y

Poglejte na številke poleg
naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
|i ZA NEKAJ VEČ KOT	ii
>J	NADANDOBIVATE
C"GLAS NARODA" (i
S . PO POŠTI NARAVNOST NA f( ^^fer	SVOJ DOM (izvzemši sobot,
nedelj In praznikov).
Telephone: Cllclsea 3-1242
ftrent« nil a* Second Class flatter September 25th. liti« at the l'ost Office at1 New York, N. V., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
No. 266. — Štev. 266.
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 26, 194 0—TOREK, 26. NOVEMBRA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIli
BOLGARSKA ODKLONILA VSTOP
Nemčija prenehala z diplomatskim postopanjem za novi red
OClVIDNO IMA PRI TEM VMES SVOJE ROKE SOVJETSKA RUSIJA ... NAPETOST ZADNJIH ŽDNI SE JE POLEGLA
Am. poslanik za Vichy
Uradni nemški kroni v Berlinu. »o presenetili tuj«' opazovalce in časniške |>oročevalee 7. naznanilom, da Bolgarska ni' pristopila k nemško-italjansko-ja|K)llski trozvezi.	| Prodseihlik Boosevelt j> , mirala Lealivja imenoval za
Ves teden <o nemški dobro f prosil generala .lolma Pei>h- poslanika pri francoski vla.li poučeni krogi zatrjevali, da je J ing«, ak(> bi |i0f,.] sprejeti me-: največ iz vojaških razlogov in v>e pripravljeno, da ho Bol- >tn poslanika pri francoski! posebno še zaradi mornariških
garska stopila v kolo osišča. vla<li v Vichvju. Pershin: Nek zastopnik nemškega jt. z ozirom na svojo visoko Sinjega urada je naznanil, da —star je že SU ]et—in na
nasvet svojega zdravnika po-
Nemčija za sedaj zado*\olj-•a s tem, da >o pristopile v o-' MŠee Madžarska, Bumun-ka in Slovaška in da je sedaj prenehala ft sprejemanjem ostalih evropskih držav v osišče.
Za izgovor, zakaj Bolgarska včeraj ni podpisala zveze z <»-siščem, se povdarja, da je Bol-lgarska v popolnoma drugačnem stališču z ozirom na drža-<ve v ovišču, kot pa <o Madžarska, Humunska in S'ovaška. a Poglavitni vzrok je, da jr Bolgarska zelo blizu Turške in Grške, ki ste ohe zaveznici Angliji', in ker je Turška opeto-vano zatrdila, da se 1h» bojevala, ako hi bila ogrožena.
nudho odkUmil. Kmalu nato pa j'* preds« dnik imenoval za po-lanika v Vichvju admirala William 1». Leahy ja, ki j<- se-tlaj governer na I o rt o Kieo.
pa j vprašanj med Franeijo in Zdr. ta državami. Leahy ho najhrže tudi prvi ameriški poslanik v Kwo; i. kajti ve«' ameriških potniških iiirM pri evropskih \ ladali je praznih.
.1 i
•J o se p h P. Kennedy s€ ja v Združenih »Jržavah in se 'najbrže ne ho več vrnil v Lon-
Laška armada v Albaniji na divjem begu
Grki samo 20 milj od Tirane . . . Zajeli so več tisoč Italijanov in dosti materjala.
Grki se pri zasledovanju I- | faljanov poslužujejo zaplenje- grahili 11 i 11 italjanskih tankov ter so Žl-dospeli <i.) Madika oh zapad-liem 'bregu Ohridskega jezera, '!.") milj .v notranjosti Albani-
I ve t ret i ni vse italjan-1 ske motorizirane opreme in dovolj odej, topov i'i lahkega o-rožja, da morejo popolnoma !oborožiti dve grški diviziji.
Italjani beže v popolni zine
bil naznanjen
K tnalu nato je padec mesta.
Tudi z zadnjega bojišča prihaja poročilo, da so Grki zavzeli drugo največje italjansko vojaško oporišče «v Albaniji, Ar-
Ko so tanki priropotali v Snja-w, toda italjanski povelj- gvrokastron, ter pritiskajo da-
Bolgarska se je oddahnila
Leahy ho narednik poslani	don. \Vi liar.) Phillips je tudi 1 \V ! iama C. liullitta, ki .j'*	v Ameriki in je predsedniku nedavno predsedniku I?««)-«'-	I*«>r>-'evcltu naznanil svoj od-veltu predložil >voj o«lstop. Ali	-lop I o1 poslanik v IJimu; tabo liullilt p lew.« I kako drugo	dj \ IVrlinu ni ameriškega po-visoko drža'«'no službo, ali pa	>lani':a. Kdini ameriški posla e 'oo umaknil v zasebno življe	irk, ki je večjega pomena, j" nje. ni znano.	Laurence A. Steinhardt v ilo-Pre l>ednik Koosevclt iead-lskvi.
M a« lik, so jih Italjani z vese-hiik Ihahlo Saddu upa .saj dve I jem [»ozdravili, misleč, da so diviziji vstaviti in organizira-njihovi. Xato pa so (irk i iz ti, da se ho-te mogli z novimi njih pričeli strahovito strel ja-j ojačenji postaviti proti prodi ti; mnogo Italjanov je bilo u-) rajočim (irkom. Ta namera pa ] ., | hitih in ranjenih, ostali pa so .se mu prav gotovo ne ho po-I zbežal i iz mesta. Poleg tega so sreči la prej, kot med Valorio in Grki v Madiku ujeli tudi 8<W)0 Klbasanom. Lahov.	. Grki so pognali zadnjega
Z zaplenjenimi tanki Grki i Laha iz svoje zemlje ter sc na j »osebno uničujejo italjanske vseli krajih nahajajo več milj
lje proti morju.
l oročano je, da prednji oddelki grške armade »o .-amo še 20 milj od Tirane, prestolice Albanije.
BIVŠI KRALJ PAZI NA DOGODKE
V	mirnem zatišju po«l Tatro na Slovaškem živi nekdanji bolgarski kralj Ferdinand, !;i je dopolnil že 71». leto s-\oje starosti in z očetovsko skrbjo I>azi na dogodke na Bal kanu in zlasti v njegovi nekdanji d' -želi Bolgarski.
V	svetovni vojni je .-kušnl Penliiiaiul ostati nevt mh*n, toda v septembru I!I1*j j«- -i«, pil na stran Nemčije; v plačilo za to je Bolgarska dobila
miljonov frankov posojila, njemu pa je bila zajamčen t letna plača $20?IMK) <|o njeg'.-ve sTiirti.
Leta 1!)1S je bila Bolgai>..:i skupno z Xemčijf» fuemagana in Ferdinand se je odpnved.tl prestolu že 4. oktobra, UM* in Uporni Albanci	prestol je zasedel njegov teda j
pomagajo Grkom	j-4 let stari Boris. JI. ok-
Bežeči Italjani so namera- tol>ra 1!>1S ^ I'Vnhnand /b.-vali severno od reke I»evole | z;l 1 v Nemčijo, kjer je v.-.-mo-
gradu
oddelke, ki skušajo braniti u-mikajočo s*» glavno armado. Pal je proti jugu so Grki za-
v Albaniji.
Včeraj Italjani še niso nehali bežati. Za seboj puščajo
' Bolgarski uradni krogi ka -žejo veliko olajšanje, da Bolgarska ni podpisala pogodbe z osi.ščem in Japonsko. In nek visok državni uradnik je rekel:!
"Sedaj izgleda, kot da to zi j mo Bolgarska ne bo zapletena 1 «v vojno."
Iz gotovega vira se je tudi izvedelo, da se je vnanji minister Ivan Popov do sobote resno pripravljal, »la odpotuje
V Berlin, da podpiše pogodbo, i po n ski zvezi, ako so ji tudi n Mesto da bi šel vnanji mrni- \ pridruži Ku/ija ali pa Bolgar Ster Popov v Berlin, *ta kralj ski dovoli, da se pridruži.
raSuovor z ruskim j»os!aniko!ii | ;e v to privolila Rusija. Ker Alek-sandroM LavHdeveni in pa Bolgmrska pogodbe ni pod-^lavnim tajnikom ruskega vii.i-1 pi-ala, j«' ja<no, «la Rusija Bol-njega komi-arjata Sobolevem. garske ne želi v tej zvezi.
J ki j«* včeraj z aeroplanom do- Sofijo je tudi ob (J Aečer spet v Sofijo. j dospel bolgarski poslanik v Diplomati s(» sedaj prepriča-!Berlinu Purvan Draganov, da ni, da je nemški \nanji urad .ladi poroča o dogodkih na naznanil, da Bolgarska za >•'-: nemški diplomatski fronti, daj še ne namerava pristopit: |--
k 1 r<• zvezi, <anio zarad.i tega, Dragila CvetkoviČ ker je prišel v Sofijo zastopnik1 sovjetskega vnanjega urada.

Kot že znano, je na svojem zadnjem obisku v Nemčiji kralj Boris Hitlerju povedal, da si> Bolgarska nv more pridružit i nemško-italjansko-ja
se je poročil
V nedeljo <e je v samostan-
plenili S havbic, 18 tankov in mnogo vojnega materjala, ki nad vojaških tovornih avtomobilov v globokih dolinah okoli Moskopolija. Zavzeli so tudi mesto.
Izza petka Grki neprestano prodirajo
ga Grki niti vsega ne morejo I »obrat i, kajti bežečemu sovražniku hočejo biti tesno za petami.
Lahi se ne morejo vstaviti
j- . . , , iil Italjani beže od Korice po Ko ie v petek malo pred pol-	, . ,
, '	11/11	• 'dveh cestah: cez gorski prelaz
dnevom s'e podala (rrkoin naj-1	, . xt	i
...... , .	zapadno od Alahskega lezera
važnejša ltalianska vojaška o-1 .	. . . ;;	,
111 lM> drugi cesti proti vzhodu.
čez ravno tako težavno pokrajino med MaliŠkim in Presbi-škim jezerom. Proti Končnem u J zatonu pa so Grki dohiteli La-
poma točka v Albaniji ca, je grška armada na vseh frontah nadaljevala s svojim prodiranjem.
Za Korieo so se bili več dni zelo vroči boji in Italjani so
eve m o o< postaviti Sodduovo obrambno črto, toda Albanci so jih napadli od zadej ter so uničili •njihove artilerijske postojanke in na več krajih odprli bojno črto.
Po poročilu lista Exchange Telegraph v Londonu odhajajo Italjani iz Klhasana in Kr-seka proti Bera tu in iz Argy-rokastrona proti Topel eni in ceste za njimi so pokrite z zapuščenim vojnim materjalom.
Associated Press poroča, da ;je padec Argyrokastrona .samo vprašanje nekaj ur.
Angleži ]>ošiljajo Grkom znatno pomoč v aeroplanili in 'vojakih. Grki s-o sedaj že pripravljeni, da poženejo Italja
Boris iu ministrski predsednik Bogdan Fiiov imela daljši
-ki cerkvi v Hopovu pri Novem Sadu i»oroč;l jugoslovanski mi-r istrski predsednik Dragiša Cvetkovič s let staro lepo-ti«-«» Maro Nikolajevičevo.
Cvetkovič, ki je star 47 let in je 7.0 stari oče, se je pred Ako bi Bolgarska pristopila enim mesecem ločil od svojo k trozvezi. Iti to bil dokaz, d i'prve žene.
GENERAL PERSHING PRI PREDSEDNIKU
ie, malo pred Pogradecom ob|,ie sl)loh 12 Albanije, zelo vroč i hoji ,n italjani so j0liridskem j(.zorn lia lueji Ju
j nest o pričeli zapuscah ze v ce- i^osIavijo , a|li go S(? ,;zavo.
Ijo lepšega'' nekoliko postavili v bran ter so bežali skozi Po-gradec in se onstran mesta razkropili na vse vetrove. ■—
trtek f»opoldne. Armada, ki je odhajala iz Korice, se je vta-1 m>rila na Ivanovi gori, od koder je tako i pričela s topovi ■streljati na Korieo. Grška ar-tilerija pa je takoj obrnila ves svoj artilerijski ogenj na Ivanovo goro in italjanske baterije so kmalu utihnile.
(irkom pa ni padlo v roke samo mesto, temveč tudi vsa artilerija in tudi mnogo tis*cč vojakov.
Grki so dobili bogat plen
Ob 11.45 dopoldne v petek so pričeli vkorakati v Korieo prvi grški oddelki. Na vseh krajih mesta so bile razvite grške belo-niodre zastave. V Kovici in okolici so imeli Italjani! larjev na teden.
Pet bivših ministrov aretiranih
brambne postave je bilo areti-
ranih v Bombayu pet bivših minist rov.
ma živel na svojem gradu v Coburgu ter vlekel po .^JO,!'' ' na leto.
Sedaj Ferdinand •\«,«'iin>; t živi v -svoji vili pod Vi-«.l;.> Tatro ter nabira metulje in -«* večinoma peča s cvet i iranii.
Pri sebi ima samo pribočnika iu oskrbnika. Živi /.»•!«► pri-prosto in pride iz svo je vile samo, kadar gre na izpreliod. Izgleda, kot da je s svojo u>odo popolnoma zadovoljen. Pri svoji visoki starosti pa je Š" zelo čilega duha in jako živa licu.
Njegov sin, sedanji kralj Boris, jo na ravno taki» težav nem stališču, kot je bil Ferdinand leta 1914, ko ni vedel, na katero -stran bi stopil v veliki vojni. V sedanji -vojni je dana Borisu težavna naloga, da odloči, katero stran bo podpiral. Ali bo zajahal pravega ko-nja, ali pa napačnega, kol ga je zajahal leta 1915 njegov o-če?
Delavski pregled
Strajk ohromil tovarno aluminija
V tovarnah Aluminum Co. of America v Kensingtonu, Pa., je izbruhnil strajk. Tovarna, ki izdeluje naročila za o-.brambni načrt, je največja te vrste v Združenih državah. Zastavkalo j<* 7501) delavcev, k:
zaslužijo približno 44 ti-soč do toda do ned« lje se niso za vrši-
ti divizij z mnogimi pomo-žni-lni četami.
Množina vojnega plena je neizmerna, polog tega pa je bilo tudi ujetih 28,000 Italjanov. Na obeh straneh je bilo
Zastopniki CI<> organizacije se je pet ur pogajal z zastopniki družbe, pa se ni mogel ž njimi sporazumeti.
Delavci so odložili orodje, tovarna je zaprla svoja vrata.
tudi mnogo mrtvili. Na svojem ^ Narodu.»obrambni program bo begu iz Korice so Italjani po j vsledtega močno prizadet.
Na sliki vidite predsednika Rooscvelta, vojnega tajnika Sti msonn in generala John J. Per-shingn, ki je ravno sedaj odklonil na svet s.vojega zdravnika mesto poslanika «y Vichvju* Slika je bila posneta ob času generalovega 80. rojstnega dneva.
(•(isti pustili motorna kolesa, |trucke, vozove in drug mater-jal, tako <la se zadnje italjanske čete niso več mogle ob pravem času umakniti iu so jiii Grki vje'i. Ravno tako pa so bili tudi Grki v sled tega ovira-lii pri. zasledovanju bežečiii Italjanov.
Kolikor je mogoče <lo sedaj
Delavski department je žr pos al v New Kensington svojega posredovalca, ki bo skušal pobotati nasprotujoči si stranki.
Vnijski zastopnik je izjavil. — Štrajk je izbruhnil, ker konipanija ni hotela odpustiti nekega tlelavca, ki je pretil linijskim uradnikom in njilio-
bil, naj plača zaostale unijske j obljubo, da bo dobil nei/.ve/ba prispevke v znesku $1-, česar ni delavec po treh mesecih 55 pa ni hotel soriti. Baš naspro- centov na uro, po šestih nu-se-tno: uniji in njenim uradnikom cih pa 50 oziroma tij cento . je začel groziti.	j Te dni je pa potekel tudi
Tovarna, ki je oddaljena 30 kontrakt meni unijo in k<unpa-milj od Pittsburgha, ima veli- ni jo. Konipanija je -estavila ka naročila za letala in voja- nov kontrakt, ki naj bi bil dve
; leti veljaven, in ki obenem «lo-piketi, I loča, da bi delavci v tem «'-asU ne smeli zfištrajkati.
Zastopniki I'nited Antonio bile Workers (CI<>) so i/javili, da take pogodbe pod n««b -niiii ]»ogojem ne podpišejo. \'ultee konipanija ima za I milijonov dolarjev kontrak-I tov. V delu ima dvaj>et o-1 gromnih letal.
ike j»otrebščine. Poslopje so obdali
li še nikakšni izgredi.
Aluminum Corporation ima v deželi petnajst tovarn. T<»-varna v New* Kensington je največja.
Vultee Aircraft še ne obratuje
Aircraft
je ne-
dognati, so Grki Italjanom u- vim družinam. Opozorjen je
V tovarni Vultee Inc.. v Downey, Ca I davno izbruhnila stavka, ker konipanija ni hotela plačati neizvežbanim delavcem «več kot petdeset centov na uro.
Fnija je zahtevala zanje najprej ti5, nato pa 75 centov.
No, glede mezd je bil razmeroma kmalu dosežen sporazum. Cnija se je zadovoljila z
Njen predsednik W Millar je rekel:
Pi.-har I
—	Naša kampanija je edina, ki izdeluje vežbalna letala za armadni zračni zln»r Mi nikakor nismo samostojni, pač pa delamo za Združene države iu za Anglijo.
—	Pod nobenim pogojeni
(Nadaljevanje flft 2, ^


rot>r ,7 v tr , */ •'O L AS N A B O D A"New York
-GLAS NARODA"
• * - _ <VOIGB ©F THE PEOPLE)
■ < ——-*
Owstd and Published bj Slovnic Publishing Company, (A Corporation). Frank Stkan, President; J. Lupaba, Sec. — Piece of business of the eorpoeetlon and addresMe of above officers: 216 WEST 18tb STREET,
NEW YORK. N. X.
47th Year
"Glas Naroda" la Issued every day except Saturdays. Sundays and Holidays
Subscription Xearly —. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list za Ameriko In Kanado $6.— ; ta pol leta f3.—; aa Četrt leta $1.50. — Za New York aa celo leto $7.—; sa pol leta $3.60. Za Inozemstvo ca celo leto $7.—; ca pol leta $3.50.
**Glas Naroda" lcbaja vsaki dan IzvzemSi sobot, nedelj In praznikov.
"GLAS NARODA,"
218 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. I. Telephone: CHelsea l—1242

HITLERJEV NOVI RAJH
Ko je Hitlerjeva armada vdrla v Oehoslovaško in vključila Cehe v raj h, je bilo slehernemu razsodnemu človeku znano, da je Hitler napravil prvo veliko napako. S tem je odprl vir vstaje proti naeijski vladi.
Tej v«taji se bodo pridružili vsi nezadovoljni elementi V Nemčiji, kar bo naposled zrušilo naeijski vojni stroj.
Izza onega časa >e ni.so naciji polastili le izključno nem Škega Luksemburga |>o načrtu "ena država za vse Nemce", ki ga je raz\il Hitler v svoji knjigi "Mein Kanupf'', pač pa tudi Poljs-ke, Francije, Belgije, llolandske, Norveške in Ru munske.
Dane« vlada tem deželam teror. S terorjem je mogoče kontrolirati ;>odjarmljeno Evropo, ni pa mogoče ž njim prisiliti podjarmi jen ill narodov k trajni podreditvi nacijske vlade.
Poti j j mil jen je je morebiti služilo takojšnjemu namenu, sčasoma je pa treba vstvariti že vsaj v nekaterih teh dežel kolikor toliko normalno stanje, kajti naeijski vojni stroj je odvisen od njihovega olja, premoga in železa, nacijsko gospodarstvo pa od živil in drugih potrebščin.
V dosego tega so začeli naeijski zavojevalci izvajati p naselitveni načrt, kakršnega svet doslej še ni poznal. Cehe so preseliti v dotlej strogo nemške kraje, na njihovo mesto so >a začeli naseljevati Nemce.
Iz južnega dela Tirolske so ,j>o^IaIi 200 tisoč Nemcev v Avstrijo ter s tem oprostili Mussolinija neprebavljene in od-p. 'ii< teniške manjšine ob severni italijanski meji. Vse to se je zgodi'o lansko poletje. -
Zavzetju Poljske je sledila nova preselitev prebivalstva in .sicer v ogromnem obsegu. V zavzetem poljskem ozemlju je živelo \9 milijonov prebivalcev, med katerimi ni bilo riti en milijon Nemcev. Splošno se je domnevalo, da teh Nem rev'nikakor ni mogoče ločiti od poljskega prebivalstva. Vsak t'ragi bi se mogoče ustrašil strahotnih posledic takega koraka, naeiji se jih pa niso ustrašili.
Iz
FRANC BERNIK 70 LETNIK.
Dne 27. septembra jo -topil donižalski župnik Franc Bernik v 70. življenjsko leto. Ta mesec je tudi minilo 37 let, kar župnikuje v 1>< inžalah. v primerni razdalj? pr d vrhovi kamniških planin vabeče Domžale bodo trajno nosilo pečat modrega in vsestranskega dela našega slavTjonca. Po službovanju v Borovnici in na Vrhniki ga je v -toptembrn !eia 190.'? spic.j la Goričica. Domžale .so se prav tedaj pričele ra.zc\^itat i v važno gospodarsko središče v>e oirdotno okolici1; njihova I°ga ob važnoin križišču co-t z rahlo naslonitvijo na komaj dviga joči se Su'o-berk, v objemu nemirno pre i-vajoče so Bistrice — je t "J. m (pomenu veliko pripomogla. Pridnim >n pod?r-tnim Domža'-čanom so <o pr:družil i n«ir.«ški naseljenci ki so v soglasju z njimi močno razvili >'iivmikar-sko nil)rt.
'V nikakem razmerju s temi gospodaM-kimi razvojnimi pogoji pa ni bila verska organizacija kraja; bil je le neznatna duhovnina in podmžnica
Izgubljati bcBede. Ne samo Dom'zale. vsa okolica je deležna njunih dobrot.
Setlemde^et letni juibilej ga ne najde starčka, an>pak pravega moža. polnega smisla za vsestransko delo, za nov čas. in njegove potrebo. Zmeraj je ponosen na svoje ljube Domžale, ki so mu s svojo darežl jivostio omogočile vsa velika dela; njihov duhovni in telesni blagor bodisi doma, bodisi v tujini, nlu je najbol] pri <rcu. V-i pa vedo. da je on v svojih zahtevah čudovito skromen in skrajno nesebičen.
PESMARICA
"Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip Cerin
Stane samo $2-
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Peter Zgaga
NASA NARODNA JED
30 tisoč dinarjev v gotovini. Bankovci - o bili po večini tisočaki. le manjši del po 500 dinarjev. Smjola je hotela, da je Erjavce prejE&nji večer prinesel k prvotnim 20 ju r jem še 13 tisočakov. Ves denar je bil
ne bi bili lmcisrli
pravi jen v usnjeni torbici. Ta-DRZEN PODVIG NEZNANE ,ov ie moralo hiti več, ker <icer VLOMILSKE DRUŽBE.
Tz Škofje Loke poročajo: — V okolnosti'h, kakršne menda ne nastopajo zlepa, je bila ponoči izvršena v liiši posestnika in bivšega škofjeloškega trgovca Franca Kovača skrajno predrzna tatvina, ki je v tem obsegu že lo.p čas no pomnimo.
Posestnik Kovač ima svojo lepo «zidano in ponosno stavbo na Poljanski costi. prav tam. kj°r prehaja Skof ia Loka v Poljansko dolino. Zadnje dneve
eno uro oddaljenega Mengša! vspodnjih prostorih hiše ni sta-Mladi beneficiat je to neskladje takoj opazil in začel — po -trogo premišljenem načrti! — duhovniio tudi versko organi-
zirati. Prvi cilj je bil ustanovitev samostojne župnije, kar tedaj, ko je b«lo treba položiti 62.000 zlatih kron v ta namen — poleg vseh drugih n aprili k in zaprek, ni bila lahka stvar. Ob nedeljah j" vpeljal dvojno službo božjo, ob kvaternili iu -deljali še posebno za ondotno Nemce, ustanavljal jo cerkvene organizacije, pisal knjige; vso za to. da kraj v verskem 02 i m kar mogočo dviicne. Vedsko življenje mora podpreti razgibana pro<veta; ustanovil je Iznhr. in pml. društvo in 11111 v težkih razmerah postavil oiic-ira najbolj postavnih domov.
Danes je ves zapadni del nemške Poljske naseljen z mo-'Z.a l>wlporo gospodarskega živ-
škinn, ženskami in otroci nemškega pokolenja. Vzhodni del, ki ga tvorijo varšavska, lublinska in krakovska provinca ter je imel 11 milijonov prebivalcev, je bil proglašen za reserva-oijo poljskesra naroda. Tz nemškega dela Poljske je bilo posla rili tja 7 milijonov Poljakov ter milijon Židov iz Nemčije, Av.ftrije in (''ehoslovaške.
To ozemlje, odrezano od bogatih poljedelskih provinc na zapadu in industrijalnih krajev na jugu, se v gospodar ske-m pogledu ne more samo vzdrževati. Najmanj 50 odstotkov domov je bilo porušenih. Že prej niso imeli ljudje tam kaj jesti, zdaj se je pa stradajočini 11 milijonom pridružilo še 8 milijonov lačnih.
Sedanje nemško ozemlje Poljske so naciji naselili £ tisočerimi Nemci iz Latvije, Estonske, Rusije in Besarabije Sporazumno z Rusijo je bilo poslanih na Poljsko 60 tisoč Nemcev iz Bukovine in Dobrudže. V Jugoslaviji je še vednu 700 tisoč Nemcev, 650 tisoč pa na Madžarskem. Kaj bo ž njimi, se ne -ve.
Najnovejšo preseljevanje se vrši zdaj v Alzaciji in Lo-renski, kjer skuša napraviti Hitler prostor Nemcem i/, baltskih provinc ter preseliti pol milijona Francozov v južni del Francije.
V tem slučaju je pa naletel naeijski načrt na nepričakovan odpor. Alzauško-k>reiMskii Francozi so začeli tako odli čno protestirati, da se je morala zganiti celo francoska vlada Vichv.
(Ministrski podpredsednik Pierre Laval, največji izdajalec, kar jih pozna Francija, sc je odpravil v Pariz, kjer se je baje nekako pogodil z nemškimi oblastmi. Podrobnosti tega sporazuma niso znane, prav gotovo pa ne obeta sporazum Francozom poslanih dobrot.
Hitler si je pač «rtepel v glavo, da mora pod jarmi je-no ozemlje naseliti z Nemci, ter ga ne bo tako lahko odvrniti od tega namena.
Ijenja je osnoval hranilnico in posojilnico, kateri .je ves čas 11a-klanjal vse zmožnosti. Vzporedno s temjso šla dela za okras cerkve; lepo orgle, smiselno poslikani presbiforij tvorita prvo stopnjo njene predelave. O važnosti "Otroškega zavetišča" in "Dobrodelnega doma" ni treba
noval nihče in tudi to dni ponoči so bili broiz stanovalcev. Verjetno je, da jo bilo vprav to dejstvo, ki je moralo biti zmikav-oein znano, odloči hieara (pomena za vlom. Kdaj je bilo vlomljeno, se točno ne ve. Storil-ei so prilšli v hišo z desne strani. Prislonili so lestev ob zid. nakar so enostavno odprli ok 'no. Z dletom so odipalinili gornjo odprtino, z žico pja odmaknili zapah. Skozi več sob in vežo so prispeli do bivših trgovskih prostorov, kamor se -eli zdaj Kovačev zet. železniški uradnik "Leopold Erjavec. Erjavčevi so v zadnjih dnevih prenesli iz svoje hiše v Kapucinskem predmestju na novo Stanovanje to in ono, zlasti dokaj je*'t vin. obleko in peri.la. Vsega so se noslužili tatovi, zlasti pa jih je zamikalo špecerijsko blago. Izginilo je dobrih 25 kg masti, zaboj sladkorja, več steklenic likerja, olja v skupni vrednosti okrog 2500 din. Vlomilci so odprli tudi predal, kamor so Erjavčevi v evoji neprevidnosti shranili denar. Pdbaisali >0 nič manj ko
toliko blaga odnesti.
Vrečo z nad 20 kg iso So dobili v sosednji sobi. Tatovi so se počutili sila varne. Na mestu so izpili steklenico likerja, nato so izginili, ne da bi jih bil kdo opazil. V gornjih prostorih stanujeta godbenika nared-nika-vodnika Malir "111 Tobijašek, ki pa mVta opazila nič sumljivega. Kakor običajno, jo Tobi jašek zvečer zaklenil hišna vrata in odšel k počitku, zjutraj pa .je zaznal o tatinskem obisku
Toda terrtu udarcu se je pri,- ( dražil v Kovačevi družini še klobasi pa ne sme biti nič dru-drugi. Pred dobrim mesecem ' dni je untfr'la (posestniku Kovaču soproga Marija, te dni pa je bil na zdravljenju v Leonršcn 1 Kovač sani. Ker je bilo njegovo zdravstveno stanje brezupno, so ga v ranih urah naložili na rctševalni avto in ga hoteli prepeljati na doni a jo med vožnjo umrl in doma so ga položili na mrtvaški oder. Vlomu se je pridružila smrt.
Vsak narod ima kakšno domačo jed, Italjaui polento. IMadžari golaž, Cehi cmoke, Nemci kislo pečenko.
'Mi Slovenci jih imamo kar troje: žganee, klobaso in potico, ki se dele v različne skupine: žganei v ajdove, koruzne in krompirjeve; klobase v kr-.vave, jetrne, riževe ter mesene sveže, prekajene in suhe; potica je medena, orehova, ro-zinova; jedel sem pa tudi žo čebulno, ki jo pečejo na Tolminskem.
Žganci -so dobri, potica še boljša, klobuk pa doli pred klobase, če je zares dobro narejena.
Prve, ki sem jih pok us i 1 v letošnji sezoni, so bile mojstrovina prijatelja Načeta. Hvala fnu, dobre so bile.
Tudi drugi narodi delajo klobase, ki se pa z našimi ne morejo primerjati. Naprimer Poljaki in Nemci, toda njihove klobase niso za slovenski o-kus, za slovenski želodec in srce, ker je v njih poleg osnovnih tvarin se marsikaj drugega.
V pristni slovenski meseni
............................................

22 LJUDI SPRAVILA NA ONI SVET.
OrodnLštvo raziskuje v jugo-zapadni Ma<lžareki veliko za-11 ni pije val no afero, ki je zahtevala več nego 20 človeških življenj. V kraju Salkova-kutu pri dvoru je kmetica Marija Busova zastrupila z anzenom razen svojih sta rižev še 20 o-M»b. Sredi avgusta je nenadno obolel 77 letni kmet Giobius tin umrl. Zdravniku, ki je pregledal njegovo truplo, se je zdela ta smrt sumljiva in je drobovje
l>oslai v Budfrnpe»što v komično analizo. Tam so ugotovili velike količine arzena kot vzix k smrti. Med preiskavo so prijela pokojnikovo hčer, omenjeno Marijo Busovo, ki .je priznala da je 11a i-ti način spravila na oni svet ne samo svojega očeta, temveč še 21 drugih oseb. Afera, ki spominja na neke prejšnje podobne afere na Madžarskem, zbuja v javnosti
veliko pozornost. .
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
SLOVENSKA NARODNA! PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 1 6. do 50, in otroke do I 6. leta starosti.
DELAVSKI PREGLED
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
MALO OODGOVORA.
Vsa čast vsakemu posameznimi rojaku ali rojakinji, ki se potrudi tor poroča v javnost glede prireditev, bodisi enega ali drugega našega društva. Saj z dopisi ali poročili se tak o rekoč pogovarjamo med seboj, potsobno še v na(Ši veliki in raz-troeni ne\vyorški naselbini.
Tudi kritika je hvaJe. vredna, ako je na pravem nuetstu.
(Kot večletni tajnik slovenskega pevskega društva "Slovan", želim na toni mestu dopisniku ali poročevalcu glede "Slovanove" prireditve z dno 17. t. nt. pripomniti, da naj se nikar ne vnuešava v društvene programlo .cidnosno v njih vodstva. ker namreč je in bo vedno članstvo samo odločalo glede toga, kar jo seveda storilo tudi na >voji zadnji prireditvi; skupno z odborom in umetniški mi iizvirki vred. Toliko v cenjeno pojasnilo dotičnomu dopisniku, kakor naši slovenski javnosti. Pa brez zamere!
S sobratskim pozdravom,
Antlionv Svet.
PR A T IKE
Kot vsako leto, smo tudi letos naročili Pratike in srno že sprejeli sporočilo, da nam jih bodo poslali. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v 'lGla[-su Naroda". — Isto velja za Mohorjeve in Vodnikove knjige.
V sedanjih razmerah pa se lahko zgodi—kakor lansko leto—da bodo knjige poslane, do nas pa ne bodo prišle. Zato ne pošiljajte denarja, dokler ne naznanimo v "Glasu Narodurf da smo knjige prejeli.
Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1941 bo rzšel začetkom decembra meseca. Cena je kot prejšnja leta—50c. Lahko ga naročite že ?daj in ga Vam bomo takoj, ko, bo tiskan, poslali. — Knjigarna Slovenic Publishing Company, 216 W, 18th St., New York, "
nočemo, da bi se dogajali taki slučaji kot se je dogodil prejšnji teden, namreč da bi delavci zaštrajkali.
Unijski voditelj Wyndham Mortimer mu je odvrnil:
— Taka točka v pogodbi bi nam ■ vzela edino orožje, ki se ga lahko poslužimo v >ilohra-nu. Konipanija bi rada obratovala in tudi delavci bi se radi vrnili na delo. Toda edinega orožja si ne pustimo vzeti iz rok.
Stavke v oboroževalni industriji
Demokratski kongresnik Cox iz Georgije je rekel v poslanski zbornici, da bi bilo treba štrajke v obrambni industriji označiti kot "veleizdajo". Cox sicer ni imenoval nobene unije in nobene kompanije, rekel je pa, da je tak štrajk sličen štrajku mornarjev 11a visokem morju. Od zbornice je zahteval, naj takoj uveljavi tozadevno postavo.
Cox je takoj dobil odgovor s CIO konvencije v Atlantic City Teid Robinson, podpredsednik organizacije, je rekel, da smatra Coxova izjavo kot poziv za uveljavljenje neameriške in protiustavne postave, čije ljanien je oropati dela«vce njihovili nedotakljivih pravic.
Delegat je so pozdravili Ro-binsonovo izjavo z navdušenim ploskanjem. Za njim se je oglasilo že. nekaj delegatom ki. s*o govorili v istem smislu.
1 /j K« >.»•>•;
gega kot samo sesekljano svinjsko meso, česen, poper in sol. Ce je v klobasi še kaj drugega, je sicer še vedno klobasa, slovenska pa ni.
i— Ce ni treba drugega kakor meso, česen, poper in so!, je ni lažje stvari kot napraviti klobaso, — bo rekel ta ali oni.
Pa se moti, kajti baš v pravilni mešanici je umetnost. \Vso mora biti v pravem r;i/. merju. Ce je preveč ali premalo soli, česna, ali popra, ni klobasa, pač pa spekedralo.
Tako 1111 je že vsaj za t rti: 1 pokojni Jaka Videinšek, ki je veljal za neprekosljivega klo-basarja.
I11 Jaka je znal takole povzdigniti samega sebe: —: Klobaso lahko vsak naredi. Ne samo slabe, pač pa tudi dobro klobaso. Razloček je le ta, da drugi šele takrat -vedo, kakšna je klobasa, ko jo )»okusijo, jaz pa že takrat vem, kakšna bo, ko mešam meso.
Marsikdo bo rekel: — Ah, kaj žežnaš. Zgaga, klobasa j»* klobasa. Ce je premalo slana, jo je mogoče pozneje osoliti, česen je pa tudi poceni, da se ga pozneje lahko doda. Če je preslana, nič zato, posebno če je kaj tekočega mazila poleg.
Znan mi je slučaj premožne ženske, ki se je poročila z nekim našim skromnim Človekom. Ni bila našega rodu, od sile je bila skopa, in ubogi 1110-žiček ni imel nobenih nebes pri nji, ker mu je pregodmjala vsako kapljo in vsak grižljaj.
Nekoč, ko je bila posebno dobre volje, mu je pa rekla: — Odkar sva >e vzela, žo govoriš o tistih klobasah, 110, jih pa napravi, da boš sit in da bo enkrat mir. Cesa ti je treba?
SLUŽBO DOBI
pri družini štirih oseb (mož, žena, 7 letni sin in 12 letna lici) slovensko dekle staro od 20 do 25 let. Dobra plača. Kuhati ji ni treba znat!. Ce ni oddaljena več kot 300 'milj od New Yorka, ji gospodar povrne stroške za vožnjo. Pišite v angleškem ali slovenskem jeziku 11a: v "Služkinja", c. of Glas Naroda, 216 W. 18th St., New^York, N. Y. .
vd^iuicrdUlfrilllLI^MIlirCTH^fllfttEWOlTTT'lWTT?M'!"JilfH1	r I.LLJ^^ft®
A DVF.Ft J I S E h, ' GLAS NARODA"
—	Par svinjskih plečet, — je odvrnil možiček -ves slinast, — in čreva, drugo se bo pa v domači shrambi dobilo.
—	Saj veš, da ne jem prašičjega mesa. — ga je zavrnila. •— Kar deset funtov govedine kupi, pa bo.
Rad b i ji ugovarjal, pa se ni upal, in je storil, kot mu je naročila.
Ker slučajno ni bilo doma ne popra in ne česna, pa tudi črev 110, je hotel nakupiti še to, pa 11111 ni pustila.
—	Kar čebule na reži, —mu je rekla, — čebula ali česen, saj je naiposled vseeno, oboje .smrdi. In če nimaš popra, p-i s papriko zabeli.
Možiček jo je ubogal krvavečega srca. Že vnaprej je vedel, da se iz take mešanice ne more roditi prava klobasa.
—	Ce drugega ne, — je za-mrmral naspo»»led, — črev mi je treba.
—	Pa kaj še, — ga je zavrnila. — Kdo bo za čreva trosil denar. Kar v cunjo zavij, jay. bom pa zašila.
Možiček je žalostno odkima-val z glavo, vedoc, da ne bo nič dobrega iz take miškulau-ce, toda, kot rečeno, 011a je bila gospodar in se ji ni drznil ugovarjati.
Vs;e skupaj je <vrgla v lonec vrele vode in kuhala dolgi dve uri.
Nato je'pokusila in izpljunila rekoč: — Fej! Ti pa re« nimaš nobenega okusa, če praviš, da so klobase dobre,
—	O, dobre so dobre, — jo vzdiTinil mož, — samo . . .
. —i Nič se ne izgovarjaj, že vem, kakšne so.
Ta Zgodba naj 1k> v svarilo vseiii tistim, ki mislijo, da je za. klobaso vse" dobra,.kar v čreva natlačijo.
y L AS NARODA" — New York
Tuesday, November 26, 1940
VSTANOVLJEN L.

I. F.:
I Moj prijatelj Ivan je v zadeli ljubezni nekam lu-rodm ni t'i. Ii- zato iiu* ve mo na-ii:Vi«o poTdr;»vi. kc mu od->m ko! preizku>v-n m ij-ter tem p<il ju okence v strate-jo crca.
^Bilo je nedavno, ko sva stala hodniku Kolossea in je šlo solnoe.
To mislim samo alegorično, jti temu solncu j bilo šele vetnajst let in pri/šlo je skozi ata.
Toda kakšno scrince! Poplava krni rov okrog njene ive je žarela * pu runo vi m z!a-u sijajem in nad njenim ob-zknm je ««edel koketno na-knjen okrogel klobuček iz ne svili. Sploh je bi! ta ob-zek — kako naj opišetn ne-j tako razkošnega? Toda poskusiti hočem. Ko, torej v sredini je sedel, ; dano od zgoraj navzdol no-de-no in levo od njega na aki strani po eno modro oko,■ 'v,ez pod njim' pa rdeča u-ta1 f: vidim, da presega moje ipisovati to: sicer pa po-»nosti itak niso taket važ-Toda kako so bile <cstay-■ne!
Priznati nioram. da kaj tako 'zk oš nega še -voj živ dan ni-
n v'-del.
<apri usta.'* sem dejal C(l.ki je ves omamljen upi-na ''^ v moJe >0'nce. "Kaj ( ^ > da jo zanimajo zlate t na tvojih zobeh?"
Ko — olo<alna!** dejal .n. Kadar je razburjen, za-ie vedno nekoliko jecljati. . "Da," sem pritrdil. ! "Si - jajna!" je dejal da je Ivan.
"'Da.*' sem pritrdil. Zdaj »-ta ve možnosti: ali jo osvojim, li ie ne osvojim. "Dobro. Pokaži, kaj znaš. 'o bi bi a tvoja moj-trovi-na." **Dobro," som dejal poča-čen,- "V t«an primeru sta pa
Dve možnosti
zopet dve možno-ti: ali je osvojim takoj, ali pa jo osvojim ]k»-ziieje.**
Ivan j*' samo žarel. "Takoj! Toda kako hočeš storiti to? Ali jo otrovoriš
*'(hgovOrfm jo." sem dejal razočaran. 'Tako običajen predlog! Saj ni^mo na ulici. K je pa smo vendar?"
"V kinu." je odgovoril prijatelj Ivan.
"Imenitno! Xo. — a kaj je najznačilnejše za kino?"
Ivan je nap< to razmišljal. "Film!"
V levem kotičku mojih ust je zaigral nasmeh. .
"Vidim, da te božiček'Amlor še nikoli ni zadel. Pomni eno prijatelj: na.jznačilenjše za kino je tema. Ce pa hc-čemo to izkoristiti, morava biti blizu najinega hrepenenja. Ugotoviva najprej, kje sedi."
Tn govoreč to -eni že stopal p«) žareč i h stopinjah solnca, ki je bilo pravkar stopilo k blaga iniškemu okencu.
(Yz pet minut sem bil zopet pri Tvanu.
"Srečo imam," Kem dejal z lahnim zmagoslavji in v «rlaMi. "V<i veliki osvajalci so imeli -rečo. Ali veš. katero mesto je vzehi? Sedež v loži. Soroda som taken pokupili v-e druge sedeže v loži :t. 3.'*
I'4Človek božji." je vzkliknil Ivan. "Saj to jo kup denar ia!"
"O kraniarska duša." <em ga pokaral sočutno. "Ti hočeš <lo-bivati bitke in pri tem štediti h strelivom?"
"A zdaj?" jo vprašal Ivan ko sva sedela na rdečem plišu. "Kaj hočeš storiti zdaj?"
"'Ah,'* <em odgovoril .to je kaj enostavno. "V boj po- jem -voj osebni čar."
*1 Imenitno! Kako pa storiš to?"
"Okolnost izkoristim. Ona in iaz sva sama v loži. Okrog
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100	DIN.
200	DIN.
300	DIN.
500	DIN.
1000	DIN.
2300	DIN.
5000	DIN.
$ 2.20 S 4.00 $ 5.85 $ 9.25 $18.— $35— $85—
V DINARJIH
50	LIR	—	--$ 2.90
100	LIR	—	--$ 5.—
200	LIK	—	--% 9.50
300	LIR	—	--$14.—
500	LIR	—	--$22.50
1000	LIR	—	--$4L—
2000	LIR	—	--$87—
LIRAH
Ker zaradi položaja v Evropi paraiki neredno vozijo, tndi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
$1.—. • ViM razmer t Evropi ni mofot« v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja t DOLARJIH, tem ve« samo v dinarjih os. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske driave.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
t: : POTNlfiMI O D Dl L I K « :: 216 West 18th 8tre«t, New York
naju je tema, njena nežna ročica leži na ograji. Tudi nioji lxmboni !e>e na ograji. Vzamem bonboni in felučajno se dotaknem njene roke. Zdaj sta zopet dve možnosti: bodisi da zadrhti ali pa ne zadrhti."
"Sijajno!" je dejal Ivan. "Reciva. da zadrhti.. Kaj pa potem f"
"Potem bo nervozna."
Aha! Kaj pa če ne zadrhti?
"Da!" sem dejal. "V tem o-ziru sta, zopet dve možuo-ti: IkmUm, da ni nervozna, ali pa ponovi moje simpatije., Računaš lahko, da se <bo zgodil drugi primer. In tedaj bom poglobil svoj osefbni čar. Ali v tem ifilinu streljajo?"
MDa," je odgovori' Ivan. "f'e se ne nietim, umore sredi filma več ljudi."
"Naravnost imenitno!" som dejal. "To je ugoden trenutek, da ji poljubim roko. V tem trenutku bo občinstvo gotovo zrlo na platno. Kdaj so pričenja to streljanje, praviš?"
"'Sredi filma."
•"Imenitno! Tu vini torej ptt-inlštirideset minut časa. da jo očaram, f'akaj no, kaj je pa to?"
(Rdeča zavoda lože se je zganila. "Pojdi na svoje mesto." nem dejal, "iynihaja."
"Nekdo je odurnil zaveso in v ložo jo stopila priletna dama. Mislim najdebrlejša. kar sem iili kdaj videl. (Sedla i«' kraj nxvno in sonihala je liki nadušljiv povedni konj.
f.i :ea za :ijo 30 prik.i?al;. -olncc moj«1 draže-tno devet-najstletno solnoe.
'"Oioj, teta." V dejala starejši dami, "kakr, dnbro mesto sem ti preskrbeli. Od tvd 1 oŠ dobro videla. Dob:o zabavo torej, po predstavi te pa počakam zunaj."
T11 solnce je izginilo. .
(Sedel sem kakor okameuel. To jo bila največja katastrofa, kar sem jih kdaj doživel. Kaj pa Ivan T On mi jo nekaj šepetal na uho. Ali veste, kaj mi jo dejal ta škodozelnji prijatelj?
"Zda-i -ta zopet dve možnosti: ali jo šol tvoj denar k vratni ali pa -o odškoduješ na te-ti . . . "
Stratežke pozicije na Daljnem vzhodu
(Francoski list "Figaro" je dajo in Burmo ter na nizozem-•davno, objavil članek svojega sko otoško Indija obenem pa
nedav
strokovnjaka za zadeve Daljnega vzhoda, v katerem pravi med drugim:
A'ojna v Evropi, ki -e je začela leta 1939 se je združila z vojno v vzhodni Aziji, ki se j«-bila začela 19.'»7. Ta združitev
odlična kontrolna točka za nadziranje morebitne opasno-sti, ki bi nastala za Japonsko P°d britansko okrilje, je tudi
japonske vojne, skuša Anglija nadomestiti s protektoratom nad NizozenjJsko Indijo. Nicso-zemska kolonialna posest zavisi v resnici popolnoma od nizo-zenfcke krone in s t- m. da -e je kraljeca Viljemiiia zatekla
1893
----y
ob adražitvi anHeriških in britanskih puinorskih sil. Kitaj--ka. ki je že štiri leta v vojni
znamenito Sund-ko otočje pri š'o pod nep<čredni nadzor Anglije. Nizozemska Indija je
z Japonci, je doslej vzdrževala najbogatejša zaloga \>eh kolo-
obeh vojn ograža ravnotežje na 'zvezo z ostalim svetom, odko- Inialnili pridelkov, rud in <1110-Tihem mnrju in btxločo usodo tler .i<* dobivala pomoč ]«» treh j vin, istočasno pa je ludi važno
predelov otb Indšjsken* morju. Xasa Tndokina je- kakoi že ime pove, prehodna krajina med in- franensk«
potih: iz sovjetske sietlnje Azi-1*»Porišr-e jia ]»oti SMtgapur— je. iz 'britanske Buime in iz [Hongkong. Vs. t«» i-zendje je
dijskini in kitajskim sv toni, med Indijskim in Tihim mor-jeni. Xje položaj, da ne govo-rLnla o njenih bogasivih, je moral privleči nad njo -enco dveh vojn. Z vojaškega in jiomor--kega gledališča se Japonci zanimajo za Indokino. da bi od juga blokirali svojega kitajskega neprijatelja in da bi presekali zvezo npcd britanskima oporiščema Hong Kongom in Singapurom. Tndokina pa je ol>eneni zelo pripravno izhodišče za napade na britansko Ma-
Indokine. preko ka-
tere so v glavnem prihajale Ki tajccm pošiiljk-. iz Amerike. To i ni. ek^lnjo pot so Japonci če-to ob-streljevali ter -i vedno žele i zaso<ti železnico na Ju na 11.
sedaj v območju Sinirapura z (»ne in Avstralije z druge -tra-Varnost Sinirapura pa za visi od varnosti britan-ke Ma-laje. ki jo ogražata močni ja-
ponski v'pliv v Sviamu in novi
_'. .	.	j p« loža j v francoski Indokini.
Britanski interesi med Indij-j
kim in Tihim oceanom so e- Položaj so doskj obvladovale
giomnik zato lahko brez pretiravanja trdimo, da smatrajo odločujoči krogi v Londonu to območje za irniogo važnejš- ne-
Zdrnž^ne države, ki -t» zelo zainteresirano, da vtem delu Azije ostane vse pri -tarem. Kre-dišče ameriško-britan-ko soj-
<ro Sredozemlje. Tludo udar^».;darnrsti je zato v Si.Tigapurn in ki jih je britansko gosiprrlar- i tega se v Ameriki zavedaj tak -tvo doživelo zaradi kitajsko- ^i<sto dobro kakor v Angliji.
MESTO bo PRODANO NA DRAŽBI
V soboto bo prodano na dražbi mesto Alberton v državi Maryland. Boben bo priza-nesel le katoliški cerkvi in zemljišču, ki je last Baltimore in Ohio železnice. Mesto ima o-sciiisto prebivalcev.
Alberton je oddaljen lo milj od Baltimore ter leži v gozdni dolini ob reki Potopsco.
Pred !>S leti je kupila neka tekstilna družba 550 akrov zemlje ter zgradila tovarno, okoli katere so začele rasti kom-pauijske hiše. Sedanja lastni-ea James S. Gary Company je prod dobrim mesecem bankrotirala. Katoliški cerkvi in železniškemu zemljišču bo dražba priznasola, ker imata dolgoročen lease. S tovarno vred bo prodanih 118 poslopij, sta ra evangeljska cerkev, trgovina, železen most in vodovodni sistem.
Božična posta
Poštni ravnatelji opozarjajo na božično pošto in zlasti na pošiljanje zavitkov z božičnimi darili. Poštni ravnatelji o-pooprjajo, da je vsako leto zad nje dni prod Božičem velik naval pošte, vsled čes-ar je v dostavi zavitkov mogoča tudi kaka zamuda. Zaradi tega poštna uprava priporoča občinstvu, da svojo božično pošto opravi čimprej, da poštni uradi zadnje dni ne bodo preobloženi in da vsak naslovnik tudi še prod božičnim praznikom dobi, kar mu je kdo poslal.
Pos-ebno pa si naj javnost zapomni, da Božični dan pisem in zavitkov ne bodo ra znašali.
Zato za Božič pišite in pošljite darila zgodaj!
BO2I0NA DARILA
Vsem onim, ki nameravajo za letošnji Božič svojim ljudem v starem kraju poslati kako denarno darilo, bi svetovali, da to čimprej store. Denarne pošiljative se še vedno izplačujejo v Jugoslaviji in Italiji Da pa je denar izplačan v kar najkrajšem času—v petih dneh—svetujemo, da se pošlje po kabin, kar velja samo $1.— več. — POT^HŠKI ODDEL.KK SIX) V »NIC PUBLISHING COMPANY, 216 W. 18tlv Street, New York, N. Y.
BOLEČINE V KITAH NAGLO ODSTRANJENE
Nikar po nepotrebnem ne prenai?jte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano reienihr revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zfeilrih s priprostim .drgnjenjem a Pain-Expeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Ezpeller. Zahtevajte Pain-Kxpeller s sidrom na steklenici.
* SLOVENIAN 114
Spisi Josip Jurčiča:
I.	ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na doda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen. — Dva prijatelja.
II.	ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošierski žolnir — urad Ro-jinje. — Golida.
m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugoiner.
VTL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — PraT^tt r^^d bratoma.
VTII. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — cjponrni starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade;. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
CENA VSAKE KNJIGE $1.50
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno deio. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zomje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma »uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tn nel jo ona najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani . . . $1.20
10 zvezkov...$10
Ivan Pregelj: Izbrani Spis
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v dobo, ko ae je začel širiti protestantized po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opi-saL Rom&nu so dodana do-trebna pojasnila.
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 atrani.
V tem III. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mla^ dostnih letih'Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem gradn Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. .	... •
Cena $1.50
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv.
..................... *L50
Naročite pri:
Knjigarni
Glas Naroda
216 W.18th STREET NEW YORK, N. Y.

U LAS NARODA"-New Yori
[Tuesday, November 26, I 940
VSTANOVLJEN L. 1893
ROMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAR.
MBWiMi ililUMH 3 1

j^' tudi mene. I'pal seni tla proži v i mo skupaj lepo ncd- ! jo. Snoči pa mi je nenadoma telefoniral: nemogučc-. Pojdi k nji, razloži in iik> opraviči. Hm, resnično, revež je."
44Kaj se mu je zgodilo?"
"Se nič. Saj se brani, ko ikor se more. A boji se — med nama: tovarna mu stoji čisto na robu. Pred katastrofo."
"Tega meni ni povedal. Nasprotno —**
"Hahaha! Vsak industri jee in trgovec zatrjuje dandanes vedno nasprotno tega, kar je resnica. In čemu bi va> stta^il ? Pomagati mil ni' inore*e. — Zda i pa nt' gie tajiti več: p»i k rs ju .fe. č -e tako ne reši Zunanja konkurenca, carine, tovornim in :c • nznoteii križi nam ubijajo industrijo. I udi Stepišnikova o vzdržuje !e Še unlet no. A kreiiitorji .nu postajajo nestrpni, banke nočejo pomagati več. Skratka: Stepišnik živi v peklenskih skrlvdi."
Olgi je bilo strašno in čudila se je >ama selbi, kako ji je mahoma odleglo. V -duši ji j • po-talo rkoraj lahko.
Zopet je bila gledala preveč \čino. Njene suninje postajajo v resnici že bolestne. Nič ni govora, da bi se ji Janko irneveril, nobene druge ženske ni, ki bi ga ji j en vala. Samo trenutna gmotna zadeva ga je zadržala. Dues tetlen pa 1m> zopet tu.
"Torej, daos išče pač icšitve iz zagate?'*
Tribnik -»o .k poredno nasmehnil:
"Zlomka, kar uganili ste! Sijajna glavica. Pri piki ste zadeli; prav zdajle je pri rešilni akciji; hahaha! In meni • nora biti hvaležen. Jaz »-eni mu ugladil not — v-e je v redu — uspeli mu je zajamčen :n. če nwe vse ne vara, nocoj bo Ste-p*šnik že lahko zopei či*to mirno spal."
"Ah, srečna sem. 11'vala vam!''
Nehote ie i/.t (vrnila loko. Tribnik jo je prijel narahlo, kakor bi bila i/, stekla, jo dvigni! k ustom in vprašal:
" Ali -niein ? Ob kako je majhna in nežna." Poljubil je roko :n izpustil. "Tn zdaj se ne jezite nič več name* Ako jo nneja ljubezen gr<h sem -eveda tolik grešnik, da ne najdem nikoli odpuščanja. I.jubim vat? in hrepenim j>o vas! Noč in dan mislim samo na vas."
"Jankov prijate'j sto, pravite?"
"Vi pa njegovo dekle, da. A kaj me to briga? Prijatelj sem mu v kupčiji, v 'jubcizni pa tekmec. Ne moreni drugače. Povedal sem mu to v #obraz. ("011111 bi skrival? ljubim va- odkrito I11 v-e storili:, da postanete iniojn. V svoj oltar vas p« stavim, kakor >c l ore, in boni klečal pred vami. . . Gospodična. Stepišnik vas ne vzame nikoli za ženo. Ne varajte se! Kako morete <0 upati? Tnuejto vendar pamet! Ne more vas vzeti in niti ne smo. Ako ga ljubite, razumite !o! Svoboden s«»m. neodvisen. Z \>om, česarkoli si morete želeti, vas obsujem, nikoli se ne pokesate; samo bodite moja!"
Jznova jo jo lovi! za roko in govoril vanjo. Sladko mu je zvenel g as in njegov obraz je bil lep.
"Saj .ste opravili, gospod," je deja'a Olga mrzlo. "IFva-*a in — zbogom."
"Tn nič odgovora?"
"Razumeli sto me. Dovolj!"
"Gtispodična Olga, premislite >i! Bodite pametni! Škoda vas je Jaz čakam — čakam. — Klanjam sof"
In urno je odšel. .
Tribnik ni Ingnl V soboto zvečer jo prejel Janko Stepišnik povabilo v Se a. Telefoniral mu je Tribnik.
"V nedeljo! Pričakujejo to. Vso pripravljeno!"
Tako i=ta <e Stepišnik in Tribnik dogovorila, da gre Stepišnik v Sela snubit. Tribnik pa Olgo pripravi na konec razm>erja.
Okoli enajstih se je pripeljal Stepišnik »s svojim avtom. Zage »o stalč in povsod ie bilo pospravljeno. Janko so jo čudil <nažncs<ti iu rodu. Ko 11111 je prišel Stanko Kromar naproti, sla rp -pomni'a- 11d vojno sta so kot častnika že videla obceva'a nekaj ur, potem pa so razšla na ray ne fronte. Tako sta pozabila dru«r na drugega. Zdaj »sta takoj začela obujati sjKunine t"r prišla k -taremu Kromarju kot dobra znanca.
Smerno je koračil -tnrec med širokimi «kladnicami hlodov, desk, železniških pragov, mod kopicami brzojavnih drogov ter jelovrne. Daleč tja so se vrstile skladtitee po trojo: ogromne množine eirovega in rezanega lesa. Prijetno jo dišalo po smoli, tam na koncu pa po lesnem oglju, nakupičemm l>od pod <t reški v činih vrečah in svobodno.
Mi ijoni so ležali tu "taroc pa je javkal:
"Težki ča-i! Težki čn<i! Y*e mota vzeti vrag. Straj-karji nas j»odavijo. Blaga toliko, a vagonov ni na razpolago. Obupno! — T11 zdaj š«» »splošna omejitev železniškega prometa! Zadušimo v lastnih produktih! Trt^t je prenapolnjen, Reka pa zaprta. — Strašno! Vse noči 110 spim od skrbi. Ako pojde tako daljo, izprežom. Umakn: v: so na Tršo v o. pa naj so Stanko ubija naprej, če hoče."
Nato *e je to«Ttil na konkurenco bosan-kib šum. ki jih oksploatirajr. ti prekleti čifuti: Erstdern. WortI11 eb, Koertner, ffexa Kohn in kakor se zovejo. Polovico prekrasnih državnih gozdov v Bosni imaio v zakupu ti državni parasitl: posekajo ogromno množine bsa ter ubijajo z nizko režijo in nizkimi cenami wako konkurenco. Joj! V ministrstvu sede menda ranii neve»d;nezi. ki ne *dušaj<« strokovnjakov. Država izgublja milijone, a v<a poštena konkurenca jedva še sope pa vladata korupcija in provizionarstvo.
IPotnp. žljivo je Steoišnik poslušal starčeve'toabe, saj ga je tako poučil TrLb\ik. "Javkal ti bo kakor berač ob božji poti. Ti pa mu samo pritrjuj in ga občuduj. Kar na debelo tra hvali!"
Tako je torej Stepi-nik vzklikal le: "Re-isično! Tako jo! Jz dušo mi irovoiite!" In je končno izjavil: "V Sloveniji pa ste vendarle firma, ki ji ni niti približno podobne! lie, med urvimi -te! Vm vas priznava in občuduje. — O, da bi imel le etotinko vašega znanja in ugleda! Lahko jo vašemu gospodu sinu, ki ima takega učitelja in očeta v vas, graspod Kromar. Ako sploh kdo, ste vi zaslužili visoko odlikovanje." (Nadaljevanje prihodnjič.)
PADEREWSKI ZOPET PRIŠEL V AMERIKO
★

knjige, ki Vas bodo
H ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S Baai
(184 strani.) Pove-t je prevedenimi iz češčine. Ob čitanju se čjt.itel H vživi v življenje nam sorodnega češ ff kepra človeka. B;
siar jp priznan cšl» pisatelj, in boljšega prevoda si ^ ro ne moremo želeti.
Cena ...................... 85c.^
rr
i) }}
0) O
O-
tt OPOMBA: Knjige označene z O, *(t00 jj v platnu vezane.	fj
O
}}
O
zanimale!
GOKNJO KNJH.O I.AIIKO NAKOOlTE TKI:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 WEST 18th STREET	NEW YOKH, N. Y.
Sloviti svetovni virtuoz 11a k! avir ter nekdanji ]»re»lsednik ]»oljske Ignacij Jan Paderew-ski je s svojo sestro go. Antonijo \\ ilkon^ko zopet prišel v Združene države G. novembra, ravno na svoj 80. rojstni dan.
Z ANGLEŠKEGA BOJIŠČA
Kot poroča Berlin, so nemški acroplani v nedeljo in ponedeljek v velikih skupinah napadali zapadno angleško pristanišče Bristol, kamor do-važajo parniki vojne potrebščine iz Amerike. Nemški le -talci so sporočili, da je v Bri-htolu -43 posameznih velikih požarov.
Tekom dneva >ta bila izstreljena dva nemška aeroplana.
Angfleži bombardirajo nemška mesta
Medtem ko so Nemci bombardirali Bristol, s'o angleški
letalci dvakrat napadli Hamburg, kjer so nastali veliki požari v pristanišču, v ladjedelnici, v tovarnah za čiščenje petroleja in drugih industrijskih napravah. Bombardirani m bili tudi Willielmshaven, Den Holder 11a
MORNARICA IN LETALSTVO JAPONSKE.
Sklenitev berlinskega pakta o medsebojni ponsoči mod Nemčijo, Italijo in Japonsko, jo lTolandskem.'^»ndila zanimanje nemških in
letališče v Kristiansundu 11a Norveškem, Boulogne z okolico in razna druga francoska pristanišča.
Tekom dneva in do poznega popoldneva >o angleški in nem-
itaii.ianskih listov o vi,jaški veljavi Japonske. Po-nemanio ]»o glavnem narodnosocialistič-nem organu i Vriski seller Beo-b;ichter' nekaj ]>odatkov.
\ i-kladu s svrijim otoškim
ški veliki topovi streljali čez položajem je Japonska že od lo-
Kokavski jm-liv. Pri tem j--bil zelo ]H>škodovan nek nn-u:'eški konvoj ob angleški <* bali.
IMATE 2E TA PRI ROČNI ATLAS?
V teh kritirniii časih je vsakemu či tat el ju dnevnih vesli potreben ta priročni ATI.AS. ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročile ga še danes!
Velikost 9H x 14U inčev
48 velikih strani; 32 harvauih seiuljevldor tujlb držav in zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav ;
45 svetovnih slik popolnoma o-
zna("enih ; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejfii zemljevid kaže celi svet Id tudi:
RAZDELITEV POLJSKE MF.Ii
NEMČIJO IX RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PBIKIJICITEV ČI3II OS LO V A-
fcKE K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA
Cena 25 centov
Pofiljite svoto v znaoiknb po 3 __oz. po 'J »vnta.
Posebnost :
n.lMMOMIOV ZKMIJRVID. KI
SAM SKBE injPRAVUA KITPOX, ki kh doldte z atlasom Id ko fca izpolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vmui «laj»-praviro. da dol»ite t|<Mlatue zemljevide z novliui luej.-uni vojaku io Cih se držnv, kakor ImmIh preme*
njene po seiianjl vojni.
Narofife Atlaa pri:
" GLAS NARODA"
21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. T.
t:i 1 dalj - posvetila posebno pozornost irradnji svoje mornarice, v najnovejšem <v-a u ]>a tudi letalstvu. Japonsko bojno brodovje tvorijo nasletl-li'e <xlinice: 0 velikih oklopnit*, k: -e jim ie v najnovejšem ea-su pridružilo <e nekaj najnio-de■ nejšib ladi.i za letala, ni^d njimi dve ]>o H00 ton. ter 5 starejših nr-ilk letal, ki so sposobne zlasti za zveze med ja-jponskimi otoki.
Posebno -krb posveea se<laj
Kralj Zog se hoče vrniti
Albanski krolj Zo^ se že pripravlja, da se bo vrnil v Albanijo, od koder j^a je prepodil njegov nekdanji prijatelj in i>okrovitelj Benito Mussolini.
Zoir. ki se sedaj nahaja v i^nponska ir-radnji svoje-a le-An^liji, se je že enkrat vrnil vltals1^ ^Z'o , ° 30.san,»
Albanijo in sieer okoli Boii.^1^ ^	^
ino- ,	t jletai!. je znašala njena domača
ca	ko je s pomočjo Jugo
slavije premagal armado tedanjega predsednika škofa Kan
produkcija leta 1930 že letni. A' zadnjih lot rdi je seveda letalska proizvodnja še nadalje narasla, ne da hi'bilo 1110-<_r<><V ugotoviti torno število.
Nolija.
Ko pa je bil enkrat «v sedlu, je Jugoslaviji obrnil hrbet ter i je sklenil zvezo z Mussolini jem | ki mu je dal precej denarja,!*" 14	tvornic. Proiz-
toda je v nje-ovo deželo iutli |y,°!?,,jai ^ tvcrnic je po amen-
Danes je na *T.-i])onskrm v obra-
]K»^lal nekaj svojih učiteljev in letalcev.
S t fin je Zog postal Musso-lini je v vazal, ali hlapec. V-Sle<I svoje zveze z Mussoli-
škili računih znašala leta 19.'>7
° " najmanj 2100 letal, njih proizvodna s)»osobncJ-1 pa se lahko coni na najmanj f!000 letal na letf>. 'S pomočjo te svoje indu-
..... ,. „	, , stri je je Japonska imela sredi
mjem je b,I kralj Zog v ved-(1.nvko;ra ]f ta liainvinj 2700
nem sporu z raznimi albanski-jtnl Po ^f^itvi Franciie ie mi rodovi .n boječ se, da se ■ j.MMmslta po številu svojih le-proti njemu upro, je Mussoh- t;ll Tin ipotem mlestu na svetu mju prepovedal v Albaniji pri- j (na prvem je ]>o nen^ki sodbi pravi jati vojno. To pa je imelo ,Xemčija. na dniirem Italija, na za posledico, da je Mussolini - tretjem Ansrlija, na četrtem jeva armada vpadla v Albani- Z lružen države, pri čemjer Ru-jo in kralj Zog je moral boža-|sija ni upoštevana), ti s s-\o.jo mlado ženo in dva
dni starini sinom.
P > -odhi wnli nega lista so letalske .sile Japonske "vsekakor ilora^le v^em Tir.^n. Princ Saionji umrl	stim." Velikesra pomena zm Jh-
l»onsko so ml lična letališča in Iz Tokija prihaja poročilo, oporišča, ki so raatresena jki juavi, da je v starosti 92 let v^od na -000 km dolcri ot umrl princ Kimoči Saionji, ]k>-j verigi japonske dnžavc, tako litični s-vetovaleo cesar ja lliro-.ln jr- .Tapon ka ml vseh strani Hita in zadnji iz skupine dr- jdobro zavarovana proti more-žavnikov, ki so cesarju Meiji bitnim napadom od vsthr^ila ;di l»ili svetovalci, ko je vstvarjal novo moderno japonsko državo.
'"ira. Tsto vel »a irlede j »pon-| -ke"-a brodovja. ki ima v fenzivnem posrledu \*Fe predno-Pred nekadnevi se je princ > ti pred katerimkoli sovtaini-
Saionji prehladil, iz česar se je razvilo več bolezni, katerim
kom. .Tapon-ka interesna sfera jo razen teira tnko koncen-
Clljll.
je podlegel v svoji vili v Oki- trirann. da j • s sredstvi, ki jih
ima Japonska na razpolago, popolnoma zavarovana. O tem kakšne so ofenzivne sposobnosti Japonske, li^t ne razprav
Ijn,
ADVERTISE IN "Gl A5 NARODA
i
SAM0SILHopiani Anion Wavacan
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša va.s." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$1.50
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc
Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska liibnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske.
Cena ...................... $1.00
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Human iz štare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tuui takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50
HČI CESARJA MONTEZUME. Spi-sal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50
POSLEDNJI DNEVI P0MPEJA= Spisal Bulver. (2 knjigi in 230 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Hvrkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." (jlauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1 ,2j
AGITATOR. Spisal Janko Kersnik.
(9'J strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbelj znan in priljub Ijen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. Cena ......................
ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411
strani.) Najznamenitejše d»-lo pi satelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgo dovino ter mojstrsko razvil *nov do današnjih dni. Lepo vezana kuji«„ bo kras vsaki knjižnici in vs;ik jo bo čital z zanimanjem.
®Cena...........................
PJOTR - RASPUTIN
Pisatelj Klabund. (Poslovenil Bori- Kihteršič.) Pisatelj se je poglobil v življenje na ruskem dvoru in nam v jasni luči prikaže delovanje skrivnostnega meniha Rasputina. Trdo vezano. 125 strani......75e
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET NEW YORK