Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva.
»Obrtni Vestnik«
izhaja
mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno . . K 12 polletno . . »	6
posamezna številka . »	1
Oficijelno glasilo Jež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Laškem trgu in slovenskih obrtnih društev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatis dovoljen le z navedbo vira.
Cene inseratom:
*/.„ strani pri enkratni objavi K 6, pri večkratnih objavah primeren popust.
Za male objave enostopna petitvrsta K L
Uredništvo in upravništvo:
Ljubljana, Dunajska cesta 20
II. letnik.
V Ljubljani, 15. maja 1919.
Štev. 4.
Na delo!
Po tolikih letih strahovite svetovne vojne vsi narodi nestrpno pričakujejo sklepa miru. Mir in zopet mir potrebuje izmučeno človeštvo. Počasna je mirovna konferenca, ki se je zbrala v Parizu, da sodi in razsodi.
Dovolj je vojnega trpljenja, želimo si rednega in mirnega življenja, da zacelimo težke vojne rane, da popravimo in postavimo na novo razdrte domove. Miru in reda pa potrebujemo tudi, da se moremo posvetiti z vsemi silami vreditvi osvobojene domovine, da začnemo novo življenje svobodnega naroda, kojemu je sojena lepa bodočnost. Izogibljimo se lahkomiselnosti in nepremišljenih dejanj — imejmo vedno pred očmi smoter: varnost in dobrobit svoje narodne države! Država smo mi sami, cel naš narod! Pokažimo svetu, da smo discipliniran in zaveden narod, kateri hoče svobode in si jo zna tudi varovati.
Smo zdrav narod, po prirodi je bogata naša domovina in če se tedaj poprimemo dela z vso resnostjo in vstrajnostjo, bomo v kratkem preboleli vojne rane.
Pokažimo svetu, da smo vredni in zreli za svobodo. Od vseh strani burkajo ob naše meje revolucionarni valovi, a v naši domovini vlada mir in red. Morda ni v tem trenutku vse tako idealno, rožnato, vrejeno kakor bi moralo biti in kakor bi si želeli, ali vredili bomo potem, ko imamo zagotovljeno svojo svobodo in meje svoje države. Med premaganimi narodi vlada velik nered, pobijajo se med seboj, kakor da bi ne preteklo dovolj krvi tekom svetovne vojne. Naš mir in red spričujeta, da smo zaveden, trezen narod, zaveznik entente in da mora biti ta poštena in pravična proti nam.
Kdor ljubi sebe in svobodo, kdor ljubi svojo domovino, ta pomaga z vsemi močmi, da vzdržimo mir in red. Tovariši, sodelujmo!
S sodelovanjem za svobodno domovino pa ne pozabimo dela za boljšo bodočnost svojega stanu.
Zgodovina človeškega rodu nam kliče: združite, organizirajte se! Na organizaciji sloni moč in sila. Organizacija je ustvarila države in omogočila civilizacijo. Delo organizatoričnega duha nam je rodilo veleindustrijo, obrtna in protnetna podjetja.
Potrebo organizacije uvidi danes celi svet. Vsi stanovi in poklici stremijo za združenjem. Mogočne organizacije so obstojale že pred vojno v industriji, poljedelstvu in med delavstvom. Organizirati se mora
tudi obrtni stan. Z organizacijo si bomo zboljšali stanovske in gmotne razmere! Le organizacija zamore 1 uspešno in smotreno zastopati koristi in zahteve obrtnika pri oblastih in v javnosti.
Naša država je nastala iz pokrajin, ki so spadale v področje raznih uprav. Prop.adIa Avstrija je hotela na vsak način preprečiti razvoj našega naroda in njegovega gospodarstva, zato nas je razdelila pod razne uprave Kakor različne so bile uprave, tako različni so tudi obrtni zakoni in redi, ki so bili v veljavi. V Sloveniji imamo še dokaj dober obrtni red, v drugih delih naše svobodne domovine so pa razmere in zakonodaja glede obrtnega stanu še precej nevrejene. Vsak šušmar lahko izvršuje kako obrt, nihče ga ne vpraša, če je sposoben, če ima obrtni list in če plačuje davke. To so razmere, ki se morajo odpraviti, ker škodujejo stanu in državi. Skrb in dolžnost naših stanovskih organizacij bo, da dobimo enoten obrtni red za celo državo.
Velevažno vprašanje, s katerim se bodo morale pečati naše stanovske organizacije, je naša preskrba za slučaj bolezni, onemoglosti in za starost. Celo svoje življenje se ubija obrtnik neutrudno s svojo obrtjo, dela noč in dan, ne pozna 8 urnega delavnika, ne pozna odškodnine za čezurno delo, plačuje ogromne davke in vendar, kedo mu plačuje pokojnino? Nihče! Za starost in onemoglost si mora skrbeti sam. Propadla Avstrija ga je poznala le, kadar je zahtevala od njega davke!
Tovariši, to so vprašanja, katere zamore rešiti le naša organizacija. Navezani bomo v prvi vrsti na samopomoč.
Čaka nas obilo dela; lotimo se ga nemudoma, ne zgubivajmo časa!
Vprašanje zadruž. inštruktorja.
Poročal na posvetovanju »Zveze kranjskih obrtnih zadrug« in »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug« dne 13. aprila 1919 g. Enge bert Franchetti.
Po § 127 a. obrt. reda je bil v bivši Avstriji trgovinski minister upravičen, da je sporazumno z ministrom za notranje zadeve nastavil za pospeševanje obrtnega zadružništva potrebno število zadružnih inštruktorjev.
Zadružni inštruktorji so imeli nalogo, svetovati zadrugam in zvezam in jih podpirati pri dosegi v
zakonu odkazanih jim namenov ter delovati na to, da so zadruge svoje uredbe uredile namenu primerno.
Zadruge in zadružne zveze pa so bile dolžne zadružnim inštruktorjem dajati vsa potrebna in zahtevana pojasnila in jim dovoliti vpogled v svoje seznamke in knjige, katere morajo voditi in ki so podvržene nadzorstvu obrtnega oblastva.
Zadružni inštruktorji so bili v pomoč obrtnim oblastvom kot strokovni in posvetovalni organi, ki so oddajali svoje mnenje, pri vseh važnih, zlasti pa pri organizacijskih stvareh zadružništva.
Njihovo področje in uradno delovanje nasproti zadrugam in zvezam, kakof tudi proti obrtnim oblastvom je bilo ukazoma urejeno po trgovskem ministrstvu sporazumno z ministrom za notranje stvari.
Tudi zadruge na Kranjskem so bile podrejene zadružnemu inštruktorju in sicer najprvo so bile podrejene zadružnemu inštruktorju v Gradcu, potem onemu v Trstu in nazadnje se je doseglo, da je dobila Kranjska svojega lastnega zadružnega inštruktorja, ki je uradoval do razpada bivše Avstrije.
Omenim pa, da se mi zdi institucija zadružnega inštruktorja v tem smislu, kakor je bila v bivši Avstriji, nepopolna. Ne zadostuje, da je zadružni inštruktor samo .nekak posredovalec med zadrugo in obrtnim oblastvom in ne zadostuje, da daje zadružni inštruktor zadrugam samo nasvete in dobra navodila, marveč želeti bi bilo, da- bi zadružni inštruktor imel tudi nalogo, da pri ustanovitvi ali preosnovi obrtnih zadrug upelje ali pomaga pri upeljavi vseh potrebnih zadružnih knjig in pri sestavi zadružnih zapisnikov in zapisnikov pomočnikov in vajencev. Zadružni inštruktor bi moral biti prav pravi zadružni revizor, ki bi ne imel samo pravice, marveč tudi dolžnost, da vsako leto vsaj enkrat pregleda in revidira vsako posamezno zadrugo in nje zadružno knjigovodstvo.
Kot zvezni načelnik imam dovolj prilike upo-gleda v zadružno knjigovodstvo in prepričal sem se, da je prav malo zadrug, ki bi vodile zadružno knjigovodstvo tako, kakor bi ga morale voditi. Vzrok temu je, na eni strani zadružni načelniki ne razumejo voditi knjigovodstva, na drugi strani pa, ker ni nikogar, ki bi leto za letom zadružno knjigovodstvo pregle-daval in, ki bi s svojim nasvetom in svojo pomočjo pomagal zadružno knjigovodstvo spraviti v tisti red, kakor bi moral biti.
Za slučaj, da bi se obligatorično obrtno zadružništvo na tak način upeljalo, reformiralo in spopolnilo, kakor sem v svojem prejšnjem poročilu predlagal in nasvetoval, naj bi se tudi istočasno pri zvezi obrtnih zadrug višje vrste na slovenskem ozemlju ustanovil zadružni revizor, ki bi upravljal vse posle bivšega zadružnega inštruktorja po načrtu, ki sem ga omenil in ki bi bil v korist obrtni zadružni samoupravi.
Države dolžnost pa bi bila, da bi v ta namen zvezo obrtnih zadrug zdatno subvencijonirala.
Resolucija:
Na shodu dne 13. aprila 1919 v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani zbrani zastopniki obrtnih zadrug slovenskega ozemlja prosijo ministrstvo za industrijo, trgovino in obrt, da odredi, da se osnuje pri deželni zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani mešto dosedanjega zadružnega inštruktorja institucijo zadružnega revizorja, ki bi imel nalogo, obrtne zadruge in
njih knjigovodstvo revidirati ter biti pri tem obrtnim zadrugam in zvezam nižje vrste v pomoč s svojimi nasveti in dejanji. Obenem prosijo, za se v ta namen podeli deželni zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani izdatna subvencija.
Osebna dohodnina.
Zadnje tedne krožijo po slovenskem, zlasti štajerskem časopisju razne vesti o nepravilnosti in krivicah pri odmeri dohodninskega davka za leto 1918, vsled katerih je baje Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani razveljavila vso dohodninsko priredbo ter do onega časa, da se izvrši nova cenitev, v obče ustavila nadaljno plačevanje omenjenega davka. Tem vestem treba javnega pojasnila, ker bi sicer utegnila v svojih posledicah resno ogrožati redno poslovanje, predvsem davčne, ž njo vred pa tudi vse ostale državne uprave.
Da so se zgodili pri davčni odmeri kakor druga leta, tako tudi to pot večji ali manjši pogreški, je pač gotovo in ob nedostatku uradniških moči ter sploh neobičajnih razmerah, v katerih se je priredba izvedla, še posebno umljivo. Delegacija ministrstva financ ukrene vse, da se storjene napake po možnosti popravijo. V ta namen se okrajnim davčnim oblastvom naroči, da posvetijo dohodninskim pritožbam osobito pažnjo, da vsak posamezni slučaj, ki se jim prijavi, temeljito in nepristransko preiščejo ter povsod, kjer bi se pokazala očitna pomota ali krivica, po analogiji. § 221 zak. o oseb., kar sama izvrši odpis preveč naloženega davka, ako obdačeni dohodki ne presegajo 6000 K. Pri dotičnih razpravah bo oblastvo, če le možno, stopilo v oseben stik /. davkoplačevalci, ki se naj v svojih zadevah zaupno do njih obračajo, v svesti si, da prihajajo k uradnikom-rojakom, pri katerih gotovo najdejo potrebno razumevanje za svoje težnje, kolikor se zlagajo z državno blaginjo. Poskrbe pa se davkoplačevalcem tudi še druge olajšave, bodisi da se jim pod gotovimi pogoji izpregleda zamujeni rok pri vlaganju prizivov, bodisi da se jim v upoštevanja vrednih primerih dovolijo ugodni obroki pri vplačilu davka. Seveda ni prezreti, da tiči povod davčnim pritožbam mnogokrat zgolj v nepoznanju veljavnih zakonskih določb pri davkoplačevalcih. Tako se zlasti rado pozablja, da ni bilo dohodnine za I. 1918 odmeriti po dohodkih tega leta samega, marveč po onih iz leta 1917, ki so bili osobito pri kmetovalcih, pa tudi pri obrtnikih večinoma dokaj ugodnejši, vsled česar se je morala marsikomu predpisati višja dohodnina, nego bi odgovarjala sedanjim njegovim dohodninskim razmeram.
Vsak bolj dalekosežen ukrep delegacija ministrstva finac ni smatrala niti za dopusten niti za umesten. Vest, da bi bila Deželna vlada kratkomalo razveljavila vso odmero za leto 1918 in ustavila vplačevanje davka, torej ni resnična. S takim sklepom bi se ne samo že itak močno zakasnela odmera zopet odgodila na nedoločen čas, ampak bi se občutno prizadela takisto državna blagajnica, na katero se baš sedaj radi naraščajočih potrebščin stavijo vedno večje zahteve. Pričakuje se od rodoljubja davkoplačevalcev, da tudi oni uvažujejo dani položal ter z dobrovoljnim in pravočasnim uplačevanjem davka pripomorejo k temu, da čim preje srečno premagamo prehodno dobo, v kateri se še nahaja naša mlada država, saj ne plačujemo več tujcem ali celo sovražniku'— marveč sebi.
Terjatve proti bivši Avstriji.
Odkar smo se odcepili od bivše avstro-ogrske monarhije in si osnovali lastno državo, nas je začelo zanimati med drugimi narodno-gospodarskimi vprašanji v prvi vrsti vprašanje vojnega posojila. Naši listi in naši politiki so ponovno izražali o tem svoje mnenje, vlad^ je odredila popis vojnega posojila.
Ne da se .tajiti, da je to zelo važno narodnogospodarsko vprašanje, ker pomeni svota, podpisana od naših državljanov, lep del narodne imovine. Prizadeti pa so v obili meri tudi revnejši sloji, n. pr. sirote, ki so imele naložbe pod sodnim varstvom, zadruge itd.
Pri tem gre po večini za premoženje, ki so ga državljani več ali manj proslavoljno položili v prilog prejšnje države in v službo njenih ciljev. Vojaški in vladni krogi so sicer izvajali, na državljane velik pritisk, toda pritisk je bil povečini le moralen, kakor se je izvajal po vseh vojujočih se državah. Da se je temu pritisku dalo tudi upirati — Četudi morda z malimi žrtvami, to vidimo poleg lastnih vzgledov v domovini tudi pri Čehih, ki so po večini ostali pasivni napram vsem pozivom od strani vlade. Mnogi so podpisali vojno posojilo celo iz osebnih koristi ali udobnosti, mnogi tudi vsled upa rentabilitete. Vsi pa so imeli pravočasno priložnost posojila se s prav malo izgubo iznebiti ter ga prodati.
Poleg vojnega posojila imamo drugo vrsto terjatev proti Avstro-Ogrski, ki niso nastale prostovoljno in se jih tudi ni bilo možno pravočasno iznebiti, to so terjatve trgovcev, obrtnikov in poljedelcev iz trgovskih razmer in iz rekvizicij. Te terjatve so nastale nepričakovano brez pokritja vsled razsula armade. Njih višina raste na več nego sto milijonov.
Od vseh državljanov bivše Avstrije so pri te vrste terjatvah najbolj prizadeti Slovenci. Bili smo namreč v ožjem' vojnem ozemlju. Vsled tega smo stali cela tri leta v ožjem stiku z armado na soški fronti. Radi tega razmerja so bile pri nas živahnejše kupčije z armado in hujše rekvizicije vseh potrebščin za armado. Pripravljali smo se na novo zimsko kam-papjo in armada se je pravočasno preskrbela v vsem potrebnim, kolikor je bilo sploh mogoče pod danimi razmerami. Zato je vsled nenadnega razsula svota teh terjatev narasla tako visoko.
Ko smo proglasili lastno državo, je pozvala naša vlada vse upnike bivše Avstro-Ogrske, da prijavijo svoje terjatve. In zbirale so se prijave pri (rgovsko-obrtni zbornici ter pri raznih poverjeništvih. In to1 je bilo vse. Tarrl so obležale in zadeva se je menda smlitrala s tem ' za izvršeno Pretekli so meseci in danes stojimo tam, kjer smo stali novembra 1918.
Druge vlade novih narodnih držav na ozemlju bivše Avstro-Ogrske so polagale večjo važnost na te terjatve. Skrbele so, da so prišli državljani hitro do pokritja, dokler je bilo kaj mase bivše Avstro-Ogrske. Tako prihajajo z Dunaja in iz Prage poročila, da so češki in nemški upniki po večini že kriti. S tem se je masa zmanjšala in izčrpala in kaj^ostane za slovenske upnike?
V prvih mesecih po prevratu se na stvari ni polagala zadostna važnost. Toda čim dalje teče čas, tem kritičneji je položaj za upnike. Mnogi so delali s kreditom. Pri bankah in posojilnicah rastejo vedno večje obresti, banke zahtevajo plačilo, dolžniki pa ne morejo plačati, ker so sami neplačani upniki Avstro-Ogrske. Ako bo ta kriza trajala še dalje časa, pojavilo
se bo pri nas veliko gospodarskih polomov, ki bodo vlekli drug druzega za sabo.
Naša vlada je ustanovila vsled privatne inicijative komisijo za ugotovitev vseh terjatev naših državljanov napram Avstro-Ogrski. Dasi obstoja ta komisija že več	kot	dva meseca,	ni	doslej	ugotovila	niti enega
dela	teh	terjatev. Njeno	delo	gre veliko prepočasi.
Ugotovitev sama pa tudi ne bo rešila prizadetih. Treba je drugih dejanskih sredstev, da se preprečijo drugi gospodarski polomi.
Najizdatnejše sredstvo bi bilo, da prevzame država sama te terjatve ali vsaj en del istih ter jih poračuna na mirovnih poganjanjih in pri vzajemni likvidaciji. Država kot celota ima pač ves drug vpliv in druga sredstva kot posamezni državljan. Je pa tudi	poklicana v to,	da	ščiti	in varuje	premoženje
svojih državljanov.
Na	vsak način	pa	je to	vprašanje	jako nujno'
in kritičnost položaja mnogih prizadetih zahteva, da se ga loti naša vlada z vso resnostjo. Seveda je pa najmanj ravnotoliko potrebna privatna inicijativa.
Spomenica
na kr. deželno vlado za Slovenijo (oddelek za javna dela in obrt) v Ljubljani.
Izdelovalci cementne opeke in cementnih izdelkov, zbrani dne 13. aprila 1919 na sestanku v Kranju, prosijo kr. deželno vlado, da odredi, da se izdelovanje cementne opeke in cementnih izdelkov uvrsti med rokodelske obrti in se zahteva za izvrševanje te obrti sposobnostne dokaze, kakor pri drugih rokodelskih obrtih.
Država sama ne ve kako občutno škodo ima s tem, da izvršujejo to prosto obrt mnogi delavci, ne da bi jo prijavili davčni oblasti in obenem škodujejo s tem drugim izdelovalcem cementnih izdelkov, ki plačujejo državi zato davke, ker napravljajo izdelke cenejše. Ako se pa uvrsti ta obrt med rokodelske obrti, včlanjeni bodo taki obrtniki pri strokovnih zadrugah, ki bodo ščitila to obrt in naznanjevala vse tiste, ki bi hoteli izvrševati to obrt ne da bi jo priglasili' oziroma doprinesli sposobnostne dokaze. Ta obrt je umetna obrt in dotični, ki se je ni učil, jo navadno kvari in škoduje stem drugim, ki so res veščaki v izvrševanju teh del.
Ako dela država res nato, da xse obrti ščitijo', naj izda v kratkem zato potrebno odredbo, da se uvrsti izdelovanje cementne opeke in cementnih izdelkov med druge rokodelske obrti in zahteva od vsakega, kdor hoče izvrševati to obrt samostojno v smislu obrtnega zakona, sposobnostni dokaz.
Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju.
Resolucija
na kr. deželno vlado za Slovenijo (oddelek za javna dela In obrt) v Ljubljani.
Zidarski mojstri zbrani dne 13. aprila 1919 na sestanku v Kranju, odločno protestirajo proti temu, da še vedho v naši jugoslovanski državi izvršujejo nemški podjetniki (zidarski mojstri) različna stavbena ' dela in to v škodo slovenskim stavbenikom.
Tako izvršuje na primer v kranjskem okraju pri tukajšnji tovarni Pollak popolnoma tuje nemško podjetje iz Celovca stavbena dela in ravnotako v tržiškem sodnem okraju so razna stavbena dela v rokah nemških podjetnikov.
Ker se stem, da izvršujejo še vedno tuji stavbeniki po naši državi, ko imamo že zadosti veščih slovenskih stavbenikov (zidarskih mojstrov), občutno škoduje slovenskim zidarskim’ mojstrom in stavbenikom, ki so skoro vsi brezposelni; zato prosimo oziroma kot davkoplačevalci zahtevamo od kr. deželne vlade, da tujim državljanom, Nemcem, izvrševanje zidarskih in stavbenih del po naši državi enkrat za vselej prepove in izda v kratkem temu primerno odredbo ter začeta dela teh tujcev, ki državi ne plačujejo nikakih davkov ustavi, da jih prevzamejo.doma-čini Slovenci.
Kranj, dne 13. aprila 1919.
Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju.
Narodno gospodarstvo.
Demobilizacijsko blago. Čital sem v raznih listih objavljeni razglas Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo v Ljubljani. Način oddaje se je prav čudno uredil. Rešujejo se le pismene »prošnje« vložene v gotovi predpisani obliki za natančno označeno blago. Izdal pa se ni nikakoršni seznam blaga, niti površni ne, tudi se ne ve, kje je ta materijal. Vstop v skladišča je v splošnem prepovedan; le v »posebnih slučajih« se izdajajo od omenjene komisije dovoljenja v to. Pismena vprašanja — ker ne odgo-' varjajo vsem za »prošnje« določenim predpisom »ostanejo nerešena«. Tako! Sedaj si pa gospodje te komisije predstavljajte nestvor te »ureditve«. Nihče, ki ni v neposredni zvezi, s skladišči tega blaga ne ve kaj se odda, kje najde in kje bi si ogledal blago, katerega rabi. Ali naj n. pr. potuje obrtnik iz Ptuja, ki bi rabil bencinski motor in katerega upa dobiti iz demobilizacijskega materijala, v Ljubljano, poizveduje tam po ovinkih — kajti glasom citirane objave Gospodarska komisija »nima časa obveščati posamezne prosilce« — kje so kakšne zaloge demobilizacijskega materijala? Če se mu to morda deloma le posreči, še ni nič dosegel, še ni videl ničesar. Prositi mora še,le pri Gosp. komisiji dovoljenja za vstop v skladišča — seve za vsako posebej. Tako bo konečno po vsaj tridnevnem potovanju, iskanju in plazenju čez žične ovire Gospodarske komisije prišel do spoznanja, da sicer v Ljubljani ni takega motorja dobiti, pač pa ni izključeno, da ga najde v Mariboru ali v Kranju, v Celju ali v Ptuju. Ali Vam ni sedaj jasno, da je pri taki »ureditvi« izključena udeležba širših krogov in mora postati večina materijala plen verižnikov? Ali je to blago res le za intimne kroge namenjeno in se hoče s temi ovirami odstraniti neljubo konkurenco? Tega ne verujemo. Ali je tolikokrat poudarjena zahteva, da se imajo za ta materijal vlagati »prošnje« le nerodna stilizacija, ali pa naj ta beseda pomeni, da lahko ta komisija deli milosti, da »prošnje« odklanja ali sprejema po lastnih željah? Tu zahteva javnost pojasnila. Materijal naj se oddaja po trgovskih principih; last je celega naroda in. mora biti dostopen — v okvirju od deželne vlade, določenih omejitev — brez protekcije vsakomur. Preden pa se izdajo in ob-
javijo seznami blaga in skladišč, v katerih se nahaja, ali predenj Gosp. komisija ne razglasi, da daje tozadevna pojasnila oglašajočim se interesentom, naj se oddaja popolnoma ustavi.
Dopisi.
Poziv na vlado!
V obrtnem redu zavzemajo nekateri §§ odlična mesta v tolažilo upravičenega obrtništva, ker zabran-jujejo šušmarjem obrtno izvrševanje z ukdrom, globami, zaporom in prisilnim zat^orom neopravičenih obrtnih obratov. V zadnjem slučaju naj se tudi materijal in orodje zapleni. Kolikor so pa razmere nam znane, so ti §§ v prvi vrsti le na papirju.
Po dovršenih šolskih letih stopi vajenec v lik. Ko priučno dobo prestane in si nabere znanstva in omike, poda se v svet, da zbira večja izkustva. Tam začne naš stanovski cvet v društvenih, javnih in humanitarnih napravah sodelovati in brez samolaskanja smemo trditi, da najdemo povsodi delavca in trgovca v delavnih vrstah. Ko misli, da je starostno dovolj utrjen, da je našel dovolj uma in znanja, poišče si kakor ptica, svoje gnezdo. Da je pa deležen tega gnezda, v katerem hoče delati, gojiti potomce, izpolnjevati dolžnosti do 'države in sodelovati v javnem življenju, se je moral od 14. do vsaj 23. leta izobraževati.
Seveda je tudi mnogo takih, ki obrtnemu poklicu v pomočniški dobi, ali po izuku, ali celo po samo kratkem uku postanejo nezvesti in dezertirajo. In o teh nepatrijotih naj bo govor. Kar je v pravični vojni deserter, pri plodu Ijulika, to je pri rokodelstvu izskok in šušmar in z to vrsto ljudij so imele obrtne organizacije vedno križe in težave.
Ti križi so malo obrtništvo, zlasti rokodelstvo, po demobilizaciji neiznosno obtežili. Vrnili so se obrtniki po 52 mesečnem vojaškem službovanju v razrušene delavnice, brez materijala, brez orodja, brez denarnih sredstev in brez odjemalstva. So mnogo na slabšem od prefriganih prekupcev, verižarjev in šu-šmarjev. Naravnost neverjetne in nevzdržne so pa nastale razmere na pr. v Trbovljah, Zidanemmostu in Hrastniku. Gori označeni obrtni ubežniki delajo v tovarnah osem ur, v ostalih 16. urah pa delajo čevljarska, mizarska, kolarska, krojaška, ključavničarska in enaka dela in to brez pravic in kontrole.
Opravičeni rokodelci, ki živijo edinole iz dohodkov svojega obrtnega obrata, stojijo brez dela in zaslužka pred obupnim položajem in če ne bo vlada napravila energično red, si lahko izračuna vsak Iajik posledice. Seveda vsak slučaj posamezno navesti in zasledovati nam ni mogoče in bi radi premilega uradnega postopanja tudi ne imeli uspeha, opozarjamo pa na to dejstvo vlado, obrtne oblasti in javnost še ob pravem času.
Kako nas podpirajo.
Načelnik neke zadruge nam poroča:
Po naročilu oblasti je zadruga predložila ponudbo za neko delo. Ponudbo sta sestavila dva izvežbana obrtnika, ki sta taka dela žq izvrševala. Napravila sta jako natančen proračun, vsi izdatki, dnevnina, troški in čisti dobiček (10%) so bili zelo natančno preračunjeni. Na to ponudbo je oblast odgovorila, da so cene neprimerno visoke in da je nek obrtnik stavil
nižjo ponudbo. Najbrže hoče zadruga doseči previsok zaslužek ali pa ne pozna dobro dela.
Komur se dozdeva čisti zaslužek 10% previsok, ta pač ne pozna eksistenčnih pogojev obrtnika.
Obrtnik, ki je stavil nižjo ponudbo, ali ni znal računati ali pa ni imel namena delo v redu izvršiti.
Obrtna oblast naj bi si enkrat pošteno ogledala obrate takih »poceni« obrtnikov in prepričani smo, da bi se odločila za zatvoritev marsikatere teh delavnic. Videla bi, da se gra le za »navidezne eksistence«, da se nahajajo lastniki teh v slabšem položaju kot nesamostojen delavec. Za takega rokodelca bi bilo boljše, da bi delal kot pomočnik naprej, bi si več zaslužil in bi lažje preživel svojo družino.
Če tedaj oblasti postavljajo take konkurente za vzgled, se ne smemo čuditi, da propada obrt. Dolžnost zadrug je, da tako konkurenco preprečujejo.
Obrtno gibanje.
Mesto Ptuj na Štajerskem rabi nujno slovenskega mehanika, klučavničarja, urarja in kovača. Ponudbe naj se stavijo na mestni urad Ptuj, v roke gerenta g. Meža.
Trgovci in obrtniki, ki bi se odločili otvoriti v Bitolju trgovine in obrtovališča, se poživljajo, da se zglasijo do 25. maja v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, kjer dobe glede etabliranja važne informacije.
Prosta mesta v Bitolju. Narodna vlada v Ljubljani nam je poslala prepis dopisa Ministra trgovine in industrije. Dopis se glasi:	Načelnik bitoljskega
okrožja je s svojim aktom pov. št. 53 obvestil to ministrstvo, da bi bilo vsled silnih izgub, katere je utrpelo prebivalstvo mesta Bitolja, zlasti pa srbsko, v tej vojni, izredno koristno in potrebno priseljevanje novih meščanov-trgovcev in obrtnikov, zlasti pa domačinov, da bi paralizirali vpliv grške in italijanske propagande na našo trgovino, industrijo in obrt. Da se to izvede, je ministrstvu za trgovino in obrt čast prositi vlado, da se bavi z vprašanjem o možnosti zainteresiranja in odprave naših trgovcev in obrtnikov v Bitolj. — Vlado se prosi, da obvesti ministrstvo, da-li bi se našli tam trgovci in obrtniki, ki bi bili željni preseliti se v Bitolj. — Po naredbi ministra trgovine in industrije. Načelnik: (Podpis nečitljiv).
Izvanredni občni zbor bolniške blagajne samostojnih obrtnikov se je vršil v nedeljo, dne 4. maja v gostilni pri »Černetu«. Zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano je otvoril predsednik g. Aleksander Gjud in je v svojem nagovoru razložil potrebo pre-membe pravil, kije na dnevnem redu. Omenil je, da je pri sedanji sestavi pravil nemogoče shajati, ker so mesečni prispevki članov prenizki in dnevna bolniška podpora previsoka, vendar pa za sedanje razmere, ko so zdravila in zdravniki za 500 do 600 % dražje, premalenkostna. Zato se naj pravila tako spremenijo, da bodo sedanjim razmeram primerna. Gosp. Rozman je utemeljeval svoj predlog, da bi bilo najboljše, da se za vse člane napravi samo en razred vplačevanja in izplačevanja. Gosp. Erjavec je zastopal mnenje, da naj ostanejo razredi kakor so, zvišajo naj se le mesečni prispevki v vsakem razredu za 2 K in podpora za 1 K na dan. Gosp. Franchetti je bil mnenja, da se morajo pravila tako spremeniti, da bodo mesečni prispevki višji kakor pa dnevna podpora. V ostalem se
pa naj dela na to, da se ustanovi prisilno zavarovanje vseh obrtnikov za slučaj bolezni, ostarelost in onemoglost. Omenjal je visoke prispevke, ki jih obrtniki plačujejo za svoje delavce pri okrajnih bolniških blagajnah in ni treba se strašiti, če tudi za svojo osebo plačamo nekaj kronic več mesečno. Treba je skrbeti za to, da bolniška blagajna doseže večji rezervni zaklad in da se članom daje tudi sedanjim časom primerna višja bolniška podpora. Gosp. Kerne predlaga, da se naj pravila tako spremene, da bodo trije razredi vstopa, trije razredi vplačevanja in izplačevanja podpor in pogrebnih stroškov.
Omenjeni predlog se je soglasno sprejel in se je vplačevanje mesečnih prispevkov in dnevna podpora sledeče razdelila:	razred
starost pristopa	I.	II.	III.
do	30.	leta:	K	3'50,	3 80,	4'20
od	31.	do 40.	leta:	»	4'—,	4’50,	5 —
od	41.	do 50.	leta:	»	4'60,	5'30,	6'—
Dnevna bolniška podpora	znaša v I. razr.: 4 K,
v II. razr.: 5 K in v III. razr.: 6 K.
Pogrebščina znaša v prvem razredu 150 K, v drugem 200 K in tretjem razredu 250 K. Vsi člani se moraio zavarovati istočasno za bolniško podporo, pogrebščino, in podporni sklad za katerega se posebej plačuje mesečno po 1 krono. — Po dokončani razpravi se zahvali načelnik blagajne gosp. Aleks. Gjud vsem navzočim za vstrajnost in stvarno sodelovanje ter zaključi ob 12. uri opoldan zborovanje.
Deželna zadruga izdelovalcev sodavice je imela 6. t. m., s voj občni zbor, ki se ga je udeležilo 70 članov. Sklenilo se je naprositi vlado, da preskrbi zadružnikom ogljikovo kislino. Zadruga raztegne svoj delokrog na vso Slovenijo. Določila se je cena sifonu in pokalicam na 70 v. Članarina za I. 1919 znaša 25 K, za to dobiva vsak član »Obrtni Vestnik« brezplačno. Članarina se naj pošlje na Zadružno pisarno v. Ljubljano, Martinova cesta št. 11.
Deželna zadruga izdelovalcev sodavode na Kranjskem naznanja svojim članov, da se glede dobave ogljenčeve kisline zaenkrat ne more še nič določenega povedati, ali jo bo kaj kmalu dobiti ali ne. Člani naj bodb uverjeni, da so zastopniki zadruge storili dosedaj vse, da bi se čimpreje zadovoljivo rešila kriza sodavičarske obrti. Pred enim mesecem je obljubilo ravnateljstvo • topilnice v Litiji odstopiti nam od svoje zaloge na Dunaju 20 ton koksa, ki naj bi se odposlal naravnost na »Securitas« v Celovec. Ravnateljstvo te obljube do danes še ni izpolnilo in kakor čujemo, s to pošiljatvijo ne smemo več računati. Zadružni načelnik se je dne 9. t. m. šel osebno prepričat v Litijo, s koliko množino koksa razpolaga topilnica. Prepričal se je na mestu, da je kpksa dovolj in bi ga mogla topilnica nekaj zadrugi odstopiti. Z ozirom na to se bo zadruga ponovno obrnila na vlado, da se zainteresira vendar že enkrat tudi za kritično stanje sodavičarske obrti. Kaj se bo doseglo, se bo takoj članom sporočilo, vsled česar si lahko prihranijo pismeno povpraševanje..— Za deželno zadrugo izdelovalcev sodavode na Kranjskem
More Emil, tč. nač'.
Izpiti prosilcev za stavbne obrti bodo meseca septembra t. I. Prošnje, ki naj bodo opremljene s potrebnimi izkazi, je vložiti najkasneje do 5. avgusta t. I. neposredno pri dotični izpitni komisiji v Ljubljani, Turjaški trg št. 1.
Obrtno hranilno in posojilno društvo v Kranju, reg. zadruga z om. zavezo poziva vse obrtnike Gorenjske, da podpisujejo deleže tega prvega obrtno gospodarskega zavoda na Gorenjskem. Deleži določili so se le po 100 K, da se bo stem omogočilo vsakemu obrtniku podpisati vsaj en delež. Zavod ima namen dajati obrtnikom cenen kredit in nabavljati za obrtnike vse potrebne surovine iz prve roke. Stem bo omogočeno cenejše proizvajati obrtniške izdelke, kar bode le obrtnikom v korist. Zavod prične v kratkem poslovati.
Podružnica v Škofjiloki društva obrtnikov v Kranju priredi v nedeljo 18. maja t. 1. ob 3. uri popoludne v prostorih gostilne Ig. Čadeža v Srednji vasi pri Poljanah nad Ško'joloko sestanek obrtnikov Škofjeloškega okraja. Pričakuje se obilo udeležbe. Sestanek se vrši ob vsakem vremenu.
Pomočniška preizkušnja na Bledu. Obrtna zadruga na Bledu ima pomočniško preizkušnjo dne 1. rožnika 1919 ob 10 uri dopoludne v pisarni načelnika. Vsi interesentje naj se pravočasno prijavijo.
Društvo obrtnikov v Kranju prireja vsak četrtek sestanke obrtnikov v različnih gostilnah v Kranju, na katerih se razpravljajo pbrtniške in gospodarske zadeve. Sestanki so prav dobro obiskani in se ga udeležujejo skoro vsi organizirani obrtniki v Kranju razun onega majhnega števila oseb, ki nimajo smisla za organizacijo. Da si je društvo pridobilo toliko simpatij in zaslombe pri obrtnikih je pripisovati temu, da si je društvo nadelo kot prvo nalogo, pustiti politiko v stran, je nepolitična organizacija, ki zastopa le interese obrtniškega stanu, za katerega pravice se bo društvo poslužilo vseh mogočih pripomočkov. Tako je društvo poslalo na pristojna mesta že več resolucij in dopisov, ki se tičejo gospodarskih naprav, važnih za obrtnike. Društvo deluje skupno z obrtno zadrugo v Kranju in sta si korporaciji nadeli eno izmed prvih nalog, sestaviti minimalne cene različnim obrtniškim izdelkom in v tO svrho izidejo v kratkem prepotrebni ceniki, katerega bo imel vsak obrtnik kranjskega okraja nabitega v svoji d# lavnici in bo tako prenehala medsebojna konkurenca. Na drugi strani pomedla bo zadruga na iniciativo »Društva obrtnikov« z vsemi onimi osebami, ki neopravičeno izvršujejo kako obrt. Sicer pa je v kranjskem okraju že malo oseb, ki bi si še upale vsled energičnih korakov zadruge izvrševati kako obrt, ne da bi jo priglasile pri obrtni oblasti. Seveda bi morala iti v takih zadevah vlada obrtnikom na roke, ker država ima od tega vendar koristi ker pridobi več davka. Da pa se bo odpomoglo brezposelnosti mnogih obrtnikov in dalo dela tudi onim osebam, ki neopravičeno izvršujejo kako obrt, je potrebno nakupovanje surovin in jih po nizkih cenah razdeljevati med obrtnike, zato pa je treba denarnega zavoda. Tudi za to stvar se je društvo zavzelo in se je dne 30. marca t. I. vršil ustanovni občni zbor »Obrtnega hranilnega in posojilnega društva«, kateri zavod prične pod vodstvom g. Ovčjaka v kratkem poslovati. Tako bo mogoče dobiti obrtnikom cenen kredit, na drugi strani pa hraniti svoje prihranke in po cenejših cenah dobavljati surovine. Resno bode tudi na prihodnjih sestankih obravnavati snov glede brezobrestnih posojil onim obrtnikom, ki so bili v vojni in glasno od vlade zahtevati da to, kar je imela že bivša Avstrija v načrtu, tudi sedanja država izvede. Posvariti bode vlado, da naj kar tja v en dan ne prekucuje še
sedaj veljavnih zakonov glede bolniškega zavarovanja in ne razpušča po nepotrebnem zadružnih bolniških blagajn, katerih ustanovitev je še pospeševala bivša Avstrija zaradi tega, ker okrajne bolniške blagajne niso nudile svojim članom tako ugodnih dajatev, kakor zadružne bolniške blagajne, ki so nudile pri plačevanju nizkih prispevkov iste udobnosti kot okrajne blagajne. — Naših sestankov naj bi se udeleževali tudi obrtniki z dežele, od kateiih ima gotovo vsak kaj na srcu. Upamo, da pohiti med naše vrste vsaj nekaj obrtnikov iz bližnje okolice. Obrtniki, ako bomo delali složno, bomo gotovo pripravili za obrtniške interese potrebne zakone in pridobili si bomo simpatije vseh slojev posebno pa našega kmeta, ker obrtnik in kmet morata nastopati skupno. Kot močna gospodarska organizacija bomo dosegli to, kar želimo. Vsi na sestanek — sedaj je še čas.
Občni zbor zadruge krojačev, šivilj, krznarjev, rokovičarjev itd. za Ljubljano in ljubljanski okraj se je vršil 27. aprila ob obili vdčležbi posebno okoličanske zadruge. Zborovanju je prisostvoval tudi predsednik Obrtne zveze g. Franchetti. Načelnik zadruge, g. Kersnič otvori zborovanje, konštatira sklepčnost ter poroča obširno o delovanju zadruge in bolniške blagajne. Pri zadrugi je majhen primanjkljaj, ker vsi člani še niso plačali doklad, kar se bo izterjalo potom obrtne oblasti. Bolniška blagajna pa izkazuje vkljub temu, da se je izplačalo K 2715 65 podpor, prebitka K 321 19. Računski zaključek se odobri. G. Ložar stavi predlog, da se učna doba vajenk podaljša za pol leta in je ta svoj predlog prepričevalno vte-meljil. Podpirala ga je gospa Šarc, na kar je bil predlog sprejet. G. Globelnik priporoča najožjo zvezo vseh mojstrov, da nastopijo složno proti šušmarski konkurenci. Priporoča, naj gre deputacija k Deželni vladi, da se onemogoči delovanje šušmarjev. G. Franchetti povdarja potrebo dobrega stanovskega glasila in toplo priporoča vsem članom naročitev »Obrtnega Vestnika«. Sprejme se predlog, da se naroči to stanovsko glasilo kot obligatoričen stanovski list. Izvoljeni so bili v odbor kot nadomestniki in pregledniki knjig gg Globelnik Jožef, Mihelič Anton, Ahčin Jožef, dame: Jančar Julija, Goli Julija, Bele Frančiška. V odbor okoličanske zadruge so bili izvoljeni: Juvan Simon, Peternel Ivan, Lombar Ignac, Dolničar Peter. Kot namestniki: Garafol Jožef in Mendelj Ivan. G. Mihelič priporoča Vpeljavo enotnega delovnega časa v vseh delavnicah. G. Ahčin predlaga, naj se skliče vsaki prvi teden v mesecu sestanek vseh mojstrov in na tem sestanku določi delovni čas. Predlog sprejet. Ker je dnevni red izčrpan in se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi načelnik zadruge g. Kersnič zborovanje s pozivom, naj delujejo vsi člani za dobrobit svojega stanu in svoje zadruge.
Razno.
Smrtna kosa. Umrl je dne 8. maja obče spoštovani sodarski mojster, posestnik in meščan ljubljanski, gospod Avgust Repič. Pokojnik je veliko, let izvrševal v Ljubljani, Kolezijska ulica, svojo obrt in se je v prejšnjih letih prav rad udeleževal obrtnega gibanja. Bil je vedno vnet zagovornik obrtniških interesov in je vsak napredek obrtnikov z zanimanjem sledil in tudi rad gmotno podpiral. Pogreb pokojnika se je vršil ob mnogobrojni udeležbi znancev in prijateljev v soboto dne 10. maja k Sv. Križu.
Naše državno posojilo pridno podpisujejo tudi Nemci, ki žive v naši državi. Znamenje, da smatrajo tudi oni posojilo za varno naložbo denarja.
Zavarovanje delavcev zoper nezgode. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani poživlja tem potom še enkrat vse podjetnike, ki imajo v področju dež. vLde za Slovenijo zavarovanju zoper nezgode zavezane obrate, da vplačajo takoj zavarovalnine za drugo polletje 1%18, odnosno tudi še od prejšnjega časa zaostale zavarovalnine na ček. račun 10.306. Opozarja se na to, da se imajo zaostale zavarovalnine vplačati z zakonito določenimi 4% zamudnimi obrestmi. Položnice za vplačevanje se dobe pri zavodu.
Nova obrtna banka v Belgradu. V Belgradu se snuje obrtna banka, ki se hoče baviti s preskr-bovanjem kredita malim obrtnikom in jim nabavljati potrebno blago.
50 letnico svojega poklica v zlatarski stroki je obhajal 15. aprila g. Andrej Doktorič pri tvrdki Mai-setz v Ljubljani. Čestitke!
Mizarji pozor! Uradno pohištvo potrebuje nujno poštno ministrstvo za svoje lastne urade, pa tudi za urade poštnih in brzojavnih ravnateljstev v Belgradu, Nišu, Skoplju, Cetinju, Splitu in Ljubljani. Pojasnila se dobijo v uradnih urah pri poštnem komisarju dr. Janžekoviču, Ljubljana, Bethovnova ulica štev. 7/ll, telefonska štev. 139.	’
Izdajatelj konzorij »Obrtnega Vestnika«. Odgovorni urednik Engelbert Franchetti. Tiskarna Makos Hrovatin v Ljubljani.
Gorenja vas nad Škofjo Loko
ima v zalogi večjo množino železnih
katere se priporoča v nakup.
&
A PLUGOV,
Izvrstno
brivsko milo
kilogram 40 K, ima v zalogi
EHG. FRDNCHETTl, Ljubljano, Dunajski cesto 11.20,
w*~ Kupim tokarno
(Drehbank) kakor tudi vse orodje iz kake zapuščene mehanične delavnice. Ponudbe pod »Tok ar n a« na upravništvo tega lista.
Feliks Potočnik
ŠeEenburgova ulica 6, I. nadstr.
Modni atelje za dame in gospode.
Istotam se obračajo in modernizirajo obleke za dame in gospode po najti	novejši modi.	::
Naročnike in bralce prosimo, da se pri nakupu svojjh potrebščin ozirajo v prvi vrsti na oglase v našem listu. »Obrtni Vestnik« mora postati ognjišče organizacije slovenskih obrtnikov, zato se ravnajte po geslu »Svoji k svojim«.
Vojaške telefone m magnetaparate 13 avtomobile
sprejema v popravilo izdelovalnica gramofonov V. SIMONIČ, Sv. Urban pri Ptuju,
kar naj blagovolijo sl. vojaški oddelki na znanje vzeti.
: IVAN KOS, kovač :
f
i. ....	....	....
▼a aT ▼a a^	>
Ljubljana, Prešernova ulica šteu. 3,
je imela koncem leta 1918 vlog K 80,000.000 in rezervnega zaklada .	.	.	.	»	2,000.000
Sprejema uloje vsaK delavnik.
Hranilnica je pupilarno varna.
Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 47« in proti 1 °/o odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov
ima ustanovljeno
- Kreditno društvo. --
j]	reg.	zadr.	z	omej.	zav.	Q
d na Kongresnem trsu št. 4, l. nndstr. jj
ustanovljeno leta 1856
sprejema
D
hranilne vloge |
proti ugodnemu obrestovanju ter pla- D čuje rentni davek iz svojega.
D
D
Posolila
g se dajejo na vknjižbo, menice ter S []	proti ročni zastavi.	n
n	n
Rezervni zaklad znaša nad 125.000 kron. g
Uraduje se vsaki dan, razun nedelj in praz- jij nikov od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do “ y 5. ure popoldne. Ob sobotah in dnevih pred « M	prazniki	od	8.	do	12.	ure	dopoldne.	“
ac3aac3C3CJcacacaacacic3C3CJcacac3D
l. in najveHa JusoslovansRa tovorna za barvanje, Kemično čiščenje, pranje in svetlo-likanje perila.
•r Barva čisti w pere
vedno vsakovrstno blago,
obleke,
vsakovrstno perilo in hodi brezplačno na dom iskat,
»r svetlo lika
ovratnike, zapestnice, srajce.
Jos. Reich.
Tovarna: Poljanski nasip štev. 4. Podružnica: šelenburgova ulica4.
PoStna naročila se točno izvršujejo. Nujna dela se takoj izvršujejo.
/ I. C. Kotar
Xjj-uJTolja^a,
j?
VVolfova ulica št. 3.
v
Anton Černe
/ X GRAVEUR N in	JtS*/j
Med slovenskimi obrtniki najbolj razširjeni list je »Obrtni Vestnik". Zato inserirajte v tem listu.
Prima p J| Q||P	marke	herc.
DMRVC za vse vrste tkanine.
Pri naročilu 100 paketov za K 26' i»	»	1000	»	»	»	240'—^
» » 10000 » » » 2200'—
Plača se naprej, pošilja se s pošto. --
I. V. Hajdaš, Bedekovčina, Hrvatska.
w SUKANEC -m
'a. na lesenih kolutih po 400 yardov, št. 40 60, tucat K 66 la. „	„	„	„	500	„	„	36	„	„	72
Ha. „	„	„	„	150 metrov „ 40 60	„	„	40
la. „ kartonih	„	8	„	(karton	6	tuc.) „ 24
la. v klopčičih, 48 kosov, 1 karton..........„20
la. „	„	10	„	1	„	plet.	bombaž, črn	„30
la. „	„	12	„	1	„	volna	za gatenje	„	15'
Dobavlja takoj in izvršuje naročila le proti predplačilu
I. V. Hajdaš, agentura za sukanec, Bedekovčina, Hrv.
Počenši od 5 tucatov se pošilja v okovanih lesenih zabojčkih.