NovicE Z RIBNIŠKO-KOČEVSKEGA KONCA oktober 1992 • cena 75 SIT • št. 36 • Naša gostja: IRENA TROBENTAR • Nove novičke: ZA KOČEVSKI PRAZNIK TELEFONSKI PRIKLJUČKI DIJAŠKI DOM KOČEVJE • Fotoreportaža: CELJSKI SEJEM BREZ NAŠIH PODJETNIKOV • Politika: RIBNICA NI ZA VISOKO POLITIKO MINISTER SE BO ZAVZEL ZA CESTE • Begunci: BO POUK KONČNO STEKEL • Prejeli smo: RUSS IN UON MOTITA POSEST • Šport: ROKOMETAŠICAM ZAPRTA VRATA V EVROPO • Vaš intervju: DRUŽINA SARIČ • Razvedrilo: KRIŽANKA ŠILC n izvajanje in vzdrževanje vseh vrst elektroinstalacij n popravilo ročnega orodja BLACK & DECKER, ISKRA za popravilo ročnega orodja dajem 3 mesečno garancijo Oglasite se v Prapročah 2,61316 Ortnek tel: 861-498 *************************************** * pizze vseh vrst sadne kupe, sladoledi pestra ponudba pijač NOVO; hamburgerji topli sendviči POSEBNA PRILOŽNOST: Skupina, ki naroči 6 pizz, dobi eno brezplačno PRIČAKUJEMO VAS S PRIJETNO GLASBO IN PRIJAZNO POSTREŽBO! Delovni čas: vsak dan od 10.-23. ure JANI JUVANČIČ 61316 ORTNEK, tel. 061/781-140 *************************************** temi* TRGOVINA HANI Šeškova 33, Ribnica, tel. 864-447 IZKORISTITE 10. dnevni zamik čeka za nakup nad 1000 SLT. Vsak dan sveža zelenjava Posebna ponudba ob petkih! - sveža govedina - domače klobase IZKORISTITE POČITEK ZA OGLED DOBREGA FILMA! VCK VIDEO CENTER KOČEVJE VELEBLAGOVNICA »NAMA« (061)852-192 - izposoja video kaset s filmi različnih zvrsti, dokumentarnih in poljudno-znanstvenih filmov ter glasbene kasete - presnemavanje na vaše ali naše kasete - snemanje z video kamero po naročilu stranke (poroke, družinske praznike, pomembne dogodke, prireditve ipd.) - ostale video usluge ŠOLARJI IN DIJAKI - POSLUH - IMAMO TUDI IGRALNE AVTOMATE Z VIDEO IGRAMI! Postanite član naše videoteke tudi vi! SKRBIMO, da se boste prijetno počutili v naši družbi! Delovni čas: 9.-11. in od 14.-19. ure sobota: 8.-13. ure PROIZVODNI PROGRAM: vodovod, centralno ogrevanje, klima, kleparska in ključavničarska dela. kovinar BLIŽA SE KURILNA SEZONA! Ne pustite se presenetiti. Sporočite nam morebitne pomanjkljivosti vaše kotlovnice, odpravili jih bomo strokovno in pravočasno! Nj - PODJETNIKI IN OBRTNIKI! Reška cesta 23 tel.: 854 112 DE Inštalacije: 851-453 DE Kleparstvo: 851-408 . J 2 J Centralno ogrevanje delovnih in poslovnih ^ ^ prostorov vam izvedemo najceneje s pomočjo rabljenih, a kvalitetnih LTZ kotlov in oljnih gorilcev. Prezračevanje poslovnih prostorov, bifejev, gostiln in drugih lokalov izvedemo najceneje ob hkratnem izkoriščanju odpadne toplote, kar znatno zmanjša stroške ogrevanja. PISANA MAVRICA ZNANJ IN IZKUŠENJ ************************** UVODNIK Gotovo ste v zadnjih dneh prisluhnili reklami, ki z znano melodijo propagira jesenski 3x3. Če se ne spotikamo ob plagiatske mahinacije in finančno - odškodninske zahtevke, torej ob reči, ki nas konec koncev nič ne brigajo, saj nismo direktno odgovorni zanje (ali vendarle?), se nam mora presneto “fino zdeti“. Zakaj ? Zato, ker so tako vseslovensko znano in priznano profitno akcijo opremili z melodijo, ki naj bi profitno in vzpodbujevalno zvenela. In prepričljivo. In pošteno. Jasno, da imam v mislih mile zvoke ribniške himne, ki so se tako nepričakovano znašle v glavni “špici“ reklam. Iz tega lahko razvijemo misel, da so nas na vseslovenskem nivoju priznali za najbolj preudarne, poštene in ekonomsko osveščene ljudi, ki vedo, kam je dobro naložiti denar, da se ti le-ta večkratno vrne. Če pa razvijamo misel v drugo smer, se nam lahko temačno dozdeva, da tisti tam v beli Ljubljani računajo na naše zadnje, težko privarčevane solde in da se hočejo predvsem prek nas spraviti na finančno zeleno vejo. Res je, da nam vsem dobro dene, ko slišimo svojo himno po TV, ampak za naše solde se naj pa kar lepo pod nosom obrišejo. Če Ljubljančani računajo, da bodo s svojo akcijo uspeli na račun naivnih Ribn’čanov, češ, ko bodo slišali vižo, bodo pokupili vse kar tiče... Nik dar in nikoli! Hazarderji Ribn’čani nismo bili nikoli. Vedno smo znali s poštenim kšeftom prislužiti svoj denar. Skrbi pa me kljub temu, da niso v Ljubljani skrivaj naredili kakih anket, ki bi te moje trditve na laž postavile... UREDNICA MALI OGLASI Iščem šiviljo, veščo šivanja. Plačilo po dogovoru (DOBRA PLAČA!). Tel. 061 860-387. VSEBINA str. 4: V Kočevju so pred praznikom vsi krajani dobili možnost telefonske povezave s svetom str. 5: Celjski obrtni sejem - izgubljena priložnost str. 6: Minister za ceste se be-»zavzel« za kočevske ceste, demokrati pa so Ribnico zapustili praznik rok str. 7: JVZ Dijaški dom Kočevje je sprejel svoje varovance v prenovljenih sobah str. 8: V kočevskem begunskem centru imajo učitelja, knjig in zvezkov pa ne str. 10-11: Kaj naj bi postal »Karantanski trg« in kako so se lotili reševanja Donita str. 12-13: Saričevi so svoje znanje in kapital vložili v blagor Ribničanov str. 14-15: Irena Trobentar bije donkihotski boj... str. 17: Koga ogrožata MON in RUSS in kako str. 19: Rokometašicam Hrvatice priprle vrata v Evropo str. 21: Križanka za kratek čas NoTicE NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 696 SLT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 10.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. Novi c E NOVE NOVIČKE Občinski praznik OSREDNJA PRIREDITEV NA PROSTEM 49. obletnica zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju ostaja priložnost, da se poleg nespornih zgodovinskih zaslug za slovensko državotvornost obudi čez leto precej uspavana kulturna scena. Spremljajo jo tudi športne prireditve, ki uvajajo živahen začetek jesenske sezone. Osrednja proslava naj bi se v primeru lepega vremena zgodila v petek, 2. oktobra ob 16. uri kar na ploščadi pred Namo, saj v Šeškovem domu potekajo obnovitvena dela. V primeru dežja se bo proslava preselila v kinodvorano, istega dne ob 16. uri pa bo organiziran tradicionalni tek po ulicah Kočevja ter začetek odprtega prvenstva Kočevja v tenisu, ki se bo nadaljeval še v naslednjih dneh. Zvečer bo napravila Nama svojo trgovsko gostinsko predstavitev, na predvečer osrednjih prireditev bo DZS v Kočevju pripravila večer alternativne poezije štirih domačih pesnikov (Robert Burnič, David Šušel, Tomaž Smole, Domen Brus). Odbojkarji Pan-a in Lik Tihe so pripravili odbojkarski turnir, planinci pa v soboto 3. oktobra pohod na Mestni vrh. V soboto dopoldne bo še kajak -kanu regata po Rinži, zvečer pa predstavitev kasete Petra Morvina v gostišču Dallas. S programom je zapolnjena tudi nedelja mastop službenih psov brigade MORIS s tehničnim zborom ob 9. uri, šahovski turnir ob 10. uri ter ob 11. uri avtobusni ogled prenovljene obkolpske ceste. V četrtek, 8. oktobra naj bi se ob 18. uri v srednješolski dvorani pogovarjali še o domači socialni problematiki, tako da bo program zaokrožen tudi od spodaj, Zaključena triletna akcija KS KOČEVCI LE DOBILI TELEFONSKE PRIKLJUČKE V triletni akciji KS Kočevje za posodobitev telefonske centrale ter zagotovitev zadostnega števila telefonskih priključkov mestnim in pri-mestnimnaročnikom je bilo tudi nekaj spodrsljajev in precej nezaupanja. Vendar konec dober - vse dobro. V začetku septembra je dobil priključek še zadnji prosilec, ki je s KS podpisal pogodbo, PTT podjetje pa mora za sabo urediti le še nekatere gradbene posege. Tisti krajani, ki so s KS Kočevje podpisali pogodbo,so na ta način prišli do telefona več kot dvakrat ceneje kot interesenti za priključke, ki jih sedaj naročajo neposredno pri PTT. Problemov s čakanjem na priključek odslej v Kočevju in okoliških naseljih (Šalka vas, Stara cerkev, Livold) ne bo več, saj je od skupno 6.600 linij polovica še nezasedenih. Po naseljih so napeljani telefonski vodi tako, da je nanje brez večjih posegov lahko priključiti nove, zato ima akcija KS tudi v tem smislu dolgoročne učinke. Krajevne skupnosti v kočevski občini trenutno ne razpolagajo z nobenimi proračunskimi sredstvi razen tistimi za plače zaposlenih in materialne stroške, zato se zavzemajo za vrnitev Ribniška skupščina se konec septembra sestaja po dvomesečnih parlamentarnih počitnicah, kjer bodo poslanci obravnavali osnutek odloka o plačilu smetarine tudi izven mestnih naselij. Odločali se bodo tudi o preimenovanju naselij v Sodražici in v Ribnici, o ukinitvi javnega zavoda Jože Petek ter na novo določili občinske nagrade in priznanja. V primerjavi s prejšnjimi zasedanji bo to vsaj po dnevnem redu sodeč precej formalno zasedanje, več o njenem poteku pa bomo lahko zapisali v naslednji številiki NOVIH NOVIC. Pod streho bodo v tretjem poiskusu poskušali spraviti zasedanje vseh treh zborov kočevske skupščine, kjer se je nabral že precej dolg dnevni red. Na njem naj bi dela sredstev, ki so jim bila pred leti odvzeta in prenešena na komunalno podjetje. Na podlagi nove zakonodaje jim pripada tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, vsa ta sredstva pa bi KS vsaj po mnenju njihovih predsednikov znale bolje obrniti v prid krajanov kot pa komunala ali pa stanovanjska direkcija. sprejeli nekatere dopolnitve prostorskih planov, imenovali direktorja Muzeja, izvolili komisijo za nadzor porabe proračunskega denarja ter komisije, ki bo presekala gordijski vozel, ki se je zapletel pri oddajanju službenih stanovanj. Razrešili naj bi podpredsednico občinske skupščine, ki nepreklicno odstopa zaradi nestrinjanja z delom IS in nadaljevali razpravo o Aktu o ustanovitvi radijskega programa Kočevski val, ki je bila zaradi nesklepčnosti prekinjena na prejšnji seji. Glede na slabe izkušnje s sklepčnostjo je vprašanje, če so teme in problemi, ki so na dnevnem redu, sploh še dejavnik, ki bi lahko motiviral poslance obeh skupščin za sodelovanje v tem najvišjem oblastnem organu. Skupščinska zasedanja PREMAJHNA ATRAKTIVNOST N o vi c E FOTOREPORTAŽA iiiiiiliiii:i:ii:iiiiii:iiii!ii ..lil MOS 92 1111! 11111111118811811111 Več kot 250.000 obiskovalcev je imelo kaj videti... Modne novosti za prihajajočo jesen in zimo. Avto je bil in bo simbol uspeha, zato je pripraven tudi pri predstavitvi MOBITELA. NAJVEČJI SEJEM BREZ NAŠIH SEJMARJEV 25. Mednarodni obrtni sejem v Celju je potekel v znamenju samih rekordov: po številu razstavljalcev, razstavnih površin, številu obiskovalcev... Ogledal si ga je vsak osmi državljan naše države, kljub temu pa smo razstavljalce iz našega konca iskali v njem kot igle v senu. Izpadlo pa je tako, da smo bili lahko veseli znanega obraza na drugi strani stojnice - med obiskovalci. Na sejmu se nista pojavili niti ribniška niti kočevska obrtna zbornica, prav tako pa ni bilo posebnega interesa tudi za samostojno razstavljanje posameznih obrtnikov in podjetij. Tako smo poleg stalnih gostov vsakršnih sejmov - ribiških suhorobarjev -zasledili le še dve obrtnici s ponudbo svojih tekstilnih izdelkov. Butik Kaja je naredil kljub velikim stroškom donosen posel - toliko v poduk tistim, ki so se sejmu odpovedali v strahu pred velikimi stroški. Sejem je bil poleg priložnosti za dobre posle tudi prava paša za oči, saj je toliko izdelkov, namenjenih takojšnji potrošnji, le težko zbrati na enem mestu. Na svoj račun so najbrž prišli tudi zahtevnejši obiskovalci, saj je kar 35 odstotkov razstavljalcev prišlo iz tujine. Z modnimi revijami in številnimi spremljevalnimi prireditvami je bil sejemski utrip še dodatno popestren, svoje pa je prispevalo še lepo septembrsko vreme, ki je pripomoglo tudi k dobremu zaslužku gostincev. D. in S. H. Domači obiskovalci sejma pri utrjevanju poslovnih vezi. Nov'icE NOVE NOVIČKE -----------' I lili Minister obljublja ZELO SE BOM ZAVZEL Na očitke z vseh strani,da ne poskrbi dovolj zdaj za gradnjo te zdaj druge cestne povezave, se je minister za promet in zveze Kranjc navadil odgovarjati z naslovnim sloganom. Kaj več tudi na obisku v Kočevju od njega ni bilo moč dobiti. Ministra so predstavniki kočevske občine zasuli s cestnimi problemi, kot smo jih večinoma popisali že v prejšnji številki. Dobesedno je mogoče jemati le njegovo izjavo, da se bo osebno zavzel za dokončanje ceste na Bilpo, pa še to je pogojeval s sprejemom renomina- cije republiškega proračuna. Strinjal se je s povezavo slovenskih vasi ob Kolpi po slovenski strani, vendar: vzporedna cesta s Kolpo bi uničila dolino, radialna preko Gotenice pa je tehnično zahtevna, pa še vseh vasi ne bi povezala med sabo. Ker so bila neznano kje porabljena že odobrena sredstva za gradnjo nadvoza pri Liku, je takoj po ministrovem odhodu na republiko romala tudi zahteva kočevskega župana Mihaela Petroviča, da se končno razišče, kam je ta denar izpuhtel. ****************************************** Shod demokratov RIBNICA NEUGODEN POLITIČEN TEREN Zakon o volitvah je sprejet, časa do decemberskih volitev je vse manj in stranke so tudi po t.i. terenu začele preštevati svoje vrste. Ko je volilni štab Demokratske stranke ugotovil, da je Ribnica ena izmed redkih občin, kjer je demokratov premalo za svoj lasten odbor, so se po predhodno okrog 80 razposlanimi vabili povsem naključno izbranim Ribničanom povabili v Ribnico še nekateri strankarski veljaki, da bi ugotovili odziv. Politična muhavost Ribničanov pa je povsem izneverila pričakovanja sicer spretnih in predvsem pragmatičnih politikov te stranke. Na javni tribuni smo se, kot smo ugotovili na koncu, poleg treh gostov znašli le novinarka in novinar, dva člana konkurenčnih strank ter ribniški župan s strankarsko neugotovljivo identiteto. Da pa sredinega večera ne bi zbrani porabili povsem neproduktivno, je Franc Mihelič kar v svoji županski pisarni nanizal Tonetu Peršaku kot republiškemu poslancu nekaj priporočil pri obli-kovnaju lokalnih skupnostih ter očitkov na račun dela direktorja SDK mag. Igorja Omerze. Peršak se je čudil Miheličevemu pojmovanju občine kot neprofitne ustanove, saj večina drugih županov zagovarja profitne občinske dejavnosti. Mihelič je razvil tezo, da je občina v monopolnem položju, ki bi ga lahko izkoristila za pridobivanje dobička na račun občanov kot koristnikov javnih uslug. Nas- protno je zagovarjal skrb občine za čim cenejše javne usluge,da bi denar ostal občanom za vlaganja po lastni presoji. Peršak se je s tem načeloma strinjal, vendar je kljub temu svetoval, da bi morala občina vsaj tista sredstva, ki ji pritekajo, čim bolj donosno vlagati. Omerza je bil tarča županovih očitkov, ker se po njegovem mnenju skriva za zakonsko nedorečenost, ko prihaja do finančnih spekulacij tudi pod okriljem njegove ustanove (SDK), čeprav bi po svojih pristojnostih lahko ukrepal. Gostje z Demokratske stranke so se pozanimali za moč družbenega in zasebnega gospodarstva v obči- ni, to pa je bila spet precej nehvaležna tema. Inles dela s 60 % svojih kapacitet, Riko je bil predstavljen tako, da so se gostje že ustrašili, da bo povsem ugasnil. Ker tudi o posebnem razmahu za-sebništva niso dobili jamstev in ker besedovanje o sosednji Kočevski in tamkajšnjih problemih v Ribnici praviloma ne steče tako kot bi si nepoučeni tujec spričo njene bližine predstavljal, so Tone Peršak, predsednik viškega odbora DS Matija Volk in gospa Barbara Šega - Čeh po dveh urah Ribnico zapustili morda prepričani, da tu res ni hvaležen teren za visoko politiko. H. S. NoTicE NOVE NOVIČKE ........ 1 ■ mn... ................... 11............................... 11............................... Kočevje JVZ Dijaški dom Kočevje Marsikdo se je verjetno začudil, ko je prebral naslov. Ne, ne gre za nov dijaški dom, ie Dom Dušana Remiha Kočevje se je preimenoval v JAVNI VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI CENTER DIJAŠKI DOM KOČEVJE. JVZ Dijaški dom Kočevje je novo šolsko leto dočakal ne samo z novim imenom (dolga leta smo ga vsi poznali kot DOM DUŠANA REMIHA), ampak tudi dodobra obnovljen. Šest sob so poleg obnove tudi na novo opremili in sleherni od otrok, ki spijo v teh triposteljnih sobah, bi si tako sobo želel imeti tudi doma. Obnova in oprema doma pa velja toliko več, saj so se vseh del lotili z lastnimi sredstvi, ki so jih prigospodarili od dohodka prehodnih gostov. Ravnateljica doma KARMEN ARKO nam je povedala, da imajo letos 41 varovancev. Predvsem so to dijaki iz kočevskih srednjih šol, ki so zaradi oddaljenosti od doma od ponedeljka do petka stanovalci doma. Dijaki prihajajo iz cele Slovenije, dva pa sta iz sosednje Hrvaške. Dijaški dom Kočevje razpolaga s sadovnjakom in igriščem, predvsem pa se v zadnjem času trudijo, da bi navozili zadosti nasipnega materiala na zemljo tik ob Rinži. Če bi jim uspelo usposobiti teren, bi pridobili prostor za novo igrišče in park, na tem ozemlju pa je predvidena tudi bližnjica, ki bi z gradnjo lesenega mostu čez Rinžo približala center mesta ne samo prebivalcem doma, marveč tudi vsem stanovalcem bližnjih ulic. Mlada ravnateljica, ki že vrsto let uspešno vodi kočevski dijaški dom, nam je z zadovoljstvom govorila o varovancih, ki so prav pred kratkim pripravili in pospravili drva za dve zimi, o potrebi po ponovnem asfaltiranju okrog doma, o obnovi in opremi preostalih sob... Naj za konec povabimo vse, ki ne vedo, kam bi odpeljali nasipni material. Če ga sami ne potrebujete, ga zapeljite do Dijaškega doma ali pa jih pokličite in sami ga bodo odpeljali. Pa še veseli bodo povrhu! D.D.H. Slika za spomin PRVI SOLSKI DAN Na dan prvega vstopa v šolo ali bolj pesniško “ko ptički odletijo“ so pri slehernem izmed nas vezani tako občutki pričakovanja kot tesnobe, saj se končuje obdobje brezskrbnosti in začenjajo obveznosti. Te trenutke je v svoj obje-tiv ujel ribniški fotograf Tone Prus, ker pa mnogi starši in otroci morda še ne veste, da ste prisotni na kaki od številnih fotografij, je še čas, da se oglasite pri njem in se poiščete. NovicE______________________________BEGUNCI BO POUK BEGUNSKIH OTROK KONČNO STEKEL ? Še nekaj dni in prvi mesec pouka se bo odvrtel po vseh slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Za begunske otroke pa letošnje šolsko leto ni zazvonilo kot prejšnja leta, tako kot se je zanje spremenilo marsikaj, praktično skoraj vse. Otroci, ki naj ne bi bili nikoli in nikdar žrtve neumnosti in hudobije odraslih, so tudi tukaj potegnili krajši konec. Šola je letos dobila za begunčke prizvok magičnosti, saj bi jim ogromno pomagala. Pomagala v duhovnem smislu, saj bi vsaj za nekaj ur preusmerili svoje misli in skrbi, preživele travme in tragedije... V begunskem centru v Kočevju smo se pogovarjali z učiteljem Ahmom Čatičem iz Srebrenice. Učitelj, ki skupaj s svojimi učenci deli usodo begunca, pravi, da svojih otrok ne bo zapustil, čeprav so ga že vabili v večje begunske centre, kjer bo šola bolj organizirano stekla. Zaveda se, koliko pomeni otrokom, da je njihov učitelj z njimi. Tako se vsak dan lahko pomenijo z njim, za nekaj kratkih uric se dobivajo v bodoči učilnici. Ahmo pravi, da čaka na program in knjige, vse to naj bi poslala njegova matična domovina, bo že kako našla način, da bo priskrbela vsaj učbenike. Težava je v tem, da otroci - okrog 100 jih je šoloobveznih - nimajo šolskih potrebščin, niti tistih najosnovnejših ne. Brez zvezkov in svinčnikov bodo otroci težko kaj napisali ali narisali... Ob njegovih besedah se mimogrede spomnim besed učiteljice - begunke iz BiH Natalije Osmanovič : “...ko bi vsak slovenski šolar svojim manj srečnim vrstnikom dal en sam zve- zek in svinčnik...“ Spomnim se tudi podatka iz zadnjega dnevnega časopisa, da je v Sloveniji 17.000 otrok, starih od 7 do 16 let (to je za eno generacijo otrok). Kaj storiti, da ne bo pred očmi vseh nas TOLIKO OTROK oropanih temeljne človekove pravice? Morda pa bi bilo le vredno vsaj poizkusiti izpeljati predlog begunske učiteljice? Ima kdo kak boljši predlog? V pogovoru z ostalimi begunci in begunkami smo se dotaknili predvsem zanje boleče in skorajda nevzdržne teme - pravilnika o izhodih, ki ga imajo vsi begunski centri pri nas. Z dovolilnico je možen izhod 2X tedensko po dve uri. Za množico ljudi, ki so stisnjeni na tako majhnem prostoru, predvsem pa za ljudi, ki so bili navajeni ure in ure hoditi po gozdovih, je takšno stanje neznosno. Če upoštevamo še dejstvo, da so begunci pri nas že skoraj pol leta, da so prak- tično brez imetja in da velika večina od njih sploh ne ve, kaj je z najožjimi sorodniki - časa pa 24 ur na dan za razglabljanje, depresijo, tragičnost in nedoumevanje sedanjega stanja... Nekaj konkretnega se bo moralo prav v kratkem narediti za vse ponižane, nedojemljivo in nedopustno oropane ljudi, ki so se zatekli k nam, da bi si rešili GOLO ŽIVLJENJE. Koliko je vredno življenje človeka ?Neizmerljivo. Prav tako neizmerljiva pa je lahko prizadetost človeka, ki je ob vse, kar mu je bilo doslej v življenju dragoceno in ljubo. In kdor takemu človeku ni sposoben čistega srca ponuditi tople besede in kosa kruha, ni vreden imena človek. Koliko nas sploh še je vrednih tega imena? D.D.H. CRNA KRONIKA NovvicE KOLESA ŠE VEDNO VABLJIV PLEN 14. septembra zvečer sta izpred TVD Partizan v Ribnici izginili dve gorski kolesi. Če ju novi “lastnik“ uporablja za vožnjo, si je naredil dobro zalogo rezervnih delov, če pa ju je nemenil v prodajo, bi zanje lahko iztržil kakih 500 DEM. Za kakšno varianto se je odločil ni znano, po zagotovilih ribniških policistov pa storilec ne bo več dosti časa užival v sadovih svojega podviga. Z MOTORNIM KOLESOM NI PRIŠEL DALEČ 17. septembra je bil nemalo presenečen občan Kočevja, ko je spoznal, da ga na postaji ni več čakalo motorno kolo. Ker ga je pustil nezakljenega je priložnost naredila tatu. Oškodovanec je svojo izgubo nemudoma sporočil na policijsko postajo, tam pa so jo vzeli zares. Stotrilec ni prišel daleč, zoper njega bo izdana kazenska ovdba, motorno kolo pa je že bilo vrnjeno lastniku. namreč v žico električnega pastirja, ki je porvotno namenjena zaustavljanju povsem drugačnih nedis-ciplinirancev. Na srečo se je padec končal le z lažjo poškodbo. DELAVNI STROJ ODPOVEDAL POKORŠČINO Med potjo na delovišče na cesti proti Kostelu je iz delovnega stroja izteklo vse hihravlično olje. Vozilu so odpovedale vse aparature in voznik je popolnoma izgubil oblast nad njim. Začel je drseti po po obcestnem nasipu, voznik pa je bil zaradi hujših poškodb prepeljan v Ljubljano. KOLESAR IZGUBIL ZAVEST 24.9 zvečer je kolesar M.A. med vožnjo s kolesom proti Sajevcu izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila B. R., ki je vozil proti Ribnici. Kolesar je zaradi pretresa možganov obležal v nezavsti, utrpel pa je tudi več zlomov. ILEGALNI PREHODI ČEZ MEJO Ribniška občina ima s Hrvaško ravno toliko meje, da lahko tudi tu beležimo ilegalne prehode. 16. septemra je na lokalni cesti Stari - Novi Kot ilegalno prešel mejo s tovornjakom K.B.. Na naši strani ga je zaustavila policijska patrulja in ker je prekršek naredil hrvaški državljan, mu je bil za 6 mesecev prepovedan vstop v Slovenijo. Na istem območju, kjer ni meddržavnega prehoda, so policisti pri notranjem nadzoru meje odkrili na ilegalnem prehodu še dva občana Ribnice, ki bosta tudi povabljena k sodniku za prekrške. OBRAČUN S HUDIMI POŠKODBAMI 20. septembra je na dvorišču Opekarske 45 v Ribnici P. B. fizično napadel Š.S. s tako silovitostjo, da mu je zlomil nosno kost in počil lobanjo. Za svoje nasilniško obnašanje in prizadejanje hude telesne poškodbe bo P. B. kazensko odgovarjal. ELEKTRIČNI PASTIR ZAUSTAVIL "MOTOKROSISTA“ Da kočevski travniki niso najbolj primerni za vožnjo čez drn in strm se je na lastni koži prepričal mladoletni voznik motornega kolesa. Zaletel se je NEVARNE IGRE O neurejenosti okolice na Trgu Veljka Vlahoviča je bilo veliko napisanega tudi na straneh tega časopisa. Ker tukajšnji otroci nimajo skoraj nobene možnosti za zdravo sproščanje svoje energije, si najpogumnejši krajšajo čas s plezanjem na streho kotlovnice, plezalno turo pa je privlačno nadaljevati do vrha več kot 15 m visokega dimnika v ozadju. Ker nazdol ni nobenega tobogana lahko samo upamo, da si ne bo kdo izbral še hitrejšega spusta v globino... N o vi c E AKTUALNO Najemanje bivše armadne lastnine V “KARANTANSKI TRG“ Z DRUGAČNIM PRISTOPOM Bivši dom JLA bo kmalu leto dni zaprt, v njem pa ni zaslediti še nobenih posegov. Res da so se v Ribnici odvadili njegove funkcije že kako leto prej, vendar je neiz-koriščenost lepega objekta težko gledati. Še posebej, ker so papirji med občino in republiko urejeni, prav tako pa tudi najemna pogodba med občino in zasebnim podjetjem MILMER iz Dolenje vasi. To se je oživljanja poslopja očitno lotilo na napačnem koncu, saj je računalo na republiška sredstva za zaposlitev okrog 50 ljudi, ki pa jih očitno ni od nikjer. Za pojasnilo smo zaprosili direktorja podjetja Miloša Merharja, ki je na začetku opozoril, da se je objekt namenil poimenovati v Trg Karantanskima bi se s tem prenehale asociacije na njegove prejšnje lastnike in ga navezal na staroslovensko izročilo. Druga novost pa je ta, da je objekt zaradi pomanjkanja lastnih sredstev ponudil v najem množici trgovin z različno ponudbo, servisnim delavnicam, restavracijam in bankam. Bodoči najemniki naj bi sami invsetirali preureditev objekta v lokale, Mil-mer bi poskrbel predvsem za “ program organizacijskih, oblikovnih, finančnih, kadrovskih in informacijskih konstrukcij, centralno admistracijo in informacijski inženiring v hiši“. Opustil je torej koncept, po katerem bi bili v posameznih dejavnostih zaposleni ljudje njegovega podjetja, saj bi za to potreboval kapital iz ministrstva za delo. Podnajemnikom - resnih interesentov naj bi bilo doslej osem - bi na začetku zaračunaval nizko najemnino, časa za realizacijo projekta Trg Karantanski pa ni več dosti, saj bo podjetje MILMER moralo prihodnje leto od marca plačevati najemnino v višini kar 8.000 DEM mesečno. Prvi obrok najemnine pa bodo po trimesečnem odlogu prav te dni plačevali državi tudi najemniki poslovnih prostorv v bivši kasarni. Preden pa bodo začeli s proizvodnjo, si bodo morali zagotoviti dovolj močno električno napajanje, saj je sedanje precej pod kapaciteto predvidenih obremenitev. Celotna investicija naj bi vključno s transformatorjem, kabli in gradbenimi deli stala okrog 13 miljonov SIT, kar pa je za večino finančno ne prav močnih najemnikov precej velik strošek. Deloma ga bodo poskušali omiliti z lastnimi gradbenimi deli, poi-skusili pa se bodo dogovoriti z Elektro Kočevjem tudi za odlog plačila prispevkov. Če bodo stroški za infrastrukturo kljub temu preveliki, se lahko celo zgodi, da bodo najemniki začeli odstopati od pogodb, s tem pa bi se vsaj začasno zmanjšala tudi potreba po dodatni preskrbi z elektriko. Zapuščina nekdanje vojščine kot kaže ni tako neproblematična, kot si je večina predstavljala ob njenem formalnem odhodu pred skoraj letom dni. H. S. Gobe rastejo kljub suši Prizadevni ribniški gobarji so kljub slabi gobarski sezoni, ki je pogojena s pomanjkanjem moče, uspeli na ribniškem sejmu pripraviti kar pestro razstavo raznovrstnih gob. Da pa gobe rastejo tudi na Kočevsem, priča polna košarica jurčkov v rokah Romana Lovšina. Nismo mu sledili pri nabiranju, zato pa morda le namig, da smo ga “zasačili“ na poti iz gozda v okolici Koblarjev... DONIT Sodražica VSAK ČETRTI NA CESTO Donit iz Sodražice je od 1. julija letos d.o.o. Pletil-nica, ki jo je s 100 % vložkom kapitala ustanovil Donit Medvode. V Sodražico so prenesli vse službe, ki so potrebne za samostojno delovanje, sami pa so tudi odgovorni za svoj obstoj in razvoj. Zaenkrat bolj za obstoj, saj je v teh dneh upravni odbor potrdil listo trajnih tehnoloških viškov, ki obsega kar okrog četrtino vseh zaposlenih. Kriteriji za ugotavljanje tehnoloških viškov so se oblikovali zadnjega pol leta v sodelovanju z obema sindikatoma. Položaj v podjetju pa bo v tem pogledu omililo sprejetje kovinskih pletilcev v tekstilno branžo, ki obeta priznanje benificirane delovne dobe tudi za nazaj. Z razpadom jugoslovanskega trga, kjer so sodraški pletilci nabavljali tako re-promaterial kot prodajali svoje izdelke, se je v enem letu razpolovila proizvodnja iz 90 tisoč na 40 tisoč m2 žice. Pri mesečnem prometu okrog 350 tisoč DEM uspejo prodati na tuje za 150 tisoč DEM, ostalo prodajo svoji matični firmi in drugje po Sloveniji. To pa je po izjavah direktorja Pletilnice Danijela Divjaka premalo, da bi lahko ohranili 173 de- lovnih mest. Dela enostavno ni dovolj, saj zaradi dragih uvoženih surovin ni mogoče “delati zaradi dela“ in si tako ustvarjati zalog, za katere ni tržišča. Kot kaže, se bodo tako v Sodražici primorani med prvimi na ribniškem koncu lotiti temlji-tejšega ugotavljanja viška delavcev. 15 do 20 delavcev naj bi zapustilo podjetje po t.i. mehki varianti, to je doku-povanjem let, invalidskimi upokojitvami itd. Glede na to je vsaj s stališča preživetja podjetja pomemebno priznanje 14 mesečne delovne dobe na leto, tako kot ga imajo zaradi težavnih delovnih pogojev ostali tekstilci - mnogi se bodo zaradi tega znašli precej bliže upokojitvi. Preostalih 20 do 25 delavcev naj bi 173 članski kolektiv zapustilo po pollet- nem čakanju na delo doma, če se seveda ne bi zgodil kakšen večji preobrat. Za tiste, ki nimajo dela v tovarni, so v Donitovi Pletilnici uvedli možnost izdelovanja suhorobarskih izdelkov med delovnim časom v domačih delavnicah, ki bi jo preko posebej organiziranega profitnega centra prodali, delavci pa bi si na tak način zaslužili plačo. Tak način služenja vsakdanjega kruha doslej ni še zaživel, priča pa o obupnih poskusih, da bi se obdržalo čim več delovnih mest. Organiziranost obeh sindikatov v podjetju tudi priča o tem, da delavci ne nameravajo prepuščati svoje usode zgolj svojim ali medvoškim vodilnim v upravnem odboru njihovega podjetja. S.H. NovYcE VAS INTERVJU ................................................. .............................................. ... ............................... ................ .................................... ................................................ , ............................ Družina Sarič S PRIJAZNOSTJO IN STROKOVNOSTJO DO ZAUPANJA Liljana, Dubravko in Igor Sarič uspešno prestajajo svojo vse bolj dokončno “presaditev“ iz glavnega hrvaškega v precej bolj obrobno slovensko mesto. Izraz “presaditev“ smo si sposodili iz medicine zato, ker gre za doktorsko družino, pridevnika uspešno in dokončno pa je potrebno dodati zato, ker se po desetih letih dela v javnih zdravstvenih službah pripravljajo na legalno zasebno zobozdravniško prakso. Le-ta zahteva poleg investicije v bivšo Johanovo hišo na glavnem ribniškem trgu tudi obilo samozavesti. To, da sta na našem koncu pridobila v svojem poklicu obilo potrditev in zaupanja, nam ni treba posebej poudarjati, kljub temu pa smo se le povabili še dodatno prepričati, od kje tej družini tolikšna mladostnost in optimizem v časih, ko se prenekatere več generacij nazaj na ribniški prostor vezane družine in posamezniki ubadajo s precej bolj pesimistično vskdanjostjo in vizijami. Na našem koncu vaju poznamo predvsem kot zakonski par, katerega značilnost je, da sta oba zobozdravnika oz. stomatologa. Je ta poklicna usmeritev pogojevala tudi vajino odločitev za skupno življenjsko pot? Liljana: Poznava se že od prvega letnika gimnazije naprej, znastvo pa se je že pred najino odločitvijo za študij stomatologije razvilo v ljubezen. Poročila sva se v zadnjem letu študija, za nama pa je tako že 15. leto zakona. Kakšne so vajine prve izkušnje na poklicni poti ? Liljana: Do diplome je bilo vse optimistično, po stažiranju v Zagrebu pa smo se prav hitro znašli na realnih tleh. Brez dobrih zvez ni bilo mogoče dobiti službe, tedaj pa sva si že ustvarila družino in šlo je za eksistenco. Dubravko: Preprosto nisva imela časa čakati. Takrat so bile potrebe po najinih profilih v Švici in Nemčiji že zapolnjene in meje v tem smislu zaprte. Samo za primer : če bi se takrat vrnili v tedanjo Jugoslavijo vsi stomatologi iz Švice, bi se tam ta dejavnost popolnoma sesula. In odločila sta se za Slovenijo ? Liljana: Priložnost se je tu pokazala predvsem za otroško in preventivno zobozdravstvo. Po številnih mestih so dali natečaje, sedla sva na vlak in se hodila ponujat po zdravstevenih domovih. Odločala sva se med Velenjem, Domžalami in Ribnico, kjer so bili pripravljeni sprejeti oba. Odločilen pa je bil prekrasen zdravstveni dom in odkritosrčen in prijateljski sprejem tedanjega direktorja Božidarja Voljča. Ribnica je s svojimi lepimi hišami in zelenjem delovala na naju kot neko romantično mestece, saj sva bila navajena velemestnega okolja. Dubravko: Ribnica je bila tudi najbližja Zagrebu in tedaj sva imela ta kraj za začasno postajo... Ki pa traja že kar dobrih 10 let... Liljana: Bili smo mlad kolektiv, v katerega sva se dobro vživela. Dubravko: Tudi o pravem domotožju ne moreva govoriti, saj pri povratkih v Zagreb gledava nanj iz drugačne plati kot prej,ko sva v njem živela. Bolj znava ceniti tisto, kar ponuja: od kina, in gledališča do prijateljskih vezi. Liljana: Po desetih letih sva ne- hala nihati med Zagrebu in Ribnico. Dokončno sva se odločila za življenje tukaj, čeprav se mi je že nekajkrat ponudila možnost zaposlitve na kliniki. Zame pa je družina prva... Dubravko: Lahko bi nas straši podpirali, vendar sva se odločila za samostojno življenje. Nikomur nam ni potrebno polagati računov pri odločitvah v zasebnem življenju, druga plat te svobode pa je, da sva kljub želji po več otrocih ostala pri enem - babic za varstvo namreč ni pri roki. Liljana: Zato pa smo si nabavili Lincolna (psa, ki je dobil vzdevek po ameriškem predsedniku, ki je preprečil državljansko vojno, op. Dubravko)... Kakšne sprembe je doživel Zagreb v vojnem času? Liljana: Zelo je čutiti njen vpliv skoraj na vsakem koraku. Tu je preko stotisoč beguncev, prisotna je že revščina, saj so plače dejansko okrog 100 mark. Ni se prijetno prilagajati splošnemu vzdušju, NovVcE VAŠ INTERVJU zato se tudi poredkeje odločamo za pot tja. Dubravko: Kriza je prizadela tudi mnoge, ki so že uspeli v poslu. Mnogo je bankrotov, le redki so uspeli ohraniti bogastvo in ti živijo svoj jet -set stil, ki je vse bolj daleč od zagrebškega vsakdana. Liljana, vi imate v Ribnici in Sodražici na skrbi zdravje zob odraslih, vi, Dubravko, pa v Sodražici in Loškem potoku skrbite za zdravje otroških zob. Vajini vlogi sta na prvi pogled nekako zamenjani? Liljana: Taka razdelitev dela ima več vzrokov. Mož je v začetkih služboval v Loškem potoku, kjer še ni bilo lepe ceste, zato je napore vožnje prevzel nase. Sama pa se bolje počutim pri delu z odraslimi, saj težko prenašam bolečino pri otrocih, to pa zmanjšuje mojo učinkovitost pri delu. Glede na vašo nežnejšo postavo se marsikdo čudi, kako zmorete npr. izpuliti zob... Liljana: Doslej sem zmogla še vse (smeh...). Ne gre namreč toliko za moč kot za tehniko, ta pa se izpopolni s prakso. Z njo sem tudi spoznala, da moram biti do pa- cientov čim bolj preprosta in prijazna. Dubravko: V zobozdravstvu pomeni spretnost in tehnika 50 %, ostalo pa psihologija. Prijazen in spoštljiv odnos do pacienta je v zobozdravstvu potreben zaradi vzpostavitve zaupanja. Mnogi imajo namreč slabe izkušnje iz otroštva, usta pa so tudi intimnejši del telesa. Da so moji mladi pacienti premagali odpor do zobozdravnika sklepam po tem, da namesto v šolo raje pridejo v ordi-nacijao. V čakalnici si resda spotoma “preplonkajo“ kakšno nalogo, vendar v “zameno“ odidejo z zvezdico v zobu. Po novem letu začenjata tudi uradno z zasebno zobozdravniško prakso. Od kje črpata samozavest za tako pomembno odločitev? Liljana: Najprej predvsem v tem, da v zasebni stomatološki praksi vidiva boljše esistenčne možnosti. Odločilno je tudi to, da si v delu v zdravstvenem domu omejen s sredstvi in materiali, ki jih pri zdravljenju smeš porabiti. Zahteve same stroke in pacientov pa so večje in jih lahko zadovlji le zasebna praksa. Dubravko: Čakava na ugodno rešitev vloge za dodelitev kocesije, ki pomeni tudi to, da kot zasebni stomatolog lahko opravljaš zdravstvene storitve za paciente z zdravstveno knjižico, stroške zdravljenja pa povrne zdravstveno zavarovanje - vsaj v meri, ki jo bo predpisoval novi zakon. Pacint bo lahko izbiral za enako storitev torej med zasebno ordinacijo in javno v zdravstvenem domu, to pa bo prispevalo k dvigu zdravstvenih storitev. Tudi v svetu pa se kaže prednost zasebnih ordinacij v tem, da omogočajo celovitejšo obravnavanje posameznega pacienta in večje možnosti pri izbiri kvalitetnih materialov po njegovi želji in seveda plačilni sposobnosti. Mislim pa, da bo kljub konkurenci vsaj v Ribnici glede na potrebe po teh storitvah dovolj dela v javnih in zasebnih ordinacijah. Kakšna sredstva so potrebna za opremo ordinacije? Dubravko: Najosnovnejša oprema stane vsaj 50.000 DEM, navzgor pa je cena praktično neomejena. Vedno se pojavljajo nove tehnologije, ki jim bo potrebno slediti: od laserja do video ekrana. Pri naših nizkih cenah storitev in svetovnih cenah opreme se bo vsaj pri njihovi amortizaciji pokazalo, kako rizična je zasebna praksa. K tem stroškom je potrebno prišteti tudi primerne prostore... Liljana: Kljub temu vlada med tistimi, ki se odločamo za zasebno prakso, pravi pionirski duh. Možnosti, ki se odpirajo, so kljub temu bolj vabljive kot strah pred težavami. V kontekst priprav na samostojno prakso sodi najbrž tudi vaša preselitev v center mesta (bivšo Johanovo hišo, op.avtorja) Liljana: Da, v podstrešnih prostorih smo si uredili stanovanje, pod isto streho pa so tudi ordinacije. Dubravko: Izbrali smo si tako lokacijo, da bo pri roki vsakomur. Igor, ali pomeni imeti zobozdravnika za mamo in ata to, da so npr. sladkarije pri vas prepovedane? Igor: Ne, pomeni pa seveda redno umivanje zob, včasih tudi proti moji volji (je pa zato brez kariesa, op. očeta). Kot osmošolec si najbrž že odkril, kaj ti najbolj “leži“? Mislim, da biologija. To je najbrž tudi v zvezi s poklicem mojih staršev. Kaj pa še zanima fanta tvojih let? Predvsem družba in glasba. Ponavadi se zvečer zberemo v gradu, kjer sem najraje s prijateljico Ano. Poslušamo pa Metalico, Gunse in stare rockerje, sam pa rad zaigram tudi na trobento. Darja in Stane Hafnar N o vi c E NASA GOSTJA xS:;:- S Irena Trobentar NAJSLABŠI IGRALCI IGRAJO NAJBOLJŠE VLOGE Z IRENO TROBENTAR se je marsikdo od nas prvič srečal v gimnazijskih dneh, ko je s svojim idealizmom in lebdečo drugačnostjo privlačila poglede in misli kot mlada profesorica. Od takrat do danes je preteklo že toliko vode, da bi še kamen preoblikovalo. Ko pa smo se pred kratkim spet srečali z njo, nas je presenetil skorajda identičen občutek kot pred mnogimi leti. Tudi celoten pogovor je preveval njen idealizem, brez katerega bi kot direktorica Kulturnega centra Kočevje le težko shajala. Pogovor o kulturni sceni v Kočevju je stekel sam od sebe... KAKO VPLIVA SPREMEMBA SISTEMA NA KULTURO? Irena: Kulturna politika, ki se zahteva od demokratične države bi resda morala omogočati nenehen pretok kulturnih idej in ustvarjalcev. Vendar vsako politiko vodi strast po oblasti in ta je najstrašnejša od vseh bolezni človekovega duha. Tako se dogaja, da zaradi nepravilnih ljudi na pravem mestu ne prihaja do takšnega pretoka. DO ČESA PA PRIHAJA ? Zdaj nam je vsem na očeh velika sprememba: ves denar za kulturo je nenadoma pri državi. Zdi se, da je med denarjem in kulturnimi inštitucijami ter porabniki zdaj večji prepad kot v nekdanjih časih kulturnih skupnosti. V njihovih okvirih so se kulturni delavci med seboj vsaj lahko skregali, si očitali delo ali nedelo, morda celo vplivali na razdeljevanje denarja. S kom naj se idejno in praktično spopademo sedaj, seveda v konstruktivnem smislu ? Ali z državo oz. z njenimi uradniki, ki nam s svojim odnosom dajo vedeti, da je svet gledališče,v katerem najslabši igralci igrajo najboljše vloge? Ali v strankah, ki si vzamejov svoj okvir le tiste teme, ki naj bi pospešile pot njihovega političnega vzpona? Ali v vročih skupščinskih debatah, ki dvomim, da bi se komu še zdelo vredno spopasti se z “nerentabilnimi“ kulturniškimi temami? KULTURA JE TOREJ ODRINJENA NA SKRAJNI ROB DRUŽBE. MISLITE, DA SO S TEM NJENI VITALNI INTERESI BOLJ KOT KDAJKOLI OGROŽENI? Da, vajeti so v rokah uradnikov, ne ekspertov, ne vem, kako je drugje, v občinskih situacijah imam pač takšne izkušnje. Vem tudi to, da se ima v svojem gradu lahko vsak ptič za orla. Če me kaj moti, potem je to vzvišen, monopolističen odnos, ki skuša kulturne organizacije, kulturne delavce, zlasti pa alternativo postaviti v vlogo ponižnih prosilcev. Namesto miloščine v obliki dotacij in sponzoriranj dajmo kulturi industrijsko korporacijsko razsežnost, pa se bo v veliki meri financirala sama. IN KAKO Sl VI TO PREDSTAVLJATE ? Tako, da sem v okviru Kulturnega ventra Kočevje predlagala kar nekaj programov, ki so končali v uradniških predalih in niti niso ugledali luči skupščinskih pretresov. S temi programi, za katere še danes mislim, da so vsi rentabilni, sem se skušala prilagoditi njihovim sugestijam, da je prišel čas, ko se moramo vsi obnašati tržno. ALI SO TAKŠNE RAZMERE, DA LAHKO KULTURA SVOJO USODO V DRUŽBI IN NA TRGU KROJI SAMA ? Ko bo demokratična država ustvarila takšne razmere, bo seveda manj uradnikov in uradovanja v kulturi in s kulturo kot dosedanja praksa kaže, saj zaenkrat stoji pred novo vizijo na starih temeljih - to so isti kadri z isto mentaliteto. Človek se prebija, dokler je mlad, kasneje pa pazi, da se mladi, sveži, nadobudni ne prebijajo. Ko bodo državni uradniki razumeli, da so predvsem strokovni servis, ne pa izvajalec nadzora, finančni manipulant in razdeljevalec skoncentriranih sredstev, bo več prostora za tržno obnašanje v kulturi. Seveda pa je pojem tržišča v kulturi dvorezen meč. Ko režemo pretanek kos profesionalni kulturi in večjega ljubiteljski, je nevarnost, da prezremo talente in odpiramo vrata kiču. Ko v kulturni ponudbi dajemo prednost cenejši ljubiteljski kulturi in amaterizmu, da bi se izognili višji ceni profesionalizma, vplivamo tudi na vzgojo cenenega potrošnika kulture. VAŠE BESEDE ZVENIJO KOT PROTEST PROTI LJUBITELJSKI KULTURI ? Ravno nasprotno. Poklicne kulturne ustanove bodo morale v svojih načrtih prej ali slej enakovredno načrtovati tudi svoje sodelovanje z ljubiteljskimi organizacijami. S primerno politiko zagotavljanja materialne podlage tako za profesionalno kot ljubiteljsko kulturno udejstvovanje je začrtano sodelovanje. Do zdaj ga namreč še ni bilo. Vsakdo je prepuščen lastni iznajdljivosti. Jaz sem si vedno predstavljala, da bi KULTURNI CENTER KOČEVJE pravzaprav moral imeti to funkcijo. In da bi bil mesto, kjer se aktivno in ustvarjalno združuje krog humanistične, družboslovne, kulturniške in tehnišne inteligence. Da se ne samo povezuje, temveč ustvarja kulturno klimo. ALI MENITE, DA TAKŠNE KULTURNE KLIME ZDAJ NI? Prav gotovo je ni. Naše mesto nima takšne klime, nima pravega duhovnega obraza in svoje duhovne identitete. Te pa tudi kulturni delavci ne moremosoobli-kovati, ker smo pravzaprav odrinjeni na zadnja mesta. Zaradi asketskega financiranja Kulturnega centra (v lanskem letu smo prejeli za izvedbo in financiranje 34 prireditev le 93.000 SLT proračunskih sredstev) ter zaradi mačehovskega odnosa do kulture nasploh je kulturno življenje v naši občini že desetletja na trhlih nogah. Če ne ni bilo temu tako, potem bi imeli do sedaj že izoblikovane kakovostne strokovnjake, ki so ne samo eksperti, temveč jim je slovenska kultura pri srcu, imeli bi svojo gledališko, lutkarsko, literarno, likovno klubsko itd. tradicijo, imeli bi tradicionalne kulturne prireditve, ne pa zgolj veselice, bilo bi več kratko-, srednje-, zlasti pa dolgoročnih projektov za oblikovanje krajevnih kulturnih identitet znotraj občine. Zgradili bi tudi ekološko kulturo kot tudi arhitekturno in prostorsko kulturo mesta. Vse NoTicE NASA GOSTJA :-:x:::S$:žSSS;^SSS5:-®SžSi®S se dogaja tako samodejno, samoniklo, kratkoročno in kratkovidno. Potem ni čudno, da aplavdiramo dobremu delu Knjižnice in Muzeja ter ljudskim godcem in plesalcem, ne zavedajoč se, da bo jutrišnja tako profesionalna kot ljubiteljska kultura morala gmotno, moralno in intelektualno zrasti in tako podpirati tisti del alternative, ki je nekomercialne narave. Mladina se noče več organizirati na starinski način, sprejema nove oblike,lokalna okolja pa ponavadi tovrstno kulturo izločajo, je pa ravno ta tista prava, ki mlade ustvarjalce druži ob nekem projektu. SE VAM ZDI, DA SE OBLASTNI ORGANI ENAKO MAČEHOVSKO OBNAŠAJO TAKO DO PROFESIONALNE KOT DO LJUBITELJSKE KULTURE? Precej časa je šlo in menda gre še sedaj za fetišiziranje ljubiteljstva, ki ga je uradna politika spodbujala zavoljo lastnih koristi ali ustvarjanja lažnega videza demokratičnosti, odprtosti, kulturnosti, zaradi znanih grehov države, ki je hotela vedno privarčevati denar najprej na področju kulture. Na ta način so nam premnogi talenti že odšli iz občine. Ljudem, ki niso nadarjeni, a se žele uveljaviti, ne preostane nič drugega, kot da grajajo, prezirajo ali vsaj ignorirajo talente. Tako se pač zgodi, da je življenje podobno olimpijskim igram: nekateri trgujejo, drugi gledajo, tretji se borijo, nekateri pa kar odhajajo s prizorišča. KAM BI VI UVRSTILI SVOJA PRIZADEVANJA? Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najboljše, kar je mogel. Težko sicer sprejmem očitke,“da nisem naredila nobenega premika in da so moji programi polni zvenečih besed, ki ne slonijo na realnosti, ter da je moja miselnost takšna, da preprosto ni nikjer v veljavi“. S tem, da so nam zminimalizirali proračunska sredstva, odtegnili dotacijo za delovno mesto poslovodnega organa, pa tudi ni ugodnih rešitev pri vlogah za sofinanciranje kulturnih prireditev po drugi strani pa mi odmerjajo tako minimalen prostor tržnega obnašanja, da v njem nikakor ni mogoče preživeti, se me skuša naučiti ekonomskih molitvic o tržnem obnašanju. Poslali so mi namreč v potrditev statut, ki omejuje dejavnost kulturnega centra na kinematografsko dejavnost in organizacijo kulturnih prireditev. Poslušati tako uradniško pamet in ji slediti, pomeni zaiti na pot gotovega samouniče- nja in na tej poti se nahajamo? Torej je to tudi cilj, se sprašujem? IN KAKŠNE PROJEKTE STE PREDLAGALI ? SO BILI OZNAČENI ZA IDEALISTIČNE ? Sveta ne premikajo lokomotive, temveč ideje. Stare ideje so predsodki, nove ideje so kaprice. Velik napredek je že sama želja po napredku. Napredka ne moremo ustaviti, lahko pa ga naženemo, da gre mimo nas. In to se je zgodilo v zadnjih letih, ko smo se ustavili v golem životarjenju, ustavljeni zaradi “zakonov“, ki so kot pajčevina, ki lovi male muhe, velike pa jo razdirajo. Res so moji predlogi in sugestije v vseh letih mojega službovanja na delovnem mestu poslovodnega organa KCK naleteli na gluha uradniška ušesa, predvsem pa bili proglašeni za idealistične. Ne vem, kaj je v tem idealističnega, če sem predlagala zaradi majhnega filmskega občinstva začasno preusmeriti kinodvorano na unikatne “videoplesne prireditve“, ki bi gotovo imele večji obisk kot ga je pritegnil sam film. Povsem realen je predlog programa gostinskega objekta, ki bi po svojem image-u služil kinu, bil bi v stilu male kavarnice, okrepčevalnice, opremljene z dodatno zanimivo ponudbo, to je čitalnico, specializirano za področje filma in kulture. Realizacija ni bila možna zaradi prihajajočega zakona o denacionalizaciji. Ali ta zakon ne velja za obtrnike, ki so jim bili isti prostori dani v najem, nam pa preprosto vzeti. Zdi se, da smo'v Kočevju bolj zadovoljni s kopico “oštarij“, kjer lahko ljudje mirno prežvekujejo probleme, se prav banalno zabavajo in tako pozabijo na včerajšnji in jutrišnji dan. Bil je tudi predlog, da se prostor, ki ga je kino prej uporabljal kot skladišče, preuredi v trgovinico tehnične narave, specializirane za foto-video-filmski re-promaterial, prodaja in servis hkrati, da bi s tem svoje delavce dodatno zaposlili namesto poslali na cesto ter si pridobili dodaten prihodek. Bili so še drugipred-logi kot npr. predlog o priključitvi kot poslovna enota Ljubljanskih kinematografov v obliki, ki jo je sugerirala stroka. Občinski interes je bil pri tem enostranski, saj naj bi Ljubljanski kinematografi le prevzeli stroške in ničesar pridobili in lokalističen hkrati, češ:“mi iz naše občine nočemo ničesar izgubiti“. Vendar bi kinematograf in kinoobiskovalec z realizacijo projekta samo pridobil: objekt bi bil adaptiran, programi aktualizirani in oprema posodobljena. Tako so se dogovori izjalovili in zaključili samo s poslovno pogodbo, ne pa z realizacijo celovitega poslovnega projekta. Posebej se čutim užaljeno, ker nismo realizirali videoplesnih prireditev v sodelovanju z VIDEOGRAMOM, ANJO RUPEL, K4 in s tem bolj eksploatirali video top. Ta projekt je bil zelo nasilno preprečen z izgovorom, da mu nasprotujejo stanovalci. Pri tem pa isti stanovalci niso imeli skaljen nočni mir, ko je nastal disco na le nekaj metrov oddaljeni lokaciji, t.j. v hotelu, ki je že po svoji naravi namenjen drugačnemu gostu. Naši prostori so v istem času samevali prazni in niso mogli biti izkoriščeni v podoben namen. Kdo bi razumel ta protislovja! Narava naše dvorane namreč ne dopušča, da bi se dogajala “scena ŠKORC“, kar nam je bilo s strani istega organa navedeno kot dodaten razlog za preprečitev tovrstne prireditve. Anketa, ki smo jo izvedli na srednji šoli, je pokazala, da si mladi želijo tudi takšnih prireditev, ki jim ne botrujeta alkohol in cigaret. Koliko se sploh trudimo za takšno zabavo mladih, je pri tem povsem jasno. Saj rečem, med uradniki je premalo široko razmišljujočih ljudi, ki bi bili dovolj inovativno usmerjeni. So predvsem interesno usmerjeni. Zato ni nič čudnega, da se v občini premalo trudimo za izvirnost, za podporo talentom, ki predstavljajo presežek in nasploh za tisto, kar bo prispevalo k dvigu nacionalnega nivoja. Tako ne trdim, da mreža ljubiteljstva ni nujni sestavni del kulturne infrastrukture, vendar je promoviranje nacionalnega talenta v svetu možno samo z odkrivanjem, uveljavljanjem in promoviranjem individualnih talentov. Tem običajna občinska kulturna politika ne namenja po-' sebne pozornosti, ali jih preprosto spregleda. Takšnih talentov je kar precej potihoma odšlo iz Kočevja, kajti tukaj je dovolj prostora samo za tiste, ki znajo previdno potrkati na vrata establišmenta. Darja in Stane Hafnar NovicE RAZPISI llli'tv ■:: ;■ .l". 'v .......... v:: ■ REPUBLIKA SLOVENIJA Občina Ribnica Na podlagi sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Ribnica objavljamo JAVNO DRAŽBO za prodajo - poslovnega prostora v Ribnici, Kolodvorska 9 v skupni izmeri 145,75 m2 v stavbi, stoječi na parceli št. 2/11 k. o. Ribnica. Izklicna cena za navedeno nepremičnino je 6.300.000,00 SIT. Ostali pogoji: - ob podpisu pogodbe plača kupec 3 % od končne cene nepremičnine za stroške postopka, - prometni davek plača prodajalec, - stroške prepisa plača kupec. Javna dražba bo opravljena dne 6. 10. 1992 ob 12. uri v sejni sobi Izvršnega sveta občine Ribnica, Gorenjska c. 3. Pred tem datumom je možen ogled prostorov po predhodnem dogovoru po tel. 061 861-135 ali 061 861-163 vsak delovni dan do izvedbe javne dražbe. Vsak udeleženec mora pred začetkom javne dražbe položiti varščino v višini 10 % izklicne cene poslovnega prostora, na žiro račun št. 51310-630-12003, kar dokaže s potrdilom o vplačilu, ki je pogoj za pristop k javni dražbi. Neuspelim ponudnikom bo varščina po opravljeni javni dražbi vrnjena. Kupec, ki bo na dražbi uspel, je dolžan skleniti prodajno pogodbo v roku 5 dni od dneva javne dražbe, celotno kupnino pa plačati najkasneje v roku 8 dni od dneva javne dražbe. Če kupec v navedenih rokih ne sklene pogodbe oziroma ne plača kupnine, varščina zapade, prodajalec pa je oproščen vseh obveznosti do kupca. Številka: 05-KT-363-6-92 Datum: 22. 9. 1992 Občina Ribnica Občinski sklad za pospeševanje obrti in podjetništva KREDITE RAZDELILI VSEM PROSILCEM 6 miljonov kratkoročnih kreditov iz sklada za pospeševanje obrti in podjetništva občine Ribnica je razdeljenih med 23 prosilcev, to je vsem, ki so so se prijavili na natečaj. Komisija je najvišje zneske 5.000 DEM v obliki 3 do 6 mesečnih kreditov z 10,6 5 letno obrestno mero odobrila 10 obrtnikom in 5 podjetnikom za nakup osnovnih sredstev ali za adaptacijo lastnega ali najetega poslovnega prostora. Tisim, ki so zaprosili za obratna sredstava, so pomagali s 4.000 DEM posojila, enemu prosilcu pa so po njegovi želji odobrili 2.500 DEM v tolarski protivrednosti. Krediti so bili preko LB večinoma že realizirani, obrtniki in podjetniki pa bodo morali denar spričo kratkih vračilnih rokov dobro obrniti. Miklova hiša RAZPIS ZA SLAŠČIČARNO IN DIREKTORJA V svetu javnega zavoda Miklova hiša so se odločili, da bodo zastekljen prizidek k hiši namenili za slaščičarno, čeprav so bile še donedavna zainteresirane zanj finančno močnejše institucije. Prostor bo ponujen najboljšemu ponudniku, pred časom pa je izšel tudi javni razpis za direktorja tega zavoda. Razpisani pogoji so vsaj za ribniške razmere dokaj strogi, dokončno besedo o novem direktorju knjižničarske, muzejske,likovne in drugih dejavnosti Mi-klove hiše pa bo na enem prihodnjih zasedanj izrekla ribniška skupščina. NovVcE PREJELI SMO II Zahteva za odstranitev trgovine TRGOVINI RUSS IN MON MOTITA PREBIVANJE V NASELJU GRIČ Janez in Darja Zgonc sta kot občana in prebivalca Griča naslovila na različne naslove zahteve po odstranitvi trgovin z gradbenim materialom MON in RUSS, ki motita prebivanje in posest. Od ministrstva za varstvo in urejanja okolja ter republiških inšpekcijskih služb sta zahtevala, da se preuči postopek dovoljenja za obratovanje omenjenih trgovin. Sosedje so namreč dah soglasje za gradnjo garaže in skladišča, ne pa za obratovanje takšnih trgovin v strnjenem naselju. V zahtevku po odstranitvi je opisano, da se na peščenem zemljišču pred trgovino cele dneve z viličarjem razklada material, kar povzroča prah, smrad in hrup, s tem pa se moti prebivanje in posest sosedov. Zemljišče za odprto skladišče je postalo premajhno, zato se za parkiranje tovornjakov uporablja kar glavna cesta za naselje Grič, varnost na cesti pa dodatno ogroža vožnja z viličarjem brez ustreznega prometnega dovoljenja. Zaradi voženj tovornjakov in viličarjev po zemljišču, na katerem je hidrant, je le-ta večkrat v okvari (pušča vodo), to pa ogroža naselje tudi zdravstveno. Hkrati ju zanima tudi postopek same prodaje oz. nakupa zemljišča, saj ga sosedje, ki so se tudi zanimali zanj, niso mogli odkupiti. Lastnik zemljišča je bil tedaj SLP in je vztrajal, da je zemljišče namenjeno za gradnjo vrtca in prodajalne. Prvi odgovori na zahteve po odstranitvi so že prispeli. Ministrstvo za varstvo in urejanje okolja ugotavlja, da je v primeru, če je bilo izdano lokacij- sko dovoljenje za trgovino brez soglasja sosedov, potrebno obnoviti postopek. Občinski sekretariat za gospodarstvo in družbeno planiranje ugotavlja, da je sklad stavbnih zemljišč s sklepom komisije za oddajo stavbnega zemljišča parcelo, na kateri je odprto skladišče, oddal Stanovanjski zadrugi Riko za gradnjo poslovno-stano-vanjske hiše v okviru zazidalnega načrta Grič. Nad tem, kaj pa je z zemljiščem storila Stanovanjska zadruga, pa občina nima pregleda. Republiške inšpekcijske službe so zadevo prepustile nižjim in-štancam, medobčinske inšpekcijske službe pa še niso podale svojih ugotovitev. D.D.H. PRODAJALNA Prigorica 89a, tel.: 864 -172 Že smo zakorakali v jesen. Da bo vaš korak bolj samozavesten in sproščen, bomo poskrbeli mi! PONUJAMO VAM: - moške in ženske »šuškave« trenirke po 3.861 SIT, otroške po 2.836 SIT - bombažne moške in ženske trenirke po 1.800 SIT - pestro izbiro kavbojk vseh barv - spodnje perilo - tekstil iz uvoza Šivamo po naročilu z vašim ali našim blagom. OBIŠČITE NAS ~'V „ KLUN ” d.o.o. Y'i1! V. • PROJEl dokumc prczračt • IZVAJA instalaci in indus ■4gt- Ribnica, Šeškova 15 tel./fax > 061 / 860 - 646 KTIRANJE OZ. IZDELAVA tehnične ntacijc strojnih instalacij (ogrevanje, ;vanjc, klimatizacija, vodovod... NJE IN STROKOVNI NADZOR jskih in zaklučnih del na stanovanjskih, javnih rijskih objektih (• SVETOVANJE IN VGRADNJA toplotnih črpalk oz. N sončnih kolcktorjcv za pripravo tople sanitetne vode J r^cfilno MIITT7T f( ( VjrOSlllIlJi Vjr. L Xv ’ V prenovljenem lokalu z novo kuhinjo v strogem centru Ribnice nudimo: - tople malice - divjačino - pizze (tudi na dom!) - jedi po naročilu Gostilna s 300 letno tradicijo nudi vse to in še več po ugodnih cenah! NoTicE šport Rokomet PODRAVKA PREHUD NASPROTNIK Neugodna razporeditev moštev po skupinah v pokalu evropskih pokalnih zamgovalcev združena z nesrečnim žrebom bo kot kaže glavni razlog za izločitev rokometašic kočevske Opreme iz nadaljnih tekmovanj. V Ribnici so jih namreč premagale rokometašice Podravke iz Koprivnice, dekleta pa imajo za nadomestitev razlike v golih v gosteh minimalne možnosti. Nedeljsko srečanje v Ribnici so domača dekleta zaradi precenjevanja moči nasprotnic izgubile v prvem polčasu (7 : 14). V drugem so s precej večjo borbenostjo razliko sedmih golov nekajkrat celo zmanjšale, tako da je končni izid 17 : 24 dokazal, da so si bile rometašice obeh moštev polvico tekme povsem enakovreden nasprotnik. Hrvaške profeso-nalke tako najbrž po pričakovani zmagi na povratnem srečanju ostajajo resne konkurntke za najvišja mesta v evropskem pokalu, Kočevke pa s pokazano igro (Jeričeva 7 golov, Kondžičeva 4) lahko ponovno upajo na visoko mesto domači ligaški konkurenci. AVTOBUMIZTRZIL TOČKO Nogometaši Avtobuma so se z iztrženo točko v gosteh proti Dravogradu (2:2) iz 11. mesta na lestvici II. nogometne lige povzpeli na 8. mesto. Vprašanje je, če se je s tem že začela potrjevati pravilnost odločitve klubske uprave, ki je zaradi nezadovoljstva s prikazano igro po prejšnjem kolu zamenjala trenerja Vladana Mladenoviča z domačo dvojko Briški-Bižal. Odgovor bo morda znan po srečanju z Istragas Jadranom na domačem terenu, kjer bi zaradi visokega 2. mesta tega moštva na lestvici le zmaga Avtobumu utrdila pot proti vrhu. TURNIR MEDO Sobotni odbojkarski turnir MEDO v Kočevju je tako v ženski kot moški konkurenci prinesel salvje BLEDU. Odbojkarice LIK-TILIE so z uvrstivijo na drugo mesto pustile za sabo tretjo udeleženko turnirja - KOPER. Odbojkarji PAN-KOVINARJA so morali priznati premoč tako BLEDA kot ČRNUČ, njihov prvi nasprotnik v 3. dol. ligi - zahod pa bo v soboto na domačem terenu Prvačina. Dekleta se pripravljajo na tekmo evropskega pokala z ukrajinskim moštvom v Novem mestu. MEGATRONd«, Kočevska reka TRGOVINA IN SERVIS tel: 061/854 041 v fax: 061/851-447 Ljubljanska 67 KOČEVJE del. čas: 630-it00 PROGRAM TOVORNIH IN DOSTAVNIH VOZIL SIT IVECO-TURBO DAILY 35.10 2,704.415 ZASTAVA-ZETA 50.9 (3,6 medos.) 2,336.250 ZASTAVA-RIVAL 40.8 H (3,2 medos.) 1,995.867 ZASTAVA-RIVAL 35.8 H (3,6 medos.) 2,040.212 ZASTAVA-RIVAL 35,8 H šasija (3,6) 1,825.382 ZASTAVA-YUGO POLI 65 643.614 CITROENC15D furgon 1,100.000 + 5% p. d. - prevoz 85.000 SIT PROGRAM OSEBNIH VOZIL CIMOS CITROEN AX 11 FIRST 3 vrata 695.000 AX11 C AB AN 5 vrat 720.000 AX11 ALLURE 5 vrat 780.000 AX 14 4 x 4 5 vrat 1,110.000 AXD C AB AN 5 vrat 860.000 ZX AVANTAGE 1,110.000 ZX AURA 1,255.000 LADA KARAVAN 1500 494.500 SAMARA 1300 3 vrata 535.700 SAMARA 1300 5 vrat 608.800 SAMARA 1500 3 vrata 566.100 SAMARA 1500 5 vrat 639.100 + 20% p. d. - prevoz 39.000 SIT NA SERVISU: elektronska optična nastavitev preme - elektronsko testiranje motorja - montaža in centriranje pnevmatik - avtokleparska in avtomehanična dela - REZERVNI DELI - pooblaščeni servis vozil - ZASTAVA in LADA -KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENIH VOZIL INTER-mot ODPIRA PRODAJALNI INTER-mot d.o.o. je podjetje, ki se ukvarja z veleprodajo in maloprodajo barv, lakov, lepil, čistil, pribora in izolacijskih materialov. Svojo bogato ponudbo je 14. septembra približal kočevskim kupcem z odprtjem prodajalne na TZO 12 - 20, ribniškim pa z odprtjem poslovalnice 3. oktobra na Griču c. VII/3. V obeh poslovalnicah vam nudijo izdelke neposredno od vseh priznanih domačih proizvajalcev, za celoten JUB program pa vam priznajo 10% popust. Večje količine vam dostavijo tudi na dom. Informacije: Janko Rus, tel. 862 - 287. NOVA FOTOKOPIRNICA V SREDNJI ŠOLI Podjetje KREMPA iz Kočevske Reke, katerega glavna dejavnost so elektroinstalacije, je v septembru dopolnilo svojo dejavnost z odprtjem nove fotokopirnice v kočevski srednji šoli. Dijakom in osnovnošolcem so na voljo tudi šolske potrebščine, prisluhniti pa nameravajo tudi drugim potrebam učencev: od izdelave skript do priprave težje dostopnih učbenikov. Nova fotoko-pirnica nudi svoje usluge tudi podjetejem tako pri fotokopiranju kot nabavi materiala po ugodnih cenah. RUFAC AVTOCENTER RUFAC d.o.o. Ob Mahovniški cesti 3 — 61330 Kočevje Tel.: 061-854 042, Fax: 061-854 042 RENAULT 1 9 RN : PROSTORNOST JE NJEGOV V mestu ali na odprti cesti, za praktično in komfortno vožnjo: RENAULT 19RN. Udobno oblazinjeni sedeži v notranjosti, zmogljivi 'n varčni motorji. Zadnja klop je deljiva (sistem 1/3 - 2/3), kar vam ornogoča, da njegovo prostornost popolnoma izkoristite. Njegova unkcionalna oprema bo poskrbela za brezskrbno in sproščeno Počutje, za voznike s posebnimi željami pa vam ponujamo obilje različnih dodatkov. RENAULT 19 RN — vanj lahko spravite tudi svoje sanje. IZREDNO UGODNO: NA ZALOGI ŠE NEKAJ AVTOMOBILOV RENAULT 9 TD, 1595 ccm, 55/40 KM/kW CENA: 1,047.600 (vključno s p. d.) CENIK VOZIL RENAULT TIP VOZILA ccm KM/kW Informativna maloprodajna cena za podjetja za občane RENAULT 4 GTL 1108 34/24,5 562.200,00 562.200,00 RENAULT 5 Campus/3v 1108 49/35 783.480,00 783.480,00 RENAULT 5 Campus/5v 1108 49/35 824.640,00 824.640,00 RENAULT 5 Campus Plus/3v 1108 49/35 811.920,00 811.920,00 RENAULT 5 Campus Plus/5v 1108 49/35 869.640,00 869.640,00 RENAULT 5 Campus D/3v 1595 55/40 950.640,00 950.640,00 CLIO RT l,4/5v (CAT.) 1390 80/57,5 1,483.292,00 1,483.292,00 CLIO 16V/3v(CAT.) 1764 137/99 2,022.808,00 2,022.808,00 RENAULT 19 RT l,4/5v (CAT) 1390 80/57,5 1,591.984,00 1,591.984,00 RENAULT 19 RT l,8/4v (CAT) 1794 95/68,5 1,734.896,00 1,734.896,00 RENAULT 21 MANA. GTS/5v 1721 92/66,5 1,789.320,00 1,789.320,00 TRAPIC T2 B3 Kombibus D 2068 60/43 2,113.650,00 2,415.600,00 EXPRESS Tolee Diesel 1595 55/40 1,269.555,00 1,450.920,00 TRAPIC T 313 Furgon D 2068 60/43 1,791.825,00 2,047.800,00 KREDIT NA 36 MESECEV! DODATNA OPREMA, REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA RENAULT SERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV RENAULT AvPožMie"Ja DAMIJAN RANDELJ avtomehanik-avtoklepar Mahovnik 2, KOČEVJE - tel. in fax: 061/851-488 OPRAVLJAMO: avtomehanična dela, avtoelektriko, optiko, avtokleparska dela na ravnalni mizi CAR-O-LINER ter avtoličarska dela Vas je vozilo na poti pustilo na cedilu? Nudimo vlečno službo po ceniku AMZS. OPRAVLJAMO SERVISE ZA VSE VRSTE VOZIL (garancija za vozila VW in ZASTAVA) HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RIBNICA Ribnica: 061/862-131 POLEG UGODNIH OBRESTI ZA HRANILNE VLOGE NA VPOGLED, NUDIMO NAŠIM VARČEVALCEM TUDI RAZLIČNE VEZAVE IN SICER: vezave nad 31 dni....................... R+5% vezave nad 3 mesece..................... R+8% vezave nad 6 mesecev ...................R+13% NOVOST OD 1.9. 1992 JE VEZAVA Z DEVIZNO KLAVZULO TAKO, DA OHRANITE DEJANSKO VREDNOST SVOJIH PRIHRANKOV! POLEG TEGA NUDIMO ŠE NASLEDNJE: - možnost izplačila pokojnin, - možnost izplačila osebnih dohodkov, - vodenje žiro računov občanov, društev in obrtnikov, - plačilni promet (plačevanje položnic), minimalna provizija. PODJETNIKI IN OSTALE PRAVNE OSEBE LAHKO PRI NAŠI HKS NALOŽIJO SVOJA PROSTA SREDSTVA IN SE ODLOČIJO ZA VEZAVO NA RAZLIČNE ROKE. Vse informacije dobite osebno na sedežu v Ribnici — Šeškova 15 ali na zgoraj omenjeni telefonski številki. I I 1 BEMOZ ZA VAS Ob nakupu VEČJE KOLIČINE gradbenega materiala bomo kupca posebej NAGRADILI Ploščice in sanitarna keramika iz uvoza INLES-ov program stavbnega pohištva po tovarniških cenah OBIŠČITE NAS POSLOVNO-RAZSTAVNI PROSTOR V KOČEVJU, FRANKOPANSKA UL. 7 Delovni čas: od 9. do 18. ure Sobota: od 8. do 12. ure Telefon 061/851-196, fax 851-196 KONKUREČNE CENE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM RAZKLADANJE PALETIRANIH IZDELKOV NoTicE RAZVEDRILO GESLO PRISTOJBINA ZA TLAKOVANJE NAJ LJUBŠA MOHAMEDOVA ZENA ODPRTINA V TLEH VRSTA VRBE ZNAK ZA NATRU IME PISA- TELJICE VASTE SKALNA- TOST PQIPOMO- CEKZA TALJENJE STAÜ- NOVEC RAZVEDRILO - slovenski ugankarski časopis; 2. letnik 1992. Izhaja vsak drugi torek. ŽENSKA, KI PLJUVA Blagovna znamka BIC & BOC je namenjena predvsem mladim in vsem, ki se radi sproščeno, udobno, predvsem pa modno oblačijo. Prevladujejo naravni materiali, tako v tkaninah, kot v pleteninah in trikotaži. Poiščite nas v inči prodajalni __________Metke Celje - Ipavčeva 24 !_________ SREQNJE- VESKA SRQSKA DRŽAVA ČLOVEK Z VEIJKIMI OČMI ŠAL^)M AMERIŠKA PISATE- LJICA (GERT- RUDE) PRIVRŽE- NEC SKOTIZMA PISATELJ E-VANJE PREBIVALKA TEB UBfTJ AMERIŠKI PREDSED. (JOHN) LESENO PIHALO QRŠKA ČRKA VELIKA AZIJSKA REKA POSQDICA ZACAJ VRSTA RAZSTRE- LIVA SESTAVIL: MEX NEPRI- JETEN VONJ ODVODNI JAREK MUSLI- MANSKO SVETO PISMO ŠTABOVEC SALVADOR ALLENDE OBUKA IMENA SPASOJE LENOBNA ZENSKA SILVA TRDINA MRHOVINA PREGOVOR PREDU- JEM, AKONTA- CUA IME SLIKARKE PLESTE- NJAK TEMPELJ NA AKROPOLI LEVI PRITOK OBA JAPONSKO MESTO IME IGRALKE MOORE TELESNA KULTURA SOGLASN. V BESEDI NIC AVS.SMUC. (HANS) CIMA. POGANJEK VRTINEC SL OVEN. PESNICA (MAJDA) INDONEZ. OTOK ETIOPSKA IGRALKA (ZEUDI) NERAZVIT CVET SLOVANSKO ___PIVO__ ZACRTANA SMER PROGE MESTO V ITALIJI ŠPORTNI REKVIZIT ETIOPSKI GOSPOD BIQLUSKI ZAČETNIK KONTROLE ROJSTEV VELIKA ZAČETNICA RAZUM, REZON DOMAČA SORTA KROMPIRJA SREDIŠČE VRTENJA NACI$T (KRAJŠE) DNEVNINA AMERIŠKA VESOLJ. USTANOVA CANKAR IVAN TINE NOVAK FINSKI ARHITEKT AALTO OLEPŠAVA LEPOTNA TRAJNA ZELIKA KRAJ PQD PRUSKO __GPflO___ LOŠČILO IME IGRALCA DELONA VSTOP- NICA s? (063) 34 - 112 's! nVAPPPk"- MRLAD: mrhovina ŠEDIT: razstrelivo ONEIDA: sorta krompirja AJŠA: Mohamedova žena UVAHC'fc.rk. PARTENON: tempelj na Akropoli ARAYA: etiopska igralka AVTOMOBILSKA IZLOZBA AGATON d. o. o. Ribnica Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure Nudimo vam kratkoročni - dolgoročni kredit z 14 do 16 % letnimi obrestnimi merami! PEUGEOT PEUGEOT 605 SL 2,0 i, KAT., (na sliki) PEUGEOT 605 SL 2,1 DIESEL PEUGEOT 605 SRD 2.1 DIESEL PEUGEOT 605 SLD 2.1 TURBO DIESEL PEUGEOT 405 1,6 i, KAT. HONDA PRELUDE 2,3, 160 KS ŠKODA FAVORIT 135 L FAVORIT 135 LS FORM AN 135 L FORM AN 135 LS KONČNA CENA 37.900 DEM 41.750 DEM 43.600 DEM 42.900 DEM 25.900 DEM 50.950 DEM 10.900 DEM 11.680 DEM 12.450 DEM 13.250 DEM OPEL ASTRA GL 1,4 i, 3 vrata, briljant VECTRA 1,6, 5 vrat, radio, briljant V CENO SO VKLJUČENI DAVEK, CARINA PREVOZ 24.900 DEM 28.900 DEM MIŠE KONRAD ^ . AVTOELEKTRIKAR {^ut>L|f,§, Humec 43, Dolenja vas, tel.: (061) 864 -516 Popravljamo vse vrste električnih instalacij in grelnih naprav v vozilih. Montiramo vse vrste avtoradiev. Naše storitve so kvalitetne in konkurenčne! PREPRIČAJTE SE! ' \ E m \ W Elmnn Humcc 7, Dolenja vas, tel.: 864 - 092 projektiranje in izdelava elektrodokumentacije izvajanje vseh vrst \ elektroinstalacij \ - izvajanje in meritve strelovodov ^ \ - vzdrževanje in popravila \ elektroenergetskih postrojev, —instalacij in ostalih clcktronaprav za podjetja in zasebnike. ( / • • W INTEGRAL STOJNA N /IpN / TZO 38, Kočevje V J Tel.: 061/851-332, \^_yy fax: 061/853-542 Na avtobusni postaji v Kočevju oddamo v najem po 1. 12. 1992 poslovni prostor (6 m2). Podrobnejše informacije na telefon 061/851-332. Računovodske storitve, V^arska 3, 61310 Ribnica M Tel.: (061) 862-188 f JL M Fax: (061) 862-189 OBRTNIKI! Nudimo vam kvalitetno in strokovno vodenje predpisanih poslovnih knjig. Vabimo vas na neobvezen pogovor. KOLODVORSKA 1 Z_A RIBNICA NOVO V RIBNICI \ \ R L6 A K*A*V*A bar . del. čas: \Vy r bar V/ 630_2300 sobota S^-IS00 VABUENI VIDEO CENTER RIBA del. čas: tyx>_j jo« I5,KI-I2m' sobota Q00-!!00 170o_2i0° tel.: 061/860 847 ZA OGLED PRIPOROČAMO: DOC HOLLYWOOD (MICHAEL J. FOX - komedija) DENAR TUJIH LJUDI (DANNY DEVITO - komedija) SLEPA BESNOST (RUTGER HAUER - akcija) SLUŽABNIK (MARTIN SHEEN — komedija) PEKLENSKI PREGON (akcija) RTV SERVIS MARJAN KAPELE Dolga vas, Kočevska cesta 15 61330 Kočevje, S 852-077 NOVO MONTAŽA SATELITSKIH ANTEN CENA ANTENE Z MONTAŽO 780 DEM POPRAVILA: TV APARATOV RADIJSKIH IN AVTORADIJSKIH SPREJEMNIKOV (Grunding, Iskra, Gorenje, Blaupunkt...) ELEKTRO PAŠNIH APARATOV MONTAŽA AVTORADIJSKIH SPREJEMNIKOV MOŽNOST NAKUPA TV PILOTOV, TELETEKSTOV IN VIDEO PRIKLJUČKOV n ml D V prijetnem vzdušju vam nudimo • malice • poslovna kosila, večerje • slavnostna kosila • razvedrilo v klubu ob vikendih NOVO TRGOVINA 111 v Gornjih Lepovčah • PRESENEČENJE OB NAKUPU NAD 2000 SIT V VSEH NAŠIH TRGOVINA KREDITNA KARTICA ADUT % ADUT tel. 061/861-980, 061/861-981 ANTENSKI SISTEMI projektiranje • montaža • vzdrževanje sestava • meritve KOČEVAR K. Strma pot 9 - Dolenja vas (061) 864-179 Izboljšajte si TV in RA sprejem z elektronsko nastavitvijo anten (HTV 1, 2; kanal A; TVS 1, 2; AUT 1, 2) Cena SAT kompletov (D) z montažo 699 DEM! (136 kanalov, daljinsko vodenje, zaklepanje kanalov ...) NOVO: Antene najbolj znanega svetovnega proizvajalca FRACARRO (ITA) ceneje kot pri domačih proizvajalcih (od 35 DEM dalje) V našem diskontu v Sodražici '¥V