C. K. pošti!
Ke<lostavljene številke je poslati administraciji .,Kisenbahner‘*. Dunaj V. Zentagasse 5.
PROJTA VODI POTK
SVOBODI ?
ZElEZfflCAR
GLASILO SLOVENSKIH .ŽELEZNIŠKIH NASTAVUCHCEV
	—		—I
;iiuiiii.'iiiiiiiiniiiinn!i[[iiiiiiuu	miiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiilillllHillliilllllllllllinmu
UREDNIŠTVO
se nahaja v Trstu ulica Madonnina 15, Telefon 15-70 UPR AVNIŠTVO Dunaj V. — Zentagasse 5.
Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Rokopisi se ne vračajo, o o o
Naročnina:
za celo leto............4‘40	K
za pol leta.............2'20	K
za četrt leta	....	1*10	K
Posamezna številka 18 vin.
Strokovne zahteve.
Pod tem naslovom piše sodr. dr. Adolf Braun v junijski številki socialne revije ,,Der Kampf“ o taktičnih vprašanjih v strokovnem boju. Kar pravi Braun v svojem članku o tem kar včasi člani strokovnih organizacij stavijo kot zahtevo in o tem kar se more smatrati kot dosegljivo, bi morali vsi delavci, zlasti pa železničarji pazno Citati in si dobro zapomniti. Sodr. Braun piše:
O načinu in višini zahtev je mnogokrat jako težavno doseči edinstvo. Samo ob sebi umevno je, da se želje lahko izgubijo v megleni daljavi, če smo le med tistimi, ki želijo. Seveda je zelo žalostno, če se mora mnoge zahteve označiti meglenim. One so često zelo skromne, če primerjamo življenske potrebe, ki za njimi stremimo, z življenski-mi navadami gospodarsko močnejših družabnih slojev. Toda meglene morejo biti te zahteve, ker so — vkljub njih skromnosti — preveč oddaljene od dosedanjih delovnih pogojev, tako, da se jih ne more prej doseči dokler jim niso prednjačile nekatere nadaljnje pridobitve. Psihologično in moralično umljivo je, da se pri določitvi zahtev le prepogosto določa kaj delavci želijo; žal pa se opušča v prvi vrsti potrebna vprašanja moči in gospodarski prevdarek, ali pa se ga potisne v ozadje, bo li mogoče zahteve tudi v trenotku že doseči. Le prepogosto se opušča premotrivanje in preskušanje razmerja moči, oddaljo od stavljenega cilja in možnost uspeha. Pogostoma pa se tudi opušča razlikovanje med tem kar je mogoče mirno ali le v boju doseči in zahtevami, ki jih v trenotku ni možno niti po najhujšem in naj-vstrajnejšem naporu doseči. Tu in tam se stavljenju zahtev opušča ozir na težkoče, ki so nasprotne uresničenju zahtev. Pri tem načinu zanemarjanja ozira na dejstveno razmerje moči učinkuje namen z močnejšimi agitatoričnimi sredstvi vplivati na delavce, ki bi se jih naj pripravilo do tega, da ustavijo delo. Tu in tam se izhaja iz ne posebno srečnega stališča, da se delavce, ki se jih hoče voditi v boj, obveže na to kar je teoretično želeti in ne na to kar je v sedanjih razmerah le z naporom vseh stil dosegljivo. Marsikateri misli pri tem samo na to, kar ima opraviti današnji dan ter ne premisli, da mora ta tektika nujno dovesti do razočaranja in omalovaževanja zahtev, ki se jih ima v bodoče staviti. Ta način more v splošnem škoditi ugledu strokovnih organizacij in je — dosedaj na srečo le še v majhni meri — že povzročil te posledice. Morda je tudi fiuktuacija v strokovnih organizacijah s tem v zvezi. Delavci lahko postanejo nezadovoljni, ker se po tedne trajajočem težkem boju izkaže kot nedosegljivo to, kar se jim je v prvih dneh boja označevalo kot neobhodno potrebno. Z vso eneržijo se mora potem delavcem razložiti, da se morajo zadovoljiti tudi z manjšimi uspehi, kot se jim
je pri stavljenju zahtev označilo kot to kar se mora brezpogojno doseči.
Neredko se stavi sporazumno s prizadetimi delavci za trenotek prenapete zahteve, ker so podjetniki vajeni vselej manj nuditi nego zahtevajo delavci. Brezdvomno je način barantanja in odbijanja, ki se ga poslužujejo podjetniki, ki sili delavce in njih zastopnike, da le-ti stavijo nekoliko višje zahteve, kot se jih v resnici namerava. Tako pride nezdrav in recimo odkrito, nesoliden moment — predvsem po podjetnikih in tajnikih njih' organizacij — v strokovni boj, ki moti v enaki meri podjetnike kakor delavce in podaljša dobo boja, dočim se občutek zmagoslavja nad uspehi ne more pojaviti v neskaljeni čistoti. Vsled tega ne vplivajo zmagoviti boji strokovnih organizacij z vso agitatorično močjo, njih uspehi učinkujejo premalo navdušujoče. Marsikatera velepomembna pridobitev ni tako močno ojačila organizacije kakor je bilo pričakovati, temveč je celo neredko povzročila nekako nezadovoljnost med strokovno organiziranimi delavci. Le prepogosto merijo delavci po končanem boju svoje uspehe po dosedanjih delovnih pogojih, temveč po zahtevah, ki se jih je izročilo zveznemu vodstvu, kjer se jih je moralo pristriči in se jih je že prikrajšane izročilo podjetnikom, a se jih v trenotnem razmerju moči še ni moglo popolnoma doseči.
Tem neugodnejši se nam kažejo uspehi
—	merjeni po zahtevah — čim dalje je trajal boj. Pogostoma pa je dolgotrajnost boja v učinkujočem razmerju z nemožnostjo dosege vseh stavljenih zahtev brez ostanka. Dolgotrajnost boja otežuje pogajanja, povzroča višanje bojnih stroškov zvez in vrhu-tega občutljive žrtve, ki jih morajo priana-šati v boju se nahajajoči. .Naraščajoče ogorčenje povzroči, da pogostoma podjetniki kakor delavci zamudijo trenotek, ki bi omogočil sporazum. Zahteve, ki so same ob sebi skoz in skoz pravične, a ob času boja še nedosegljive, podaljšajo mnogokrat dobo boja nad potrebno mero, onemogočajo tu pa tam sklepanje miru in vstvarjajo za več časa občutno izgubo moči ugleda strokovnih organizacij ter dovedejo do zmanjšanja zaupanja delavcev v strokovne organizacije. Nezadosten prevdarek pri stavljenju zahtev je v poedinih slučajih imel nepričakovano in za nemogočo smatrano posledico, do so marsikateri obrati in njih delavci bili za dolgo časa popolnoma odtegnjeni vplivu strokovnih organizacij.
Petdesetletnica »Delavskega programa".
Dne 12. aprila t. 1. je preteklo petdeset let odkar je prvič izšel Lassalejev »Delavski program«. Zgodovina socialističnega gibanja in razvoj delavskih organizacij na Nemškem je v tem programu. Vsak dan mogočneje in jasneje se nam kaže vpliv, ki ga je imelo delovanje in principi tega velikega, neutrud-
ljivega agitatorja na razvoj in utrditev socialističnih strank na Nemškem in po celem svetu, Morda nikdar še nismo občutili ta vpliv tako močno in globoko, kot v zadnjih letih, ko se vsepovsod opaža orjaški napredek delavske internacionale. In vendar je preteklo celih petdeset let od časa ko je izdal Lassalle svoj »Delavski program« in ko je najintenzivneje delal.
Dne 12. aprila 1862 je Lassalle predaval berolinskim kovinarjem o predmetu, ki ga je pozneje objavil pod naslovom »Delavski program«. Dne 19. maja istega leta pa je komemoriral največjega in najbolj revolucionarnega nemškega fizolofa Fichteja. Komemoriral je revolucionarnega filozofa in iz svojega socialističnega stališča raztolmačil Fichtejeve nazore in principe. V oni pomladi leta 1862, se je rodila demokracija na Nemškem. V teh zgodovinskih predavanjih je Lassalle začrtal proletariatu pot, po kateri mora hoditi, ako hoče doživeti boljšo bodočnost in izvršiti naloženo mu misijo na svetu. Slučaj je bil, da je ravno ob tistem času predaval v Berolinu tudi Lassallejev učitelj, slavni profesor Avgust Bockh, ki je čislal in ljubil svojega učenca, četudi se ni popolnoma strinjal z njegovimi idejami. Dejal je v svojem govoru: »Državna misel, ki zatira princip splošne in enake države, da more spremeniti državni princip in strukturo na način, da služi le ekonomičnim interesom in političnim privilegijem meščanstva, je ona prava nevarnost, proti kateri je treba se najsilneje bojevati, ako hočemo preprečiti, da bi se uveljavil režim najhujšega modernega barbarizma. Ta načela je razvijal v svojem programu tudi Lassalle." Naslanjajoč se na zgodovinske in znanstvene zakone je dokazal, da je le proletariat poklican, da uveljavi moralni in civilni princip ljudske in enakopravne vlade. Orisal je v svojem programu ves razvoj človeške družbe in razredov, od srednjega veka do današnje dobe. V srednjem veku ko še ni bilo industrije, je prevladoval agrarni zistem. Duhov-stvo in plemstvo je bilo začetek in konec državne oblasti. Ljudstvu se ni prizualo nobenih, ne direktnih in ne indirektnih pravic. Ali industrijski razvoj in pomnožitev bogastva sta popolnoma spremenila oblike in sestavo družbe. Izbruhnila je francoska revolucija, ki je pa po mnenju Lassalleja le pripoznala in udejstvila ono revolucijo v razmerah in razredih, ki se je bila že izvršila po naravnem zgodovinskem procesu. Ali po francoski revoluciji se je uveljavil le tretji razred, to je meščanstvo. Glavni razred, delavstvo, še ni bilo emancipirano in ni imelo še nikakih državnih pravic. Interesi novega razreda so postajali vedno bolj nasprotujoči interesom delavstva. Državni princip je služil le meščanstvu, kapitalizmu. Kapitalistični razred je ravno tako izkoriščal in preziral delavski razred, kot v srednjem veku duhovstvo in plemstvo.
Lassalle se je v svojih izvajanjih vedno bolj približeval moderni dobi. Tudi meščanstvu se je že takoj po njega uveljavljenju kazal neizogibni propad in konec. Zarja nove dobe, začetek pojavljanja in uveljavljanja novega, četrtega in zadnjega razreda, delavstva, je zasijala dne 28. februarja 1848. ko je bil na Francoskem prvič v ljudski parlament izvoljen delavec, ki je izjavil, da je princip in cilj države hranitev in uresničenje ljudskih pravic, da je le ljudstvo v stanu urediti razmere razredov in da je le delavstvo podlaga družbe in države. Novi razred, ki se je leta 1789, komaj še le prikazal na obzorju človeške zgodovine, se je leta 1898. že približeval svojemu cilju. Zgodovina novega razreda pričenja od tedaj. Zapečatena je bila usoda delavskega razreda in vsega človeštva tedaj, ko je prvi delavski zastopnik v prvem ljudskem parlamentu izjavil, da je delavstvo podlaga državi in zahteval splošno volilno pravico. Boj ljudstva postane od tedaj boj cele človeške družbe. Osvoboditev ljudstva bo značila osvoboditev vseh razredov. Proletariat je nov svet, nova bodočnost. Delavstvo ima izvo-j e vati končno zmago in graditi novo družbo, ker delavstvo je ona skala, na kateri bo sezidana cerkev bodočnosti.
S temi besedami je Lassalle zaključil svoj program. Dejal je tudi, da bo zadovoljen, če bo izmed delavcev, ki so bili navzoči na večer 12. aprila 1862 na predavanju, kjer je razvijal svoj pozneje objavljen zgodovinski »Delavski program«, pravilno razumel njegova izvajanja in se zanje zanimal in bojeval. Ali delavci so ga ne-le pravilno razumeli, temveč se tudi zavedali zgodovinskega pomena novih principov. Ker se je imel ravno ob istem času vršiti občni kongres nemških delavskih korporacij, so se obrnili do njega za nasvete in pojasnila. Tedaj je Lassalle objavil svoje znano »Odprto pismo« na adreso vseh nemških delavcev, kjer je povdarjal, da se ima ves proletariat združiti in ustanoviti svojo lastno, neodvisno in razredno politično stranko. Ni govoril zaman. Leto pozneje, dne 23. maja 1863 je bil ustanovljen »Allgemeiner Arbeiter-Verein«, organizacija, ki jo je Lassalle sam ustvaril in vodil in ki je bila podlaga, na kateri se je gradila in razvila nemška socialna demokracija in socialistično gibanje celega sveta.
Ob petdesetletnici »Delavskega programa« praznuje proletariat svojo zgodovino in se spominja svojega prvega misleca in bori telja....
Personalne Misije c. Ur. državnih železnic.
n.
V	članku, ki smo ga priobčili v 9. številki našega lista, smo pisali o vrednosti te inštitucije ter prišli do zaključka, da se je vsled dosedanjega delovanja s pomočjo organizacije znaten del zahtev osobja popolnoma ali pa deloma uresničil; ostali del zahtev, ki so še neizpolnjene, pa je državno železniška uprava priznala upravičenim.
Naloga teh vrstic je, da pokažemo katere zahteve definitivnega osobja vseh kategorij so prodrle in katere so še neizpolnjene. Do leta 1905 posežemo nazaj vsled tega, ker celo vrsto zahtev, ki so bile izvedene leta 1908 in 1911 so stavili in zastopali zastopniki naše organizacije že leta 1905 pri takratnem gibanju. Kasneje, in sicer ob ustanovitvi personalnih komisij 1. 1907 in v naslednjih letih so personalne komisije odločno zastopale te zahteve kakor tudi nove, ki se jih je stavilo tekom teh let. Samoobsebi umevno je — in to smo tudi v našem zadnjem članku že povdarjali — da se je doseglo uspehe ne morda le radi odločnih in lepih besed članov personalne komisije, ali pa delovanja zastop nikov naše organizacije v parlamentu in izven njega, temveč, da je bila za vsak posamezen slučaj kakor tudi za celokupnost zaktev merodajna organizacija, na katero so se mogli naslanjati zastopniki osobja. Zaupnike je v vsakem slučaju smatrati le kot sredstvo v obsego namena. Iz tega vidika se ne more delovanja personalnih komisij ločiti od delovanja ostalih zaupnikov. Vsled tega je tudi opisovanje doseženih zahtev presojati le iz tega skupnega polja delovanja. Vsled tega pa se tudi ne more časovne dobe, ki pride tu v poštev, omejiti z letom 1907, ko so bile ustanovljene personalne komisije, temveč se mora smatrati leto 1905, v katero pride prva bojna doba naše organizacije, kot časovno mejo naših razmotrivanj.
S sledečim opisovanjem se ne namerava nič druzega kot pokazati, da so organizacija in nje zastopniki storili vse za zboljšanje vseh kategorij, kar je bilo možno storiti in da je prazno besedičenje razdiralcev organizacije in tistih, ki za njimi blebetajo: »Nič se ne maredi za nas, mi smo pasterki«. Da se pa že vnaprej izogne nesporazumu, kon-statiramo izrecno, da nismo prav v nobeni zvezi s frazo, ki jo v zadnjem času mnogi organi državnoželezniške uprave raznašajo po svetu, da se je vsem kategorijam podelilo velika, dalekosežna zboljšanja, temveč smo nasprotnega mnenja. Razmere skoraj vseh kategorij so bile pred letom 1905 tako slabe
in neurejene, da trpi velika večina osobja vkljub pridobljenim zboljšanjem prej ko slej vsled slabih razmer. Temu pa je seveda predvsem kriva oderuška gospodarska politika, ki že po kratkem času odvzame vsem pridobljenim zboljšanjem njih učinek. Vlada in parlament se bosta torej že v bližjem času morala sprijazniti z mislijo, da odštejeta lepo število milijonov za izpolnitev mnogoštevilnih še neizpolnjenih zahtev uslužbencev vseh kategorij, če se naj količkaj olajša njih slabe gmotne življenske razmere.
V	sledečem navajamo ločeno po kategorijah vse zahteve, ki so jih stavile organizacija in personalne komisije in ki so bile od leta 1905 do danes popolnoma ali pa deloma izpolnjene. Končno pa navajamo tudi ločeno po kategorijah tiste zahteve, ki so dosedaj še neizpolnjene, ali pa bile v ne-povoljni meri izvedene. Pri teh pa je vstra-jati na njih prvotnem besedilu, oziroma v njih prvotni obliki. Glede neizpolnjenih zahtev je pripomniti, da jih moramo tu označiti le po njih načinu in v polnem besedilu. Zato nam manjka tudi prostora in je vrhutega odveč, ker smo vse zahteve in vse tozadevne predloge personalnih komisij v kolikor niso bili lokalnega ali pa osebnega pomena že opetovano objavili v našem listu. Končno še povdarjamo, da mnogi predlogi lokalnih personalnih komisij, v kolikor ne spadajo med splošne zahteve, niso tu navedeni.
*
*	*
A. Izpolnjene, odnosno deloma izpolnjene zahteve definitivnega osobja e. kr. državnih Železnic od leta 11105 naprej:
I. SLUGE.
Za vse kategorije.
Uvedba avtomatičnega napredovanja leta 1905.
/višanje začetnih in končnih plač:
začetne plače za čuvaje od 650 kron na 900 kron, končne plače od 720 kron na 1400 kron,
oziroma za čuvaje od 700 kron na 900 kron, oziroma končne plače od 1000 kron 1400;
za slrokovniške 'pomočnike od 600 kron na 900 kron, oziroma končne plače od 1200 kron na 1300 kron,
odnosno za strokovniške pomočnike od 700 kron na 90U kron;
za vozovne čistilce od 600 kron na 900 kron in končne plače od 1000 kron na 1400 kron;
za premikače od 600 kron na 900 kron, končne plače od 1000 kron na 1400 kron;
za postajne sluge od 600 kron na 900
lija za občino ? Vsi kar vas je, zabavljate radi prodnate zemlje, katere obdelovanje se komaj še izplača in sedaj, ko lahko dobite tako lepe denarce zanjo, pa ste tako trdovratni ?« Počasi in z zadovoljstvom nastavi kozares h ustom in gleda preko njega kak učinek so napravile njegove besede. Navihanec je dobro poznal svoje ljudi in ni se čudil, daje takoj nato izpregovoril Lenček.
»Za zemljo mi ni ravno*, je hitel zatrjevati starec, hi si je v trgovanju z živino pridobil precej denarja, »za krmo tudi ostane še dovolj; ali kdo mi jamči, da bo mogla družba tudi plačali? Dandanes delajo fabrike in železnice z dolgovi. Varno se mora stopati, je rekel pijani Zidur, ko je ležal na tleh!« — »Kaj meniš*, pravi župan; »našo železnico zgradi dežela in pri njej je denar varen kakor doma v skrinji*.
»To menim tudi jaz*, mu pritrjuje njegov svak, Tone s hriba. »Zato pa pravim
—	kolodvor jim še pustimo! Tega naj že postavijo; radi železnice pa si moramo še premisliti! *
Treba je bilo nujnih razlogov, da se je občanom pojasnilo, da odpoved nič ne hasni. Tako se je županu šele po dolgem tradu posrečilo omehčati trde buče. Začeli so se počasi razhajati. Le stari Lenček se ni mogel ločiti od orjaške tople peči ter
PODLISTEK.
Nova železnica.
Vsi kmetje v samotnem Pasjem grabnu so razburjeni. Nihče se ne spominja, da bi jim bilo kaj kalilo tihi mir odležne dolinice. Bilo je že kaj posebnega, če je poleti tupa-tam zašel kak tujec z nahrbtnikom v njih dolino, da se napoti v bližnje hribe, kamor bi se od druge strani dalo ložje in zlož-nejše priti. Le je prišel kak tujec v Pasji graben, so še domačini v nedeljo v domači gostilni pogovarjali o tem in si pripovedovali, da je prišel zopet eden, ki si hoče zlomiti vrat v hribih.
In kaj takega naj bi se sedaj redno dogajalo; od jutra do večera naj bi prihajali tujci skozi Pasji graben, in prebivalstvo naj bi se privadilo, da vidi dan na dan več tujcev nego domačinov. Dolinica je namreč dobila železnico.
Oče ^ župan je to novico prinesel iz mesta. Že pred meseci se je tu pa tam govorilo o tem, a kmalu je novica zopet potihnila. Sedaj pa imajo zapisano, da se tod gradi železnico. Oče župan sam je to čital.
Kakor povodenj se je novica raznesla od hiše do hiše. Občinski sluga pa, ki je nosil občinske uradne spise v mesto in včasi prinesel tudi kako pismo Pasjegrabenčanom, se je razkoračil na križpotju, vtaknil
prste v usta, ter zažvižgal kakor je slišal žvižgati pravo »lukamatijo* ko je še bil pri vojakih.
Zvečer pa je bilo jako živahno v domači krčmi. Okoli velifie mize pri peči je bilo vse zasedeno do zadnjega prostorčka. Bilo je celo živahnejše nego na občinski seji. Oče župan je že vtretjič pripovedoval kar je zvedel o novi železnici. Kot napredno misleč možak je izrazil svoje zadoščenje >-adi vidnega napredka občine. Ali skrbnemu občinskemu glavarju ni nihče pritrjeval, ker so bili občani še pravi starokopitneži, ki se jim je vsaka novotarija zdela sumljiva. In sedaj celo železnica!
»Mi ni po godu *, je mrmral Pristanih in vrtal s kazalcem v svoji kratki pipi; »ne, prav nič mi ni po godu!* »Da, da, je zahreščal stari Vrbnjak »nam ni treba te novolarske ropotije ! Kaj pa bo, če ta spak zbezlja in nam pomandra vso setev, ha?*
—	»To spada potem v zavarovanje zoper škodo po divjačini *, se smeje Majhen; »dokler imam moje pridne šimeljne, mi ni za železnico prav nič. Meni ne, to vam povem! In to žvižganje ves božji dan, kakor da bi zlodej tiral grešno dušo — bežite no !* — Oče župan potrka s svojim velikim prstanom na kozarec ter ga poda zaspani točajki, da ga zopet napolni. — »Počasi možje, počasi! Naj stvar dopovem: Ali bi ne bila prav dobra baran-
kron, končne plače od 1000 kron na 1400 kron;
za skladiščne sluge od 600 kron na 900 kron, končne plače od 1000 kron na 1400 kron;
za lampiste od 600 kron na 900 kron končne plače od 1000 kron na 1400 kron;
za pisalce nakladnih listov od 600 kron na 900 kron, končne plače od 1000 kron na 1400 kron;
za vozovne zapisovalce od 700 kron na 900 kron, končne plače od 1200 kron na 1600 kron;
za pisarniške pomočnike od 700 kron na 1000 kron, končne plače od 1200 kron na 1800 kron;
za strokovnike od 700 kron na 1000 kron, končne plače od 1200 kron na 1600 kron;
za višje strokovnike od 900 kron na 1000 kron, končne plače od 1600 kron na 1800 kron;
za prožne vzravnavalce od 700 kron na 900 kron, končne plače od 1200 kron na 1600 kron;
za hišne nadzornike od 700 kron na 900 kron, končne plače od 1200 kron na 1600 kron;
za pisarniške sluge od 700 kron na 900 kron, končne plače od 1200 kron na 1600 kron;
za mornarje od 700 kron na 900 kron, končne plače od 1200 kron na 1600 kron;
za nadpremikače od 700 kron na 900 kron, končne plače od 1200 kron na 1600 kron;
za polirje od 700 kron na 900 kron, končne plače od 1200 kron na 1600 kron; | za ladijske kurjače od 700 kron na 900 kron, končne plače od 1200 kron na 1600 kron;
za kurjače stalnih kotlov od 700 kron na 900 kron, končne plače od 1200 kron na 1600 kron;
za bločno-signalne sluge končne plače od 1200 kron na 1600 kron;
za postajne nadzornike končne plače od 1200 kron na 1600 kron;
za čuvajske kontrolorje končne plače od 1200 kron na 1600 kron;
za vozovne nadzornike od 900 kron na 1000 kron, končne plače od 1600 kron na 1800 kron;
za razvetljavne nadzornike od 900 kron na 1000 kron, končne plače od 1400 kron na 1800 kron;
za skladiščne nadzornike od 900 kron na 1000 kron, končne plače od 1200 kron na 1800 kron;
za strojne nadzornike od 900 kron na
pri vsakem požirku mrmral: »Ni mi po godu ! •■
Polagoma so se v Pasjem grabnu duhovi pomirili in se zopet pečali z drugimi stvarmi. Nekaj tednov kasneje pa se je zopet nekaj dogodilo, kar je povzročilo novo razburjenje.
. Pred vaško krčmo je nekega dne obstalo nekaj voz, 'iz katerih je izstopila družba mestno oblečenih gospodov. Ko so se le ti nekoliko pokrepčali in govorili z občinskim predstojnikom, so šli nekoliko dalje po dolini, in pričeli raz postavljati raznovrstne čudne stvari, ki jih prebivalci Pasjega grabna še nikdar niso videli.
»Progo merijo, železnica bo zgrajena/« je oče župan zaklical kramarju ki je to važno novico takoj naznanil svojim odjemalcem.
Med tem je komisija nemoteno nadaljevala svoje delo in prišla popoldne, spremljana po vaški mladini, na grič, kjer je imel Lenček svoje posestvo.
Starec je stal pred dvoriščnimi vrati ter razjarjeno gledal malo družbo, ki je merila na njegovem zemljišču. Z glavo majaje si je venomer zatrjeval: »Tu so ti vragi — nak, to mi ni po godi 1«
Župan mu je že od daleč kimal naj pride k njemu in ko se je starec končno
1000 kron, končne plače od 1600 kron na 1800 kron;
za premikalne nadzornike od 900 kron na 1000 kron, končne plače od 1400 kron na 1800 kron;
za nadkurjače od 900 kron na 1000 kron, končne plače od 1600 kron na 1800 kron;
za sesalčne strežarje od 900 kron na 1000 kron, končne plače od 1600 kron na 1800 kron;
za signalne ključavničarje od 700 kron na 1000 kron, končne plače od 1600 kron na 1800 kron;
za strojevodne namestnike od 900 kron na lOuO kron, končne	plače	od	1600	kron
na 1800 kron;
za strojne kurjače od 700 kron na 900 kron, končne plače od 1400 kron na 1600 kron;
za sprevodnike od 700 kron na 900 kron, končne plače od 1200	kron	na	1600	kron.
za tiskaije od 700 kron	na	1000	kron,
končne plače od 1200	kron	na	1800	kron.
Skrajšanje avtomatičnih napredovalnih rokov.
Vsled uvedbe avtomatičnega napredovanja in skrajšanja posameznih napredo-valnih rokov mora hiti končna plača dosežena v gotovem roku.
In sicer dosežejo končno plačo normalno:
V 17. letih: čuvaji;
v 19 letih: strokovniški pomočniki, vozovni čistilci, premikači, postajni sluge, skladiščni sluge, lampisti in pisalci nakladnih ' listov;
v 23. letih: vozovni zapisovalci, tiskarji, pisarniški pomočniki, strokovniki, prožni vzravnavalci, hišni nadzorniki, pisarniški sluge, mornarji, nadpremikači, vratarji, ladijski kurjači, kurjači stabilnih kotlov, bloč-no-signalni sluge, postajni nadzorniki, čuvajski kontrolorji, vozovni nadzorniki, razsvetljavni nadzorniki, skladiščni nadzorniki, strojni nadzorniki, premikalni nadzorniki, nadkurjači, sesalčni strežaji, ladij sko-strojniški namestniki, signalni ključavničarji, mostovni ključavničarji, strojevodni namestniki, strojni kurjači in sprevodniki.
Zenačenje ostrin potom podelitve skrajšanih napredoval n ih rokov.
Vsem slugom, ki so bili svoječasno definitivno nastavljeni s plačo 600 ali 700 kron in še niso do 1. januarja 1908 nikoli izredno napredovali, se skrajša eden napredovalni rok za eno leto, oziroma za pol leta.
Vsi sluge, ki so bili pred 1. januarjem 1909 definitivno nastavljeni in do tega časa še niso dosegli plačilne stopnje 1000 kron v plačilno stopnjo 1100 dveletno napredovalno dobo namesto normalne triletne.
vendarle odločil, da pride nekoliko korakov bližje, mu je župan vspodbujevalno zaklical : »Čuj Lenček, sedaj se tebe tiče! Kolodvor pride za streljaj oddaljen od krčme, potem bo tekla železnica tu gor preko griča in naravnost skozi tvoj skedenj. Bodi pameten in udaj se /«
Kmet poslane rdeč kakor kuhan rak in zarohni: To mi ni prav, saj jaz ne rabim železnice v mojem skednju!*
Nič ti ne pomaga«, mu hiti župan zatrjevatigospodje pravijo, da se ne more drugače narediti«.
Nato pristopi inženir ter začne kmetu navajati razne nujne razloge, izmed katerih je kmetu še najbolj ugajala znatna odškodnina, o kateri je sedaj premišljeval. Šele dolgo potem ho je župan zopet posredoval, in vodja zgradbe povdarjal, da se mu more po zakonu zemljišče šiloma vzeti, če ga radovoljno ne da, se je Lenček priboril do sklepa. Popraskal se je za ušesi nekolikokrat vzdihnil ter končno na veliko začudenje družbe izjavil :
»Po funtih naj vas vrag pobere! Če že ne gre drugače, pa vozite v božjem imenu skozi moj skedenj. Ali to vam pa takoj povem, gospodje — vsak dan ob devetih zvečer zaprem skedenjska vrata in potem ne boste mogli skozi voziti/«
Vsem slugam, ki so 1. januarja 1912 s svojo plačo zaostali napram obstoječemu plačilnemu in napredovalnemu obrisu za pet let, se skrajša en napredovalni rok za eno leto, če so pa zaostali za 10 let, pa se jim skrajša dva napredovalna roka vsakega za eno leto.
(Dalje prihodnjič).
Minske zadruge in stanovanisho vprašanje.
m.
Stavbinska in stanovanjska zadruga južnih železničarjev. — Pravila. — Miše z malimi stanovanji, domovi za samce. — Obratna glavnica in jamstvo, — Rezerve. — Južno železniška družba.
Komaj je bila vsled ustanovitve sfcano-vanjsko-oskrbovalnega sklada in nadaljnih davčnih olajšav dana možnost odpomoči v stanovanjski bedi, že so se med prebivalstvom pričele gibati sile. Tudi med železničarji se je pojavilo zanimanje za stvar in zlasti pri južni železnici so se našli smeli pijonirji, ki so med svojimi tovariši krčili pot zadružni samopomoči. Delo je pričelo in ker so bila tla že pripravljena, niso izostali uspehi. Južni železničarji so mnogo trpeli vsled nedostat-kov, povzročenih po stanovanjski stiski. Z navdušenjem so torej sprejeli misel, ki so jo propagirali zadružni pijonirji. Bilo je vsaj nekoliko utemeljeno upanje, da bo zvišanje stanarinskih doklad, kijih imajo pričakovati, prišlo njim samim v prid. Da, reči se. mora: Regulacija stanarin dobi šele sedaj svoj smisel. — Kaditega se je takoj pričelo delovati za ustanovitev »stavbinske in stanovanjske zadruge za uslužbence in delavce južne železnice«. Že 19. decembra 1911 se je novo zadrugo vpisalo v register dunajskega trgovskega sodišča. S tem so bili storjeni prvi pripravljalni koraki, ki so bili potrebni v dosego tega cilja. Da se je za združitev interesantov izbralo zadružno pravno obliko, ima svoj bistven vzrok v tem, da nudi zakon z dne 9. aprila 1873 podlago, ki je ne nudi ne društven zakon ne zakon o družbah. Zakon z leta 1873 urejuje posebej pravice tistih združitev, ki se izkažejo kot čiste združitve osobja, pri katerih je torej vsak zasebnokapitalistični vidik že vnaprej izključen. Samoodločba in samoodgovornost ob enakih pravicah in dolžnostih — to so v kratkih besedah izražena načela zadružne organizacije, ki omogoči članom gospodarsko samopomoč. Da ne gre za asociacijo kapitala, stopijo v ospredje individui, — a ne posamezno in osamljeno, temveč združeni v enotno celoto z enotno voljo skupnosti. Le najčistejša demokracija ima tu svoje torišče in ker je od skupnega smotrnega delovanja posameznih članov odvisen blagor vseh, je soglašanje v mišljenju in ravnanju predpogoj uspeha. Bodisi konzuma, stavbinska ali stanovanjska zadruga — se vedno tem temeljiteje izpolnjuje gospodarski namen in doseže zadružni cilj tem hitreje, čim popolnejše je soglašanje, čim bolj se zbližajo posamezne zadruge in čimbolj so duhovi pre pojeni z zadružno idejo. Znanje, vsaj v kolikor se tiče zadrug in zadružnega delovanja, je naravnost kapitalna vrednost in nujno potrebna, da se zagotovi prospeh zadruge. To ne velja le o načelstvu in nadzorstvenem svetu, ki opravljajo odgovorno delo, temveč tudi o članih samih. Predvsem je seveda potrebno, da se do dobra seznanijo s pravili, ki tvorijo zadružno pogodbo — ustavo — na podlagi katere je sestavljeno delovanje načelstva in nadzorstvenega sveta kakor tudi skupno delovanje članov.
V	tem oziru vsebujejo pravila naše stavbinske in stanovanjske zadruge jasne določbe, ki dajejo točna pojasnila o sredstvih s katerimi hoče zadruga doseči svoj namen. Tu je v prvi vrsti § 1 ki opisuje namen zadruge: Zgradbo cenih in zdravih malih stanovanj za zadružnike. Zadrugi morejo pristopiti ne le aktivni, temveč tudi vpoko-jeni južni železničarji. Ta mala stanovanja se bo gradilo, oziroma nakupilo hiše s takimi stanovanji povsod, kjer je potreba in kjer je jamstvo za njih trajno vporabo. Pri tem se bo oziralo na srednjevelike hiše za ome-
jeno število družin, ki bodo nudile vso do-sedaj britko pogrešano udobnost. Ze to zahteva načelno izključitev stanovanjskih kasarn, kakor jih poznamo v zloglasnih velikih mestih. Da se naša zadruga ne približa tej skrajnosti, ni treba še posebej povdarjati. Namerava se tudi ustanoviti samske domove. Kakor vidijo naši tovariši, je program, ki smo ga že pričeli izvajati, obsežen in se ga more le ob intenzivnem in razumnem sodelovanju članov izvesti. Pri dobavi glavnice, nakupu zemljišč, oddaji stavbinskih del in mnogoštevilnih upravnih delih ne morejo sicer člani naravnost sodelovati; pač pa morejo indirektno pospeševati velik namen zadruge, če podpirajo odgovorne organe z navesti in pojasnili o stanovanjskih in zern ljiških razmerah v posameznih krajih, kjer naj razvije zadruga svoje delovanje in s tem mnogo koristiti solidarnemu delu.
Obratno glavnico se zbira potom vplačanih zadružnih deležev in pristopnin članov, posojil, stavbinskih kreditov, morebitnih upravnih prebitkov, prostovoljnih dajatev kakor tudi čistih dobičkov družabnih prireditev. Pristopnina znaša 2 kroni, zadružni delež 50 kron. Le-tega se more plačevati tudi v mesečnih obrokih po 4 krone, kar vsakdo zmore. Vsak član lahko vzame po več deležev in jamči v slučaju razpusta zadruge s tem in morda še z zneskom v enaki višini. Zastavljen j e ali drugačna obremenitev zadružnih deležev po članu je nedopustna; vsled tega ni pravno obvezna napram zadrugi. Za prenos zadružnih deležev na nečlane je treba dovoljenja načelstva.
Prej smo omenili omejeno poroštvo članov, kar se marsikateremu zdi slabo. To pa v resnici ni, če vsi storijo svojo dolžnost. Vrhutega je nameravana ustanovitev rezervnega sklada (§ 25 pravil), ki ima služiti v pokritje izgube, v kolikor bi ne zadostovali poslovni prebitki. Take izgube sicer ni ravno, da bi morale priti, pač pa se tega, pri tako velikem podjetju kjer sodeluje mnogo ljudi, ni možno vselej ubraniti. Člani ki izstopijo, nimajo do rezervnega sklada nikake pravice; le-ta je nedeljivo skupno premoženje zadruge, ki more iti s površja le z zadrugo vred.
Drug sklad služi v pokritje stroškov za obnove, ki presegajo navadno letno potrebo. Nadalje se zbira posebne rezerve za davek na poslopja in pristojbinski ekvivalent, da se iz njih pokriva tiste svote, ki bi se zanje iz tekočih hišnih dohodkov ne moglo plačevati; končno pomožni sklad za izredne slučaje. S tem je dano jamstvo za poslovanje. Zadružne deleže se obrestuje iz čistega dobička s 5°/0. Clan ima torej polno prednost, ki jo ima sicer hišni agrarec: zdravo, moderno opremljeno stanovanje, ki se ga ne more odpovedati; in to za dejanskim razmeram odgovarjajočo in po rentabilitetni meji in občekoristnem značaju določeno stanarino, ki se je ne more poljubno zvišati, temveč le z dovoljenjem ministrstva za javna dela! Prosto tiranje prevzetih hišnih posestnikov, brez skrbi radi naraščajočega števila otrok, v prijaznem občevanju s sebi enakimi in enako stremečimi tovariši — ob popolnoma demokratični kontroli — se bo v bodoče razvilo življenje v hišah z malimi stanovanji južnih železničarjev. Zrak in svetloba, vrti in igrišča ne smejo manjkati ne starim ne mladim.
Dasiravno je članstvo v splošnem osebno, se je vkljub temu storilo nekoliko izjeme, da se je sprejelo kot člana tudi eno juridično osebo: Južnoželezniško družbo. Nje generalno ravnateljstvo nam je tudi radevolje zagotovilo pospeševanje naše zadruge. Izjavilo je, da nam da 250.000 kron na razpolago takoj, ko bodo člani vzeli deležev v skupnem znesku 100.000 kron. Vrhutega nam bo prepustilo stavbinska zemljišča za ceno, ki nam bo omogočila, da kmalu pričnemo z obče-koristnim delom.
Dobava cenih in primernih stavbinskih zemljišč je prva velika skrb načelstva; od njih srečne izbere je mnogo odvisno. Gre zato, da se izogne zemljiškim špekulantom in oderuhom in da se pridobi zemljišča, ki so po svoji legi pripravna za zgradbo s čim
manjšimi stroški. Nadalje treba dobiti ceno posojilo, da se zadružna sredstva preveč ne obremeni z visokimi hipotekarnimi obrestmi. To so naloge, ki zahtevajo največjo pozornost in vztrajnost načelstva. Par sto kron več pri nakupu zemljišč, pri stavbnem proračunu ali pa pri obrestovanju izposojenega denarja že more povzročiti znatno zvišanje stanarine, kar bi imelo posledico, da bi biio bivanje v zasebnih stanovanjih ceneje in zadružne hiše bi ostale prazne, ali pa bi se jih moralo pod ceno dati v najem. Da se to pod vsemi pogoji zabrani, je naloga ne le načelstva in nadzornega sveta, temveč tudi članov samih, ki se ne smejo dati premotiti po gonjah s cenami stanovanjskih špekulantov ter presojati vrednost stanovanja razven po višini stanarine tudi po kakovosti (lega, prostornost in drugih zdravstvenih činiteljih) kakor tudi po tem če in kedaj se jim more odpovedati stanovanje, oziroma ga podražiti. Sele ko bodo zadružniki južne železnice v tem oziru zavarovani s svojimi družinami, ki so navezane na stalne dohodke, bo stavbinska zadruga učinkovala v splošno korist.
Železničarske zahteve v proračunskem odseku.
V	torek 21. in v sredo 22. maja t. 1. je bila v proračunskem odseku razprava o vladnih predlogah glede nabiranja davkov v dobi od 1. julija do 31. decembra 1912. t. j. glede proračunskega provizorja. Kakor znano je zbornica sprejela dne 16. decembra
1911	resolucijski predlog za melioracijo mezd uslužbencev in delavcev c. kr. državne železnice je zbornica enoglasno zahtevala, da se ima proračunati znesek 38.010.171 K. Vlada pa se ni ravnala po volji in glasovanju zbornice. Dovolila je v svrlio zboljšanja plačilnih razmer uslužbencev in delavcev c. kr. državne železnice znesek 21 milijonov kron.
Vlada je ponovila to igro tudi pri reso-lucijskih predlogah glede zvišanja plač raznim drugim uslužbencem in delavcem. Zbornica sprejme enoglasno resolucijski predlog, ki ugodi opravičenim zahtevam državnih uslužbencev in delavcev. Vlada vpošteva glasovanje le v toliko, da dovoli v to svrho znesek 25 milijonov kron To ni niti polovica onega zneska, za katerega je zbornica glasovala.
Ker vlada noče vpoštevati voljo parlamenta in se ozirati na splošne razmere, dovoljuje le taka zboljšanja, ki niti od daleč ne zadostujejo, je klub nemških socialno demokratičnih poslancev sklenil, zavzeti o priliki razprave v proračunskem odseku, pozicijo proti takemu načinu vladanja. Sodr. Tomschik je po nalogu kluba vložil k zakonu o nabiranju davkov primerni predlog. V torek dne 22. maja 1912 popoldne ob 4. uri je bila seja proračunskega odseka. Govoril je tudi sodr. Tomschik, ki je k § 2. zakona o nabiranju davkov v dobi od 1. julija do 31. decembra t. 1. vložil sledeči 'predlog
poslanca Tomschika in tov. k § 2 proračunskega provizorija. Odsek naj sklene:
§ 2. se ima dodati naslednje besede:
»...., in sicer po meri zvišanja prejemkov delavcev in uslužbencev c. kr. državnih železnic z vzvratno veljavo od dne l. januarja 1912 do zneska kr. 17,000.171 in za zvišanje prejemkov delavcev dvorne in državne tiskarne, tobačne režije, delavcev v solinah, glavnih denarnih uradov, telefonskih in telegrafičnih nastavljencev, delavcev tržaških javnih skladišč se ima ravnati po sklepih zbornice z dne 20. decembra 1911. dovoljeni znesek se ima porabiti.
Ta predlog je poslanec sodr. Tomschik utemeljeval s sledečimi izjavami
»z ozirom na to, da je resolucijski predlog glede zboljšanja prejemkov železničarjev in drugih državnih delavcev bil v decembru pretečenega leta v zbornici enoglasno sprejet, da pa vlada sklepa zbornice ni uvaževala, da izvedeno zboljšanje niti od daleč ne zadostuje in ker so vladna zboljšanja pomanjkljiva, je treba ob tej priliki proračun za- I
konitim potom urediti. Upam, da bodo vse stranke glasovale za moj predlog, ker so že itak glasovale za resolucijske predloge (poslanec Steinwender: »ja, ali resolucije so nekaj druzega!«) Na to medklic morem že izjaviti, da sem bil mnenja, da je bilo tedaj glasovanje raznih strank resno, (poslanec Steimvender: »Tu nas pa močno prečenju-jetel*).
Vlada je od zahtevanega zneska 38.010.171 kr. za zboljšanje prejemkov železničarjev in uslužbencev državnih železnic proračunala komaj 21 milijonov kron, kar je vse premalo za veliko število pri tem zboljšanju prizadetih oseb.
Nastavljenemu, poduradnikom in slugam se je dovolilo 25 odstotno zvišanje stanarinske doklade povprečno 100 kr. za Dunaj in 80, 70, 60 in 50 kron na deželi. Zboljšanje plačilne stopnje 1300 kr. v plačilnem obrisu poduradnikov. zvišanje končne plače poduradnikom na 3000 kron; tako tudi uvedbo dveletnih napredovalnih rokov v plačilnem obrisu slug in določitev končne plače za sluge z 2000 kron se ni izvedlo. Tako se tud; ni podelilo nočno doklado ogibnim in prožnim čuvajem, in premikalnemu osobju premikalne doklade. Nadalje ne odgovarja zenačenje ostrin željam osobja. Vračunalo se ni provizorični služben čas pri prera^unjenju in zenačenje ostrin poduradnikov se ni razširilo, četudi se je v resolucijskem predlogu to zahtevalo.
Slabo izvedbo mezdnega zboljšanja občutijo zlasti delavci na progah c. kr. severne železnice, državno-železniške družbe, češke severne železnice in avstrijske severno za-padne železnice; zelo pomanjkliva je tudi na starih progah c. kr. državne železnice. Na teh progah je mnogo postaj in prožno-mojsterskih okrožij, kjer delavci niso dobili naravno nobenega zboljšanja. Pričakovali smo, da se nebo zvišalo mezdo za man je kot 20 v. na dan. Žal moramo povdarjati, da se je dnevne plače, kron 2-20 do 2-80 zvišalo za celih 10 v. na dan. Železniško ministrstvo je svojčas izjavilo, da je porabilo za mezdno zboljšanje 6.600.000 K. Četudi bi se bilo zboljšanje podelilo 100.000 delavcem, bi le-ti morali dobiti vsaj 20 v. zboljšanja na dan. Ali če vpoštevamo, da je vičina delavcev dobila komaj po 10 v. mezdnega zboljšanja, je pač opravičeno dvomiti, če se je res porabilo za zboljšanje mezd 6.600.000 kr. Za to bi moralo železniško ministrstvo podati poročilo v svotah, porabljenih v posameznih ravnateljskih okrožjih, le tako bi se izvedelo v natančni svoti, porabljeni v to svrho in le tako bo mogoče kontrolirati, če se upošteva željo zbornice. Ker je zboljšanje po-mankljivo je treba sprejeti moj predlog tudi iz ozira, da se omogoči nadaljno zboljšanje plač in mezdne avtomatike in tudi nadaljno zboljšanje delovnega reda, ki je te dni izšel.
Glede mezdnih razmer raznih državnih delavskih skupin, navedenih v mojem predlogu katerih je okolo 66.000, je vlada proračunala celih 2-5 milijonov kron. Tudi takoj nam manjkajo podatki o izvedbi mezdne regulacije. Vemo samo, da vlada ni upoštevala želje zbornice. Dala je le mali znesek v svrho zboljšanja mezd, od onega, ki se ga je zahtevalo v resolucijskih predlogah.
Z ozirom na neznosno draginjo, za ublažitev katere vlada ni storila nikakega koraka, je nujno potrebno, da se železničarjem in državnim delavcem zakonitim potom podeli to, kar je zbornica v decembru od vlade enoglasno zahtevalo. Prosim, da se sprejme moj predlog, ker je bil ta itak že sprejet v decembru pretečenega leta enoglasno z re-solucijskim predlogom.
O glasovanju o tem predlogu v proračunskem odseku bomo poročali v prihodnji številki.
Delavci c. Dr. Državnih železnic iržašhesa ravnatelishooa oDraja pozor!
Koncem maja t. 1. je potekla funkcijska doba ravnateljskega delavskega odbora in c. kr. državno železniško ravnateljstvo je že razpisalo volitve, ki se vršijo dne 20. junija t. 1
Organizacija vas pravočasno opozarja, da varujete svoje interese.
Delavski odbor sestoji iz dvanajstih izvoljenih in treh imenovanih članov in ravno toliko namestnikov. Odbornike in namestnike se voli v treh volilnih sekcijah in sicer: I. Stavbna in progovzdrževalna; II. delavniška in vlakopospeševalna; III. promet in postaje.
Volitev razpiše c. kr. ravnateljstvo in je paziti na zadnji dan volitve.
Sporazumno z delavskimi zaupniki je organizacijaza delavski odbor tržaškega ravnateljskega okraja postavila sledeče kandidate :
Sekcija I. stavbna in progovzdrževalna služba Odborniki:
UrschiU Jurij, kovač, progovzdrževalna sekcija, Trst prosta luka
Mrak Josip, tesar, progovzdrževalna sekcija, Jesenice.
Pogačnik Ivan, mizar, progovzdrževalna sekcija, Ljubljana I.
Zabukovec Jakob, prodni delavec, progovzdrževalna sekcija, Ljubljana II.
N ame s t n i k i :
Pohar Ivan, progni delavec, progovzdrževalna sekcija, Jesenice.
Peitler fllois, progni delavec, progovzdrževalna sekcija, Trst prosta luka.
Levstek Fran, progni delavec, progovzdrževalna sekcija Ljubljana II.
Peternel Henrik, progni delavec, progovzdrževalna sekcija Trst prosta luka.
Sekcija II. delavniška in vlakopospeševalna služba Odborniki:
Valjavec Fran, preniogar, kurilnica Ljubljana. Bratina Henrik, delavec, delavnica Gorica. Krammer Josip, predkurjač. kurilnica Gorica. Cutlč flnton, ključavničar, Trst.
N amestnik i :
Nagode Ivan, preniogar, kurilnica Podnart. Zeichen Matija, preniogar, kurilnica Ljubljana. Božič Karol, snažilec-kurjač, kurilnica Gorica. Schwarz Rudeli, ključavničar, kurilnica Trst c. kr. drž. žel.
Sekcija III. prometna in postajna služba Odborniki:
Kette Filip, skladiščni delavec, Trst c. kr. drž. žel.
Mlakar Josip, postajni delavec, Jesenice.
Gathol Ignacij, skladiščni delavec, Trst prosta
luka.
Sauli Josip, skladiščni delavec, Trst c. kr. drž. žel.
Namestili k i:
Perinič Bernard, skladiščni delavec, Trst prosta
luka,
Levstek Alojzij, postajni delavec, Jesenice. Gasperič Josip, postajni delavec, Dobrepolje Smolak Alojzij, zavirač. Trst c. kr. drž. žel.
Pozor!
Glasom določb za delavske odbore in njih volitve (odlok c. kr. železniškega ministrstva z dne 19. aprila 1909, št. 8321) je vpoštevati sledeče:
Volilno pravico imajo vsi moški delavci ki so 24 stari in eno leto zaposleni v sekciji, v kateri so ob času razpisa volitev. Delavke nimajo volilne pravice.
Za vsako sekcijo so posebne glasovnice. Glasovnice, ki niso določene za sekcijo volilca, so neveljavne. Tako na primer veljajo v sekciji I, stavbna in progovzdrževalna služba, le glasovnice, ki so izrecno za to sekcijo določene, druge ne.
Veljavne so nadalje le glasovnice, ki so opremljene s suhim pečatom ravnateljstva, kateremupripada volilec.
Vsak volilec mora dobiti glasovnico, ki je veljavna za njegovo volilno sekcijo in ravnateljstvo.
Glasovnice mora vsak služben predstojnik, ali od njega v to svrho pooblaščen organ osebno izdajati delavcem (volilcem).
Če ne dobi glasovnice delavec, ki ima volilno pravico, ali pa če dobi neveljavno glasovnico (to je tako, ki se glasi na kako drugo sekcijo ali pa ravnateljstvo) naj takoj brez strahu zahteva glasovnico, oziroma veljavno glasovnico od svojega službenega predstojnika ali njegovega namestnika.
Dovoljeno je na glasovnice prilepljati tiskane ali pisane kandidatne listke (lepake), More se torej tudi v tem letaku za dotično sekcijo navedena imena kandidatov izrezati in prilepiti na glasovnico.
V	glasovnici je navesti le tiste kandi-
date, ki so postavljeni za sekcijo in ravnateljstvo, v kateri se nahaja volilec.
Volitev je tajna, to je: glasovnice je oddati zaprte.
Vsak volilec naj osebno izroči svojo glasovnico zaprto in brez podpisa svojemu službenemu predstojniku ali od njega določenemu organu najkasne je zadnji, v volilnem roku označen dan (20. junija).
F^o zadnjem volilnem dnevu oddane glasovnice so neveljavne in se jih bo vsled tega odklanjalo. Vsak volilec naj torej skrbi, da bo svojo izpolnjeno glasovnico pravočasno oddal.
Pritožbe o prestopkih- volilnih določb ali službenem vplivanju na volilce kakor tudi na volitev vplivajočem opuščanju je takoj prijaviti uredništvu »Železničarja«, Trst, ul. Madonnina 15.
Dopisi.
Napačno varčevanje. Pri c. kr. državni železnici imajo o varčevanju pač čudne, pojme. Seveda je kakor vedno le na račun delavcev, ki se izvršuje to čudno varčevanje. Da so delavci nesramno plačani in še ne-sramnejše izkoriščani vemo že vsi. Ali slučaje, ki jih hočemo navesti, postavljajo že nekako na glavo način varčevanja naše državnoželezniške uprave. V llerpeljah n. pr. ima prožni mojster oskrbovati progo proti Trstu, ki je 15 km dolga. Kdor vozi na tej progi ve, da se je le skrbnemu delu in nadzorovanju prožnega mojstra in prožnih delavcev zahvaliti, če se na tej nevarni progi ne pripetijo nesreče. Že pred 4 leti je skočila lokomotiva na tej progi iz tira in le dejstvu, da ni imela vpreženih vozov gre, če se ni pripetila nesreča, ki bi stala življenjske žrtve. Mladi strojevodja je tedaj odnesel življenje ne pa zdravje. Seveda kljub vsemu se uprava državne železnice prav malo zmeni za to. Tamkajšnji prožni mojster ima 20 delavcev na razpolago; seveda so ti pa le na — papirju. V resnici so zaposleni na tej progi le trije delavci in še od teh treh je eden večkrat bolan. Ce pa delavci manjkajo, se ni čuditi, ker nihče gotovo ne bo radevolje težavno garal za borih 2 K in 50 vin. na dan. Uprava državne železnice pa si je hotela proti temu prav modro pomagati. Pisala je raznim županijam na Slovaškem in poslala proste vožne listke za delavce, ki bi hoteli iskati delo na tukajšnji c. kr. državni železnici. Tem pismom se je tudi kakih 20 slovaških delavcev odzvalo. Pripeljali so se v Trst in za nekaj dni tudi veselo delali na tukajšnji državni železnici. Ali tudi njim pač ni ugajala visoka mezda 2 K in 50 vin. na dan in po treh dneh dela so si lepo drugje poiskali boljše plačano delo in se lepo zahvalili upravi državne železnice za prosto vožnjo v Trst. Skrbni prožni mojster v Herpeljah pa ima še nadalje le tri delavce na razpolago. Tako je torej modro varčevanje naše modre uprave.
Gorica južna železnica. Gospod nadspre-vodnik Semič je zelo občutljiva narodna narava. Ko je dne 23. aprila pridrdral na tukajšnjo postajo vlak št. 1020 in nas je sprevodnik Menčfik nagovoril glede nekega dela v italijanskem jeziku, se je občutljivi gospod nadsprevodnik Semič prav narodnjaško razjezil. Spravil se je na sprevodnika Menčaka, ki se je po njegovem mnenju tako hudo pregrešil in ga začel prav po »domače« obdelovati. Mi smo mu pa odgovorili, da je za nas pač vse eno, če se govori v slovenskem, nemškem ali italijanskem jeziku, ker itak razumemo poleg svojega slovenskega tudi druge jezike. Bolje bi bilo, če bi se fanatični gospod Semič več zanimal in navduševal za druge bolj potrebne stvari. Saj se razumemo. Ce mi govorimo italijanski, bi moralo to gospoda Semiča prav malo vznemirjati. Pometajte prej pred svojim pragom in potem se šele zgražajte nad drugimi seveda če storijo kaj nepravilnega.
Goriška straža.
Kanal. O našem shodu, ki je bil tukaj dne 12. maja t. 1., sta imela »Edinost« in
gospod Jaklič, ne vemo zakaj, nekaj veliko opraviti. Pisalo se je, da je bilo na shodu navzočih samo 5 socialistov, da sodr. Kopač ni prišel na shod, ker se je bal govornikov... Jakličevega kalibra, da je sodr. Lepuschitz to obžaloval it d., i t. d. Je že res, da se iz ajdovih možganov domišljavega Jakliča zna poroditi marsikaj, ali da ga je mati priroda obdarila tudi s tako bujno fantazijo, nismo še vedeli. Gospoda Jakliča smo sicer poznali kot spretnega in izredno zabavnega »klovna«, nismo ga pa poznali v obliki preroka in fantasta. Toda — bodi rečeno brez zamere — nam se zdi, da mu vloga žonglerja in klovna pa vendarle bolje pristoja. Ali vse to nas nazadnje malo interesira. Pojasniti hočemo raje zadevo tega shoda. Shod je otvoril sodr. Lepuschitz in mesto sodr. Kopača, ki je bil nujno zadržan drugje, poročal nadaljno o novi regulaciji plač in o pomenu in koristi organizacije. Ko je sodr. Lepuschitz govoril že skoraj celo uro, ude-reta v dvorano gospoda Jaklič in Vales, zahtevajoč, da naj se jih pripusti udeležiti se shoda. Shod je bil sklican po § 2 in so-drugi se seveda niso dali motiti in so čednim gospodom pokazali vrata. Jaklič je tedaj izustil frazo: »Bojite se me!« Navzočim niti te besede niso imponirale, in so se nekam prav veselo smejali. Tak je torej bil ves začetek in konec shoda. Jaklič pa, ki vidi vedno narobe, kjer je doživel pošteno blamažo. Toda če že on hoče, da ni bilo tako, zakaj bi mu ne prepustili to veselje? Srečni oni, ki so duševno revni, ker njih je božje kraljevstvo!
|z Jesenic. Na Hrušici ob Karavanškem predoru vladajo razmere, o katerih se ne more v nobenem oziru reči, da bi bile redne in lepe. Zanemarja se delavce in razni gospodje postopajo proti njim brezobzirno. Med takimi je tudi gospod prožni vzravna-valec Birchbauer, ki ravna z delavcem kakor se mu zljubi. Seveda ni on edini, tudi drugi niso nič kaj boljši. Ravnajo z delavcem tako, ker vedo, da bi vsaka pritožba teh nikjer ne hasnila. Prožni mojster Werns-berger mu sekundira in progovzdrževalna sekcija se nikakor noče zameriti tem gospodom. Na milost in nemilost teh so izročeni delavci in čuvaji.
Navesti hočemo nekaj slučajev: Dva delavca sta se pri južnem vhodu predora pogovarjala, kako, da se primerno s prejšnjim letom, letos porabi toliko petroleja. Žena nekega čuvaja ki je poslušala, je to povedala prožnemu mojstru Vernsbergerju in vprašala, kam da spravlja prožni vzrav-navalec Birchbaue’’ petrolej. Posledica temu je bila, da se je takoj napravilo zapisnik in delavci so dobili ukor.
Seveda kaj da je s petrolejem pa se ni nihče zmenil. Sploh je vse dovoljeno nekim gospodom tukaj. Dne 17. novembra pretečenega leta je prožni vzravnavalec Birchbauer vrtal tračnico in pozabil orodje na tračnici. Slučaj je, če ni skočil vlak št. 13 iz tira. Velika nesreča, ki bi bila stala mnogim življenje, je bila slučajno preprečena. Naznanjeno je bilo to prožnemu mojstru Wernsbergerju, ki pa je vse zamolčal. Ravno tako se je vse zamolčalo, ko je Birchbauer nekoč lansko jesen peljal na progi iz predora drezino, ko je bil viak komaj 100 metrov od njega. V inštrukciji 32 pa se zahteva, da mora biti tir prost vsaj 15 minut pred prihodom vlaka.
Neki nadomestni čuvaj je progovzdrže-valni sekciji v Celovcu pisal o nerednih in neznosnih razmerah na tukajšnji progi. Seveda je bil trud brezuspešen. Toda posledice tega pisma je omenjeni čuvaj šele pozneje občutil. Ko je neki stalni čuvaj zapustil mesto, se je nadomestni čuvaj, ki je bil svoj čas poslal na nepodpisano pismo progovzdr-ževalni sekciji v Celovcu, zdaj potegoval pismeno, da naj se ga kot edinega in najstarejšega nadomestnega čuvaja stalno nastavi. Poslal je dne 27. aprila t. 1. progo-vzdrževalni sekciji prošnjo s kolkom, dne
1.	junija pa je dobil odgovor, da ni progovzdrževalna sekcija poslala prošnjo ravnateljstvu in sicer zato ne, ker je bilo po
pisavi razvideti, da so bile nepodpisane pritožbe o razmerah na Hrušici in prošnja pisana od ene in iste roke. Dobil je obenem ukor in se mu je odreklo pravico potegovati za stalno nastavljenje. Na tak lepi način torej se postopa tukaj proti delavcem, ki niso ničesar druzega zakrivili nego to, da so pravično kritizirali razmere na Hrušici.
Iz Celja. O razmerah na tukajšnji postaji smo že večkrat pisali. Toda potrebno je, da se še nekoliko pečamo z našimi prav čudnimi razmerami. Čudne in neznosne so to razmere. Sicer pa je to razumljivo, če pomislimo, da imamo poleg drugih sreč in nesreč, tudi svoj pompozni »Reichsbund«, organizacijo torej, ki nam že sama po sebi more nekoliko predstavljati razmere, ki tukaj prevladujejo. Znano je, da postopajo gospodje pri »Reichsbundu < proti onim delavcem, ki ne trobijo v njihov rog, na način, ki bi se ga sramoval vsaki nekulturni afri-kanski zulu. Denunciranje, zatiranje, brutalnost je nekak princip v delovanju te »civilizirane« gospode. »Reihsbiindler« gospod Vrešak je vzel zdaj na piko sodr. Dreo, in ne zamudi nobene prilike da ga oškoduje. Dne 29. pretečenega meseca so bili premi-kači s premikanjem nekoliko preje gotovi. Sodr. Dreo je izrabil priliko in po dovoljenju službujočega uradnika šel domov večerjat. Ko pa je to izvedel gospod Vrešak, se je razjezil, ko je izvedel slučaj, da imajo ravno isti dan socialno demokratični železničarji sejo. To je bilo za gospoda Vrešaka že več kot preveč. Denunciral ga je kar telefonično, da se je nedovoljeno odstranil od dela. Seveda je bil ves poparjen, ko mu je uradnik po-' vedal, da mu je pač dal dovoljenje. V svoji sveti jezi pa je še nadalje upil na peronu in zabavljal čez socialne demokrate. Mi se vsega tega upitja seveda prav malo bojimo. To bi moral gospod Vrešak že vedeti. Njega gotovo ne bomo vprašali, če smemo sklicati seje ali ne.
Še nekaj. Gospod Majdič, posestnik umetnega mlina je daroval delavcem v skladišču 10 K za redno nalaganje njegovih eksportev. Toda slučajno je bil ravno tisti dan dodeljen temu delu »Reihsbiindler « Kompan. Ta je pridržal denar zase in svoje pristaše mesto da bi ga pravilno razdelil med vse delavce. Mari misli dični Kompan, da delajo v skladišču le oni 4 njegovi pristaši? Vprašali bi: kje pa je gospod načelnik, da tega ne vidi ?
Brežice. Razmere na tukajšnji postaji so skrajno neznosne. Odurno in razžaljivo postopanje napram uslužbencem, zatiranje in denunciranje je pri nas takorekoč sistematično. V negovanju tega sistema se zlasti odlikujeta gospod načelnik Zupančič in njegov podrepnik Vičič. Gospod Zupančič je v svoji »fini« otesanosti zavrnil nekega čuvaja, ki je od njega zahteval neka pojasnila, s temi lepimi cvetkami: »Marsch hinaus, Sie frecher Kerl, verdammter, Sie haben bei mir nichts zu suchen!« So besede, ki pač kažejo duševni milje nadutežev Zupančičevega kalibra. Ali svetovali bi temu »fino« izobraženem surovežu, naj se za enkrat vendarle spametuje. In to v njegovem interesu, ker smo šikan in razžaljivega vedenja že do grla siti.
Nič boljša ni seveda tudi Zupančičeva kreatura Vičič, ki zmerja in zbada čuvaje ob vsaki priliki. Čuvaji se niso zmenili do-sedaj za zbadanje in zmerjanje gospoda Vičiča, ker kdo naj bi dajal resnost besedam neizobraženega suroveža ? Ali tudi njemu pravimo: pamet gospod Vičič, ker drugače pridemo na dan s stvarmi, ki vam ne bodo nič kaj ugajale. Smo se razumeli ?
Domače vesii
Zvišanje rubežni prostega zneska službenih in plačilnih dohodkov. Dne 31. maja t. 1. je bil objavljen po cesarju 17. maja
1912	potrjen zakon o zvišanju rubežni prostega zneska službenih in plačilnih dohodkov, pokojnin itd. Zakon stopi v veljavo dno
31. septembra 1912. Potom tega zakona se zviša minimum rubežni prostih službenih in plačilnih dohodkov od 1600 kron na 2000 kron.
FRAN SILBERER.
Kakor je znano, je poslanec sodr. Fran Silberer začetkom januarja t. 1. odšel v sol nograške hribe, odkoder se ni več vrnil. Vsakomur je bilo jasno, da je Silberer po stal žrtev alpinske nezgode. Truplo ponesrečenega sodruga. so že večkrat iskale večje ali manjše ekspedicije na Hondstein, a brez uspeha. Dne 3. t. m. ob 8 uri zjutraj pa je sodrug Ivan Bernhardt našel truplo ponesrečenca. Bilo je v grapi naslonjeno ob štor. Silberer je prekoračil višino, takozvani Grtinkar. Brezdvomno je zmrznil in bil zasut s snegom.
Ponesrečenje sodruga Silbererja, ki so ga naša strankina glasila opisala na način, ki izključuje vsak dvom, pa so izrabili klerikalni listi, njim na čelu dunajska ,,Reichspost“ v nesramno groboskrunstvo. Glavni urednik tega lista. Eunder, se je za vse življenje sam ožigosal s tem nesramnim dejanjem. Od njega je izhajala groboskrunstvo; potem je j prešlo na rumburškega krščansko-socialnega poslanca Jefabka, ki je govoril o truplu ! Silbererja kot o „mrhovini“. Ta nesramna gonja je dolgo časa trajala in se je polegla šele pred nekaj tedni. Da sta v tem sledila „Reichspošti“ tudi klerikalni ,,Slovenec“ in „Naša moč“, se samo ob sebi razume, ker ti ljudje so drug drugega vredni. Pa tudi tržaška klepetava tetka ,,Edinost" ni smela | popolnoma zaostati. Hinavsko je priobčila | golo notico iz „Reichspošte“ da je Silberer poneveril denara in pobegnil v Ameriko.
Propadlim subjektom, ki se smatrajo za „boljše ljudi, se bo o priliki že poplačalo njih nesramnost napram socialni demokraciji. Kakšno plačilo zaslužijo za svoje groboskrunstvo, so si gotovo že na jasnem. S samimi besedami se stvar ne more rešiti, če hočemo biti pravični. Toda socialno demokratične brce so komaj vredni ti ljudje, ki so z mrtvim Silbererjem uganjali volilno agitacijo.
Anton Aškerc. V ljubljanski bolnišnici je po kratki in mučni bolezni umrl pesnik svobode in prava Anton Aškerc. Z njim je zgubilo slovensko ljudstvo svojega najboljšega, naj plemenitejšega sina. Tesnik svobode je bil, poguma in boja. Izlil je krasoto svojega značaja in plemenitost svojih stremljenj v večne, mogočne verze. Zrcali se v njegovih nesmrtnih baladak ih lirikah duša velikana. Klical je slovenski narod na delo, na boj za svobodo in pravo... Trpel je veliko za svoje ideale a vstrajal je in ni trepetal onemogel... Zapustil je svet tiho in skoro pozabljen... Taka je usoda najboljših sinov Slovenije. Eden za drugim nerazumljeni, pozabljeni zapuščajo svoje ljudstvo, Kette, Aleksandrov, Grohar in zdaj Aškerc. Ali prišla bo tudi njih doba. Prošle so njih duše mogočne a umrle niso njih sanje, ideali in stremljenja. Te bodo živele med probujajočim se ljudstvom. Živeli bodo v večni bodočnosti. N-ij živi njih duh, naj živi svoboda in pravo! Tako kliče zavedno slovensko delavstvo ob grobu svojega pesnika, Antona Aškerca!
Strokovne organizacije v Avstriji I. 1911.
Osrednji odbor zveze strokovnih organizacij v Avstriji je podal razveseljivo poročilo o splošnem, gmotnem in številnem položaju centraliziranih strokovnih organizacij v Avstriji. Separatistično gibanje, ki skuša slabiti moč naših organizacij, pa ni imelo nikakega nadaljnega upliva na razvoj in okrepčanje organizacij. Veliko in razveseljivo je naraščanje članov delavske internacionale. Število članov 47 strokovnih zvez, je narastlo za 26.500. Le 7 zvez je izgubilo 8400 članov; od teh se je 7.600 priklopilo separatističnim i organizacijam rudarjev, lesnih delavcev in steklarjev. Ob času separatističnega gibanja so zgubile centralne zveze okolo 80.000
članov, ki so se pa pozneje večinoma vrnili v mednarodne organizacije. Ravno češki kraji — Češka, Moravska in Šlezija — tvorijo največji naraščaj članov. Delovanje in napade čeških separatistov so najuspešneje ovrgli češki sodrugi sami. Strokovno tajništvo čeških separatistov na Dunaju-je komaj 100 članov, moglo odvzeti 150.000 članov centralnih mednarodnih organizacij Splošna gospodarska in industrielna konjunktura pa bo najugodnejše uplivala na nadaljni razvoj naših strokovnih organizacij. Tudi boji in gibanja, ki bodo neizogibno nastala v teku prihodnjih let, bodo naše organizacije še bolj oživele in doprinesle nove in še večje zmage in koristi proletariatu. Tekom leta 1913 se mora obnoviti razne delavne, mezdne in kolektivne pogodbe, 'splošna draginja in pomanjkanje življenjskih potrebščin bodo silile delavstvo in organizacije v boj. Velike naloge torej pričakujejo centralno organizacijo. Porok uspehu organizacij pa je ugodno stanje centralnih zvez. Narastlo je število članov in skupno imetje vseh strokovnih organizacij znaša 12 milijonov kron. Če bomo še nadalje tako močno in lepo napredovali in če bodo vsi delavci vztrajno in složno izvršili svojo dolžnost napram svoji razredni mednarodni organizaciji, smemo pričakovati, da bodo naše organizacije žele še večjih in lepših uspehov.
Zasebne železnice in državno žalezniška birokracija. Nedavno so poročali listi, da je bil upokojeni ministerialni tajnik pri železniškem ministrstvu, dr. pl. Ginki nastavljen namestnik generalnega ravnatelja Buštichrad-ske železnice. To dni pa poroča »Eisenbahn-blatt«, da je bil upokojeni sekcijski načelnik dr. Viktor baron pl. Roli kooptiran k upravnemu svetu Ostrov-Friedlanske želez nice in da je upokojeni sekcijski načelnik železniškega ministrstva dr. pl. Weeber prevzel mesto generalnega ravnatelja južne železnice. Tretji slučaj torej v kratkem, da se bivše funkcionarje državne železnice, ki vživajo popolno penzijo, nastavlja pri zasebnih železnicah. Upravni sveti zasebnih železnic smatrajo železniško ministerstvo za nekak rezervoar uradnikov in upravnih svetnikov. Javnost naj iz tega razvidi zakaj imajo zasebne železnice tako malo obzira pred državnim nadzorstvom.
Kako skrbi južna železnica za svoje u-službence. Železniški čuvaj, sodrug Alojzij Stary iz Wiesa, je v petek, 7. junija, izvršil samomor, ker mu je bila oddovedana služba. Dvanajst let je bil uslužben pri južni železnici in je v službi dobil živčno bolezen. 20. januarja je javil svojo bolezen in 7. junija je dobil od stavbene direkcije pismo z nasledilo vsebino: »Z ozirom na to, da niste več zmožni opravljati železniško službo', je odredila stavbena direkcija, da Vas odpusti iz službe. Obenem Vam naznanjamo, da morate zapustiti stanovanje v čuvajnici št. 4 v teku onega, meseca«. Taka brutalna odopoved je seveda morala spraviti Starvja iz ravnotežja. Bil je silno razburjen. Odpeljal se je še tisti dan v Gradec. Rekel je, da hoče zvedeti pri direkciji pravi vzrok svojega odpusta. V Gradcu so mu povedali listo kar je bilo v pismenem odloku. To je Starya tako bolelo, da je šel v smrt.. -Kupil je v Gradcu revolver in žveplenke in šel v smeri proti Strassgangu. Šel je v neko gostilno in povžil fosfor, ki ga je nastragal iz žveplenk. Potem jo šel na železniški tir in se ustrelil v usta. Povozil bi ga bil tudi vlak, a so ga še pravočasno dobili in ga prepeljali v graško bolnišnico, kjer je v soboto umrl. Naravnost neumljivo je brutalno postopanje južne železnice, ki kar tako enostavno meče uslužbence na cesto, zlasti takrat če je uslužbenec pripost delavec. Sodrug Stary je pustil pismo, v katerem pravi, da gre zato v smrt, ker neče biti občini v nadlego. Star je bil 33 let, zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka.
INOZEMSTVO.
Velika železniška katastrofa na Francoskem, 13 mrtvih, 40 težko ranjenih. V nedeljo ob
pol 10. zvečer se je v pariški okolici blizu mostu Marcated zgodila ena največjih nesreč zadnjega časa. Osebni vlak št. 631, ki vozi iz Pariza, je zadel vlak iz Montsoulta. Nesrečo je povzročilo napačno postavljeno menjalo, vsled česar strojevodja montsoul-skega vlaka ni zapazil znamenja, da naj obstane. Vlaka sta trčila s tako silo. da je bilo več voz popolnoma razbitih in da je bilo pok slišati več kilometrov daleč. Izpod razvalin se je oglasilo strašno ječanje in stokanje. Potnikov se je lotila strašna panika, ki jo je tema le še provečala. Ženske in otroci so klicali obupno na poinoč. Na kraj nesreče je prihitel oddelek gasilcev in železniško osobje iz Parvza. Reševalna dela je vodil policijski prefekt in železniški nadzornik; prihitel je tudi stavbni minister Dupuy. Pogled na kraj nesreče je bil strašan: polovica voz je bila popolnoma razbitih, ostali skoro vsi poškodovapi. Izpod voz so potegnili več mrtvecev, ki so bili strašno razmesarjeni, brez glav, brez rok in nog. Mirtvih žrtev je 13, težko ranjenih okolo 40, lahko ranjenih nad 30. Uvedena je stroga preiskava. Meščansko časopisje je že našlo krivca v osebi čuvaja; treba pa je počakati, kaj dožene preiskava.
TEHNIČNI PREGLED
Predor skozi Kavkaz. Ruska vlada namerava zgraditi 231/. kilometrov dolg predor skozi Kavkaz. Pri tem gre za zgradbo železnice iz Vladikavkaza v Tihis. Razdalja med temi mesti znaša 200 kilometrov v zračni črti in če se hoče priti po železnici iz enega v drugo, se mora peljati najprej do obali kaspiškega morja in ob njej okoli kavkaškega gorovja. Dolžina te poti znaša nad 1500 kilometrov. Nova železnica bo južno od Kavkaza ležečo Transkavkazijo znatno približala Rusiji Ob enem pa bo močno pospeševala rusko gospodstvo v severni Perziji. Projektiran predor bo najdaljši na svetu.
RAZNE STVARI.
Najvišje železnice na svetu. V Evropi je bila pred kratkim še najvišja železnica zobotirna železnica v Švici iz Zermatta na Gornergrat, ki je na najvišji točki dosegla 3018 m nadmorske višne in je bila sploh edina železnica v Evropi, ki se je vzpenjala nad 3000 m. Sedaj jo pa prekaša železnica na Jungfrau, ki doseže na postaji »Eismer« 3162 metrov višine. Do te postaje je železniški promet že otvorjen. Prihodnja postaja na tej železnici »Jungfraujoch* bo v višini 3396 m in kadar bo železnica dodelana, bo končna postaja v predoru Jungfrau 4075 metrov nad morjem. Dolgo časa je bila naj višja normalna železnica vse Evrope ona čez Brenner na Tirolskem, katere najvišja točka je bila 1367 metrov nad morjem. V Evropi je še več precej visokih železnic kakor: čez Mont Denis v višini 1338 m, čez Arlberg v višini 1311 m in Gotthardtska železnica v višini 1154 m. Železnico čez Bernne pa prekaša že nekaj let simplonska železnica, ki doseže 1430 metrov višine. Ameriške železnice pa prekašajo evropske prav izdatno, posebno one v Južni Ameriki. Železnice v višini 3000 metrov, ali celo 4000 metrov niso tam nič nenavadnega. V Mehiki so naj višje železnice vse 3000 nad morjen; pri Salazarju 3041 m, na Tremontu 3453 m, na Tennu 3119 m. V Južni Ameriki doseže železnica i n iz An tafagasta v Bolivijo 3956 m. Pri Palacavji v Boliviji teče železnica vivišini 4152 m. V bližini velikanskega gorskega jezera Titicaca izpeljana železnica je 4270 metrov nad morjem in druga železnica od tega jezera k morski obali, ki je bila zgrajena že leta 1873., doseže pri Vincocayji 4470 m višine. V Andskem pogorju je žična železnica, ki spleza celo 4618 metrov visoko. V Južni Ameriki grade neko novo žično železnico, ki bo še za 6 metrov višja. Ali tudi te železnice še niso najvišje. V Boliviji bo v najkrajšem času zgrajena železnica, ki bo šla v višino 4751 metrov nad morjem. Še nekaj višje,
samo 35 metrov nižje kakor najvjšja evropska gora Montblanc, je slavna železnica Drova v višini 4775 metrov, ki je sploh naj-višia železnica na svetu in bo ostala naj-brže še dolgo časa, ker projektirana železnica na Montblanc se ne bo mogla vzpeti do vrha.
Iz organizacije.
Vsa vodstva krajevnih skupin in vplače-valnic ter člane opozarjamo na tem mestu, da je vsa naznanila glede izprememb v pošiljanju lista kakor tudi naročila na list pošiljati naravnost upravništvu na Dunaj V, Zentagasse 5, da se s tem prihrani mnogo nepotrebnih poštnih stroškov.
■t-
*	*
Vse poštne pošiljatve na tajništvo, kakor tudi na uredništvo »Železničarja* naj se zadostno frankira, da ne bo treba po nepotrebnem plačevati kazenske poštnine. Sicer pa bomo v bodoče odkloniii vsako nefrankirano, ali pa nezadostno frankirano pismo.
Tajništvo.
*
*	*
Konferenca v Ljubljani.
Dne 2. junija t. 1. se je v Ljubljani vršila konferenca krajevnih skupin in vpla-čevalnic tržaškega tajniškega okrožja z dnevnim redom :
1. tajniško poročilo; 2. organizacija in taktika; 3. slovensko strokovno glasilo; 4. naše akcije; 5. raznoterosti.
Navzočih je bilo 28 delegatov, ki so zastopali 20 krajevnih skupin in vplačeval-nic ter 5 gostov.
Centralo je zastopal poslanec sodr. Tomscbik iz Dunaja, tržaško tajništvo pa sodr. Kopač.
Sodr. Kopač je imenom centralnega vodstva pozdravil navzoče delegate, predstavil zastopnika centrale ter otvoril konferenco.
V	predsedstvo sta bila izvoljena sodr. Mihevc iz Trsta in sodr. Simončič iz Sv. Lucije.
Po običajnem predsednikovem pozdravu se je določilo opravilnik, ki je določal govorno dobo za poročevalce • eno uro, za druge govornike 10 minut.
N ato je k prvi točki dnevnega reda povzel besedo sodr. Kopač, ki je v daljšem govoru raztolmačil situacijo. Iz njegovega poročila posnemamo, da je bilo v tajniškem okrožju koncem leta 1911 2931 članov in da je njih število do vštevši 30. aprila t. 1. naraslo na 3140. Od 1. januarja 1911 do konca poročilne dobe se je vršilo 260 shodov, 11 konferenc na Dunaju, 4 v Mariboru, 1 v Gradcu, 3 v Ljubljani, 2 v Trstu in 2 v Gorici. Članstvo je v zadnjih štirih mesecih naraslo za 209 članov. Nadalje navaja govornik, da so osebni spori v raznih krajih vzrok nestalnosti števila članov, da pa tudi mlačnost sodrugov pospešuje negotovost istega.
K 2. točki: organizacija in taktika se je razvila jako živahna debata. Z ozirom na "lajšavo agitacije sta bila soglasno sprejeta Medeča predloga:
1. Dne 2. junija 1912 zborujoča konferenca krajevnih skupin in vplačevalnic južnega tajništva sklepa, da se zahteva od centrale naše organizacije, da le ta v čim najkrajšem času osnuje poseben akcijski komite s sedežem v Trstu. Ta komite naj sestoji iz šestih mož v Trstu, ki tvorijo ožji komite in štirih mož iz pokrajine, ki tvorijo kontrolo tega komiteja. Ožji komite naj se sestaja redno vsak mesec enkrat, širši komite pa vsake tri mesece. Delokrog tega komiteja naj obsega vso agitacijsko delo v južnih pokrajinah in naj pospešuje razvoj organizacije, vpoštevajoč posebno naše domače razmere.
2. Današnja konferenca uvidi potrebo nastavljenja že ene agitatorične moči v tržaškem tajništvu ter smatra za to sposobnim sodruga Rudolfa Golouha, ki ga ob enem priporoča.
Z ozirom na potrebno uspešnejšo agitacijo naj sklepajo krajevne skupine in vpla-čevalnice o agitacijskem skladu po 4 vinarje za vsacega člana na mesec. Za ta sklad nabrano svoto naj bi se mesečno odračunalo novo izvoljenemu agitacijskemu komiteju. Krajevne skupine naj na svojih rednih sejah to vprašanje nemudoma rešijo, katerega rezultat naj naznanijo tajništvu v Trstu.
Pri 3. točki dnevnega reda: slovensko strokovno glasilo, se je sklenilo zahtevati od centralnega vodstva, da se uprava z ozirom na jezikovne težkoče preseli iz Dunaja v Trst, da se omogoči redno dostavljanje lista.
Konštatirati pa moramo žalostno dejstvo, da se slovenski člani premalo zanimajo za svoje lastno glasilo in da raje naročajo nemški strokovni list ker izhaja trikrat na mesec, četudi dostikrat ne razumejo njega vsebine, ker je pisana v njim tujem jeziku. To pa prepreči večkratno izhajanje „Železničarja“. Moralna dolžnost vsakega slovenskega železničarja je, da v prvi vrsti zahteva . Železničarja" in če še hoče vrliu-tega čitati „Eisenbahnerja“ si ga lahko še posebej naroči, če se vsak slovenski železničar zaveda svoje dolžnosti in naroči list, ki je pisan v njegovem domačem jeziku, bo naraslo število odjemalcev in s tem se bo omogočilo, da bode tudi „Železničar“ izhajal po trikrat na mesec, „Eisenbahner“ se tiska v 50.000 izvodih in s tem se pokrije ne le stroške za tisk, temveč se doseže na leto še lep dobiček, ki pride zopet organizaciji in nje članom v prid.
Četrto točko: Naše akcije, se je radi pomanjkania moralo odložiti za prihodnjo konferenco.
Pri 5. točki dnevnega reda se je rešilo razne organizacijske zadeve.
Ta konferenca je prav gotovo velik korak v napredku naše organizacije in skušali bomo, da se bodo take konference pogosteje vršile nego dosedaj.
Uršili so se sledati shodi
in zborovanja.
Shod državnih železničarjev v Trstu.
Dne 4. t. m. se je je vršil v gostilni »Stadt Klagenfurt * redni mesečni shod skupine Tvst TI. Shod je bil precej dobro obiskan In je v vsakem oziru lepo uspel. Poročali so sodrugi: Milost o zadnjem strankinem zboru, Skobi o regulaciji prejemkov državnih železničarjev in nameravani omejitvi vožnih ugodnosti za železničarje in Golouh o norih oblikah gospodarskega in delavskega boja. Po končanih poročilih se je razvila zanimiva in živahna razprava. Pozabilo se tudi ni ob tej priliki našega časopisja. Nabralo seje za »Zarjo* 18 kr. Shodi se vrše redno vsaki mesec in vsem sodrugom priporočamo, da se jih v vedno večjem številu udeležijo.
*
*	*
Trst I. Dne 5■ L m. se je vršil v Delavskem domu v Trstu zelo dobro obiskan shod južnih železničarjev. Na tem shogu je sodr. Bahun poročal o uspehu deputacije glede delavskih zahtev. Naznanil je, da. je 1. t. m. prišel gosp. višji inšpektor Bračič is Dunaja, da sliši želje in pritožbe tržaških južnoželezniških delavcev. Klicana je bila k njemu deputacija petih sodrugov, ki j e svoječasno že na Dunaju gosp. generalnemu ravnatelju predložila želje tržaških delavcev. Nato je sodr. Bahun obrazložil posamezne točke zahtev, o katerih se je obravnavalo z gosp. Bračičem. Doseglo se je jako lepe uspehe. Marsikatera pereča želja se je že izpolnilo in več njih se jih še bo izpolnilo. Druge pa hoče ravnateljstvo še »študirat*. Doseglo se je med drugim, da dobijo tudi preddelavci, ki so bili prikrajšani, 20 vinarsko zboljšan je. Delavci na prostem dobijo dežne plašče. Glede izpre-menitve zajamčenega akorda v odstotke in sicer za I. kategorijo 30°j0, za II. kategorijo 15°/0, je uprava na stališču, da se tega
za sedaj ne more izvesti, ker bi to stalo oholi 80.000 kron. Glede regulacije starim delavcem 1. julija 1911,ho se ni vsem zboljšalo. je generalni ravnatelj rekel deputaciji: »Kakor se nam je iz postaje predlagalo, tako se je naredilo«. To se je omenilo sedaj napram gospodu Bračiču, ki je obljubil, da se bo to zadevo čimprej rešilo. Upanje je torej, da dobe stari delavci kar jim pritiče. Vrhutega je deputacija še prijavila razne druge točke kakor: plačevanja čezurnega dela, zboljšanja plačevanja za razna skla-dišna dela, nedeljskega in prazniškega počitka itd.
Komaj pa je prišla deputacija iz pisarniških prostorov, je narodnjaške »kori-feje« Jakliča, Viteza itd. neznansko mikalo izvedeti kaj je imela naša deputacija opraviti pri gospodu Bračiču. Šli so h gospodu načelniku, da bi prizvedeli in se skušali prilizniti, kar pa je načelnik odločno odklonil. Seveda bi tem demagogom ugajalo, če bi se mogli bahati z našimi uspehi ter reči: »mi smo jih pridobili«. Ker se jim pa pri snaženju pljevalnikov ni uresničila njih želja, so celo začeli trditi, da je sodr, Makuc rekel naj se da drugi kategoriji le 10 vinarjev namesto 29. Š podlimi lažmi hočejo zbegati delavstvo in potem v kalnem ribariti. Ali to se jim ne bo več posrečilo.
Proti temu postopanju narodnjakov je shod sprejel resolucijo, v kateri obsoja postopanje gotovih razgrajačev, ki škodujejo ne le razredni organizasiji, temveč vsemu delavstvu sploh.
Nadalje je poročal sodr. Skobi o zadnji regulaciji plač, ter o ogroženju voznih ugodnosti, ki ga pripravljajo železniške uprave, sodr. Golouh pa o splošnem delavskemu položaju in potrebi trdile organizacije.
Shod je poročila z zadovoljstvom vzel na znanje. Govorilo je še več sodrugov in ko se nihče več ni oglasil za bosedo, je predsednik zaključil lepo uspeli shod.
1
*	*
Ljubljana. Dne 3. t. ra. se je ob zelo dobri vdeležbi vršil občni zbor tukajšnje krajevne skupine južnih železničarjev. Po običajnem poročilu se je staremu odboru podelilo odvezo. Nato se je izvolilo sledeče so-druge v odbor Uršič Jakob, I. predsednik; Gale Rudolf, II. predsednik; Kopitar Fran, zapisnikar; Gorjanc Štefan, 2. zapisnikar; Kregar Josip, 1. blagajnik; Trepše Matija, 2. blagajnik; Vilhar Jernej, Kokol Ivan, preglednika; Nežič Gustav, Klun Anton, knjižničarja; Strmšek Gašper, Pogačar Fran, Jerin Albin, Rupar Josip, Stoje Ivan, Čič Ivan, Pohl Ernest, oborniki.
❖
»>• •<*
Spodnja Šiška. Dne 4. t. m. se je v Spodnji Šiški vršil občni zbor tamošnje krajevne skupine železničarjev. Iz poročila posnemamo, da je skupina imela v poslovni dobi 7 odborovih sej in 12 shodov. Blagajnik sodr. Kovač je poročal, da šteje skupina 302 člana ter imela 3875 kron dohodkov in 3831 kron 56 vin. izdatkov. Premoženje skupine znaša 395 kron 77 vin. Sodr. Ožgan je poročal o reviziji ter predlagal absoluto-rij, ki se ga je odstopivšemu odboru tudi podelilo.
V	odbor so izvoljeni sledeči sodrugi: Lukežič Franc, nadsprevodnik v Spodnji Šiški, predsednik; Dolžnik Anton, namestnik; Rudolf Viljem, zapisnikar; Dolinar A-lojzij, namestnik; Kovač Jakob, blagajnik; Arhar Fran, namestnik; Muhar Josip, ^alta Alojzij, Glinig Anton, Gril Andrej, odborniki; Svetlin Ivan, Oschgan Vincenc, revizorja; Kisove Karol, Novak Karol, knjižničarja.
*
*	*
Ljubliana. Dne 5. t. m. se je vršil v Ljubljani dobro obiskan shod južnoželezni-skih delavcev, na katerem se je ra»prav-ljalo o zadnji ragulaciji delavskih plač. Sklenilo se je napraviti točen seznam o regulaciji, ki se ga odda delavskemu odboru, da
bo le-ta na svoji seji predložil vse tozadevne pritožbe na merodajnem mestu.
*
*	*
Št. Peter n/Kr. Dne 6. t. m. se je v Št. Petru vršil zbor tamošnje krajevne skupine železničarjev. Iz poročila posnenamo, da je skupina imela v poslovnem letu 1323 kron 45 vin. dohodkov, 1205 kron 26 vin. izdat kov in 108 kron 9 vin. ostanka v blagajni. Skupina je izplačala dve podpori v znesku 40 kron — V odbor so izvoljeni sledeči sodrugi: Simončič Anton, strojevodja, predsednik; Celič Ignacij, podpredsednik; Brunn Anton, blagajnik; Istenič Ivan, 2. blagajnik; Toličič Jakob, zapisnikar; Križanec Fran, knjižničar; Čerček Fran, Konečni) Ferdinand, revizorja; Tomšič Josip, Žlozel Ivan, Maha Fran, odborniki. — Zaupniki: za reško progo: Bogataj Fran, zavirač; za progo proti Prestranku: Tavčar, čuvaj; za progo proti Gorenjim Ležečam: Penko, čuvaj.
*
*	*
Trst I. Dne 12. t. m. se je vršil v gostilni »International« precej dobro obiskan shod provizoričnih delavcev južne železnice.
— Sodr. Bahunje podal poročilo deputacije, ki je bila l. junija t. I. klicana, da pove želje in zahteve delavcev, ki se jih je svo-ječasno predložilo generalnemuravnateljstvu, gospodu višjemu inšpektorju Bračiču, kije bil v to svrho poslati od ravnateljstva v Trst. — Sodr. Makuc je pojasnjeval posamezne želje provizoričnih delavcev, ter posebej povdarjal, da provizorični delavci niso dobili splošnega zboljšanja. Ker se pa tudi oni že leta in leta trudijo za južno železnico, bodo tudi oni zahtevali, da se jim podeli to zboljšanje. — Sodr. Jernejčič je izjavil, da bo želje, ki so mu jih izrazili provizorični delavci, zastopal na Dunaju.
— Nato je sodr. Skobi poročal o zadnji regulaciji mezd ter pozival delavce, da se vsi pridružijo organizaciji, ker le tem potom jim bo mopoče doseči svoje zahteve in pridobitve ohraniti. — Govorilo je še več sodrugov na kar se je izvolilo zaupnike provizoričnih delavcev in sicer za vsako partijo po enega. Ko se ni nihče več oglasil za besedo, je sodr. Žnidaršič z navduševalnimi besedami zaključil shod.
Vršijo se sledeči shodiš
Sv. Lucija. Shod članov tukajšuje vpla-čevalnice se vrši redno vsako prvo nedeljo v mesecu ob 4. uri popoldne v gostilni pri Krajniku. Dolžnost vsakega člana je. da točno poseli vsak shod in agitira za našo organizacijo.
Zahvala.
Podpisana se zahvaljujem najsrčnejše vsem onim, ki so prispevali k podpori potom nabiralne pole o bolezni mojega soproga v znesku 50 kron. Ob enem se tudi zahvaljujem podružnici Sp. šiška za dano podporo v znesku 40 kron. Za vse skupaj srčna hvala.
Sp. Šiška
Marija Sedeu,
vdova.
Useblna št. i. z dne n. junija 1912.
Članki: Setev zori. Pojemanje razrednih nasprotij (Dalje . VIII. strankin zbor jugosl. soc.-dem. stranke. Krvavi dogodki v Budimpešti. Stavbinske zadruge in stanovanjsko vprašanje (Dalje). Ogroženje vožnih ugodnosti. Iz okrožnic uradnih listov, železničarske pritožbe v parlamentu.
Podlistek: Delavsko gibanje v starem in srednjem veku.
Dopisi: Borovnica.
Domače: »Reihsbund« pere zamorca. Napačno varčevanje. Vožne ugodnosti.
Delavske zadruge.
Poročilo o shodih: V Ljubljani. V Spodnji Šiški. V Št. Petru.
Železničarji!
Zahtevajte v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah Vaš strokovni list »Železničar44.
Dr. Josip Ferfolja
naznanja sodrugom železničarjem, "m
da je otvoril pisarno kazenskega zagovornika
v Trstu, Via deli’ Acquedotto 19 vhod iz Via delle Acque 5/I.
železničarji !
Zahtevajte v vseli gostilnah, kavarnah in brivnicah strankine
*
liste kakor: ^ele^ničar in Zarja.
qQQQQQQQDODDDQQQQ
Kavarna UNIONE-Trst
Ulica Caserma in ulica Torre Blanca —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij
—	in časnikov v vseh jezikih. _ —
PDDDQQQQQQDOQQQDD
Izdajatelj in odgovorni urednik Jonip Kopač. Tiska Dragotin Priora v Kopru.
t	M	t
Pozor sodrujri!
Slovenski železničar, ki se zanima za socialno vprašanje sploh, za delavsko gibanje za politične in gospodarske boje našega časa, za mišljenje in stremljenje delavskega ljudstva, naj naroči strankino glasilo
„Z A R J A“
ki izhaja vsak dan ob polu 11. dopoldne in stane naročnina
celoletna....................K	21'60
polletna.........................  1080
četrtletna . ....... 5'40
mesečna.....................,,	1‘80
za inozemstvo	celoletno	.	.	„	36'—
in sicer s pošiljanjem	na dom	ali po
pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah.
Vsak zaveden železničar bi moral biti naročen na „ZARJO“.
Naročnina se pošilja pod naslovom: Upmvilištvo Zarje« v Ljubljani.
IH	"f
J