Leto VIII.
V Ljubljani, dne 4. februarja 1»»«.
5. štev.
Razgled po domovini
Bohinj v zimskem soncu
Blejski ples v narodnih nošah na ledn
Navzlic toplemu soncu, ki večkrat prijazno ogTeva gorenjski paradiž, drži led blejsko jezero v čvrstem oklepu. Blejci si znajo na svojem zamrzlem jezeru privoščiti veselo zabavo. Kar v gorenjska narodne noše se opravijo in »trajajo ob poskočnih vižah harmonika ta s neizbežnimi rdečimi marelami pod pazduho ali — če je prevroč«
nad glavami
Maor m v*UJ» amulk« tekma m Pohorju
Slika desno:
60-letnlca vrlega moža
Na Bledu je pretekli petek praznoval 60-letnico rojstva g. Fran Brunskole. Prebivalstvo blejske občine in tudi širše okolice ga pozna in ceni kot moža redkih vrlin, zato mu vsi znanci in prijatelji želijo, da bi učakal še lepo vrsto let.
Slika zgoraj:
Ledarji pri deln
Slika spodaj:
Pogled na Guštanj ob roški meji '
ko-
Na poti v ženevo se Je ustavil ruski vnanjl komisar Lltvinov v Berlinu, kjer je obiskal državnega kancelarja. Slika kaže rusko delegacijo na kolodvoru. Od leve proti desni: ruski poslanik v Berlinu Hinčuk, gospa Lltvi-nova, zadaj (s kapo na glavi) bivši prosvetni komisar Lunačarskij, vnanjl komisar Litvinov in Sef tiskovnega oddelka sovjetskega vnanjega ministrstva Uzmanskij.
V Španiji kar ne more priti do miru. Prevratniki so se poizkušali polastiti industrijskega dela Katalonije. Odločni ukrepi Španske vlade so pa naglo zatrli upor. Na kolodvoru v Manresi je prišlo do krvavih spopadov med vladnimi četami in uporniki ter Je moralo vojaštvo streljati celo •
topovi.
Litvinov v Berlinu
Anarhistični nemiri na Španskem
Slika desnoi
StraSna katastrofa v Rokavskem prelivu	Mandžur-
ska komi«
Angleška podmornica »M 2« se Je pri vajah na višini Portlanda potopila in je do sedaj še niso našli. Vsa posadka 56 mož je našla smrt. Vzrok katastrofe še nI pojasnjen
Od leve proti desni: Grof Aldovran-di (Italija), guverner dr. Schnee (Nemčija), lord Lytonn (Anglija), general Claudet (Francija). Komisija, ki jo je postavilo Društvo narodov, da preišče »na licu mesta« japon-sko-kitajski spor, se je prvič 3estaJa V ženevi, kjer so sklenili, da morajo Mani komisije odpotovati čim prej na mandžursko bojišče.
Slika desno:
Državljan* ska vojna v San Salva«
dorju
roncisti in meščanski prostovoljci stražijo jetnišnico v mestu Bilbau na Španskem, ki so jo hoteli komunisti zavzeti
V srednjeameriški republiki San Sal-Vador je prišlo nepričakovano do komunistične vstaje, kl se je razvila v krvavo državljansko vojno. Vstaši so zasedli več mest in pomorili okoli 60 prebivalcev. Glavno mesto sliči pravemu vojnemu taboru. Vse prebivalstvo se je oborožilo in pričakuje napada vstašev pod vodstvom generala Sandina (na sliki).
Tako $e varuje mir
Slike levo od zgoraj navzdol:
Ameriško oklopno letalo, najmodernejšo bojno orožje. —c Najnovejša pridobitev bojne tehnike: angleška podmornica »M II« kot matična bojna ladja za letala. — Amerika zahteva razorožitev Evrope, sama pa se oborožuje 2 ogromnimi bojnimi ladjami in topovi. — Pomorska vojna bodočnosti: angleški mornarji z maskami pri topu na bojni
ladji.
Švedska križarka »Njord«, ki jo bodo v stockholmski luki preuredili v zavetišče za brezposelne in bosjake.
y>. Ameriška matična vojna ladja za letala v Panamskem
* prekopu
Smrt zaslužnega moža
V Braslovčah je umri prejšnji teden v 72. letu starosti splošno priljubljeni tn ugledni posestnik in gostilničar g. Vincenc Brtšnlk. Pokojnik je bil v javnem življenju bra-slovške obCine znana osebnost, a tudi izven naše občine so ga poznali daleč po Savinjski dolini kot poštenega in zna-čajnega moža. G. Brišnik se je zlasti pred vojno mnogo udejstvoval kot javni delavec. Bil je dolga leta braslovški župan in nazadnje občinski odbornik in svetovalec. Prav tako Je pred vojno dolga leta načeloval krajevnemu šolskemu svetu, katerega član Je bil še sedaj. Dalje Je bil med ustanovitelji gasilnega društva, kateremu je nekaj časa predsedoval, in med ustanovitelji Hranilnice in posojilnice v Braslovčah, v katera na£el-stvu je bil do zadnjega kot zelo delaven član. V vseh t en opravkih Je bil kot preudaren mož vedno na mestu ne same s svoljm delom, nego tudi z umestnimi nasveti. Pozabljal tudi nI našega Sokola, ki ga je ob mnogih prilikah podprL
Bodi pokojniku, znanemu vzornemu gospodarju in solidnemu gostilničarju, pri katerem se Je dobila vedno izvrstna kapljica, ohranjen med vsemi občani časten spomini
Kitajski del kitajskega velemesta je obdan z bodečo žico in s španskimi Jezdeci, ki ga ločijo od mednarodnih mestnih delov. Kitajci so tako izročeni na milost tn nemilost japonski vojaški sili
Cranger pred lobanjo predpotop. orjaka.
Orjaki iz dobe pred 3 milijoni let
Rekonstrukcija (sestava) živali na temelju najdenih kosti. Orjak je bil štiri in pol metra visok, od glave do repa pa je meril skorai osem metrov.
Ameriška notranjeazijska odprava učenjaka Grangerja je dosegla znameniti uspeh z najdbo okamenelih kosti ogromne predpotopne živali, ki jo je znanost poznala pod imenom baluchitherion osborni, t. j. divja žival iz Beludžistana. Okamenine tega orjaka davnine je prvi našel angleški paleontolog C. Forster Cooper 1911 v Beludžistanu in je čudovišče tudi krstil po te-j deželi. Angleški način pisave je Baluchistan, therion pa je starogrška beseda in pomeni divjo žival. Cooper je določil okostje, češ, da njega bivši lastnik predstavlja konec vrste lihoparkljarjev, ki je sorodna tapirju, konju in nosorogu, vendar stoji slednjemu še najbližje.
Pet let kasneje je odkril ruski geolog A. Borisjak, ki še ni vedel o Cooperjevi najdbi, v Tur-gaju (Ruski Turkestan) ostanke slične živali ter ji dal ime indricoterium asiaticum. Ruski učenjak Be je pri poimenovanju orjaka poslužil ruske pravljice o golobu, ki je nastala v 13. ali 14. veku in ki v njej nastopa neka »indrijska zver«. Imel pa je tudi več sreče nego Cooper, ker je našel tudi dele prednjih in zadnjih nog ter nekoliko zob, iz katerih se je dalo zaključiti, da spada odkrita žival v družino nosorogov. Baje je našel tudi lobanjo, pa zaradi slabih prilik ni mogel sporočiti svetu svojega pomembnega odkritja.
Slika spodaj:
Načrt največje* ga železniškega mostu v Evropi
V danskem parlamentu razpravljajo tačas o gradnji 3300 metrov dolgega železniškega mostu, ki naj bi vezal preko Star-■trflma otoka Falster in Seeland, s čimer U bila snatno skrajšana železniška zveza Danske ta Nemčije. Most bi veljal B nekaterimi postranskimi deli 75 milijonov da&> altih kron.