 _________LETNIK (VOL). XLVHI Z A ODPRAVO IZJEM NAPOVEDUJE DOLGO VOJNO NA KITAJSKEM Washington, D. C. — Ameriški poslanik na Kitajskem, N. T. Johnson, ki se je vrnil te dni domov, da poroča vladi o situaciji na Daljnjem vzhodu, se je izrazil, da se lahko pričakuje, da bo vojna na Kitajskem še' dolgo trajala, češ, da se odpor Kitajcev nadaljuje v nezmanjšani obliki. Obenem je omenil, da se je pokazalo, da z bombardiranjem iz zraka ni mogoče dobiti vojne. Iz ^ugoslurije Kraljevi namestnik princ Pavel je odlikoval bivšega notranjega ministra Dr. Antona Korošca z najvišjim odlikovanjem. — Nenavadno dejanje vlomilca, ki se mu je ponesrečil vlom. — Smrtna kosa in drugo. Predsednik priporočal, naj se obdavčijo federalne plače ter dohodki iz federalnih bondov. ANGLIJA VIDI NEVARNOST Podvzelo se zbliževanje med Nemčijo in Rusijo. London, Anglija. —; Znamenja kažejo, da se utegne uresničiti neka možnost, ki je povzročala Angliji in Franciji strah že celi čas po mona-kovski konferenci, namreč, da Rusija in Nemčija pozabite, da ju loči kako nasprotje, in se zvežete med seboj, gospodarsko in vojaško. Prvi korak v to smer se je napravil, ko je Hitler zadnji četrtek sprejel sovjetskega poslanika Me-rekalova in mu naročil, naj sporoči Stalinu, da nima Hitler namena, privesti do krize vprašanja Ukrajine, ter je obenem naravnost priporočal izboljšanje odnošajev, na kar je Stalin povoljno odgovoril, in tako se je določilo, da se zastopniki obeh držav sesta-nejo pri skupni konferenci, ki se bo vršila prihodnji teden. panj ona Jožeta P. Sedaj France premišljuje svoj greh v toplem preiskovalnem za-' ooru. Najvišje odlikovanje j l ' i Ljubljana, 28. dec. — Naj; sveti dan je Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v avdienci bivšega notranjega ministra dr. Antona Korošca m ga ob tej priliki odlikoval z reclom Karadjordjeve zvezde prve stopnje. To je najvišje odlikovanje v miru, ki ga more kdo dobiti za izredne zasluge za državo. Navadno dobe to visoko odlikovanje suvereni. Na dan sv. Štefana zjutraj je dr. Korošec odpotoval z ekspresnjm vlakom v inozemstvo, kjer bo ostal krajši čas. Na železniško postajo v Bel-grajdu so ministra dr. Korošca spremili ter mu želeli srečno pot minister dr. Mehmed Spa-ho, notranji minister M, Aci-movič, gradbeni minister dr. Miha Krek, minister na razpoloženju Dimjitrije Magara-ševič, šef kabineta predsedni-štva vlade dr. Jovo M ar kov ič in najbližji dosedanji sodelavci ministra dr. Korošca. --o- Po brezuspešnem vlomu se obesil Ljubljana, 28. dec. — Na božični dan, 25. decembra, o-. koli 13 so šentviški orožniki pripeljali v zapore okrožnega sodišča kaj nenavadnega in čudaškega vlomilca. Bil je to France D., po poklicu mlinar, rojen 2. oktobra 1901 v Bečjem pri Novem mestu, brez stalnega bivališča in brez posla. Bil je že desetkrat zaradi tatvine kaznovan. Prejšnji dan se je bil seznanil z nekim JožetOm1. Klatila sta se po ljubljanski okolici in vohunila, kje bi dobila primerno hišo ali samotno vilo da bi vanjo vlomila in se preskrbela za praznike fc različnimi stvarmi, ki se dajo lahke vnovčiti. Jože ga je nagovarjal, ko sta peša&ila iz Št. Vida proti Medvodam, da naj vlomi v samotno, po zimi zapuščeno Mesarjevo vilo pri Mednem. Jože mu je govoril: "Tu si brez skrbi! Skozi okno se splazi v vilo. Tam boš gotovo dobil veliko zalogo žganja!" France je Jožeta ubogal in se splazil v vilo. Vse kote je r-retaknil. Žganja ni dobil. Jože, videč, da se proti vili bližajo ljudje, jo je popiha!. France pa ;se je v obupu ho-el obesiti in je že okrog vratu zadrgnil pas. Je že visel in je bil v zadnjih izdihljajih,ko so ga ljudje rešili. Na orožniki postaji in ljudem je pravil čudno zgodbo. Med drugim je dejal: "Jože me je nagovoril. Zagrozil mi je, da Irioram prinesti iz vile žganje. Nikjer ga nisem dobil. Obesiti sem se hotel, ker sem se bal Jožeta, ko mu nisem prinesel iz vile žganja, Zbal pa sem se tudi kmetov, da me ne bi pretepli'." Orožniki so pozneje prijeli tudi njegovega kom Washington, D. C. — V poslanici, ki se je ta četrtek predložila kongresu, se je predsednik Roosevelt dotaknil vprašanja, o katerem se že dolgo časa razpravlja in o katerem je že tudi vrhovno sodišče podalo svojo odločitev, a se kljub temu še ne smatra rešenim, namreč vprašanja obdavčevanja plač federalnih uradnikov, kakor tudi vrednostnih papirjev, izdanih od federalne vlade. Kakor znano, so vse plače federalnih uslužbencev proste dohodninskega davka. Pred dolgimi leti je vrhovno sodišče podalo odločitev v tem oziru, ne, da bi bila posebno utemeljena. Enako so davka prosti tudi dohodki, ki jih do-našajo federalni bond i. Ta izjema je bila določena gotovo zato, da bi se ljudstvo lažje privabilo, da investira svoje premoženje v federalne papirje. Tega so se številni bogati investor j i v resnici poslu-žili in spravili svoj previsni denar, ki ga niso potrebovali za obrat, v federalne bonde ter se s tem izognili davkom. Predsednik želi to razlikovanje odpraviti in je v svoji poslanici priporočal kongresu, naj sprejme zakon, po katerem bodo dohodki federalnih uslužbencev .enako obdavčljivi, kakor so dohodki nameščencev pri privatnih podjetjih; in enako naj se tudi obdavčijo dohodki iz obresti, katere donašajo vladni vrednostni papirji. Izrazil, je pri tem prepričanje, da bo vrhovno sodišče gotovo pri volji, ponovno vzeti v pretres svojo prejšnjo tozadevno odločitev. Ako se to priporočilo izpelje, se računa, da bo vlada dobila na dohodninskih dohodkih okrog 300 milijonom dolarjev na leto več. Hrvatski kmetje Na sveti večer se je podala večja skupina hrvatskih kmetov, ki so bili precej razgreti od pijače k Mariji Bistrici k polnočnici. Med potjo so napadli s streljanjem, koli in kamenje ni orožnike, ki so se tedaj mudili na orožniški postaji. Pobili so na postaji vsa okna. Ko jih je poveljnik v imenu zakona pozval naj se razidejo, se začeli izzivati in še hujše napadati, da so bili potem orožniki prisiljeni uporabiti orožje, s katerim so napadalce razgnali. Pri tem spopadu je bil eden ubit, pet pa ranjenih. -o—— Smrtna kosa V Polomu pri Kočevju je r,a svojem posestvu umrl profesor Dr. Albin Belar, naravoslovec in upokojeni državno-šolski nadzornik v starosti 75 let. Zapušča mnogo sorodnikov, med drugimi tudi soprogo, ki živi v Ameriki v Fila-delfiji. Rojen je bil leta 1864 kot sin šolskega nadzornika in znanega slovenskega skladatelja Leopolda Belarja, rodom iz Idrije. Dr. Al. Belar je zlasti posvetil kemiji in jotresoslovju in je imel na svojem1 posestvu lastno potresno opazovalnico. Po kop a-"i so ga v Ljubljani pri Sv. Križu. -o- Prijetno iznenadenje Slovenska tovarna Čevljev "Peko" v Tržiču na Gorenjskem, je sporočila svojim delavcem pred božičem, da jim v tednu med božičem in norim letom ni treba priti na elo, vendar pa da jim bo plačala poln zaslužek, kakor la bi delali. Ta sklep družbe ie med delavstvom izzval pra-• o veselo iznenadenje, da so v , miru preživeli tako nepričakovan dopust. -o—_ Lepa oddolžitev G. Mayer, posestnik v Kranju, je podaril v font za gradnjo Prosvetnega doma 20.000'' dinarjev ob priliki najvišjega odlikovanja g. ministra na razpoloženju Dr. A. Korošca s Karadjordjevo zvezdo I. vrste v znak hvaležnosti in skromne oddolžitve za velika lela narodnega voditelja za slovenski narod in jugoslovan-ko državo. , Obsojen Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal 38 letni Jože Ohrulj iz Škalc pri Konjicah, , ker je pred hišo posestniške-• ga Sina Ivana Šajtlega dva-i krat zabodel z nožem narav-. nost v prsa, da' je ta v nekaj 3 minutah izkrvavel. Obsojen je - bil na pet let robije. KRIŽEM SVETA — Pariz, Francija. — S posebno noto, ki jo je poslala zadnjo sredo v Tokio, je francoska vlada izrazila solidarnost z Anglijo in Ameriko povdarjajoč, da je pakt deveterih velesil glede Kitajske še vedno v veljavi. — Sidnej, Avstralija— Tukajšnja vlada je sklenila, da se bo tekom prihodnjih treh let potrošilo 250 milijonov dolarjev za ojačenje obrambe. Dežela se boji 'morebitne invazije od strani Japonske. — Praga, Čehoslovaška. — Čehoslovaška državna banka ie ustanovila sklad pol milijona angleških fun,to v, s katerim se bo pripomogla kakim 5,000 judovskim beguncem izselitev v Kanado. Vlada sama je že prej nakazala enako svoto v ta namen. ISKALI GA TAM, KJER NI BIL Chicago, 111. — V skrbeh in strahu je Mrs. B. Joost, 4842 Hutchinson st., v torek zvečer javila policiji, da je njen osemletni sinček Carl nezna-noka'xri izginil. Policija je nato iskala dečka celo noč brez uspeha. V 'sredo zjutraj pa se odpro vrata v neki shrambi za obleko in ven jo primaha Carl, zaspano si maneč oči. Povedal je,da se je večer prej med igro s svojima bratcema zaprl v shrambo in tamkaj zaspal. "MRTVO" ŽENSKO SPRAVIL K ŽIVLJENJU New York, N. Y. — Ko je dr. Goodwin bil poklican 1: 57 letni Mrs. B. Futterman, je mogel ugotoviti le smrt. Za vsak slučaj pa ji je dal injekcijo za okrepitev srca in pričel z gibi za umetno dihanje. Čez kake štiri minute je ženska res pokazala znake življenja in policijska po'moč z inhalatorjem in kislecem je dosegla, da je pričela pacijen-tinja čez tri ure redno dihati. IZ GOREČE LADJE SE REŠILI Gibraltar. — Angleški par-nik Waziristan je prišel na pomoč 14 možem posadke neke angleške tolvorne ladje, katero je na vodi uničil požar. Posadka je še pravočasno zapustila ladjo v rešilnem čolnu potem, ko je oddala SOS klice, na katere je prihi-tel omenjeni parnik. Oglasi v "Am. Slovencu imajo vedno uspeh! KTWAFSKI KQNTEST PROFFSITONALK V New Yorku se bo v kratk«m vršil ženski kuharski kontest, ki bo nekaj posebnega v tem, da se ga bodo udeležile take ženske, katere se drugače ne bavijo s kuhanjem, marveč z raznimi profesijami. Slika kaže štiri ženske, ki se pripravljajo na kontest, od katerih je prva od leve na desno operna pevka, druge tri pa pisateljice, in sicer piše ena igre, druga povesti, tretja članke v magazine. JANUAR p Marcelin " ""ton « S Petra, „,„, '9. C Kanut J.-i5oia " N 37 no razjfl G. o? S Zaroka D. Mar. \t T Timotej I* I te K,iz- j »I p j- i? £ miloSč. 81 T Peter, nol. frg^JNO. 14. , r PRIPOROČILO 0 ZAKONUB --u Vdministrator zakona za ure p in mezde priporočal izbo!j- j save. k __o— F Washington, D. C. — Pred d lekim kongresnim pododbo- 5 •om je v četrtek nastopil ad- d ninistrator zakona za ure in v nezde, E. F. Andrews, in iz- j -ekel priporočila za nekaj iz- ] 3 olj s:-: v v zakonu. Predvsem r e dej.!l, naj se besedilo tako s preuredi, da bo bolj razinnlji- 1' /o. V njegovem uradu, pravi, v :e namreč naravnost kupičijo o prošnje za informacije. 3ojasnila se sicer dajejo, ka- i ior urad najbolje ve, vendar r-li nikdar sigurno, da ne bo 7-;odišče drugače ukrenilo in se 11 i tem delodajalec ne spravi v s levarnost, da bo moral poravnati primanjkljaj pri plačah za daljšo dobo nazaj. Tudi to možnost naj kongres odpravi, je priporočal Andrews. s --o- 1 ZAHTEVAL, DA PRIDE j V JEČO J Chicago, m. _ Leo Le wan- t dowski, ki Živi na 3320 So. h Carpenter st., je bil zadnjo ( •''redo postavljen pred sodni- 5 ka, ker je vrgel v okno neke < grocerijske trgovine opeko. ] Trgovec pa je bil usmiljen z ] njim in mu je odpustil, na kar 5 ga je nameraval tudi sodnik ; oprostiti. Obtoženec pa je presenetil oba in vse ostale navzoče,ko je protestiral proti oprostitvi in vztrajal "na svoji pravici, da mora biti obsojen." Dejal je, da je brezposeln farm ar ski delavec in 1 kot. tak tudi ne pričakuje no-benega zaslužka pred pomladjo ter je vrgel opeko samo zato, da bo prišel v zapor Sodnik mu je ugodil in ga obsodil na SO dni. -o- MASARYKOV SIN NA OBISKU V AMERIKI Chicago, 111. — Jan Ma-! saryk, sin pokojnega prvega predsednika Cehoslovaške, je točasno na obisku v Zed. dr. in je imel zadnjo sredo pred številnim občinstvom predavanje, v katerem je povdaril da je bila prejšnja čehoslovaška država v resnici demokratična in je skušala narodnostnim manjšinam dati čim najširše pravice. Nasprotno pa je sedanji položaj, ki vlada v Su-detih, pravi pekel v primeri s prejšnjimi razmerami. J a n Masaryk je bil prej čehoslo-vaški poslanik v Londonu, a je po monakovski konferenci resigniral. -o-- STANJE HORNERJA SE IZBOLJŠUJE Miami Beach, Fla. — Illi-noiški governer Horner, ki je tukaj že par mesecev zaradi zdravja, je toliko boljši, da je mogel iti v sredo na kratko vožnjo z avtomobilom. Jpamberlain skuša ugotoviti, kako daleč namerava iti j [j, Hitler s svojo podporo Mussoliniju. — Italija pričaku-! vl| je, da bo Hitler mobiliziral za njo svojo armado. — j Visoka nazijska osebnost bo povabljena v London. London, Anglija. — Kaj je i -aVzaprav opravil Chamber- I ain na svojem obisku v Rimu, i katerega se je povrnil pred rkaj" dnevi, je za javnost še Umnost. Vendar pa se ve jjphko. da sta se sicer z Mus- A rfobnijem prijazno,nikakor pa i|e v sporazumu poslovila, in se je torej Chamberlain izneveril svojim dosedanjim (Sadicijam, namreč, da ni pri- u C vse- kar je diktator re- n M Razlaga, ki Se Zft to na- n' fja, Je ta, da je bil ta objsk 1T f» nekako "tipanje," da se u- " ft™, kako ualeč namerava b i iŽU?Hni' in da torej ni C?ihd° nikakih končnove- J P raz£ovorov ter je tu- V d Chamberlain ohranil kon- ^ beriainu Z t^T" ^ k k^ko močna ip : da P01ZV n Pdm-Berlin £ favzaPrav os s< fc.^'isfiSL-^; L , besedami, marveč hoče- J 'Z-it • trdnejših dokazov. Kipat?" Prič e 1 Chamberlain še drugi konec ho.£aTeČ ^emčijo. Ugotoviti ^avS0 da,6Č je HUler d 'inih Podpirati Musso- c |pr f pri njegovih zahtevah. , 80 utemeljene j, v ,l;ai1Je' da bo Hitler njej „ t ioinoč izvršil mobilizacijo n ^ vVa;rtue vkakor jo jc ia- ^ ljal 13Uf,tu> ko se je priprav- 2 ZzsTVTi*- Pi'0ti ^ takejrn , ' V Itall-U nekaj f ^ričakujejie in V-° g0t0V0Stj0 bližn-r« 3 v' ln sicer v naj- t namreČ Že V s ^pritS,36resnica, potem je ! hSovat1'da se b0 Cham" J jNao nir?0 z vso pokor" t Pa 11 °nil diktatorjem in r Vi 1?„P"tisnil na Francijo, , Cav?°dl Itali^' da ^ ne J fse ,wroimn'u v nevarnost. Da , I je CVl°V z vso gotovostjo, se Ue . "ainberlain odločil, kakor dočnoi-' da 1)0 v bližnji bo-jf eno vig.1 Povabil v London in trdi nazijskih osebnosti, Izračn S6' da bo bržkone : Hit" |oat desna r°ka, ta oseb- j -cuja^dila za \ LOGE TERORISTOV ted0n' Anglija. __ p0 in. J^ngTeS ra21skovanju se je inon, 1 varnostnim orga- !UnožinP;i U T 8led lomnim l^Sa a 6ksplozivnega ma-Jtera ? T^f?0 ka- f '^oinbn h VeČje '^vilo v raznih Zadn^e ^ Piskavah7e h-l Pri hiŠnih Ircev V 10 aretiranih "i80 stali v S S° osumUeni, da j domneva 9e d Z.nasilnostroi-'j podvzet ol ii bd ter0ri" ^ lrske remiKi-i članov taJne ^ delu7ePnbaldf ša lastnika: "Ali stoji' na ameriški ali na k" meji ?" "Na ameriški". "To je dobro. Sl$! namreč, da so na ^ strani strašno hude M * * * V gostilni. — Gost; , spod natakar, ali je polovica pečene kokos1] Naita k ar: "' K,a j I spod." . Gost: "No, bodite t*v t beznjivi in mi prineS'®' . drugo polovico!" * * * d Ni ga strah. — Ve^ 1 vas ni strah, gospod "rnj Tukaj v gozdu naju kdo napasti." Dušan: "Kaj še, saj f|0' že dvakrat prvak v tf ' daljavo." fa * * * Vsakdanje ?aži. — | "Takoj pridete na vi'gt( Natakar: "Takoj v»' nesem rebrca," Dobra prijateljica: novi klobuk vam nebeš1 v stoja." J* Zobozdravnik,: 1 izderem brez bolečin.", Zet tašči: "Veselif d vas vidim." n Čevljar: "Vaši čevlji k še danes zvečer gotovi'|v Prodajalec: Ja'z satffn takšno perilo".- j Esperantist: "Espeif 2 naučite v par tednih." I >< * * * 1 Istih misli. _ Urša*! r vite, da boste odslovi1' } kuharico? Pa ste vedn0, 1 rili, da je dekle P^ < klad." j: Neža: "Res amp»* : moj mož je bil na žal"' ' misli". Prireditve, ki so og& "Am. Slovencu" so ve spešne. POSLUŠAJTE ! vsako nedeljo prvo ^ starejšo jugoslovans^ dio uro od 9. do 10. A poldne na WGES P* 1360 kilocycles. J POSESTVO NA PR^ Lepa prilika za tistf' si želi kupiti posestvo j rem kraju. Posestvo se v vasi Topal, št. 11, 1,11 kah, Jugoslavija. Za nja pojasnila se obrn^, Anton Milavec, 20954 man Ave., Euclid, Ohio- I rt n i S: i : &f 5 » ps a 1 i V\ > > n (Si ' 2 A > E " | ra ti > M & J t £>■ S ; i |l » 0 S > — 9 i i * jT : %\ > 9 ' .....ota, 21. i an n aria. 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S REV. J. ČERNE NA ODDIH V STARO DOMOVINO i Zadnji torek 17. jan je odpotoval iz Milwaukee, Wis. apani slovenski župnik preč. si' James Cerne, ustanovitelj ,0? ^°lgoletni župnik slovenske „>upnije sv. Cirila in Metoda pj Sheboyganu, bivši Duhovni REV. J. ČERNE aJ'odja KSKJ. in častni pred-i,t,mk tiskovnega društva | Mm ost", na šestmesečni od-Flh v staro domovino, i Prevzv. nadškof je pripo-' Vegovo veliko delo in ifasluge in mu je vsled tega dovolil plačane počitnice v ; domovini. '^nS-vf J-,Cerne se vrača 'd dih v domovino po 37 letnem težavnem in požrtvovalnem delovanju med slovenskimi izseljenci v Ameriki. Kot eden izmed pijonirskih izseljenskih duhovnikov, je marsikje oral ledino. Njegova zanimiva črtica v januarski številki "Novega Sveta" zanimivo kaže, kako in v kake razmere so bili postavljeni v službo najsi pijonirski gospodje duhovniki. Pozneje je prišel na povabilo v Sheboygan, kjer je zbral skupaj tedanje prve naseljence in začel med njimi graditi slovensko župnijo sv. Cirila in Metoda. Delo mu je uspelo, postavil je lepo cerkev in pozneje z velikimi žrtvami še lepo slovenske farno šolo. Obe stavbi, cerkev in šola sta najlepša slovenska spomenika na idiličnem sheboyganskem griču in največje delo za Slovence v celi državi Wisconsin sploh. Preč. J. Čeme je doma iz Blejske Dobrave na Gorenjskem, kamor odhaja na oddih, da si okrepi zdravje, nakar se poživljen od domovinskega zraka vrne nazaj med nas. 1 Vrlemu prijatelju našega lista, želimo prijetno potovanje v domovino in pa srečnega povratka! -0- U NAŠE GOSPODINJE kako ohraniš cvetlice v sobah do?ih T,'-** in raznih gorati dobi v T* eosP°dinJa in ko rastočo tu in tam ka" veseli in hi CVetko> katere se nila in če 1° Slln° rada ohra-^a, d-i i; u m°£°če jo vzga-zoni b° ob P"hodnji se-ni letela. To seveda ^Pi^'so^ CVfiCe> ^ jih ne v raJ .llavadK0 vz^oje-ga, bi stlmJakih in vsled te- V sil™ razvajene. česar jiUdh 80 imele vse ?ral. Poželele; primeren lobe' l0t° in dovolJ Bvet" tega" n l v £obah pa vsega da' 0grešajo, zato ni čudno, dnevih mn°Sih' že P° nekaJ hirati da so začele žeš ; Ce,Udi ji še tako stre-,.m;j jontJ tednih Pa ^ kar 2a mi mso za dru£° Kot Pa bi se dal° Hamo ' teh' le ohraniti, KrflVedeti treba kako. ^Skl CVetliGa je Persicf^ lWama (Cyclamen cvetov'- °na z navadnimi mi r! fe lepša kot z zaviti- ^mo ČaSa tJ bo cvetela, n0 m°raš imeti v prilič-kakih .a1 *obi' s temperaturo Preveč , °pinj" Ne smeš jo Z°Pet " Pat-I- Premal° pa zalivi HZltl pa moraš pri ni°ija t -da ne zmočiš s?°- cveti LLsti' ki obledijo in na ocvetejo, jih ne trpi trgaj v' ,ampak jih P°-dnol 0 neha cyeteti jo ve- konč^ Za!ivaj in kadar ji ro Sn- Padej0 listi' j° sko- ^a f Vendar ne popolno-ne' nakar «hrani na vlaž-vu ! t0da ne mokrem prosto-v ' a Pazi da ti ne meseca m ° S°.ogreJ'e> nekako *nčn£ Ja' J0 P°sadi v kak Ct^rvrtu 2 lon- nove » Ji , poganjati liste, Preveč j? " Pa ne bo močna nuaa' toda dovoli Koliko' Sb0lj listnata in ne. bi-o od) rCe"a' da Voda d°-da sc zcm- s° zgodil* (Azalea Indica), Uce, k1So Pomladanske cvet- yrtnarja nad jih kupiš od Katere imain T* krasne> ne-P« več sto dprti. Te IaI * 80 naenkrat Nalivati voda Precei *>bro ^.tekati, I pa mora dobro ' m ^ S« skisa. Imej vrh zelja pa narezane pečeni-ce ali pa pečene krvavice. -o- Vložek za juho Mešaj, da se zgosti, 7 unč sirovega masla in štiri rumenjake. Nato primešaj 4 unče nastrganih obisti ali jeter, štiri namočene in otisnjene žem-ije (žemljam, preden jih namočiš v mleko, ostrgaj skorjo), osoli, malo popopraj in primešaj še sneg šestih beljakov. Podolgovato majhno pe-kačo z robom pomaži s sirovim maslom, zlij noter testo, razravnaj in speci. Pečeno in hladno zreži na drobne kosce, stresi v skledo in nalij nanje preceieno govejo juho. Ta vložek imaš lahko za dvakrat, ker ga je precej. -o- Okusna jabolčna jed Olupiš lepa, srednje debela jabolka, jih otrebiš peška in dušiš na vodi in sladkorju. Nato jih vzameš ven in jih daš na večji krožnik, sok pa .še prevri in ga polij po jabolkih. Nekoliko poprej ko daš jabolka nai mizo, jih posuješ s sladkorjem, poliješ z rumom in zažgeš. -o- PRAKTIČNI NASVETI Če te stalno pečejo podplati v čevljih, tedaj noge vsako jutro, preden se obuješ, vtakni v mrzlo vodo, potem noge dobro obriši in šele nato se obuj. Kadar si zelo utrujena, tedaj si pripravi toplo kopel za noge. Vodi dodaj eno ali dve pesti n^Vadne soli in drži noge v vodi toliko časa, dokler je topla. Nato noge dobro obriši in zdrgni z limonovi'm sokom. jih v hladni sobi, skoro z isto temperaturo, kot ciklame. če mogoče ne na močnetn soncu, pač pa ljubi svetlobo. Ko cvetje odpade, ji lahko privoščiš več sonca in nekoliko več toplote. Spomladi jo s posodo vred presadi na prosto, a ne kamor sonce naravnost pripeka^ Ko mine poletna toplota jo spravi nazaj v hišo, v dobro zračeno in svetlo sobo, kjer ti bo naslednjo pomlad prav gotovo pognala cvetje, seveda ne tako bujno, kot boš pričakovala. Najbolj Škoduje cvetlicam v sobah suh zrak. Temu pa najlaglje odpomoreš s tem, da postaviš tja kako posodo z vodo, ali pa če obesiš v sobo veliko gobo, katero seveda večkrat napolniš z vodo, ki bo izhlapevala in povzročala zadostno vlago. ■--o-- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Gos po ogrsko Starejšo, ne preveč mastno gos razkosaš na večje kose. V kožici razcediš sesekljano gosjo slanino, ki ji priložiš o-lupljeno čebulo, nato pa dodaš gosje kose, ki so osoljeni in s papriko potreseni. Dalje še dodaš dobro kislo zelje in vse skupaj dušiš kakih 20 minut. Potem zaliješ z juho ali toplo vodo, pokriješ in dušiš 2—ure. Ko daješ na mizo, položiš gosje kose v sredo sklede, okrog pa zelje, da sploh izgine, tedaj bi bilo potrebno, da bi državne oblasti odredile, da sme za človeško prehrano določeno žlito na trg le v prevretem stanju. Odkritje povzročitelja zobne gnilobe bi bilo važno tudi zavoljo tega, ker bi dalo mogoče podlago tudi za raziskavo drugih bolezni, ki o v zvezi s prehrano,n. pr. želodčnih oteklin, žolčnih kamnov, rev- matizma in 'malokrvnosti. Zanimiva je trditev obeh zdravnikov, da zobne gnilobe nista mogla ugotoviti pri ljudeh, ki se živijo samo z mesom ali z ogljikovimi vodani iz sadja, trstnega sladkorja, krompirja i.t.d. S tem seveda ni rečeno, da bi se morali žitni hrani odpovedati. Potrebno je le, da žito prepariramo oziroma alkaliziramo. RAZNE ZANIMIVOSTI ANGLEŠKA "BEDA" Splošno mislimo, da so na Angleškem sami bogataši. Naslednji podatki pa nam povedo, da je Anglija taka kot vse držaje, da je samo malo število pravih bogatašev, večina prebivalstva pa se peha in se mora zadovoljevati z bolj skromnim zaslužkom, ki pa vendar še daleč presega naše razmere. S 'a m o en odstotek vsega prebivalstva v Angliji, ali približno p o 1 milijona ljudi, ima letnih dohodkov več kot 200.000 din, s katerimi si lahko privoščijo vse mogope u-dobnosti in razkošje. Dva milijona je takih, ki imajo 100.000 do 200.000 in žive razmeroma še dokaj u-dobno: služkinjo, telefon, avto, prijetno stanovanje v boljšem delu mesta in prijazno vilo kje na deželi ali ob morju. Deset milijonov ali 20 odstotkov jih zasluži 50.000 do 100.000 letno. Živeti morajo že nekoliko skromheje in v slabših predelih mesta. Jedro Anglije, 30 milijonov ali 6 odstotkov, pa zasluži 7nn A I/OTT7A 25.000 do 50.000 na leto. £UKA Vbr Vi)'''*!™*^®!^ 'delovodjo, m™ delavci-strokovnjaki, pisarji, tajniki itd., ki imajo sicer še dokaj udobne higicie ali stanovanja za vso svojo družino, vendar brez vsakega razkošja. Nazadnje pride 15 odstotkov prebivalstva, ki imajo manj kot 25.000 letnih dohodkov. Kljub temu pa ostane Anglija še nadalje najbogatejša država na svetu, saj menda nikjer nima toliko ljudi, 85 odstotkov, tako dobrih zaslužkov. Pri takih razmerah bi res ne smeli imeti niti enega siromaka. KAJ POVZROČA ZOBNO GNILOBO? Ameriška zdravnika dr. Belding in njegov brat mislita, da sta odkrila povzročitelja zobne gnilobe, ki se v zadnjih desetletjih med civlizira-nim človeštvom čedalje bolj širi. Po njunem poročilu new-yorški zobozdralvniški družb; gre za streptokoka, ki sta mu dala ime "odontolitik" ali po naše "topilec zob". Ta bacil se počuti posebno dobro v jedeh iz raznega žita, ki povzročajo s svojim vretjem v klini kisline. Kislina razkraja tudi zobno sklenino. Zdravnika,ki sta delala poskuse s kakšnim tisoč mornarji mornariške akademije v Annapolisu, pravita, da je mogoče tega povzročitelja bolezni uničiti na ta način, da povzročimo v žitu, preden ga uporabimo kot hrano, vretje ali pa da mu spremenimo kislo stanje v alkaljčno. To je tudi vzrok, da južnoafriški zamorci ne trpe za zobno gnilobo, čeprav se hranijo pretežno z žitnimi jedrni. Tem jedem dado namreč dobro vzeti. Na ta način pa seveda ni mogoče ozdraviti zobne gnilobe, ki je že napredovala. Tu so potrebni drugi ukrepi. A če hočemo, da se bolezen zobne gnilobe ne razvije in bodo vsa angleška civilna in vojna letalla premazali s tem mazjlom. -o- ILIRSKI GROBOVI POD CESTO Po poročilu konservatorja solnograškega muzeja, inž. Martina Hella, so pri gradnji nove avtomobilske ceste iz Solnograda v Linz p^i Zillingu odkrili prazgodovinski grob z ostanki- sežganega trupla in z ločenimi posodami vsakovrstne oblike. Pri natančnejšem 0-gledu so potem odkrili še en grob in znamenja drugih grobov. Vsi ti grobovi so bili tik pod površino in so zelo trpeli zavoljo motornih kopačev, ki so šli preko njih. Gre za grobove iz 7.. stoletja pred našim štetjem, ko so živeli tod Iliri. Tu so se bavili zlasti s pridobivanjem soli. "Lastnik ima samo eno hišo, najemniki pa na tisoče". — Perzijska. "Vsak človek je kralj, na svojem lastnem1 vrtu1'. — Goethe. * ^'Boljši1 "jfe suh kruhek doma, kakor pa pečeno meso na tujem." — Francoska. NOVO SREDSTVO PROTI ZAMRZNJENJU LETAL Angleško letalstvo je delalo v zadnjem času poskuse, da bi s primernim pleskom v zimskem času obvarovalo,propelerje in nosilne ploskve ledne obloge. Sprva so to "ledno mazilo" nanašali samo na nosilne ploskve in so imeli nekaj uspeha. To poletje so inženirji v višini 10.000 m "izdelovali" umetne, zelo mrzle oblake. Vsak predmet, ki je prišel v bližino teh oblakov, je dobil takoj ledeno prevleko, samo "propelerji in nosilne ploskve, ki so bili prepleska-ni z novo mažo niso zledene-li. Mazilo je učinkovalo najmanj deset ur. Letošnjo zimo DENARNE POŠILJKE nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo iste direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včeraj so bili "naše cene: Za 100 Dinarjev........$ 2.45 Za 200 Dinarjev........$ 4.75 Za .300 Dinarjev........$ 7.00 Za 500 Dinarjev........$ 11.00 Za 1000 Dinarjev........$ 21.50 Za 2000 Dinarjev........$ 42.50 V ITALIJO: Za 50 Lir.....................$ 3.25 Za 100 Lir......................$ 6.30 Za 200 Lir......................$12.00 Za pošiljke v ameriških dolarjih je poslati: Za $ 5.00 .......-—.....$ 5.75 Za $10.00 ................$10.85 Za $15.00 ................$16.00 Za $25.00 ..............„...$26.25 Vse pošiljatvo naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. ipw V JUGOSLAVtJO Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih pamikih: BREMEN • EUROPA COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCHLAND Izboril« žolMiliSkc zveze od ChcrbourBu, Brcincnn ali Hamburga POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizke cene za vožnjo iz Evrope med 3. aprilom in 23. aprilom ter 26. junijem in 23. julijem za štiritedensko bivanje v Ameriki. Za pojasnila vin'aaajto lokalnega agenta ali 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILLINOIS IkHAMBUIG-tMERICM UNfi] Mworth GSRMAN 110*1)1 SLIKE IZ STARE DOMOVINE V SHEBOYGANU Sheboygan, Wis. Že dolgo časa so nekateri povpraševali, kdaj pridejo slike iz domovine, ker bi jih radi videli. Slike so sedaj gotove in se bodo kazale 22. januarja, to je v nedeljo zvečer v cerkveni dvorani. Vstopnina bo za odrastle 25 centov za otroke pa deset centov. Slike so krasne! Nad 600 krajev v Jugoslaviji, največ seveda iz Slovenije, vsebujejo. Kaj takega še niste videli. Nad 700 čevljev filma'je v krasnih barvah, kar se tudi redkokdaj vidi na navadnih predstavah. Film je 3500 čevljev dolg in bo predstava trajala dve uri in pol. Ker nobeden pogled ni lepši od onega, ki predstavlja rojstni kraj, zato vem, da boste vsi prišli na predstavo ter zopet videli kraje, kjer ste se kot otroci igrali in ki so vsakemu tako ljubi, ne glede, koliko let je poteklo od naše detinske dobe. Film je last Slovenske Ženske Zveze, zato podružnica št. 1, v Sheboyganu prijazno vabi svoje članice, kot vse rojake in rojakinje v naselbini, da pridejo k predstavi. Dvorana bi morala biti nabito polna, ker kaj takega v Sheboyganu še nismo imeli. Nikar ne zamudite lepe priiike, da vam pozneje ne bo žal. Naj vas nobeden vzrok ne drži doma, ampak pridite pogledat krasne kraje naše ljube domovine. Za podružnico št. 1, S.Ž.Z. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) samo v mestu, tudi v predmestjih ter jih okrase z razno-barvanimi električnimi lučkami, kar je prav lepo vjdeti. To se vidi, da spoštujejo praznik Gospodovega rojstva. Medtem ko ljudje tako kažejo svojo vero v novorojenega Kralja, pa se rrinogi. posmehu-jejo in zaničljivo gledajo na vse to. — Je pač tako na svetu, da ni nikoli za vse prav. Težko je človeško življenje in vsak sta;n ima svoje težave, tudi duhovski, kateremu nasprotniki tako radi mečejo polena pod noge. Spominjam se duhovnika v moji rojstni fari, pokojnega g. Gašparja Porento. Ta bi povedal, kako lahak je duhovski poklic Omenjeni gospod so uživali komaj toliko jedi, da so se držali pri življenju. Koliko dolgih ur so presedeli v spo-vednici v mrzli cerkvi, da so si morali potem premrzle noge v bolnišnici zdraviti. V vsakem vremenu so šli k bolniku, naj bo v letu ali zimi, ponoči ali podnevu. Trudili so se tako dokler so jih noge nosile. Tako vsak po svoje trpimo in prenašamo križe in težave svojega stanu, eni tako drugi drugače. — Pozdrav vsem naročnikom tega lista. Monroeška Slovenka -o- SLOVENIJA na razstavi v New Yorku Ljubi jara Kakor je že objavljeno se vrši prihodnje leto v New Yorku svetovna razstava, kjer razstavlja tudi naša država. Razstava je zamišljena tako, se bode prikazala Jugoslavija kot celota, ne pa tako kakor si je marsikdo zamišljal deljeno po pokrajinah. Navzlic temu bodo lahko prišli posamezni deli držav prav lepo do izraza, ker bode v 40. oddelkih dovoij prilike za sodelovanje. Predvsem bo to v velikem oddelku za turizem, kjer se bo lahko prikazalo v slikah vso lepoto naše ožje domovine. Izbira naj se tudi slike iz onih krajev, ki so dali največ izseljencev predvsem! iz Bele krajine, da pokažemo tudi našim izseljencem njihove najljubše kraje. Lepih slik in prizorov je dovoli na razpolago. Za folklor bo poskrbel etnografski muzej iz Ljubljane, kar nam daje popolno jamstvo, da bo izbran najboljši materijah Tako bodo tudi v etnografskem oziru prikazane vse tipične zanimivosti naše Slovenije z narodnimi nošami vred. Prav tako bodo tudi naši domači obrti dobro predstavili javnosti dostojno naša ročna dela in celo vrsto domačih spominkov. Informacije glede prodaje in transporta teh izdelkov daje Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani. Vsi predmeti morajo biti pripravljeni do 20. januarja 1939. leta. NAJODPORNEJŠA DOBA . Raziskave o anatomičnih, fizioloških in kemičnih posebnostih človeškega organizma so prišle do posledkov, ki bodo velikega pomena za medicino in socialne znanosti. Tako se je izkazalo, da je povprečna življenjska doba v zadnjih desetletjih zelo znatno narasla, kar bo imelo posledice za zavarovalništvo. A tudi na uporabo starostnih dob v delovnem procesu bodo imele novejše ugotovitve velik vpliv. Najbolj ša starost leži med 25. in 35. letom. Delovanje pljuč doseže v 35. letu n. pr. svoj višek. V 65. letu se prostornina pljuč zmanjša že na polovico Podobno nazaduje tudi mišična sila. 25 do 28 letni ljudje kažejo povprečno največjo silo svojega življenja. Na razpolago brezplačno vsem naročnikom "Amer. Slovenca" SEP!® vjsq ■n, ] ^-rrrP TPxama ofo JCuxopt I 1»! »-S- EUROPE Si.^t B CKCHOtlOVAKM-«IUt tlom tO OHMANr, WUND A HO l|UMOA«r. i-11—] A'- P1—! fo'j • ACIAI MA» 01 luion - »MOWINO IH| MHi 01 t Mi NIW 1 IQNtilH i psi h? i '^J |e|P Š B KRASNI ZEMLJEVID "The Hrama of Europe" ! (Ogl.) Marie Prisland DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (•gel Leavitt St) Tel. Caml S S17, CHICAGO, ILL. ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" je novi zemlje vid, ki prikazuje: j 1. Zbirko v barvah tiskanih zastav vseh vodilnih evropskih' j držav. v 2. Zemljevid Evrope, ki kaže: a) Meje Evrope pred svetovno vojno 1.91.'+. h) Meje Evrope po svetovni vojni leta 1918, c) Meje Evrope po Monakovski mešetariji, ki kaže kako so okrnili Čehoslovaško. S d) Narodnostne meje, ki kažejo po katerih delih Evrope I bivajo razne narodnosti. O Slovencih kaže barva, da I segajo notri v Furlanijo v Benečijo. Ta del zemlje- I vida je zelo pomemben. ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" je zbirka zemljevidov, ki ka- j žejo, stare in nove meje med državami v Evropi. Kaže zgodovino ' Evrope. Zelo važen zemljevid je to. Posebno označbe raznih narod- I j nosti na evropski Celini dajo misliti vsakemu, kako je pričakovati, da sa j I bo Evropa v tem oziru spreminjala v bodočnosti. PredoEi vam tudi to, J katere države bodo zopet igralo tisto vlogo v bodoči vojni med Rusijo ! in Nemčijo, kakor je igrala Belgija med Nemčijo in Francijo v svetovni { vojni. Pove vam, zakaj želita imeti skupno mejo Poljska in Ogrska. | Pove vam, zakaj hoče Mussolini Korziko in Tunizijo. Ta ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" dobi tekom letošnje kam- j panje "Amerikanskega Slovenca", ki traja od 25, JANUARJA PA DO I 31. MARCA 1939. vsak naročnik NOV ali STAR, ki bo v tem Času pla- I čal celoletno naročnino na list "Amerikanski Slovenec". Polletne na- i ročninc ne pridejo v poštev, ampak samo CELOLETNE, zapomnite I si to. __ i Torej kdor šc ni naročnik "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" ! naj se tekom te kampanje do 31. marca 193? naroči za celo leto na ta i list in bo dobil BREZPLAČNO od Uprave lista ta krasni pomenljivi i zemljevid "DRAMA EVROPE" VSI TISTI, ki so že naročniki j "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" naj v tem času gotovo obnovijo ' CELOLETNO NAROČNINO in dobili bodo BREZPLAČNO ta L 1 nimivi zemljevid. Naročnine pošljite na Upravo lista, ali pa iste plačajte našim za- 1 stopmkom(cam) v vaših naselbinah. AMERIKANSKI SLOVENEC 1819 W. Cermak Road Chicago, Illinois 1 Strah G T AMERIKA ffSKl SLOVENEC Sobota, 21. januarja! Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK, l ■ Ne govori, da ni rešitve, ne govori, da v trpljenju umiraš: čim temnejša je noč — tem svetlejše so zvezde, čim hujša bolečina — tem bliže je Bog! Tovariš Vladimirov že od jutra ni spregovoril besedice s svojo ženo. Jezil se je nanjo. Dozdevala se mu je preveč sentimentalna in razburjala ga je s svojo vero v to, kar je on smatral za neumno, otročje sanjarstvo. Jezil se je nanjo vso jasno veliko noč. Zopet se ji je zdelo, da je njeno življenje strto irt da je bil njen boj zaman, da se ji ne bo nikoli posrečilo spra-•v iti v njenem možu na površje tisto luč, tisto dobroto, to, o čemer je vedela, da v njem spi, kar je na njem tako ljubila ... Cim svečanejši in čim veselejši so postajali obrazi, ki so hiteli mimo njenega okna, tem neznosnejša je postajala njena žalost, tem bolj osamelo in zapuščeno se je čutila. Ni imela človeka, ki bi jo ogrel z živo besedo, ki bi jo podprl in spravil pokonci. Ko je tako zrla skozi okno v daljo, se je skoraj sramovala svoje žalosti pred pomladjo, pred modrim nebom in pred cve-tečim brstjem. Toda pomagati si ni mogla, bila je žalostna, globoko žalostna. Z duševnimi očmi je spregledala vse svoje življenje in morala si je reci, da je živela vedno tako, kakor ji je narekovala vest. Zakaj so se zopet morali zbrati nad njo ti strašni trenutki duševne muke? Zakaj je morala biti ravno ta dan, ko naj bi se združila srca vseh ljudi v miru in radosti, ločena od svojega moža po tako globokem prepadu? ... Končno je Ana Ivanovna prejela dolgo zaželjeno pismo iz vasi, toda že od vsega početka je napravljalo vtis, kakor da ne prinaša nič dobrega, bilo je bVez znamke in plačati je morala kazen. To ni bilo tako preprosto, kajti trenutno ni imela tako rekoč niti kopejke pri sebi. Prosila je Vi-talija Vladimiroviča, naj ji pomaga, a on je le skomizgnil z rameni; bil je sam suh, od plače mu ni ostala niti kopejka več. Ninel je jedla v dijaški kuhinji in je popolnoma prepustila svojega moža njegovi usodi. "Ti usmljenja vredna cunja ti!" mu je Ana Ivanovna odgovorila na njegova puhla opravičila in zaprla vrata za seboj. V svojem obupu je naprosila, pismono-šinjo, naj ji posodi denar, kar je ta tudi storila. Tako je sedaj sedela tu, neodločno držeč pismo v rokah. Bala se ga je odpreti; vsaj še nekaj minut je hotela verjeti v to, da je njena stara teta le iz raz-tresenosti pozabila prilepiti znamko. Končno se je opogumila in s tresočimi se rokami odprla ovoj, ki je bil zalepljen z lepilom iz moke. Brala je: "Ljuba Ana! Kot vidiš, sem odpravila svojo nepismenost in ti morem sama pisati. Toda za znamko nimam denarja, ker sploh ničesar več nimam. Vse to pa je prišlo zaradi teh kolhozov (občine na deželi), ker moj Vanja ni hotel sodelovati, ker že tako nimamo kaj poštenega za pod, zob, je rekel, in ker je v kolhozih tako, da nekateri delajo in drugi jedo, in to je nekdo slišal, ko je on to rekel. Tako lepe- ga konja imamo, Sjerko, in ko se je samo spomnil na to, da bi tudi on .mogel priti v kolhoz, se je tako prestrašil, da ni hotel sploh nič več slišati o kolhozu. Tam konji crkavajo kakor muhe, tako so slabi, da morajo njih same vlačiti, ker se nihče po-štenp ne briga zanje, saj itak niso nikogar last. In Sjerko smo vendar vzredili kakor lastnega otroka, ravnali smo z njim kakor s človekom, v kolhozu pa živini ne dajejo nobene hrane, potem pa izstradanim živalim še toliko nakladajo zaradi 'udarničestva' (Uspeh rekordnega dela.) in potem jim je prav vseeno, če poginejo. K nam v vas prihaja sedaj toliko agitatorjev, da si kmetje ne morejo prav nič več pomagati; vsi pravijo, da je v kolhozu mnogo bolje kot v prejšnjem gospodarstvu. Zaradi te agitacije propada pri nas v vasi vsa živina. Večinoma prihajajo taki mladi študentki, ki o vasi tako ničesar ne razumejo, nam nekaj trobezljajo in nato spet odhajajo. Nato pa zopet pridejo s čepico na zatilniku, sedijo skupaj s sel-sovjetom (vaški sovjet), kdor pa se ne strinja, tega smatrajo za sovražnika sovjetske moči. Ker je moč sovjetov moč delavcev in kmetov, pravijo, moramo vse predati. In nato razdelijo agitatorji vse v kulake (Gruntarji), podkulačnike (Pripadniki gruntarstva) in poštene kmete. Kulaki so tisti, k so varčni in imajo svoje gospodarstvo v redu. Toda moje gospodarstvo ni v redu, ker nimam v rodbini še pravih delovnih moči. Moj Vanjka jih, ima šele sedemnajst in Manjka šele šestnajst, jaz pa sem stara žena. Toda ker zaradi Sjerke nisem stopila .v kolhoz, so me prišteli med podkulačnike. Nato so imeli zborovanje in so dejali, da je treba kulake in podkulačnike razkulačiti, potem so mi vse odvzeli in dali v kolhoz, mojega Vanjko pa so prijeli in odvedli v mesto in od tedaj nisem slišala več o njem. Sedaj presedevam tu gladna in prosjačim. Moja ljuba nečakinja, ko bi mi vendar mogla nekoliko pomagati, poslati nekaj denarja ali malo hrane, in če bi mogli morda zvedeti, kaj je z mojim ubogim Vanjko. Pravijo, da pošiljajo kmete na Solovke za drvarje. Tega on tako ne bi mogel dolgo vzdržati, ker je tako šibak v prsih. Z menoj bo tudi kmalu pri kraju; nimam več niti svoje strehe, v kooperativu pa ne dobim ničesar in nikjer ničesar ne dobim, ker sem sedaj delavski uskok in ker je moj sin politični zločinec. Mojo Manj ko so mi tudi odvedli bog ve kam, poln voz ljudi so odpeljali. Včeraj sem videla svojo Sjerko, sedaj se imenuje v kolhozu 'Spomin na Ljenina'; sedaj vozi opeko, vsa rebra ji štrlijo v zrak. Vodil jo je Ivan, ki je bil vedno razvpit v vasi kot največji malopridnež in lenuh, sedaj pa je prvi v kolektivu. In kako je mojo ubogoSjerko pretepal! 'Pač nimaš križa na prsih, da ubogo živinče tako pretepaš, te bodo že hudiči za to pekli na drugem svetu, ti ko-njederec'! sem mu dejala. On pa me je le drzno pogledal in rekel, da sedaj ni več ne Boga ne hudiča, da imajo sedaj moč revni in da morejo sedaj delati, kar hočejo. In še bolj je pretepal konja. Meni navkljub. Kako me je tedaj uboga Sjerka pogledovala! (Dalje prihodnjič) VABILO k naročbi "MOHORJEVIH KNJIG" Naročniki jih bodo dobili prihodnjo jesen: 1. KOLEDAR za loto 1940. 2. VEČERNICE, povest "Pravica do življenja". 3. ZGODOVINA SLOV. NARODA, 16, in poslednji snopič, 4. ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 14. snopič. 5. JEZUS DOBRI PASTIR, raolitvenik. Knjigarna Amerikanski Slovenec Naročnino za Mohorjeve knjige sprejemamo SAMO DO 11. MARCA 1939. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Kdor si torej želi Mohorjevih knjig za prihodnje leto, naj pošlje naročnino čimpreje, da ne bo zamudil. KNJIGE STANEJO........$1.25 z vezanim moiitvenikom pa__$1.50 Naročila za Ameriko sprejema: 1849 West Cermak Road Chicago, III. Columbia plošče 25085—Cingel congel So ptieice zbrane, ženski duet in klavir..............75c 25089-F—Kje je moj mili dom, narodna Moja ljubca je ..narodna, Ant. Šubelj........75c 25090-F—Megla v jezeru, narodna Zaspanček, narodna, Ant. Subelj....................75c 25091-F—Oj pastirčeki, božji ljubljenci, Vsi verni kristjani, božična, poje A. Subelj-75c 25093-F—Moja Francka, Štajerska, polka, gra R. Daichman's ork.......75c 25095-F-SIadke vijolice, valček Double Eagle, koračnica, harmonike ............75c 25096-F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, poj. M.Udovič in J.Lavše 75c 25097-FDekle to mi povej, Pastir, bariton, A. Šubelj..................................75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman................75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet................................75c 25126—Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše....................75c 25127—Brez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, Adrija, Hojer trio........75c 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl......................75c 25131—Lovska, i Kdor hoče furman bit, ženski duet ....................75c 25132—F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer trio....................75c 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio................................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Škrjanček, narodna, Vičar tenor ....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio....................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu ..duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič........75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..........75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, poj. gdč.Udovič-Lovše—75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Kamjski valček, slov. kmečka godba................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj, bariton............75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba......................75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana..................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. A. Krnjev in G. Gostič............75c 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle......75c 25163—En Šušter me je vprašav, Mornar, pojeti gdč. Udovich in Laushe.......,......75c 25169—Ne bom se možila. Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe--75c 25174—Planinec, Srcu, poje g. J. Germ................................................75c 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester................75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ................................75c 25179—Ta martla, Men vse eno je, duet, poj. gdč. Udovich in Lauše 75c 25182—Jaz sem gore sin, Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ............75c 25183-F—Galop polka, Potepuh, valček, harmonika ............................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1819 West Cermak Road, Chicago, Illinois Pisan(p polje J. M. Trunk No, ja. Te dni mi je bila doposlana karta (razglednica) iz New Yorka, gotovo tudi vsem katoliškim duhovnikom, v Ameriki. Na naslovni strani je nekaj iz lista "Tablet" v Londonu, izjavi ministra Negrina "free exercise of religious belief and pi'actice", kakor ima tudi Rusija celo v ustavi in o nasvetu ge'neralnega vikarja, naj se cerkve ne odprejo za javno službo... Vse to iz lo-jalistične Španije in bi izgledalo, da je vse hudo dobra roba, saj priznajo celo, da so bile cerkve vsaj "closed at the time of mob violence at the outbreak of the civil war". Podpis je "American friends of Spanish democracy", in človek bi sodil, ako bi ne vedel, kako v resnici je, da so to hudo katoliški prijatelji te demokracije. Zadi na karti je kliše, ki kaže "funeral of Alberto Eguia y Cagarduy, captain of Basque militia (Loyalist army). Streets of Barcelona. — Oct. 17. 1938". Vidi se duhovnik, križ, mežrtar z žegnano vodo, katoliški pogreb pač je. Kaj naj človek reče? Stališče Baskov in Barce-loncev je politično in separatistično, kakršno je stališče Hrvatov v Jugoslaviji, ali je bilo tudi moje narodno stališče v Avstriji pred vojsko. Franco je najmanj za nede-Ijeno Španijo. Kako je z demokracijo na obeh straneh, je zopet drugo in zelo kočljivo vprašanje. Zdaj so strasti vse preveč razvnete, da bi se moglo pravilno soditi. Cas more šele l-azrešiti ves konflikt. Moj vtis je. kakršen je prav pogostoma tudi med nami aVnerikanskimi Slovenci. Življenje je bilo večinoma brez katoliškega udejstvova-nja, pri svobodomiselnih, to-raj brezverskih društvih in jednotah, morda je kak dolar padel pri kaki cerkveni kolek-ti, ker drugače pač ni šlo, morda je bilo tudi zagrizeno, sovražno, napadalno na vse, kar je s katoličanstvom in ZASLUŽEK $30 DO $100 NA TEDEN Ako imate navadne zmožnosti za prodajanje in ste pripravljeni, rabiti jih, vam moremo ponuditi v prodajo vrelčno mineralno vodo, ki se lahko na prvi pogled proda po salunih, hotelih, bolnicah, zavodih, lekarnah in domovih. Zdaj je v teku velika oglaševalna kampanja. Uposlujemo moške kakor tudi ženske. MIAMI PARK SPRINGS, INC., 10. So. La Salle St., Chicago, Suite 407. cerkvijo v zvezi, amP šla je smrt, kakor tam celoni, in pogreb je " liški. Sicer se pogost" taki čudni robj prop^ svobodomisolstva hudo jo na duhovnika ali f; teremu gre le za dena! pak duhovnik je navai dolžen ko novorojen0 opravičeno bi se P» res jeziti na take, ki $ brez katoličanstva, Pa le tudi katoliški pog)"' po .zunanjosti bi člov*1 sodil, dobro pa je Španiji pri pogrebih "L meriki pri vrlo čudnih pri bih sodnik vsevedni B® No, ja...kar bi se bi bilo odveč. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMOTRIST 1801 So. Ashland Aveno« Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. jy'utraj do 8:30 zvečer. Neka zveza amerflj advokatov in rdravni^ la s polno paro v nu pri poslancih, da vl>j pravi embargo za " Kongres zdaj zaseduje varnost obstaja. Pše^ večinoma v rdečo prav da gre, je potr^ cionalistična Španija i'1 ki potrebi, in Franco testira, ker mu je pač $ r.ijo, ampak pomoč f končno le komunistom* prava embarga bi bila edinole komunistom. $ dijo, da hočejo zatreti šizem, nemški in lašfc' pak vsaj komunizmu ' inagali na konja. ZaW bilo vedeti, kdo so tis(1, kati in zdravniki, ki M e b pehajo za komuniste. kem katoliškem hospi11 šest zdravnikov, pa sof di, ni nobenega ka^ To veliko povo. --o- f "Amerikanski Slove"1 "Novi Svet" sla lista, bf terih bi ne smela biti ( 'lovenska družina! ........ ■" 1 11 .......... • Prati) wmamamammM& Našim čitatelj^ ročamo, da srt>c jeli zalogo Pratik za leto in sicer obe ^ Blaznik