Poštnina plažana v gotovini?
Štev. 7.
V Ljubljani, dne 28. julija 1931

■
.r
XI. lete.
Telef on štev. 3040.
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posamezna številka 1 Din. — Naročnina mesečno 1 Din. Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 5040
Pravilnik o zaposlovanju oseb zašži tenih z invalidskim zakonom
Zadnjič smo objavili samo poročilo
o posameznih točkah tega novospreje-tega pravilnika, danes pa cel pravilnik v prevodu. Glasi se sledeče:
Člen 1.
Pravico na posredovanje dela po odredbah tega pravilnika imajo samo 'vojni invalidi, ki so kot taki priznani s pra-vomočnim rešenjem invalidskega sodišča po invalidskem zakonu iz leta 1929.
Vojni invalidi, kateri še niso dobili pravomočnih rešenj po § 107 invalidskega zakona iz leta 1929, imajo pravico na posredovanje dela na podlagi uve-renj, izdanih jim v smislu § 105 istega zakona, da izpolnjujejo pogoje za prejemanje invalidskih pripadkov tudi po 1. oktobru 1929.
člen 2.
Državna oblastva in ustanove so dolžne na izpraznjena mesta vseh zvanj, Dri enakih kvalifikacijah z ostalimi re-dektanti, prvenstveno postavljati vojne invalide, ako izpolnjujejo vse pogoje, predvidene za tako nameščenje. Zmanjšana telesna sposobnost ne sme biti vzrok, da ne bi bili postavljeni vojni invalidi na službena mesta, na katerih bi mogli opravljati redne posle — z ostali--*u svojimi sposobnostmi — brez opasnosti zase in ostale državljane. V prvi vrsti naj se postavljajo one osebe, katere so že bile na takih mestih, pa so bde brez svoje krivice in ne disciplinarnim potom odpuščene.
Poleg teh omejitev, zmanjšana teles-''a s-DOSobn°st vojnih invalidov ne sme niti vzrok za njihovo odpuščanje ali upokojitev, izvzemši slučaje, v katerih se Jpdpuščanje ali upokojitev mora izvršiti po zahtevi zakona samega.
Člen 3.
Predpisi člena 2 tega pravilnika ve-baio ravnotako za popolnjevanje izpraznjenih mest pri samoupravnih te-msih in njihovih ustanovah in tudi za odpuščanje ali upokojitve vojnih invalidov v samoupravni službi.
člen 4.
Državne in samoupravne ustanove
Posredovanje dela (javne borze de-aj $o dolžne brezplačno in prvenstveno uajti posel vojnim invalidom. V tem pogledu jim morajo pomoči vse državne oblasti, posebno pa organi in ustanove ministrstva socialne politike in narodnega zdravja. Pred vsemi se zaposlujejo vojni invalidi s 30 do 50%, za temi pa vojni invalidi s 60 in 70% in nazadnje ^o.ini invalidi z 80 do 100% nesposobno-^0^ltno ^e*°' P” enaki stopnji nredno^bnoSÜ za Pridobitno delo imajo lom nenrJ^ni mvuMi z večjim števi-
Pri enakih nablje,nih rodbinskih članoiv-v ozir večje	se ^emIie
Javne borze cleia
to. da se vojni inv^ZžnnŠ za foslijo v isti ali podobni sTrnt v koršni so bili prej ^Pošlem? Vvelia Posebno za vojne invalide poljedelc oprtnike.
:e in
Člen 5.
. Občine z več kot 3000 prebivalci so ‘■iOlžne, da sprejemajo na izpraznjena dmsta toliko vojnih invalidov, svojih občanov, kolikor jih predvidi po njiho-m sposobnostih za poedine službe, to-oa po zaslišanju predstavnika občine, rajevno pristojna obča upravna oblast !)rve stopnje.
Ostala samoupravna telesa so dolž-
na, ako imajo najmanj po 10 nameščencev na izpraznjena mesta sprejeti v službo od vojnih invalidov svojih pripadnikov toliko število, kakoršnega bo odredila po njihovih sposobnostih za poedine službe toda po zaslišanju predstavnikov teh teles, krajevno pristojna upravna oblast prve stopnje.
Pri teh postavitvah vojnih invalidov se jemlje v ozir njihova sposobnost za vršenje poedinih služb, ako morejo iste izvrševati brez opasnosti zase in ostale državljane, neoziraje se na večjo kvalifikacijo ostalih reflektantov — neinvalidov. Odrejeno število mest ne sme znašati nad 10% službenih mest v dotični občini, odnosno samoupravnem telesu. V to število se vračunajo tudi vojni invalidi, zaposleni na temelju prvenstvene pravice po čl. 3 tega pravilnika.
Člen 6.
Lastniki podjetij z več kot 50 delavci in lastniki večjih zemljiških posestev, ki merijo preko 100 hektarjev, so dolžni na izpraznjenih mestih zaposliti toliko vojnih invalidov VI. do največ IX. skupine, kolikor jih odredi, sorazmerno njihovi ekonomski moči in številu stalno zaposlenih delavcev, in po zaslišanju lastnikov, krajevno pristojna obča upravna oblast prve stopnje.
Odrejeno število vojnih invalidov, ki se morajo zaposliti, ne more biti večji kot 5% celokupnega števila delavcev, stalno zaposlenih v dotičnem podjetju, odnosno pri dotičnem posestvu. Glede postopka in pritožb veljajo obči predpisi.
Spiski podjetij in zemljiških posestev in števila odrejenih mest se dostavljajo javnim borzam dela, ki bodo pošiljale vojne invalide v službe v sporazumu z lastniki teh podjetij in zemljiških posestev, računajoče število izpraznjenih mest.
Člen 7.
Vojni invalidi, ki želijo biti zaposleni po čl. 2, 3 ali 5 tega pravilnika, naj dotičnim uradom ali ustanovam predlože prošnje, v katerih označijo mesta, na katere reflektirajo.
Oni vojni invalidi, ki prosijo nameščenje v privatnih službah po čl. 4 ali 6 tega pravilnika, naj se obračajo pismenim ali ustmenim potom na javne borze dela.
K prošnjam se prilaga poleg dokumentov, ki se v konkretnem slučaju zahtevajo za sprejem v službo še sledeče dokumente:
1.	overovljen prepis sodne rešitve o prisojeni invalidnini,
2.	overovljen prepis zadnjega uvere-nja komisije za pregled invalidov, iz katerega se vidijo procenti nesposobnosti za pridobitno delo,
3.	potrdilo pristojne oblasti o nravnosti, imovinskem in družinskem stanju,
4.	potrdilo pristojne oblasti o dotedanjem poklicu in
5.	overovljene prepise dokumentov o sposobnosti in prejšnjih službodajal-cih.
le prošnje s prilogami, kakor tudi njih overovljenje, so proste vseh državnih in samoupravnih taks v smislu § 72 invalidskega zakona.
Člen 8.
Neizvrševanje odredb čl. 2 in 3 tega Pravilnika ima za posledico disciplinar-Do odgovornost pristojnih organov. Mestni načelniki, katerim pripadajo pravice obče upravne oblasti prve stopnje, so ^disciplinarno odgovorni tudi za neizvrševanje predpisov člena 5 in 6 tega pravilnika.
Za neizvrševanje predpisov člena 5 in 6 tega pravilnika se kaznujejo predstavniki občin, predstavniki samoupravnih teles, podjetij in zemljiških posestev z denarnimi kaznimi do 5000 Din. Rešenja glede kazni predsednikom občin in predstavnikom ostalih samoupravnih teles, izrekajo njihove neposredne nadzorstvene oblasti, glede kazni podjetjem in zemljiškim posestnikom pa obča upravna oblast, pristojna za dotično področje v prvi inštanci. Za postopek in pritožbe na take rešitve veljajo obči predpisi. Denarne kazni gredo v korist Narodnega invalidskega fonda.
Člen 9.
Oblasti, katere po čl. 5 in 6 tega pravilnika določajo, kakšno število vojnih-invalidov se ima zaposliti, morajo dostavljati na koncu vsakega leta ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja poročila, koliko vojnih invalidov je bilo v dotičnem letu zaposlenih pri občinskih oblasteh in ostalih samoupravnih telesih, podjetjih in zemljiških posestvih, v; smislu členov 3, 5 in 6 tega pravilnika.
Člen 10.
Vse državne in samoupravne oblasti ter ostala samoupravna telesa, kakor tudi podjetja in zemljiška posestva so dolžna, da takoj in ob vsakem postavljanju v službe odnosno zaposlenju vojnih invalidov obveste pristojno finančno oblast, katera vodi evidenco za izplačevanje invalidnine.
Člen 11.
Maloprodaje tobaka, cigaretnega papirja in vžigalic se podeljujejo v prvi
vrsti vojnim invalidom, odnosno vdovam v vojni padlih, umrlih ter pogrešanih vojakov in umrlih vojnih invalidov z nepreskrbljenimi otroci. V prvi vrsti se jemlje v poštev vojne invalide z večjimi procenti nesposobnosti za pridobitno delo in vdove z večjim številom nepreskrbljenih otrok.
Pri podeljevanju novih dovoljenj za maloprodajo tobaka, cigaretnega papirja in vžigalic, je obvezana monopolska uprava v sporazumu z ministrom socialne politike in narodnega zdravja odstopiti najmanj 50% teh prodaj navedenim osebam.
Člen 12.
Vsa dovoljenja, ki jih daje država ali občine na primer: bioskopi, restavracije, kantine, kioski, prodajanje in razpečevanje inozemskih listov ter ilustracij itd. se morajo podeljevati v prvi vrsti invalidom — pod istimi pogoji.
Podeljene pravice se ne morejo prenašati na druge osebe ali organizacije.
Člen 13.
Osebe, katere žele kakšno ugodnost po čl. 11 ali 12 tega pravilnika, naj vložijo prošnje na pristojne oblasti, katerim naj priložijo dokumente navedene pod točko 1 in 3, a vojni invalidi poleg tega še dokument pod točko 2 člena 7 tega pravilnika,
Člen 14.
Ta pravilnik stopa v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih Novinah«.
Beograd, 12. jun. 1931. St. br. 27.200. Minister soc. politike in narod, zdravja:
Nikola Preka 1. r.
Letošnji 7. internacionalni kongres „Ciamaca“ bo v Pragi
Tajništvo v Ženevi sklicuje 7. kongres »Ciamaca« od 31. julija do 3. avgusta 1931 v Pragi. Zborovanje se vrši v čehoslovaški narodni skupščini. Program je sledeči:
V petek 31. julija od 9. do 13. ure bo glavno zborovanje, od 15. do 17. ure pa seje odsekov, v soboto 1. avgusta zopet od 9. do 13. ure glavno zborovanje od 15. do 17. ure, eventualno nadaljevanje zborovanja ali seje odsekov. V nedeljo
2.	avgusta bo zaključno zborovanje, popoldne pa ogled razstave, del voj. žrtev in zdravstvenih naprav. V ponedeljek
3.	avgusta bo izlet in sprejem pri čehoslovaški vladi.
Istočasno se vrši 2. avgusta t. 1. glavno zborovanje organizacije čsl. vojnili žrtev v Pragi, na katerem bodo navzoči tudi delegati »Ciamaca«.
Predsednik »Ciamaca« in čast. predsednik »Union Federale« g. Henri Pi-chot iz Pariza piše k temu kongresu sledeče:
»Ciamac« ima namen vršiti svojo 7. letno skupščino v Pragi, glavnem mestu čehoslovaške republike. Dbzdaj so bile naše skupščine zaporedoma v Ženevi, Dunaju, Berlinu, Varšavi, Parizu in Pragi. Povsod, kjer je mogoče, se govori v Evropi o miru in skupnem sodelovanju onih, ki so bili nosilci velike svetovne tragedije in ki so se med seboj borili z orožjem v roki.
Najvišji zadatek »Ciamaca« je pravo vojnih žrtev z ozirom na to, da jih zastopa do normalnega življenjskega vzdrževanja. Ne sme se dopustiti v prejšnjih vojskujočih se državah, da bi bile v njihovi fizični moči razbite vojne žrtve sedaj še žrtve povojnih razmer.
Če prihajajo po nesrečnih razmerah finančne, gospodarske in druge krize čez posamezne dežele, ne smejo biti
vedno ravno vojni poškodovanci, sirote, vdove in stariši najbolj prizadete. Da more čuvati njihove zapisane pravice, razpolaga »Ciamac« le z moralično močjo, ki pa ni zadostna, da bi težkoče v teh državah zamogla omiliti. Najmanj kar moremo reči je, da so tehnične informacije, katere stavlja »Ciamac«, priključenim organizacijam na razpolago, natančni študiji primerjave zakonodavstva v preskrbi vojnih žrtev v različnih državah, ki predstavljajo v rokah na-cijonalnih udruženj orožje proti javnemu mnenju in politični moči v njihovi domovini. Dela »Ciamaca« na čisto teh-nično-pravnem polju so nedosegljiva. — Sklepi iz Prage bodo še razširili pristojnost in uvidevnost na različnih pravnih poljih.
Ne smemo prezreti poudarjati, da je stavila sekcija vojnih slepcev pri »Cia-macu« na razpolago pomemben materijal za temeljito socialno politiko v svr-ho pomoči tern od usode tako trdo prizadetim tovarišem.
Kar se tiče miru, je naložena kongresu v Pragi trda in težka naloga.
Leta 1932 bo zborovala v Ženevi generalna komisija za razoroževanje. Važna poročila bodo o tem vprašanju glede internacijonalne aktivnosti prav posebnega pomena na dnevnem redu. Gospodarski pogoji miru bodo istočasno prvikrat objekt natančnega proučevanja od strani Ciamaca. Vsi dogodki, ki so se internacijonalno odigravali pred kratkem na finančnem polju, povečujejo težkoče problema.
Če naj bo končno resnično, da naj bo mir sad nove v internacijonalnem duhu prežete mladinske vzgoje, tako se razume, da bo praški kongres s posebnim zadovoljstvom sledil poročilu če'z to nad vse interesantno delavno polje.
L»
Strta 2.^
Tako se bo torej v Pragi nudil pogled »Ciamaca« kot resnične internaci-jonale bivših vojnikov in 'vojnih žrtev.
Po našem mnenju pa bo praktični program »Giamaca« po njegovi mora-
Posamezni slučaji, ki jih najdemo med odločanjem o invalidskih pravicah, se tako različno tolmačijo, da pri tem nastajajo veliki dvomi. Pogoje, s katerimi se bore naše vojne žrtve za svoje pravice, je treba na podlagi različnih danih okolnosti tako do detajlov pretehtati, da se navaden človek, kot sta naš invalid ali vdova, ne more spoznati, kako naj se zagovarja in kaj naj nudi, da bo dosegel ono, kar bi moral dobiti. Vsak osebni slučaj ima nekaj posebnega tako, da ga je treba preiskovati in razčiščevati.
Organizacija se trudi, da pomaga in vsakomur je treba, da se k nji zateče ob tako neugodnih razmerah.
Vse kriči po spremembah in zboljšanju, ker vsak dokazuje drugačno stanje, v kakršno pa ga je dovedla usoda. In res, mnogokrat je drugače, kot se končno odloči. Če bi vse popisali, bi bilo preveč, zato je treba, da postopoma v obrambo svojih pravic načenjamo taka vprašanja.
Poglejmo torej: Pogoj siromašnosti temelji na zelo strogih določbah.
Vsak, ki ima količkaj obratovanja, gotovo plačuje 120 Din davka, zato pa ni siromašen in ne dobi invalidnine. Mnogi mislijo, da je tu mišljen samo gotov del davka ker zakon imenuje samo »neposredni davek«.
Kaj pa so neposredni davki? Vse, kar plačamo davkarijam, torej direktni davki. Posredni davki pa so carine, monopol itd., ali prej tako zvani indirektni davki, ker jih ne plačujemo direktno, pač pa vračamo konzumentom ali trgovcem.
Že pod tem pogojem je malokdo siromašen.
Dalje ni siromašen, kdor je plačeval o času onesposobljenja ali pri padlih za časa smrti 120 Din davka.
Tudi ni siromašen, ako je plačevala v dotičnem času njegova zadruga 120 Din davka.
lični in simbolični moči znatno izpolnjen. »Ciamac« je živ protest prežive-čih iz vojne proti vojni. On je živa spominska slika za možnost miru. Od njega gre prokletstvo, proti vojni.
In končno ni siromašen, če danes plačuje njegova zadruga 120 Din davka.
Sedaj pa vzemimo slučaj. Ako danes ne plačuje nič davka ali manj kot 120 Din, pa ga je ob' smrti ali onesposoblje-nju plačeval on ali zadruga nad 120 Din, se ne prizna za siromašnega.
Ako pa ga danes plačuje nad 120 Din, pa ga za časa onesposobljenja on ali zadruga nista nič plačevala, pa tudi ni siromašen, kar je nelogično s prejšnjim slučajem.
Poleg vsega tega pa se zelo nestvarno smatra položaj glede zadružnega življenja.
Pri nas ljudje zadrug v pravem pomenu besede sploh ne poznajo in prav za prav tudi ne eksistirajo. Primerjajo pa se našemu družinskemu skupnemu življenju in vzdrževanju, ki pa ima od pravih zadrug čisto drugačne pogoje.
Ako invalid, vdova ali sirota' živi pri očetu, materi, bratu ali sestri, kateri plačuje nad 120. Din davka, se ga smatra že za zadrugarja.
To pa ni nobena z zakonom ustanovljena zadruga, kakršne so v krajih bivše Srbije, pa tudi Hrvatske itd.
Tamkaj je treba vpoštevati z zakonom ustanovljene zadruge, in sicer na primer po § 507. drž. zak. Kraljevine Srbije, ki pravi:	»Zadruga je mešanost
skupnega, življenja in imetja, z zvezo sorodstva ali z usvojenjem po naravi osnovana ter utrjena.«
Torej zadrugar ji morajo biti solastniki imetja in to je pravi pomen za* druge.
Pri nas pa, če sin ali hči živita pri očetu ali materi, nista prav nobena solastnika in sploh ne moreta nikdar vedeti, če bosta sploh kaj dobila od hiše. Svojo hrano in stanovanje morata pošteno odslužiti z delom. Dogaja se celo, da invalida niti ožji sorodniki ne marajo pri hiši, ker ne more delati. Kakor hitro oče ali mati prepusti imetje enemu izmed otrok, mine vsa zadruga za ostale sinove in hčere in zopet nastaja popolnoma nova družina (nova zadruga)'pri
posestvu v naturi, pa nimajo ostali nobene integritete več, ki bi jim dajala pravice uživanja, kot imajo'to stare prave zadruge. Pravih zadrug se celo ne more do gotove meje prodajati.
Kako naj torej nekdo, če živi pri starših, še manj pa pri svojem bratu ali sestri, ter mora plačevati, ali odslužiti Stanovanje in hrano, bo v zadrugi, če pa nima ničesar skupnega ter nobenih pravic in je le sostanovalec, od hiše pa že davno odpravljen.
To se nikakor ne sme smatrati za zadrugo.
Nekaj značilnega za siromašnost pojasni sam komentar načelnika Ministrstva soc. pol. in nar. zdravja k invalidskemu zakonu, ki pravi sledeče: »Važno je, ako je oče umrl pred sinom bojevnikom ko se je onesposobil ali padel pozneje? Ako je oče umrl poprej, potem se davki delijo, če pa je bil takrat še živ, potem pa se davki ne delijo.«
S to delitvijo zadružnih davkov označuje, da ne more v vsakem slučaju veljati cel zadružni davek vzet za časa onesposobljenja ali smrti. Te slučaje bi bilo pri nas pri mnogih vpoštevati.
Z vsemi temi primerjavami smo pokazali, kako težko in komplicirano Je vprašanje presojanja siromašnosti naših vojnih žrtev, osobito po naših razmerah. K temu vprašanju bi bilo treba na vsak način temeljitih pravilnikov in komentarjev, še bolje pa popolnoma^ drugačnih pogojev. Kakor mi iz našega stališča presojamo, pa se sedaj mnogim našim tovarišem in tovarišicam godi krivica.
Drugo kočljivo vprašanje, ki mori nešteto naših vojnih žrtev, so posledice kazni.
Tudi o tem je treba razčistiti nekoliko pojmovanja. Vprašanje je bilo že glavni predmet resolucij in predlogov, vendar pa je ostalo neuslišano.
V prvi vrsti je treba ločiti že pridobljene pravice in pa posledice. Zakon je določil: »Ako se invalid kaznuje itd.«
Če se na tej podlagi zgovarjamo, to ne more veljati za nazaj, ker bi sicer zakon rekel: »ki so bili in bodo kaznovani«, nam tolmači zopet druga točka invalidskega zakona dvom, ker se pri prijavi za prevedbo zahtevajo potrdila »da niso bili kaznovani«.
Logično je, da se že pridobljenih pravic, ki so: postale uveljavljene na podlagi izvršljivih sodnih odločb (razsodb) ne bi moglo jemati. Za to govore tudi drugi zakoni, in sicer obči državljanski zakon.
Besedilo dotičnega paragrafa invalidskega zakona je torej razumeti edino, da veljajo posledice šele po uveljavljenju zakona. Ker pa se zahteva spričevala, »da niso bili kaznovani«, je lahko razumeti tako, da niso bili kaznovani, odkar veljajo pogoji tega zakona, ker prijave so bile vendar mogoče do konca leta, invalidski zakon pa je izšel že 4. julija, torej v dobi pol leta. Za näzaj pa so merodajne le izvršljive razsodbe in pridobljene pravice. Sicer pa so bile izdane skoro pod istimi pogoji, kajti tudi poprejšnji invalidski zakoni so vsebovali pogoje, ako kdo ni bil do gotove meje kaznovan?
Naše glasilo Vojni invalid od 28. junija t. 1. je prineslo razveseljivo vest, da se je Klub invalida oficira i ratnika v Beogradu s svojima resolucijama od 19. aprila in 21. maja t. 1. stvarno in temeljito zavzel za invalidsko vprašanje v naši državi.
Razložiti hočemo našim članom vzroke, nastanek in cilj teh resolucij.
Takoj ko je izšel novi invalidski zakon, se je od vseh invalidskih organizacij napravila velika pogreška, da bi ga tolmačile, kakor bi ga morale in sicer, da je zakon kot tak stopil v veljavo 4. julija 1929 in da v nobenem oziru, tudi v prehodnjih odredbah ni posegal nazaj.
Naše glasilo je list za listom prinašalo le invalide in njihove rodbine, ki po novem invalidskem zakonu izgube svoje pravice.
Uverjeni smo. da bi se že takrat od vseh inval. udruženi pojavile zahteve, ki so sedaj formulirane v posameznih točkah resolucij in ki so z zakonom opravdane in v nobenem protislovju z
Ako se ne jemlje v poštev predvojnih kazni, potem se ne bi smelo tudi povojnih do razglasitve tega invalidskega zakona, ki je prinesel zopet nove pogoje. Kajti po prejšnjih določbah je imelo kazensko sodišče nalog pri razsodbi izreči če ima kazen za posledico tudi izgubo invalidskih pravic, začasno' ali trajno? Ako tega ni storilo, so dotični svoje pravice dobili, zato jih ne bi smeli zopet izgubljati.
• Popolnoma nepravilno se tolmačijo višje kazni, ki niso iz koristoljubja. Invalidski zakon določa, da izgube vse pravice oni, ki se kaznujejo z »robijo«, »zatočenjem« ali tudi navadnim zaporom, večjim od enega leta.
Pri nas imajo ljudje kazni, ki so bile izrečene še na podlagi starih avstrijskih zakonov. Glede teh pa je vprašanje, kdaj se morejo smatrati za robijo ali zatočenje? Prejšnji srbski in pa sedanji kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije natančno označujeta, da robija ali zatočenje nista nikdar krajši kazni od enega leta. Kljub temu pa je več takih rešitev, ki jemljejo pravice za navadne pregre-ške po prejšnjem avstrijskem zakonu, in sicer za kazni po par tednov ali pa tudi mesecev, ki niso iz koristoljubja. Vsak poprejšnji pregrešek se smatra za robijo.
Vendar pa pravi § 43. inv. zakona jasno, da se za kazni do enega leta, ako niso iz koristoljubja, izgubi pravice le za dobo prestajanja, torej za dobo zapora.
Imamo še druge pogoje, pod katerimi se izgubi pravice po invalidskem zakonu, in sicer »če se vdado tatinstvu, pijančevanju, igram na slepo srečo in vobče nemoralnemu življenju«.
V takih slučajih se po § 43. lahko vzame samo nekaj izmed pravic, ali vse ter samo za gotov čas, ali za vedno.
Ta določba se nam zdi popolnejša, kajti človek, četudi pokvarjen in zablo-den, se lahko popravi. Tako bi moralo biti tudi pri sodno-kazenskih posledicah. Značilno v tem pogledu je le vprašanje onih vojnih vdov, ki so rodile nezakonske otroke.
Po neki načelni rešitvi so take vdove izgubile vse pravice, in sicer za vedno.
Vprašanje je, v kateri meri se more to smatrati za vdajanje v nemoralnost? Predvsem bi bilo gledati tu na trajno ponavljajoče se nedostojno življenje in ne zgolj na enkratno dejstvo. Kakor
Opažamo v obrambi teh vdov, jih navadno pristojna domača oblastva, na primer občine ne opisujejo za nemoralne in neugledne, včasih pa celo lepo opišejo. Zato se nam taka načelna obsodba ne zdi umestna in pravilna, posebno ker večkrat trpe pri tem še otroci. Posebno ker so pogoji, da je mogoče izreči tudi začasno izgubo pravic, bi bilo te slučaje pravilnejše za presojati in revidirati. Saj je vendar predpisano, da se presojanje takih slučajev vrši po predhodnih ugotovitvah potom pristojnih oblastev.
S prednavedenim smo obrazložili svoje stališče v Važnih vprašanjih, ki jih je treba v obrambo današnjega mi-zernega položaja vojnih žrtev točneje ugotoviti in presojati iz stvarnega, naravnega stališča.
novim inval. zakonom. Naše vprašanje pa bi bilo danes na popolnoma drugačnem stališču kakor je, tako pa smo bili proti koncu leta 1930, ko se je pojavila razveseljiva vest, da se je naš Najvišji pokrovitelj Njegovo Veličanstvo zavzelo za upravičene zahteve invalidov na stališču, da moramo začeti z novim delom.
Že na anketi, ki se je vršila 5. oktobra 1930 v Ljubljani, je naš delegat pre-čital spomenico Krajevnega odbora v Celju, katera opozarja zakonodavca na vse nedostatke novega inV- zakona ter jih podkrepuje z najbolj tipičnimi slučaji, ki dokazujejo nepravilno tolmačenje inv. zakona.
Že takrat pa smo zvedeli, da je med tem časom invalidski zakon izpremenjen v nekaterih točkah z dodatnim zakonom od 18. sept. 1930, kar seveda ni zadostovalo stvarnim potrebam.
Naš odbor si šteje v čast, da je Prvl zastavil plug v nerazorano celino in potegnil čez njo prvo brazdo s svojo Spomenico na Njegovo Veličanstvo kra-
Tovariši iz svetovne vojne!
Na praznik 15. avgusta 1931
" vsi na Brezje,
klar se vrši eiaš
vsakoletni tabor
Spored s
1.	Ob 9.30 sestanek in zborovanje zastopnikov skupin (podružnic) Zveze bojevnikov.
2.	Ob 11. sv. maša za padle tovariše.
3.	Po maši tabor, ki sa otvori In vodi tov. general Maister. Govore zastopniki oblasti In organizacij.
Pri prireditvi sodeluje godba narodnih železničarjev „SLOGA“ iz Ljubljane.
Polovična vožnja je naprošena za vse, ki pridejo ta dan na Brezje na naš tabor, ter upamo, da bo dovoljena, o Čemer pa Vas po časopisju
pravočasno obvestimo.
Zveza bojevnikov v Ljubljani
osrednji odbor
General Maister . r, t. č. predsednik.	Ivan Rozina s. r., t č. tajnik.
Čudni pojmi
K zadnjim resolucijam
(Dopis Krajevnega odbora Celje.)
lia, katera je bila podpisana na celjskem občnem zboru dne 6. jan. 1931 od navzočih zborovalcev v imenu 512 članov, pozneje pa tudi v Šmarju pri Jelšah od 120 članov in na osebno incijativo tajnika tov. Kovača potem tudi na občnem zboru v Ptuju-
Ta spomenica, ki vsebuje vse nedostatke invalidskega zakona in dokazuje nepravilno tolmačenje istega v -posameznih slučajih četudi morda ni dospela na-Najvišje mesto je vendar povzročila, da je naš Oblastni odbor izdelal in poslal svojo spomenico na ministrstvo socialne politike in narod, zdravja ter na invalidski sud.
(Opomba O. O. Spomenico je izdelal že poprej in jo je poslal tudi Njegovemu Veličanstvu kralju in tudi g. ministrskemu predsedniku, potem pa o njej osebno interveniral pri g. ministru socialne Politike in narodnega zdravja g. Nikoli Preki.)
Na občnem zboru O. O. v Ljubljani dne 19. aprila t. 1. je naš delegat označil občni zbor kot forum, na katerem naj zastopniki državnih oblasti in cela javnost izve za naše težnje^ navedel pa je en sam slučaj, iz katerega more vsak lajik presoditi, da se godi krivica. Zahteval je, da se v resoluciji unese, iz kakega vzroka invalidska sodišča ne upoštevajo § 5 občega držav, zakonika, ki se glasi: »Zakoni ne vplivajo za nazaj na prej pridobljene pravice in na dejanja, ki so se izvršila pred stopanjem zakona v veljavo.«
To resolucijo je zahteval Klub invalida oficira v Beogradu na vpogled.
Kakor vidimo iz podpisov, načeluje temu klubu pravnik-advokat-invalid, ki je v klubovih resolucijah temeljito dokazal, da so na podlagi prejšnjih zakonov pridobljene invalidske pravice neovrgljive, da zakoni nimajo moči za nazaj, kar je načelno izraženo že v § 7 drž. zakonika, sprejetega za časa kneza Aleksandra Karadjordjeviča v Srbiji le-ta 1844. Tudi je poudaril, da imajo in-validi-bolniki, za katere prejema država reparacije od Nemčije, v smislu versail-ske pogodbe iz marca 1929 tudi pravico do invalidnine.
_ Tolmačenja kluba oficirjev in bojevnikov v Beogradu k pravilniku o zaposlovanju invalidov
vrniti državno in samoupravno službo vsem onim invalidom, ki so bili odpuščeni iz služb brez lastne krivde. Izvzeti je le upokojene in odpuščene po zahtevi samih zakonov.
K čl. 3 smatra klub, da naj se vsi invalidi, kateri žele zaposlenje predhodno obračajo na svoje organizacije, da ona pošlje prošnje in napoti invalide. Intervencije na to vršijo policijske oblasti, vrhovni nadzor pa ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja, preko špecijalnega odseka, v katerem mora biti vsaj polovica invalidov. Oddelek ali odbor je treba, da ima najmanj 6 članov. Reklamacije proti delovanju oblasti ali udruženja naj se pošiljajo temu špecijalnemu odseku. Kar se tiče dokazov za zaposlenje, je vseeno ako invalid predloži rešenje po zakonu iz leta 1925 ali 1929.
Kar pa se tiče procentov mest za invalide pri državnih ali samoupravnih oblasteh, je klub mišljenja, da morajo sprejeti 10% od celega zaposlenega osobja neglede na izpraznjena mesta. Razlog temu je, ker je treba po invalidskem zakonu in pravilniku dajati materialno pomoč, toda se ne more dajati.
K objavljenem pravilniku je gori navedeni klub, ki nam je že znan' iz zadnjih resolucij v invalidskem vprašanju, napravil že nekatera svoja tolmačenja, katera je dobro tudi objaviti našim čitateljem radi pojasnil in eventuelnih ravnanj. Klub izraža sledeče svoje stališče:
»K členu 1 je treba glede zaposlovanja invalidov vzeti v poštev tudi vse one invalide, kateri so pridobili pravico na invalidnino po prejšnjih invalidskih zakonih od leta 1925 v zvezi z zakonom od leta 1878 od 4. aprila 1914 in iz leta 1921^ kakor tudi po naredbah, ki so poboljšavale stanje invalidov. Kakor daje invalidski zakon iz leta 1929 v §§ 111 in 115 beneficije invalidom poprej priznanim po zakonu iz leta 1925 toda denarno pa jih ne podpira, tako jim je treba dati zaščito za službe in sicer vsem invalidom, ki so pridobili pravice po prejšnjih zakonih. Izvzeti je samo 0ne invalide in njihove družine, ki so odbiti radi zakasnelih prijav. Vse to se nanaša tudi na invalide bolnike, katere zakon iz leta 1929 popolnoma ne priznava.
K čl. 2 smatra klub, da ga je treba tolmačiti kakor se glasi, t. j. da je treba
Krako malo tovariši, naše skromne zahteve so opravičene in utemeljene z zakoni, zato jih moramo prej ali slej doseči in naša borba zanje se vrši le na zakoniti podlagi.
Država ne more napram vsemu temu prezreti tako važnega vprašanja, saj je bilo leta 1926 v državi čez 62.000 invalidov in 210.0000 invalidskih rodbin, ki so dobivali podporo. To število je danes znatno manjše in veliko manj obremenjuje, čeprav jih je še mnogo upravičenih brez podpore, da skoro v vsakem selu.
Naloga Krajevnih odborov je legalna borba za invalidske pravice.
Ker pa odbori ne morejo obstojati brez članov, je pa dolžnost vsakega invalida, vdove in sirote, da ostane član organizacije neglede na to, ali kaj dobiva ali ne?
Vsi odbori naj čutijo nalogo, da zahtevajo od vsakega člana, da dobiva naš list ter gre z istim tudi k sosedu, da obrazloži dejstvo, da čeravno niso prevedeni na prejemke, še niso izgubili pravic, ki so jim bile po prejšnjih zakonih priznane. Naj se vpišejo v organizacijo, ker v slogi je moč, ako tisoči zahtevajo pravice, se tudi ne morejo prezreti.
Naš odbor je pretečeni mesec poslal spomenico g. ministrskemu predsedniku in ga opozoril na mišljenje naroda v invalidskih zadevah, prepis iste pa je poslal Oblastnemu odboru in Klubu oficira v Beogradu.
Torej tovariši vidite, da se je pričelo z delom in upajmo, da vendar enkrat napoči dan, ki nam bo prinesel toliko za-željenih upravičenih teženj, ker gorje je veliko.
Kaj moremo dati bledim, skrbi polnim obrazom, ki v strahu poprašujejo, kaj bo z njihovo podporo? Onim, ki prihajajo iz daljave po več ur peš v izposojeni obleki brez beliča v žepu, da si ne morejo kupiti kruha, pa sprašujejo, kaj bo z njimi in njihovo podporo?
Zagotovilo jim lahko damo, da bodo morda vendar boljši časi.
Vprašanja in odgovori
j,- P- iz Trbovelj vpraša:
1 xm sern leta 1929 meseca oktob y Pr'iavo po novem invalidskem z Konu, se mi ie.poko jnilia ustavila-češ,^ nimam zadosti dokaz0Vi da sem v voi Poškodovan, kar pa scm sedaj dokaz;
TUi se mi bo začela sedaj pokojnii Pošiljati ah moram čakati na rešeni» i novem inv. zakonu. Ali dobim za naz Pokojnino do 1. oktobra 1929?
Odgovor: Čakati morate rešenja i validskega suda iz Ljubljane ih pote le °d Višjega inv. suda iz Beograd Da ne, imate 15 dni po prvoinštan "em "vrenju pravico pritožbe, in pote se tudi Pol ]eta po prejemu drugoi
sanenega rešenja pravico na ponovi sojenje na podlagi novih dokazov.
Tov. Ales Jaklič iz Lok 165, Trbo de, vpraša:
Leta 1929 sem bil pri ponovnem pregledu spoznan za 50% invalida za dobo 1 leta, potem pa je vse skupaj zaspalo. Ne dobim pokojnine in nisem več klican k pregledu. Ker sem siromašen invalid z družino, potrebujem nujne pomoči. Kam naj se obrnem.
Odgovor: Napravite vlogo na Invalidsko sodišče v Ljubljani in navedite svoje razmere, ki silijo ako je treba vaš predmet vzeti takoj v rešitev. Dobiti morate seveda za nazaj in za naprej, ako boste spoznani zopet za invalida.
Vprašanje:
Vojni invalid Kac Ivan iz Šmartnega Je imel ob prevedbi 60% nesposobnosti stalno. Kot tak se je pravilno prijavil na prejemke po novem zakonu in-je bil od okrajnega sodišča v Slovenjgradcu tudi
pravilno preveden, ker ni mel nobenega davka in kar je posvedočil z uradnim potrdilom davčne uprave.
Kljub temu, da je finančna direkcija sprejela tozadevno uverenje, njemu ni izplačala pokojnine in baje ne zato, ker je imel prej, ko je bil preveden po starem zakonu predpisan tak davek, da je prejemal le polovico invalidnine.
Vprašamo, ali je tako postopanje računovodstva pravilno in če invalidu pri-stoja pokojnina, ker danes nima predpisanega nobenega davka. Invalid ima danes 70% nesposobnosti.
Odgovor: Ker invalidski zakon predpisuje tudi »ako je plačeval za časa one-sposobljenja nad 120 Din« je zelo negotovo, ako bo dotični siromašen? Skoro nemogoče se zdi, da bi bil po sedanjem davku siromašen, ako že poprej ni bil, ker je ravno mnogo slučajev nasprotno? Ker so davčne uprave mešale takrat ob prijavah stare in nove davke, so bila potrdila zelo netočna. Invalidsko sodišče zahteva, preden reši, v vsakem slučaju novo uradno poročilo glede davkov. So pa še tudi drugačni slučaji, ki jemljejo invalidnino, namreč ako je imel posestvo, pa mu je bilo sod-nijsko prodano, ali pa ako si je izgovo-
ril pri predaji posestva stanovanje in užitek? Ker so vsi taki slučaji zelo nesigurni in se zdi skoro nemogoče, da bi bil pod temi pogoji kdo siromašen, če še prej ni bil, zato mu ne nakažejo invalidnine do pravomoene rešitve, ker bi drugače od takega ne mogli dobiti nazaj preveč izplačano razliko.
Vprašanje:
Sem 100% invalid z dodatkom. Invalidnina mi je bila ustavljena 1. oktobra 1929. Na vprašanje zakaj, mi je fin. direkcija odgovorila, da radi tega, ker sem poprej dobival samo polovico invalidnine. Ker pa ne plačujem več kot 77 dinarjev nepösred. davka, mi je okrajno sodišče izdalo potrdilo za nadaljno izplačevanje. Od višjega sodišča pa ni rešitve. Kdaj bo‘inv. sodišče v Ljubljani rešilo mojo zadevo? Mislim, da 100% z dodatkom se ne tiče noben cenzus?
Odgovor: Vaš slučaj je ravnotak, kakor ga pojasnjujemo danes tov. Kacu. Sicer pa se invalidov 100% z dodatkom ne tiče noben cenzus. Napravite vlogo na Invalidsko sodišče dravske' divizijske oblasti in prosite, da predmet hitro rešijo, ker kot tak zelo potrebujete invalidnino.
Luki Slabetu v spomin
Jesenice, 20. julija 1931.
Jeseniška podružnica UV1. žaluje. V času svojega 11 letnega obstoja ji je kruta smrt iztrgala že marsikaterega člana in članico. Pred leti nas je zapustil podpredsednik. Nikomur pa se ni sanjalo, da bo neusmiljena, koščena žena zamahnila po našem tako zelo priljubljenem predsedniku. Pa je tako nenadno prišlo. Niti vsi odborniki niso vedeli, da je obolel in sicer tako resno obolel, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Bolezen je tako naglo naraščala, da se je bilo že v nedeljo 5. julija bati najhujšega, vendar pa je njegova krepka narava vzdržala še vso noč in šele dopoldne v ponedeljek je izdihnil svojo blago dušo.
Članstvo jeseniške podružnice je ob vesti, da je izgubilo svojega predsednika, zaihtelo. Saj je vsakdo občutil, da tako dobrega in skrbnega roditelja Udruženje invalidov ne bo moglo tako hitro najti.
Bil je v resnici mož na mestu, kot si ga ne morete misliti boljšega. Neprestano se je zanimal za vprašanja Vojnih žrtev, svetoval, kjer je mogel, razmišljal, kako bi podružnica dobila večje dohodke, da bi z istimi mogel otirati solze najbednejšim izmed bednih vdov in sirot. Koliko jih je, ki se imajo'njegovi dobrosrčnosti zahvaliti za marsikak dar, ki bi ga sicer ne bili deležni. Dan za dnem je reševal došle vloge, svetoval, dajal pripombe, podpisoval, vse, da vse samo v blagor in dobrobit članstva jeseniške podružnice.
Kraljevska banska uprava razglaša:
Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu se prične 7. julija 1931 za vse upravičene vojne invalide na teritoriju Dravske banovine. Zdravljenje obsega radioemanacijske kopeli, po potrebi tudi mejanoterapijo ter za ves čas zdravljenja popolno brezplačno oskrbo v invalidskem domu v Toplicam.
Pravico do brezplačnega zdravljenja na osnovi čl. 16 in 113 invalidskega zakona imajo vojni invalidi, ki so po mnenju uradnega zdravnika takega zdravljenja potrebni in sicer vojni invalidi od I. do VI. skupine za vse bolezni, vojni invalidi VII, VIII in IX. skupine pa le za bolezni, ki so v vzročni zvezi s priznano invalidsko hibo.
Vsa potrebna pojasnila prejemajo invalidi pri sreskih in mestnih načelstvih, pri županstvih in pri vseh krajevnih odborih udruženja vojnih invalidov.
Priporoča se, da vsak invalid v prošnji označi čas, do kdaj želi biti vpoklican ter se vpoklicu tudi točno odzove.
Zahvala: Zahvaljujem se Oblastnemu odboru udruženja vojnili invalidov v Ljubljani ter Krajevnemu odboru v Ptuju, da sem bil deležen znatnih podpor v švrho dokončanja pletarske šole v Ptuju.	Bencik Janez 1. r.
Sedaj ga ni več, odpeljali so ga tja gori na jeseniško pokopališče, kjer bo čakal vstajenja s tolikimi tovariši iz svetovne vojne, katerim je o Vseh svetih prižigal lučke. Nič več ne bo ob občnem zboru podajal poročila o letnem delovanju ter zaključil z njemu značilno pripombo: »Storili smo vse, kar je bilo v naši moči.«
Kako splošno priljubljen je bil med jeseniškim prebivalstvom, posebno med delavskimi trpini, je pokazal veličasten pogreb. Vse, kar je bilo prosto, ga je spremilo na zadnji poti, nekateri invalidi pa so si celo dopust izposlovali, samo da so mogli izkazati zadnjo čast svojemu predsedniku.
Ko so krsto pogreznili v ozko jamo in se je zgrnila nanj črna prst, tedaj skoro ni bilo suhega očesa. Strašni svetovni borbi je utekel s pohabljeno roko, doma, v borbi za vsakdanji kruh svoji družini, pa ga je zalotila smrt ter ga ugrabila družini in nam, ki ga bomo tata) želo pogrešali.
Dragi Luka! Ti ne potrebuješ nobenega rešenja več, katerega si vsak dan pričakoval, zate je invalidsko vprašanje rešeno, ni se ti treba več bati, da boš reduciran, borbo si dokončal. Ostali smo sirote, brez Tebe, dragi Luka, ki smo te imeli tako zelo radi. Dokler bo obstojala jeseniška podružnica Udruženja vojnih invalidov, nam ostaneš nepozaben.
Slava Tebi in Tvojemu spominu!
Vodišek.
Naie gibanje
Drugod in pri nas. Dopis Kraj. odbora iz Celja. Tovariši! Sporočamo vam veselo novico, ki bo marsikoga razveselila namreč invalide izpod 30% nesposobnosti.
Invalidski sud Kosovske divizijske divizijske oblasti je ž rešenjem Br. 13109 od 29. februarja 1931 (ta številka kaže, da je izdanih že mnogo rešenj po novem zakonu) in Viši sud v Beogradu je dne 4. aprila 1931 pod Br. 15.349 odobril priznanje po novem inval. zakonu tov. Krempušu Avgustu 20% invalidu s poškodovano nogo. In sicer so priznali ostale vrste pomoči po § 6 inv. zakona brez invalidnine.
To je merodajna odločba, ki pravilno tolmači §§ 8, 13 in 103 novega inv. zakona, ker potrjuje, da eksistirajo priznani vojni invalidi na podlagi prejšnjih zakonov, čeprav izpod 30% nesposobnosti, katerim po novem inv. zakonu le invalidnina ne pripada, pač pa vse ostale vrste zaščite. Objavljamo to vele-važno dejstvo na znanje vsem prizadetim tovarišem. Oblastni odbor naj ukrene vse potrebno, da se takim invalidom v Dravski banovini popravi krivica. V Celju imamo tovariša z enako poškodbo kot jo ima tov. Krempuš, pa mu invalidski sud Dravske divizijske oblasti ne priznava sploh nobene pravice.
Naročnino za list »Vojni invalid« je
treba točno zbrati in jo takoj nakazati upravništvu. Prihajamo v drugo polletje in opažamo, da mnogo Krajevnih odborov dolguje naročnino. Treba bo itak poslati zopet obračun; da pa se kolikor mogoče že prej izravna, naj Krajevni odbori iztirjajo in nakažejo, ker s tem bodo zasigurali listu nemoteno izhajanje, ne pa kot lani, ko smo morali prekinjevati
Pojasnilo. Iz Radovljice nam piše tov. Požar Joško, da naj pojasnimo, da on kot delegat na oblastnem občnem zboru v Ljubljani dne 19. aprila t. 1. ni predlagal opustitve akcije za invalidski dom in tudi ni bilo tega v predlogih iz Radovljice. K temu pripominjamo, da je mišljeno le neko soglašanje k trži-škim predlogom, katere je odposlalo več Krajevnih odborov kar naprej Oblastnemu odboru, ne da bi sploh kaj predelavah in osvojili.
Prošnja siromaka. Stalni vojni invalid 100% z dodatkom, Ivanuša Ivan iz Jagajenca p. Radeče pri Zidanem mostu je bil blizu Piave težko ranjen v križu. Novembra 1930 pa se mu je invalidnina ustavila ter vse druge pravice, ker je bil pred 5 leti v neki trgovski zadevi malenkostno kaznovan.
Kljub temu, da se mu je ta kazen izbrisala ter nima nobenih zakonitih posledic, se mu ne prizna zaščite, ker vendar ni izbrisano dejstvo, da je bil kaznovan.
Ker je družinski oče z več malimi otroci in živi brez premoženja v skrajni bedi, prosjačiti pa ne sme, ne ve, kaj naj stori?
Obrača se s prošnjo na usmiljena srca, če mu morejo kaj olajšati bedo, dokler eventuelno ne dobi nazaj svoje invalidnine.
Pristopajte k Ljudski samopomoči,
ki daje po smrti podpore. Pogoji so ugodni tako, da posameznik niti ne čuti malenkostnih plačevanj. Obrnite se na Tomca Stankota v Ljubljani, Šentpeter-ska vojašnica, soba št. 10.
Izredni občni zbor v Tržiču. Od oblastnega občnega zbora, ko ni prišel tržiški delegat zastopat predlogov, ki jih je stavil, pa še prej radi par formalnih zadev, sta se Oblastni odbor in Krajevni odbor v Tržiču nekoliko prerekala. Oblastni odbor se je čutil vsled nekaterih predlogov, ki so bili dostavljeni celo drugim našim odborom, precej prizadetega, zato je sklical obč. zbor v Tržiču, ki se je vršil 21. junija t. 1. Članstva je bilo precej, od Oblastnega odbora pa kot delegata tov. Tomc in Osana. Predsednik tov. Baumgartner je bil začetkom zborovanja zadržan, zastopal pa ga je tov. Ciler. Uvodoma je tov. Tomc obrazložil, kakšna pogrešna mišljenja so v nekaterih točkah predlogov in poznejših vlog od strani Krajevnega odbora. Tov. Osana pa je natančno z dokazili ovrgel take neutemeljene predloge. Mišljeno je bilo, da jih je povzročil le tov. Baumgartner, odbor pa je izjavil, da so bili sejni sklepi na podlagi pomanjkljivih informacij. — Proti koncu je dospel na zborovanje predsednik tov. Baumgartner in prišlo je do popolnega soglasja na obč. zboru. Isti je poprej odložil predsedniško mesto z utemeljitvijo prezaposlenosti, po želji občnega zbora pa je prevzel predsedstvo zopet nazaj. Odbor je v glavnem hotel zasigurati organizaciji čimveč dohodkov, vsled česar se je vlekel za pridobitev lastnih kinoprispevkov. Ker pa to ne more biti, je apeliral na povišanje podpornega fonda. Končno je občni zbor sklenil poravnati nesporazum. Krajevni odbor umakne svoje predloge, nadaljnje medsebojne zveze naj bodo sporazumne in prijazne ter naj se pomaga kolikor mogoče za zvišanje podpor. — Odbor je'ostal povsem prejšnji ter mu je bilo priznati, da je v vsakem oziru za članstvo že mnogo storil. Nato se je debatiralo še na vprašanja posameznih članov in članic v njih lastnih zadevah.
Opozorilo Krajevnim odborom. Pojavljajo se slučaji, da posamezni uradi zahtevajo od naših odborov, naj kole-kujejo svoje vloge. Obveščamo, da je celokupno naše udruženje oproščeno vseh taks po tar. post. 5, toč. 5 taksnega zakona in z rešenjem g. ministra financ z dne 29. januarja 1924, štev. 2266. To rešitev naj navedejo Krajevni odbori na svojih vlogah zgoraj. Če pa hočejo štampiljko, naj jo naroče potom Oblastnega odbora in sicer stane okoli 26 Din.
Menjalnica na kolodvoru v Subotici
se razpisuje za 11. avgusta t. 1. Pismene ponudbe, zapečatene in kolkovane s 100 Din, se vložijo do tega dne pri Direkciji državnih železnic v Subotici z napisom: »Ponuda za gradjenje in zakup menjač-nice na stanici Subotica k br. 30929/31-1 od N. N.«
Priložiti je obrtno dovoljenje, potrdilo o sposobnosti od pristojne zbornice, potrdilo o plačanih davkih, nravstveno spričevalo in izjavo, da so mu pogoji znani.
Krajevni odbor UVI. Ptuj naznanja vsem svojim članom in članicam, kakor tudi vsem prijateljem vojnih invalidov, vdov in sirot, da bo priredil 20., če bo ta dan slabo vreme pa 27. septembra t. 1. v Ptuju na Florijanskem trgu ob 15. (3. uri popoldne) javno tombolo.
Zelo krasnih in dragocenih dobitkov bo 300.
Glavnih dobitkov bo 8, in sicer: 1.) Belo emajlirana kuhinjska oprema, obstoječa iz 6 kosov. 2.) Moško kolo. 3.) Stenska ura z nihalom. 4.) 2 metra bukovih drv. 5.) 50 kg moke. 6.) 2 metra borovih drv. 7.) Garnitura za moško ali žensko kolo. 8.) Lepa fina ura budilka.
Kdor torej želi dobiti poceni vsaj enega izmed 8 glavnih, ali še več od ostalih 292 dobitkov, si mora pravočasno priskrbeti tablice, ki se bodo prodajale po 2 Din od 1. septembra naprej v trafikah na Florijanskem in Minoritskem trgu ter pri Lebnu Jankotu, poleg trgovine Brenčič Alojzija, pri Franc Julijani, Slovenski trg in pri Luketič Juriju, Prešernova ul. 12. Sreča Vas čaka. Ne zamudite je!
Člane in članice še posebej pozivamo, da pridno agitirajo, ker čimvečji bo uspeh, temvečje bodo podpore. Odbor.
Iz tajništva v Mariboru. Članom Krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Mariboru se sporoča, da se od 5. do 17. avgusta 1931 ne bo uradovalo, ker je tajnik tovariš Pravdič vsled nujno potrebnega zdravljenja odsoten.
Krajevni odbor v Mariboru poziva vse one člane, ki so svoječasno predložili svoje železniške legitimacije v svr-ho prolongiranja za leto 1931, pa se iste niso prolongirale, ker nimajo odluke, posebno protezarji se pozivajo, da nam odluke predložijo čimpreje, da jim za-moremo priskrbeti veljavnost železniških legitimacij.
Člani iz dežele in okolice lahko odluke pošljejo po pošti na Udruženje vojnih invalidov v Mariboru, ali pa predložijo osebno v invalidski pisarni med uradnimi urami vsak ponedeljek, sredo in soboto od 9. do 11. ure, Rotovški trg št. 1.
Ukinitev pošiljanja lista. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru je vsem zamudnikom, ki dolgujejo članarino za leto 1930 z mesecem julijem 1931 list ustavil. Sicer bi moral to takoj izvršiti, pač pa je vedno mislil in upal, da bodo dotični našli vendar toliko zavednosti in poravnali zaostalo članarino, ker so se ob pristopu zavezali, biti zvesti organizaciji. Na žalost pa se sedaj opazi, da so bile obljube prazne fraze. O priliki bomo ponovno pismeno opominjali in ako ne bodo teh borih 24 Din plačali, jih bo tudi Krajevni odbor ‘znal ceniti, kadar bodo prišli prosit za nasvete in pomoč v finan-cijelnem in materijelnem oziru.
Mogoče bo to poročilo dalo zamudnikom dovolj pomisleka in značaja, da si ne bodo pustili lista že dve leti brezplačno pošiljati, ne da bi ga odpovedali pri upravništvu ali pri svojem Krajevnem odboru, ali pa plačali in uredili svojo dolžnost, kakor mi vsi ostali, ki tvorimo res organizacijo. Tovariši in tovarišice, ki ste z nami redni člani, dajte to objavo vsem zamudnikom v vednost.
Pekovski vajenec. Iz naklonjenosti do vojnih žrtev se sprejme pekovski vajenec s popolno oskrbo v hiši. Pridne in poštene vojne sirote, ali invalidski sinovi naj se javijo upravništvu Vojnega invalida najkasneje do 10. avgusta t. 1. in sicer pismeno. -
Iz upravništva. Nekateri Krajevni odbori pošiljajo odjave in prijave naročnikov tik pred izidom lista, ko ima uprava ze pripravljene naslove za ekspedicijo ali pa ravno pripravlja ekspedicijo in ima največ dela. Tako mora popravljati liste naslovnikov, ekspedicija pa se zadržuje. Prosim Krajevne odbore, pa tudi posameznike, da naj spre-
membe javljajo vsaj 10 dni pred izidom lista, ker itak izhaja samo enkrat mesečno.
Vedno prihajajo reklamacije, zakaj ta ali oni ne prejme lista, izkaže pa se, da je bil list pravilno odposlan. Več jih je potem tudi vrnjenih upravi. Opozarjamo, da naj vsak preden piše upravi lista, reklamira list pri svoji pošti. Dosti pošt nima dostavljanja na dom inče se nihče ne oglasi, ali nihče drugi zanj ne sprejme pošiljke, potem se vrne ali sploh izgubi. List izhaja redno vsak mesec 25. in je do 26. ali 27. ekspediran. Tako je določil zadnji občni zbor zato, da pride ravno okoli prvega na pošto, kjer ga invalid ali vdova o priliki, ko gre itak po pokojnino, lahko osebno sprejme. Toliko v vednost in ravnanje.
Trontesečni obračuni. Nekateri Krajevni odbori ne vodijo nobene brige, da je treba po zakonu vsake 3 mesece poslati Ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja obračun in kratko poročilo o važnih sejnih sklepih. Baš ta mesec je zopet predložiti obračune, pa jih je še jako malo dospelo. Pošljite torej zahtevana poročila preko Oblastnega odbora.
Prošnje za zdravljenje v Dol. Toplicah naj se pošljejo takoj Oblastnemu odboru ali direktno Kralj, banski upravi, ker je inv. dom otvorjen običajno le do začetka septembra. Druga leta so hodile prošnje prekasno tako, da jih ni bilo mogoče več upoštevati, potem pa so se reflekanti jezili, ker niso mogli priti več na vrsto. Ako komu manjka rešenja, pa dobiva invalidnino, mu lahko preskrbi Oblastni odbor potrdilo Finančne direkcije, da redno prejema, pa bo vseeno veljalo kot dokaz, da je po novem zakonu priznan. Ako kdo nima dovolj jasno označeno v odluki okrajnega sodišča, zakaj ne prejema invalidnine, se mu preskrbi pri invalidskem sodišču naknadno potrdilo iz akta, kar je Oblastni odbor že pri invalidskem sodišču izposloval. Skrbeti pa je treba, da bo vsak sam prošnjo opremil z zdravniškim spričevalom in nadpreglednim listom, ako ima izpod 60% nesposobnosti. To pa zato, ker dotični invalidi izpod 60% morajo dokazati, da je zdravljenje potrebno za vojno poškodbo, dočim imajo večji invalidi zdravljenje za vse bolezni.
Torej skrbite za nujnost prošenj za Dolenjske Toplice, da ne bo potem pritožb in moledovanj.
Kaj je treba predložiti za posojilo pri zadrugi. K prošnjam pri zadrugi Vzajemna pomoč za posojila je treba vedno priložiti zemljeknjižne izpiske prosilcev in porokov, ako so posestniki. Ker zahteva sodišče za zemljeknjižne spiske takso, je dovoljeno, da lahko prosilci predlože navadne kratke lustrume, v katerih se navede samo parcele, imena lastnikov in imena upnikov in drugih bremen samo na kratko. Dotične spiske pa mora potrditi pristojni Krajevni odbor s podpisi in pečatom. Seveda, da dotična odbornika odgovarjata za točnost. Pripetilo se je, da so nekateri Krajevni odbori poslali slabe izpiske, ki so se izkazali za netočne, zato si zadruga vseeno pridržuje pravico, da sme eventuelno še naknadno zahtevati sodno potrjene in kolekovane izpiske, čeprav nimajo dotični radi tega večje stroške. Poleg izpiskov je dobro, da se predloži tudi posestne liste, iz katerih se vidi mera in čisti donos zemljišč.
Kadar pa kdo prosi za hipotekarno posojilo, to je za vknjižbo na posestvo, takrat pa zadruga vselej zahteva sodno potrjene in kolekovane zemlje-knjižne izpiske in tudi posestne liste.
V prošnjih za posojila je treba vselej navesti tudi imena porokov in pogoj odplačevanja.
To naj prosilci pazijo, ker navadno hodijo zelo pomanjkljive prošnje, ki jih je treba potem vračati v izpopolnitev.
Uredništvo »Vojnega invalida« se priporoča tovarišem po deželi, ki so zmožni sestavljanja različnih poročil, da jih napišejo in pošljejo radi objave. — Kajti čim bolj je list informiran o dogodkih, zlasti invalidskih, tem bolj zanimiv bo za čitati. Pa tudi drugi dogodki, čeprav niso iz invalidskega življenja, so dobrodošli. Velikokrat pa je potrebno popisati razmere tega ali onega invalida, vdove ali sirote, pa se nihče ne zgane. Dostikrat, če pride kaka stvar v javnost koristi, ker se lahko vsled tega
popravi. Tudi Oblastni odbor bo vzel marsikatero osebno stvar posameznikov v roke in interveniral, pa ga nihče ne obvesti. Organizacije morajo biti agilne, potem bo tudi njihov list še bolj oživel in postal za vsakega najbolj zanimiv, posebno pa za nas, vojne žrtve najvažnejši stanovski organ.
Letošnji podporni fond oblastnega odbora, ki je določen po proračunu za podpore članstvu, se bo razdelil kakor lani šele jeseni. Do sedaj so bile velikonočne podpore in je bilo s tem nekoliko pomagano. Podpore pa bodo proti zimi prišle še bolj prav. To naj naši Krajevni odbori uvažujejo, ker sedaj poleti si tudi sami pomagajo s kakimi prireditvami.
List »Vojni invalid« se priporoča svojim čitateljem, da nabirajo inserate. Pripravljeni smo nuditi zelo majhno ceno in pridnim nabiralcem tudi procente. Zlasti priporočamo, da bi se dajali v naše stanovsko glasilo inserati po umrlih vojnih žrtvah. Iste smo pripravljeni prinašati po zelo malenkostni odškodnini. Čudno izgleda, ker imamo med nami toliko smrtnih slučajev, pa se nihče ne spomni na to. — Včasih smo za naš list zbirali tudi prostovoljne darove, sedaj pa se je ta dobri čin čisto pozabil. Ne samo med nami, tudi pri drugih, boljše stoječih osebah bi bilo dobro dostikrat omeniti, da bi kdo daroval za naš tiskovni sklad, pa bi tudi rad storil. V dosti slučajih so sodnijske in izvensodne poravnave, pa bi bilo dobro, da se naši ljudje tudi takrat spomnijo našega koristnega glasila. — Ali pa pri veselicah in drugih večjih prireditvah.
Različne prošnje za pomoč. Dostikrat dobiva Oblastni odbor od posameznikov prošnje, da naj bi jim dal ali izposloval obleke, čevlje, ali pa tudi podpore v denarju. Obveščamo, da na pr. oblek ali čevljev ne more nuditi niti Udruženje niti državna oblast, ker ni vzdrževana nobena krojačnica ali čevljarna, ki bi to izgotavljala. Tudi invalidski zakon take pomoči ne predvideva. Kar pa se tiče podpor smo že večkrat omenjali, da jih dajejo po razpoložljivih sredstvih, kolikor jih zamore nuditi organizacija, le Krajevni odbori, ne pa Obinstrri odpor, ki nlofa* podporni fond razdeliti le Krajevnim odborom, kateri imajo stike s članstvom.
Kar pa je prošenj za izredne državne
podpore, jih Oblastni odbor odstopa Kf-
panski upravi, od tam pa gredo tudi na Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu. Največkrat so dotične prošnje opremljene pomanjkljivo, ker jim manjka overovljenih prepisov rešenj in priporočil od občin ter davčnih potrdil.
Zdravljenje na Golniku. Na zadnja naša prizadevanja in intervencije, celo osebno pri ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu, smo dosegli, da so pričeli zopet sprejemati vojne invalide v zdravljenje na Golniku in je bilo nekaj tovarišev tudi že vpoklicanih. Zadnji čas pa smo čuli in je tudi Krajevni odbor iz Tržiča poslal vlogo, da jim je od tega ministrstva določen termin zdravljenja največ šest tednov. Ker to vsekakor ni prav ograni-čevati potrebo zdravljenja, je Oblastni odbor odposlal tozadevno pismeno intervencijo Ministrsvu socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu ter prosil, da se nudi invalidom neomejeno zdravljenje, kakor zahtevajo potrebe in odločijo zdravniki. Upamo, da bo tej prošnji ugodeno
Izdaja Udruženje vojnih Invalidov. Odgovor-
ni urednik: Fricko Juvan, Wolfova ul. 4. Tiska tiskarna „Slovenija« v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman-
LEVANTE
mednarodna šoedicijska družba z omejeno zavezo
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 30
se priporoča cen]. Invalidom, obrtnikom In trgovcem, ki dobivalo kako blago Iz Inozemstva, za posredova-nla, špedicijo, zacarinjenje <• *■d-
izvršuje naročila hitro, to?no