v'-«LfT^f'*aP7 St. 49. V Gorici, v cetvrtek 25. novembra 1875. „Soca" izbaja v«ak cetvrtek In velja s potto prejemana ali v Gorici na dom poiiljana; 7m leto......f. 4.50 Pol leta......„ 2.30 ^tvrt lata ,....., 1.20 „Kmetovalec" za naroSnike Soce Vse 1. f. 2-Pol leta f. 1. Za nenaroSuike: V«e leto f. 3.- Pol lata f. 1.60 Pri oznanilih intavnotako pri „$o-ihmiSah" se placaje za navadno tristopno vrrtos 8 kr. to «e tiska 1 krat 7 , „ „ „ 2 krat 6 „ „ „ „ 2 krat Za t«c# fake po prostoru. SOČA Posamezne fetevilk* to dobivajo po 10 Boldcv v Gorici pri PatoraolUjujvTrito t tobakarnicah 0Via della cawnoa 60« NaroBnina in dopiil naj m blago-voljno pciiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec t Gorici. — Bokopii so ne vracajo; dopiii naj it blagovoljnt frankujejo- — Delalcem in drofini m* premolnim h naroonin* znila akt it oglai* pri urtdalitvo. Glasilo slovenskega politifriega druStva goriSkega za brambo narodnih prayic, Ofellc. Nj. Velidanstvo presvitla nasa cesarica in kralji-ca, katero velikodu&nost in preblago srce vedno spodbuja k dobrim delom, jo nodavno iz lastnega nagiba storila prvi korak za denaSujem potrebam primerno raz&rjenje vaznega zavoda v Hernalsu, v katerem se izobrazujejo Move Castnikov. Ta zavod, katerega je osnovala velikoduSna cesarica Marija Terezija, slavnega nam spomina, bode obhajal v kratkem stoletnico svojega obstanka. Uze 100 let dela ta zavod prav uspeSno v korist in podporo druzin muogih odlifaih Sastnikov nase hrabre armade. ZvekSanje tega zavoda in pomnozenje stevila odgojenk,—to je plemenita svrha, katero si jo po-staviia naSa prevzviSena cesarica, katera je v ta na-men uze darovala znniuenito svoto. Motoo se odmeva po vscm velikom cesarstvu ˇelikodusen klic nase gospe in cesarico. Prisko&mo torej tudi mi z neomajonem patri-jotiyjnom na pornoe" hfieram hrabrih vojakov, moj ka-terimi so tudi mnogi nasi sinovi, bratje in sorod-niki in katerih druzin osoda iu prihodnjost je tudi nam pri srcu. Da pa tudi Primorsko prebivalstvo potnoro po svoji mocl k izvrSenju tega preblagega dela,povab-ljam vse velecestite, plemenite in visokorodne gospe in tudi vse fiestite gospode Primorske dezele, da se vdelezijo tega zapocetja z done ski, kateri bo-do, c*e se take neznatui, sprejeti z najveco hvalez-nostjo. Darovalci naj posiljajo dotiSne svote ali narav-nost meni, pod raojo adresso, ali pa predseunistvu nauiestniStva v Trst. V Trstu 21. novembra 1875. Ivana baronica Pino-Friedenthalska. LISTEK. (Novelet a.) Po danej snovi Spisal: Janko Leban. (Dalje.) Prihodnje poludne ob fiasu pohodov, sedeli sti ma-ti in hci na vrtu, posleduja nekako bleda, ko jitna pri-nese gospa Neza listic in ju vprasa ee dovolite, da ju obtece neki gospod. Na odgovor „da" pripelje Neza go-spoda barona pi. fiedern-a na vrt. PozdravivSi uljudno gospe, jarae svoje obiskanje opraviCevati s tern, da je rekel, da se mu je zdelo po-trebno pr'mest: lepi pahalnik nazaj, katerega je gospica Ida v^erej v dvorani pozabila. WV povrnitvi ste Vi jako toSni", odgovori major-ka vzem§i naraesto Ide pahalnik, ki je bil povit v bel svilnat papir. „Ne vselej/" zavrne baron in pogleda pomenljivo gospieo Ido „v ziveuji so slut'aji, da v casi prinajbolj-li volji ne moremo tuje blago povrniti......" Idi jame srce zivahneje biti, a nmjorka zrlaje barona nekako preplageno,—izaenadeno !— „Kaj ho6ete s tern re5i?a vpra&a naposled majorka resno. Baron se nasmelilja. iSlovensl&l niarinor. *) Od Uvega brega Idrice. Dosihdob je ostalo v naSoj domafiiji colo malo do* bicka od noktcrih prirodnin, ktore se tu pa tarn naha-jajo. Med totni rnihaja se tudi martnor v Stopniku, in sicor marmor nenavadno krasote, baje dosihmal unicum v Evropi. Nedavno Hta moza zakiad vglednln, ktera zdaj z neutrudljivo marljivostjo na to ilolata, da bi se inarmoniata obrtnija rozevetela. Ta trud bo,--kakor ka» zo—podvzetnikoma sijnjno poplafian. Na vaak nafiin imuta podvzetnika z mnogoterimi zopemosti in tezava-mi opraviti, posobno kur obfiilo zadeva, in ako bi bila naSa dezola z zelczniouni, oziroma z uzo dolgo zazo-Ijono prodclsko zoluznico osre^ena, bi gotovo v nanej domafiiji krepka marmornatit obrtnija veljavo zadobila. Naj bo tukaj omenjeno, da so u%o najvisji nradniki na-Se dezelo na to novorazovetofio sn mnrmornato obrtnijo v Stopniku pozorni postali. Tako n. pr. hLii v letog-njem polctju Nj. vzvifionost, dezelni poglavar, baron Pino in Nj. kr. visokost, princ Virtemborzki z nju naj-vi&em obiskovanjem priceto dclo potVistila. Da todaj na stvar pridem, naj tukaj nokoliko o lonui, o ba/i, o zmoznosti I porabi omenjenega mnr-morja povem. Lorn lo/,i v toniinskem glavarstvu, oddaljon od Tomina 2 milji, od Cirknoga l\ iniljo, na dobri cesti, in biago so na vozu lahko dn jo posljc na zeloznocest-no postajo v Oorico ali v Loko. Loin ima raztczo od 100,000 stirjaSkih seztijer, in so nahaja po hribu v vi-sokosfci 160 in v girokosli 200 se&njov, Kop ni tezak, ker >stv je na podlogi hriba kopati z a colo, in se labio visje sklade doseze; v nizini pa so klade v ra/.nib raz-merah za izdelavo pri rokab. Kar (bazo) versto mar-morja zadev»,—je (zmes) konglomorat, in spada v ob-seg „breccijeu, dosihmal edini v sestavi, zarad barvne krasote in celotno vezbe. Kainenje, ktero se v njemu nahaja, je jaspis, porfir. ahat, karneol, kvarc in oglo-kisleno apno; lepilo jo bitumioozno apno, zeleni ser-pentin, in ker se sestava ne samo na barvi, ampak tu- *) Naj nam pjf. iitatelji ne zamoriio, da smo „Sloven6k\ marraor" denos posebuo pocestili in mu dali mcsto, kd-;r sc navadno politika obravnava. Slovcnski listi azo ne vedo veS, kako bi pisali. Urcd. „Hotel sem le rcci", prifine po kratkem preneh-Ijaju, „da se nase zelje in namere ne strinjajo vsikdar z voljo osode."— — Majorka postaja vcdno bolj radov^dna in nemirna. ^Gospica, Vi pak ste danes jako bleda", dejal je baron obrnivSi so k Idi. „Vasa sino&na siabost Vam menda Se nij odlegla?a Dekliea je vsa zniedena ko izve, da je bil opazii njeno sinoSno siabost tudi baron; sama ne ve kaj bi mu odgovor.ila. Mladi baron jo dobro videl v kakej zadregi sti gospi, in da bi ju dalje §e ne nadlegoval, skiene oditi. Mati in hcerka dihali sti prosteje, ko je vstal. Preden pa se je oddnljil, vzel je pahalnik, katerega je bila po-lozila gospa Zalnikova na mrzo in podavSi ga deklici recc : „Ne morem si kaj, da to ne dam v roke pravij vlastaici". Na to se spoStljivo prikloni in se gospema priporoci: ter odide hitro. Gospi gledali sti za njim ; Ida pak je drzala Se vedno mehanicno v roki v svilnat papir zaviti pahalnik, ko majorki v glavo Sine nova misel. „Daj mi sem za-voj 1" dojala jo obrnivsi se h hfieri, „kdo ve, 5e nij baron tako drzen.......* Toda Ida jej odtegne rok6. „Ne mati, ne !u odgo-vori, „saj mi je rekel, da je to prav moja vlastnina; meni gre stvav odgrniti.** Ida razvije zavoj. Poleg pahainika bilo je v njera i—malo pismico, katero—soditi po tezkoti— racralo je imeti kaj tehtajocega v sebi. In tako je bilo! Jedva razgrne dekliea pismo, prijde jej vroko—eekinnaenem di po volikosti nahajajo&ih se kamonov sprominja, katero se lohko v slednji obliki preboro, je prepodoben mozaiki ter je kot naravni marmor nmo%aika< imono-van.— Kakovost tega marmorja zamoro vsem tirjatvam zadostovati, ker sta lorn in nalozififte tako izdatna, da so ju, ako bi treba bilo, na voc stranoh lahko odpr&, Kar razmerjo zadeva, se lahko k6se od 2—8 raetrov dol^e, in od I —• S metrov mo6ne, oziroma fiiroke dobi; gotovo bi se pa, ako bi m v notranjost loraa filo, v enem kosu dvojnato od omonjenoga razmorja zaiiobi-lo. Zdaj leze od naravo izdrete klade na povrAji v po* vrsni mori 80 kubikmotrov, ktero bi so pa za porabo odbrati in razklati morale. Bos da jo bilo to zares lepo kamenie zavolj nje-govo lego—kot med drugo bribe vrinjeni kege|j—posobno doklor prek Idrijco so ni bilo coste, ofiosu naravo-slovca skoraj popolnoma odtognjpno; govorilo id je ulcer ze davno od njega, toda ve&&aki se ga do lotos ni* so lotili, razun g L^ranea Gorjupa h Gorioo, katorl je uze davno to kamnje uhi kopati in tudi obrtnike na ta zakiad opozoroval i:, trzafiki in du naj ski raxstavi,na katerih obeli ,;o razstavil k ran no nlosco tega marmorja. Skoda zares, da nam morajo ptujci pot kazati k zaklo* du, kteri pred doma^im pragom lozi, in si sami poma-gati no znamo; pefienko ptujeam pripufioaino, sami « kostmi zadovoljm. Omonim dalje, da kaze ta iz raznolicnih in mno-gobarvnih kamenov sestavljeni marmor, 6e je zbruSen in likan, jako cedno i leskoie lice, in jo pnpraven za^ nczna dela. Pusti so dobro obdelovati na vsaki nacin » tako n. pr. za preobleko slopov (stebrov) za mizne plo-See, za baluslre, za podboje, za nagrobne kamene; iz-dela se iz njeg.i lahko skoljke za studence, (takih je ze nekoliko popolnoma izdelanih v zalogi) plo§5e Za tlak itd. Porabi so. lohko tudi v sestavi prav dobro, ker jo zavoljo njegove tvdobe zmozen na vsaki kubjeni palec najmanj 50 stotov naklade prenaSati. Omeniti vredno so zdi, da se je to kamenje ze ob casu Rimljanov nekoleko rabilo; nekteri kosi so menda Se v bisi grofa Goronini-ja v Gorici prav dobro ohra-njeni in iz novejse dobe so one v hiSna vrata vdeiane plogfio na Mols-ovi palafii v Gorici na Travniku. Zraven tega se je tudi ze v starodavnih casih to kamenje rabilo za nektero notranje cerkvene naprave, kakoi tudi za nagrobne kamene. Podvzetnika lete obrtnije sta gg. civilni inzenir kraji vote).— Bil je to prav isti cekin, katerega je vi-dela vSerej pri baronu.— Osupnenost obeh gospij se je pa le fie bolj pove-cala, ko Ida odgrnivsi po polnem pismo jame citati: Draga mi gospical Ker ste sinoSi tako hitro izpuznali svojo vlastnino, nadejam se, da Vam nijsem vec neznan. Nifi novega Vam ne povem ce Vam refiem tnkej odkritosreno, da sem bil jaz oni—bera<>, kter^mu ste pred Sestimi leti vrgli v klobuk prilozeni cekin. Od ti-stega casa nosil sem ga kot dragocen spomenik na nek-danje mracne in hude ure. Toda o vsem tem bode Vam natancneje poro&d kopeljski zdravnik, gospod Dr. N., koji Vas bode v kratkem obiskal. Povem Vam samo le, da od vcerejSnjega dneva nosim naj viso nebesko sreco v svojem srei, od v5erej, ko sem Vas po dolgih gestih letih zopet videl 1 Hodil sem vsako leto k Sre5evrelcu nadejaje se, da Vas bom tu zopet enkrat nasel; v5erej «e mi je spol-nila gorka zelja Ljubezniva Ida! vracam Vam ta-le cekin, katerega ste mi dali nekedaj kot milodar; Vi pak dajte mi zanj Svoje blago srce, svojo rok6! Bodite milosrfini do mene, kakor ste bili pred Sestimi leti, kajti( brezi Va§e ljubezni bi bil jaz se revnejSi, nego sem bil ta-krat'.— Ne zahtevam, da mi koj odkrijete, Se me ljubite ali ne, nogo le to Vas prosim, da pri svojej gospej ma- teri, katero jaz velecislam, dobro besedo zi-me porece- | te, ko prideiu je prosit za Vago roko,—za roko naj bla- Iran Zenker in Dtagotin 8toek), ktera bota vsaktere bafcenarocila o tej zadevi dobrovoljne spcejemala, kakor kiteo bodo zato napmtfene zage popolnoraa postavgene in vredjene. J- K- Dopisi. Gerioi, 25, norembra 1875. (Izv. dop.) Lepi smo mi sloienski casnikarji; menda smo nri kraji z svojo logiko in ne vemo ve6 kaj is kako pisati, da nas ne denejo na naragraf.—Tako na priliko nam zadnja kon-fiskacija wSocV Se zmerom roji po glari in ce po-wislimo, da smo pisali samo to, kar se splob govori in ie to t pra? poniiai ooliki, da nijsmo pray mi draim in hujskali, ampak pomoei prosUi viSe oblastmje, si pad ne raoremo misliti §., po katerein bi se mogel soditi sape&aten olanek „Na8a glaTarstva. II.« Videti je, da te hoie slovensko ftasnikarstvo sistematicno zatorati, k teniu pa slotenski caanikarji no saiemo biti passivni, ampak »toriti moramo kak korak, da bode s?et ziedel, kaj ?te to godi na Slovenskein,— V ta namen mi nasvetujemo ?sim urednikora slo-veoskih listov, da se snidejo ? konferenco v laubQam, pri kateri naj bi se l.izdetola na podlagi resnicnih do-godkoy spomenica na rainisterstvo aii pa naert inter-peUwue, kateri naj bi se postal slovenskim dri, poslan-eem, da ? enakem zmislu interpellnjejo v dri. zboru, in 8, aklenila proSnja na dr*. xbor, da se odpravi ob-jektifno postopanja ter sopet vpelje stara cenzora,—Ta proinja bi se daia is naSega sloven skega staiiSca prav dobro motivirati in bi ob enem svetu pokazala naso tis-kovno svobodo v pravera svitu. — Konferenco naj bi sklical nrednik edinega slovenskega dnevnika.— Nadja-mo se, da bode nas predlog naSel zateljeno podporo. Zdaj pa nekoliko o nekoliko o nasi kmotijski Soli. Kakor znano, iraa biti letos naSa kmet. Sola popolnoma prnkiicna; a dozdeva se nam, da so nierodajni krogi uie sopet zadeli streljati fie?, in pod tarSo in da nijmajo resne volje, morda tudi razuma ne, za popolnoma prak-ticno Solo po izgledn enakih Sol na NemSkera, v Svici in drugod. Gospodje, posebno visoki gospodje, se malo brigajo za koriati dezele in jeziSniki si marsikaj Sepa-tajo nauSesao nekaterih osobah.—SliSi se tudi, da ne-kateri Italijani Se celd r kmet. Soli vidijo objekt za po-litiko in da bi uajrajSi pokopaii slovenski oddelek.—Ko-liko je na tern resnioe, ne vi mo, a verjetno je vse pri nas, kder nekatcri cudni patroni ljudstvo rabijo za svo-je namene in vse to pod krinko fanaticnega patrijotizma. Sapienti sat.—SJisi se, da bode dez. odbor za kme-tijsko Solo vzel v najem neko staro poslopje v mestu ter potrosil samo za adaptiranje te popolnoma nepri-pravne hiSe 5000 gldM po tern pa Se vsako leto plaee-val najamsdine 2200 gld. in nekatere stotine na leto za popravo.—-Tega skoro ne moremo verjeti, ce se pa zgo-di, bomo dokazali natanj5no, se ftevilkami. da se je greSiio zoper vsako ekonomicno naeelo. — Sicer pa se refii zdaj §e le knhajo in morda nam bode se dana priiika, cbsirnejse pisati o tej za naso dezelo prevazni za-devi. Italijanski list, organ Jiberalne stranke goriSke. ki pa se te6 peca z cerkveuimi zadevami, nego spolitiko, je te dni prinesel neko iznemirjajoco vesto goriski zastavljavnici; a kakor se slisl nij na tej recj pra? nie posebnega; g. ravsaielj se je odpo?edal zarad noke ravskriznosti s kuratelo in to je vse; zastavijavnica pa zarad tega ni5 n^ trpi in napredoje zmerom varcno in sigurno, SliSi ae, da pride goriSki glavar, dvorni svetovalec baron Keehbaeh r Trst, namesto njega pa v Gorico tnkaj uze znani baron Wintshgan, ki ne raznmi slovenskega. Sto vesljo je tudi ona? zvezi, da pride g. Winkler iia Du-naj, kar ne bo ravno vsefi goriSkim Sloveneem, ki bi g. W. rajJi imeK pri namestniStvu t Trstu. ze h&erke na zemlji.......Max. zl. Bedern m. p. Ida §e nij eitati koneala, da sko5i kot mlada ga-zeliea voselja po konei, objame svojo mater in poljubo-vaje jo vzklikne: „Gh mama, Ijnbezoiva moja mama!" Druzega same radosti nij moglo spregovoriti,— „Veseli me tvoja otroSka Ijubezen do mene; toda ^risreno dete, priznala mi bo§, da nij ti varno gospo- n baronn prej srca obefiati, preden ne poizvemo od aospoda zdravnika natanenejega kaj o njem. Torej po- trpljenje !* nPotrpljenje, potrpljenje! Pa bi pa ie gosnod doh-tar tudi kmala pri§ei!« In na yeliko radost Idino prisel je gospod zdrav-nik Se isti dan.— „Dovolite VaSo ciplo, blaga gospodifina," prieoe zdravnik, obrnivsi se k Idi. „iy, ej, kako givah-no bye; za koga pa, za gospoda barona, ka-li ? Sme li moj prijatelj gospod Bedern kaj upati ? — Jaz Vam odkntosrdQo recem, da Vas ielim le njemn med vsemi moimi, katere poznam. On je mlad, lep, zdrav, to vse se ima 2khva]iti Srefievrelen, kjer se ozdravijo vse bo-lesti, on je ljubezniv, bogat, pojejako lepo in kaj vem, kaj Sevso!" • t ¦ *'1 xm^r vesk°i m ^^ "W veste,* seze mu ma-lorka v besedo, Bprosim, po^jte kaj natanSnejega o njem, medve sve kakor na ogljth ravno zaradi te zgod-JHce o tistem ceitinu, potem todi to §e ne razumive, kako je mogel on beraciti ....?« . »? to je bil hud slucaj!» pojasni zdravnik. „Kofc dTajsetjetm mladenifi bil je baron jako pasijoniran jez-dec. Vender vesetfe do te zabave ga je kmala roimio: nijste h opazili brazgotino na njegovem senen ?~To se Iz Ttwliii 20. oktobra. (Izv. dop») (konee) Nasema predlogu se je pa odgovoriio. da sebo najpreje idrijska 6rta delala in Se le pozneje baLka. A mi s tern zopet nezadovoljni, smo predlagali, ce ie noeejo idrijsko opu-stiti, naj bi vsaj one delati za&li in naj bi se polovieo denarja obein crtaua enako odlociio, ker tolminska in grahovska zupanija blizo 12000 for. davkov placoje. A bilo je vse zastonj, vecma je biia za idrijsko crfco. Po tern takem se nij le 10000 for. iz toiminske denarniee po nbsoliitnem nkazu biJsega vladnega goris-kega predsednika oddalo, nego se je se en del idrijske crte blizo Slapa in Idrije toiminskem prebivaleem v ro-boto odlo5ilo. Mi smo se tenia stavili, retoc, da imamo doma dovolj dela, pa porrebnejsega, nego da bi drugim eesto ? roboto dofali. Omeniti pa moram, da je ovi de-nar tako na skrivnem ? Oirkno sfrdal, brez da bi ziva duSa v Tolminu o tern kaj slutila, razven nradnikov. Za na§ most, kateri ie bil v takem polozaji, se pa nij nihce zmenil. Dve debeli deski eez vodo, par kamenov, pa malo „maltett, to je bilo vse, karje bilona njem. Vse se je moralo na hrbtu v Tolmin znositi. Da bodo nasi fcitateJji vedeli, kako se je 6oz vozarilo, navedem eu sum prigodek: Bel je poljubinski posestnik spar konji v Tolmin orat; ko pride do :uiieiijenega mosttx izprozo enega konja, gaizrodi fantu. naj bi ga na uno stran peljal, z drugim pa in z oralom je sol eez brv. Kar naenkrat se mu lemez v drzaj podtatrne, konj pevlece, se cez brv prokucene in obvisi, dokier nij pomoe pri&la, da se ga je se zivega re silo. Tej stlni potrela v okom priti, se obrnemo zopet na predsednika v Gorieo s pro-Snjo, naj bi dovolil, nov most zidati Odgovor je bil, da nij denarja. ProSnja do namestnistva je biia tudi le bob v steno. Mi pa novede, kam je toliko denarja prislo, smo trpeli v tej nadlogi od I. 1852—57. Po sklepu ob-cinskega zbora tolminskegu, kateri jo proti odkazanem tlelu idrijske crte pro,e»tiral, se poprimeno potrebuejSega de-la,-Huma. Inzenir nam je cesto od liovce do Poljubina od-meril ter vsem posestnikom toiminske zupanije mikJudo po davkih razdeiil. Po tem takem smo doiali, kar je bilo le mjgoce, da bi se kar biiro cesta dovr&Ia ter ondotnim prebivaleem ustrcglo. Ko nam pa denarja zinanj-ka, naprosimo zopet prodsednika v Gorici, naj bi kaj k tem vaznem. celi dezeli potrebnim delom daroval. ProSuja je biia uslisana in dobiii smo 600 for. Kaj mi-slite kaj so pa Crkljani se svqjimi penezi storili ? So jih ti v prid naso dezele obrnili ? Nika'iior ne. Delati so zaSeli z n^simi krvavimi zulji cesto cez Kiadijo na Kranjsko ter nas z dolgiin nosom pustili, akopram je bilo *fe ovega denarja tolminskib prebivalcev. Opomni-ti pa moram, da je bilo ostro prepovedano brez dovo-ljenja prvosednika kaj iz kase potrositi. Kar naenkrat veter krmilo obrne, ko pride nas preljubljeni gospod Grossmann v Tolmin. Ta je bil rnoz, kateri se je za nase pravice potegoval. Vredno je, da ga im.imo Se sodaj v vednem spominu. On je bil isti. kateri je od Kajfeza do Pilatnza svoje prosnje poSiljal, ter se tako trudil, da se je na vse zadnje vendar tako po-trebna cesta fiez Hum uresnicila. Nic se ne kesamo, akopram smo lepe denarce iz privatnega zepa za njo potrosili, da smo le goreeim zeijnm Tjudstva ustregli. Nij li to grdo, le nas potem nasprotniki sebicneze ime-nnjejo? Mej tem ko je preje Faifar 3 dni iz Podbrdega ima zabvaliti nekemu arabsketnn konju; padel je bil namred prod Sestimi let! raz konja. Vsled tega je do-bil tako budo vroSnico, da si je celo domisljal, ka je berae. Zaradi tega se oble5e nekega dne v oglojeno obleko nekega sluzabnika in ko cuvaj naoj nij pazil: jo potegne in pride iz posestva svojega brata, ki je na cesti v „%, semkaj in k Vam v hi§o......Tre- nutljaj, ko ste mu zala gospica—cekin vrgli v klobuk. ostal je edino kot svitla tocka v njegovem spominu na ta mracni 5as. Jedva je zapustil Vaso hi5o, ko je bil od nekega poslanca svojega brata tiho v grad nazaj pripeljan. Toda obraz lepega usmiljenega otroka nij gel mu ve& iz spomina; cekin ohranil je kot dragocen spomin. Ko je po nekaj tednih ozdravel, iskal Vas je, a zastonj: Vi ste bili zginili, on pak nij vedel vec bi-U najti, kjer Vas je videl. Od tistega casa hodi vsa-ko leto k svojemu bratu, in potem sem k Srece-vrelcu. Nadejal se je Vas vender le enkrat najti.'— Nijsem li ze brz od zacetka vedla, da nij bil hudo-bnez kateremu sem dala svoje dar !; za god." Vsklik-ne deklica veselo, zdaj mi pa se povej, mama, Le nij celo dobro, da se kakrat iz velikodiisja kaj tacega sto-ri, kot sem jaz takrat storila ? „Res je, draga moja !u odgovori majorka in ga-nena pritisne cvetoSo nevesto na svoje sree. MSicer,a povzame besedo zdravnik, „se imamo za-hvaliti za ta veseli dan prav za prav le naSemu izvrs-tnemu zdravili§5u, lepemu Srecevrolcu. Zatorej pak: Slava Sreeevrelcu! Aiyio krasni par!" ___________ (Konec.) do Plavi rabil, se sedaj komaj ed dan mudi. Cast tedaj g. Grossmann, ket brez njega §e sedaj nij biia cesta eez Hum. Vsakdor Grossmanu 6ast odrekuje je neprija-telj tominskega trga. Svetujemo pa in tudi lehko tir-jamo od cestnega odbora, da se kmalo tomiuski lesen most, kateri se kakor babji zob klece, popravi, ker se lehko vsak cas kaka nesreca pripotiti zna. In kd.o bo temu odgovoren ? Jeli Tominci ? Kar smo pisali nij laL, in Tsak'ias lehko sprifiamo. y Iz slovenskega Stajerja dne 18. novemb. (Izv. dop.) Na Stajerskein so uze novi okrajni solski nadzorniki im»novani, a za slorenski 6fcajor dosedaj se samo trije. —Za okolico mariborsko, za slov. Bistrico. za sv. Le-nart, Oraurek in Radgono nij se nubeilen imenovan, ker baje g. Robic v Mariboru tega posla nij hotel provzeti. ski nadzorniki dobiii odpu*t in za ujih sluzbe so isZeJQ suplenti; na vadnici v Mariboru se pa bode posUvil podueitelj namosto g. Hafnerju. Dela bodo irr.eli novi nadzorniki cez glavo; toliko Sol nadzorovati, pri tolikib sejah navzofien biti, toliko konferene sklicovati—to nij majheno delo.—Za svoj trudpa baje ne bodo ba& obil-no odskodovani. Da bi novo imenovani nadzorniki ne biti za svoja mesta sposobni — ne sme nikdo trditi, kajti oni so vccinouia Se mlade moci, iraajo primeromn dovolj omike in dovolj dobro volje, kakor „Slov. ueitelj," organ, ucit. druStva za slovenski &ta-jer pravi. — Ipak obzalnj»mo, da mej novimi nadzorniki ne nnhajamo izvrstnih narodnih ucitidjev, kakorSna sta biia prejSnja nadzornika Perk in JumSek. — G. Koncnik, gimuazijki professor v Oelji, je bil uze vefi let okraj. Sols, nadzornik. — Kot rojen Slovenec (Ko-roSee) je tudi slovenskega jozika dobro zmozen. — G. Hafner, rndniSki ucitnlj v Mariboru, je miren elovekia izvrstnn pedagog. UC'itelji, bivSi pod njegotfm nadiiu^t-vora, nijso o njem pritoznvali. ~ Tudi jaz sem imel priliko in cast pogovarjati se z ovitn gospodom in naSel sem v njem pravega fiolnika in ucit.dj^kega prija djti.-— Nekdaj je ta gospod spisoval alovensko stenografljo, ka-tero je mislila" „Slovenska Matica" zaloziti, a pozneje je to delo zaiibog opustil, menda vsled posla pri OKraj. nadzorstvn. (Moj prijatelj BezonSok, fllozof in zuani slov. pisatelj je tako knjigo izdal in menda Se vedno neu-trudljivo dela in pifii>.j G. Ambrozie. uf;itelj v Lipnici se je baje v pridnosti jako odlikoval in zato tudi pri kup.l dezelnemu sols, svetu. — On je Kranjeciu tudi slovenscine popolnem zmozen. Ta gospod uze potuje po s.ojih okrajih in te dni je bil v Skaiski dolini in jo je moreda ukrenil v krasno savinjsko dolino. — Kriti* kovati je lepo in lahko, a boljse storiti, je — tezko, radi tega opustim to, ter ponavljam besede sv. pisraa ; nPo njih delih jih bos.te spoznali." — Za nase. ucit4]e imam nokaj zabiljeiitt. - Poprav-ljen „navod k pervi in drugi rneunici" pride v enej sa-mej knjiziei na svitio.—Priporoeujem naiim slovenskim nLiteljein to knjigo, ker natn slorenskiu ueiteljem mora biti skrb, da podpiramo slovensko slovstvo.—Tudi „pe-ta raSunica" ki ima mnogo izvrstne tvarine, se tudi prav marljivo poslovcnuje in ob letu je utegnemo uze imeti. Ce bi mogri tudi o tretjem slov berilu" kaj tace-ga povediUK to bi nase .ueiti'Jje ka bolj. razveselilo* a „spieta mus ki kre§ la jarba" bi dejal gorlSki renegat, kajti rokopis pociva 5e vedno v Praprotnikovi omari tak kakorSen je doSel iz rok Garibaldija, Linbarta i. t. d. „Gleiehes Recht fttr A He"* !? V gornji sarinjski dolini je volil okrajni zastop tri gospode, kateri se bodo te dni na Dnnaj odpeljali, da izprosijo pri ministerstvu—kos zek'/.nice. Ti gospodi so uplivni mozaki; gg. A. Goricar, zupan v Mozirjt, Josip Lipoid, posestnik v Mozirju g. Kiule predsednik okraj. zastopa v Ljubnem. Bog in sreca junask*!— Vreme je izvauradno milo; 10 do 1% stopinj to-plote imamo in jaz menim, da v n krasni slovenski Niz-zi" nijste na boljem. — Vina je letos, kakor povsodi, mnogo, in Stajerei ga tako ruvajo, da vse od naize te-ce. Prevec casti za Bahusa v celi Evropi. Ha zdar! A. Mozirski. Gradeo, 13. novembra. (Izv. dop.) V pojasnilo svojega zadnjega dopisa moram se nekaj dostaviti o ko-mersn nemskib Stndeatov. Pri neoficielnem delu ko-mersa pevala se je „Die Wacht am Rhein", kar ie nij nie vee eudnega v Avstriji. Nenavadno pa je to, da se je koj potem izsikala narodna avstrijska himna. Po-licijski komisar Wieser je hotel na to komers zaklju-eiti. A vodstvo komersa ga je skusalo pregovoritj, 6e§ da so njj pevala avstrijska himna, nego „Des deutschen Vaterland," ki ima s pervo enako arijo, in da so nek-teri le poslednjo pesem izzvizgati hoteli. Ka to je god-? ba zaigrala drcgi komad in komisar je pustil Se na dalje komersovanje. A kljubu temu ae je zacela sedaj preislava proti komitejn namSkega komersa. Uasniki poro5ajo, da je ze namestniStvo poslalo porocilo o tem komersu na ministerstvo. Ravno tako je pogrojalo na-mestniStvo prof. Blodiga (medicinca) in prof. 8ehwarza (tehnika), zaradi ajunih govorov pri nemskem.; komersu. Govori se tudi, da bode ultra nemSka nprogresist)6na Grazer-Burschenschaft" razpuSfiena, fieravno se je Se le -J*U ~.. •,-•« -..-.,..,-. %-~. ,-«ww.^«^|j jedva ozivela. Pomenljivo je tudir da je namestniStvo tehniSki komei prepovedalo. Skoro vsi tebniki so se bili namref udelezili ncmSkega komersa. Opomnira naj Se, da so nam Nemci vedno prero-kovali, ka so nail koraers na bode izverSil brez tepeza. A priSlo je ravno nasprotno. Nemska kerv sama med seboj se nij mogla terpeti in ohladila je svojo jezo pred zakljufikom komersa v medsebojnem tepezu, katerega se je zlasti burschenschaft Franconia udelezila. Cu so torej Karntuer Blatt in po njem drug! casniki pisali. da so se Slovani in Italijani ze po pervem gtudentovskem zboru teplije to perfidna hi in gerdo natolcovanje, ki skusa vse, kar nij neraSkegn, v najnevgodnejfii luci po-kazati in pred svetura ofernitk Komur so na§e razme-re znane pac labko s persti otipa, kedo mir kali in Politicni pregled. V drz. zboru nij bilo zadnji teden prav nobe-ne vazne seje; ministerstvo Se uij odgovorilo na interpellacijo opozicije.—Sklepalo se je o torn, ka-ko naj se nalagajo denarji sirot, kako naj glasuje-jo komisije za odvezo zemljiscnih davkov, po tern je Fax infcerpeliral, ali hoce vlada na to delati, da se loCi Vratislavska Skoftja in Steudel je grajal vlado, ces, da se ne ozira na domaco obrtnijo, am* pak da svoje drzavne potrobe na tujem uaro&ije. Poslanec Kopp je vlado interpeloval zarad civilne-ga zakona in zarad pravic starokatolicanov.—-Nem-Lki liberalni listi se bojo, da ne bo nic" \% vsega tega, da smo v Av&triji nazadovali glede" liberali-. zma, Sfisar je najvec" kriva velika revs&na in strai-na p fjenost. „CiltadinoM pa odgovarja na to, da ne samo Fraucozki lilozofi 18. stolefcja, ampak tu-di slabo finanGuo gospodarstvo ministra Neckarja pod Ljudevitom XVI. je bilo krivo velike prekuei-je 1. 1789. V dri zboru so tucli predloiili moravski po-slanci pefcicijo brnskih delaleev, ki zahtevajo, naj se tiskovni zakon popravi r zmislu svobode, naj se zakon o zdruievanji v tern zmislu prenaredi in naj se nvede obSna pravica glasovanja. Vse lepo in do-bro, 6e bi bili ustavoverci v resnici liberalni; ali oni irtujejo svobodo v Avstriji tako sladki nadvla-di A ta sofisticni prineip se bo §e straSno ma§ce-\A nad Nemci; oni kopljejo jamo svobodi, a naj gledajo, da ne padejo sami v to jamo.— V Reichenbergu na Pemskem je bil 21. t. m. obrtniiki shod, katerega se je vdelezllo 1500 <*brtnikov, ki so se enoglasno izrekli proti vladi, ceL, da avstrijske industrije nic" ne podpira. Rei-chenbereani prvi Beustovci se zdaj pritoSujejo cez naredbe njih ljubljenca; torej so prisli do spozna-nja in uze klic!ejo : „niea culpa.* V gospodsko zbornico je cesar imenoval na Tse zivljenje fern, grofa Foil iota, opata Helferstorferja, opata Liebscha in dez. sodnij.skega svetovalca baro-na Scharschmida. Lvovski mestni zbor je volil v dez. Solski svet dr. Czerkawskega^ Ta volitev je demon^tracija proti ministerstvu in posebno proti Stremajerju. — Qrof Pototzki je irnenovan za namestnika v Galiciji; sli-Si se tudi. da bo cesar odstavil ministra 2a Gali-cijo, Zemialkowskega in na njegovo mesto poklical Poljakom bolj priljubljeno osobo.—S tern hoCe nek-da mimsterstvo sopet pomiriti Poljake, da se ne bodo zedinili z opozicijo. Morda se bo ministerstvu tudi to posre&lo, ker Poljaki nijso prav ni6 sta-novitni in ker se rajsi peCajo z ntopijo poljskega kraljestva, nego pa se zboljsanjem stanja v Galiciji ;in sploli v Avstriji. Poljakom se dopada zniesnjava v Avstriji, ker morda mislijo, da bodo iz evropskih homatij vlekli kak dobicek za-se. Dve visoki osobi sti amrli te dni; prvi je voj-voda Modenski, ki je izgubil leta 1860 svojo de-Mo na Italijanskem in od tistega Casa Sivel v Avstriji, ker je bil ud nase dinastije in tudi av-Strijski general. Vojvoda modenski je bil morda najveCi, najuplivnejsi in najbogatejsi konservativec, podpiral je svojega stri6nika Don Karlosa na vso mo6 in se je tudi potezal za druzega svojega striS-nika grofa Cbamborda.— Nij bil se prav star, imel je 57 let in njegova srart je vsem konservativcem tako velik vdarec, da konservativni listi vsega sve-ta* njegovemu spominu posvetn|sio dolge, tuine 6lan-ke. Drugi pa je kardinal Rauscher, duuajski nad- skof in primas avstrijski, kateri je umrl predvce-rajSnem v 79. letu po prav kratki bolezni. Ranjki je bil v Avstriji ena najimenitnejSih osob; on je sklenil konkordat mej Avstrijo in rimskim stolom, po tern pa je bil v vsih verskih zadevah vedno mo6-no upliven pri dvoru in ministerstvu; kot politikar je bil centralist in jo .Kot tak zabrauil v Avstriji marsikako postavo, ki je bila obrnjena proti kato-liski cerkvi. Ker jc bil mogoceu posredovalec mej Dunajem in Rimom, zgubi v njemu pape^ veliko zaslombo in katoli§ki svet enega najzmo2nej§ih na-Selnikov; opozicija avstrijska pa nasprotnika jako ne-varnega, kateri je nameraval avstrijsko duhovstvo sprijazniti z centralisticno osnovo Avstrije. Ogrski zbor je z 265 proti 60 glasovi spve-jel proraSun, Zunauja politika postaja cedalje bolj :caniuiiva, Vidi se iz vsega, da velevlasti, tudi severne, nijso tako popolnoma edine glede jntrovega prasanja, ka-kor oficijozni listi trdd,~posobiio pa gre Anglezki za kogo, katera dela na vse kriplje, da bi vzbudila rivalnost mej Austrijo in Eusijo, — Prvi anglezki list, „Times*,jeprinesel dlanek, v katerem Avstriji naravnost nasvetuje in ponuja, naj zasede Bosno in Hercegovino; a uali ustavoverski listi so planili nad „Timesa in so zaSeli sopet pisati proti vsaki pri-dobitvi Avstrije na slovanskem jugu, 6e§, da bi po-stala taka politika Austriji jako ncvama; nekateri listi celo pravijo, da je ta ponudba perfldna, ker meri na to, da bi se Avstrija in Rusija razdvojile. Tudi srbski listi so protivni vsaki intervenciji Au-strije in svetujejo, naj pusti narodom na Balkanu prosto roko, da se sami osvobode. — Politiko nein-terveneije menda zagovarja tudi Rusija, ki skrbi zti-to, da vsi ostanejo dale5 od sklede. V sogtasju s tern je tudi veleva&na vest iz Cetinja, katero potr-jujejo tudi vladni listi, da je bivSi Srbski minister HristiC pri§el v Cetinje, da skleuo v imonu srbske vlade veljavno diiavno pogodbo s Crnogoro, vs-led katoro boste na spomlad obe* drkvi napovoda-li vojno Turfiiji; Srbija bode nekda pomagala kne-zu Nikolu z denarom in po srecni vojni in zmagi dobi Crnagora Hercegovino, Srbija pa Bosno. Za to pogodbo tiel, kakor se poroca iz gotovega vira, tudi Rusija, katera bi po taki osnovi kar naonkrat prerezala nit zviti diplomaciji. GorCakov je prisol v Berolin in konferira z Bismarkom; da je ta, shod dveb prvih evropskih drkvnikov jako vazen, lehko vsakdo vgane, gotovo se bosta konefino dogovorila o reSenju orientaluega prasanja. Tudi Francoskaje nekda popoln.ma porazutnljena z Rusko in noce nic" vedeti ob anglezkih spletkah, kar se John Boulu moCno kadi v nos. Mi smo vganili, da bo tako priSlo, ker je Austrija toliko dasa odlaSala, da jo je Rusija prekosila. V Bosni Turki se zmerom straSno mesarijo in pnstosijo, polovica vasi je vpepeljenih.—Turki se nekda v resnici boje. da Austrija zasede Bosno; velik strah vlada mej Turki pred Molinarijem iu vodjem Hubmajerjem, ki bode skoro gotovo na novo organi-zoval ustajo v Bosni. V Bulgariji pa nekda Turki tako gospodarijo, da kristjane prav silijo k ustaji; na spomlad bo skoro gotovo vsa Bulgaria v ognju. V Hercegovini pa se pripravljajo Turki in ustasi na odlofilno, veliko bitko.--Ali-pa§a in Rauf-pa§a vse mocl koncenttirata, da bi v NikSic" zive^a pripeljala.—Pa tudi ustasi se zbirajo in se nadjajo, da bodo skupaj spravili najmanj 8000 hrabrih ju-nakov.—Ce ustasi zmagajo, po tern je Hercegovina popolnoma osvobojena; Niksifi in Trebinje in vse druge glavne posioije pridejo v njih roke in potein lehko precej prokliCejo narodno vlado.—Morda se mej tern ko mi to pisemo uze bije krvava bitka, da bi le zmagali na§i bratje. Garibaldi je te dni rekel nekemu prijatolju : Italijanski prostovoljci v Hercegovini naj si pred vsem prisvojijo de^elni jezik, naj Ceste zene in naj 'bodo prizanesljivi narodnim navadam ter naj se bo-jujejo brabro na strani tega naroda, ki je se ne-pokvarjen in bode gotovo dosegel svobodo in si osvojiltudi znanost in omiko evropsko. — Garibaldi je torej pravi svobodnjak. ki Mi vsem narodom svobodo in naprodek. Razne vegtL (odfikoiranje). jjjih. v0l. cesar ja imenoval g. grofa Ernesta Coroninija-Kronberg iz Gorice dvornega komornika. (i*oro«ne .odmje) 4, sessija bode ,za«ela 7. de< cembra 1875, in so zdaj, kakor se razvidi iz sledeBega imeaika, skoro sami italijanski porotniki; evojih: Glav-nv porotniki; Kerpan Andrej iz ^abelj, Marini6 Luka iz Goriee, Oapellani Valentin iz Gorice, Zucchiatti J. iz Gorice, Seitz Dr. Eu. iz Gorice, Uemenl Tomaz iz Gorice, Fogar Alojzi iz Gorice, Oesciutti J. iz Gorice, Drechsel Bar. Ant, iz Gorice, Mauer Jakop iz Gorice Olementin Alojzi iz Gorice, Schefzuk J. iz Gorice, Fur-lani Miha iz Gorice, Godina Daniel iz AjdovS&ne, Mezzorana Jakop iz Gradig6a, Jakoncife Jozef iz Dolenje, Baselli baron G. B. iz Gradi§6a, Pellegrini N. iz Gorice, Perini G, iz Gorice, Oicogna A. Tz Ogieja, Presel Miha iz Tolmina, Lassig Andrej iz Bend, Lapanja An-droj iz Ponikve, Biavec JoSt iz Oseka, Vonuti P. iz Gorice, Zagar Andrej iz Serpenice, Pahor Stefan iz Gorice, Potatzky G. iz Gorice, Palzari M. iz Kormina. de Finetti G. iz Gradig&a, Messenlo Karol iz Bonk, Licen Dr, J. iz Gorice, Gorgolet Loienc iz Doberdoba, Erse-tig Anton h Gorice, Obizzi Marchese France iz Gorice, Muuiu France iz Gorice Nnmostuiki: Lorenz Franc iz Gorice, Petz K. iz Gorice, Morolli Dr. de Filip iz Gorice, Maurovich Dr. J. iz Gorice, Spiegel fold bat. iz Gorice, de Zattonl Si-gismund iz Gorice, Ulm France iz Gorice, Zuccato Via-cencij iz Gorice, Tausani Valentin iz Gorice. (ftlavcev koneert in |i«rvi» pavikw po»l dne 27. novembra 2875. Teteliea s deklamaeijo, petjem, glasbo plesom in jgro: Uskok in komtfnim kupletom Jsak SilbersteinM. ZaSe-tek ob 7 Vi «« *?e8er. Vatopnina 40 s. za osebo. Gos-podje, ki se pies* udekie, doplaiajo 60 sld. K tej ve« telici n\judno vabi Odbor. (Medeljtkn pretfairaaf e) na „narodnej uCilni"4 y Materffi ˇ Istri ae pricne popoludne 28. no?, t. L o 3. uri. Taj poduk bode za odraslo mladino in za stare ljudi obeh spolov. Najprvo predavanje bode o m e-tridnej meri, Predavalo se bode nazorno, t. j. i utezi nove vage, meter i steklena posoda so bode ka-zala t natoruej obliki, kakorSna se bode rabila. Druge nedalje za tern se bode govorilo o kraetistra z ozi-rom na istranske oduosaje.~Da ne bode enega ali dru-zega bodoJe leto kakova trzaSka branjevka ukanila za kaeih 10 nauiek itd., nadjam se, da narod uporabi mo-je predavanje. PerniSek Blaze, narodni utitelj. (Wear©** "led nmwaMi). Sredo 24. t. ra. je pustila neka mati v kovaSki uliei trilotno deklicc sarao doma. Nesrefcno deto se je preve5 priblizalo ognji, ob-leka se jej unarae, kliealo jo na pomofi, a nemarni ro-ditelji so prekesno doSli in otrok je ysled opekin danes umrl. (Tauiaa), Minuli tvorek so pono5ni . . predrznili se z najveejo pridnostjo, vrtati leseno okno Travanove stacune, v gospodski uliei, a bili so So o pravem 5asu zapazeni in so srecno peto odnesli. (9 Kmm se nam pile), da so te dni naSli pri Senpolaju neko zeao ubito prisedSo iz Tersta. Daljsa po-rofrla prtfakujemo. (VtonKi •« je kotei) neki 70 letni starcek iz Cepovana doma pri Slapu v reki Idrijci, a eutSi, da je voda premrzla, se poprtme za vejo in je v tern polozaji Cakal, da so doSli Ijadje in ga iz v Je potegnili. Poslano.*) Na Trnovem, v tominskem ok raju, sem jez zacel popravljati hiso; vzdignil sem jo in s korei pokri!, ker sem pa hotel dati svoji hi§i nekaj bolj civiiiziran obraz ter napraviti tudi straniSSe, so komuoski inozje Trnov-ski meni to kar naenkrat prepovedali in rekli, da jez v svoji hisl na lastsi zemlji ne sinem imeti straniSca, ce§ da bi bi! potem smrad v nasi vasi itd. V Trnovem tedaj nij pripuSceno drugo, nego na-ravno straniSfie in na§i komunski ocetje so v tern obzi-rn res tako filozofieno postopali, da jih moram tukaj posebno pohvaliti in priporociti dragim zupanom, ce bi kedaj boteli kaj prav modrega skleniti. Na Trnovem 25. novembra 1875. Janez Erainc mp. V §t. 46. „SoLeu je dopis iz Bat, v katerem se Cita mej drugem: „Na§ magnat, pa predsednik JkraJDe-ga sols, sveta, zatira Solstvo, mesto da bi ga podpirai. Ako bo5e uzroke poizvedeti, se mn jih lenko pedago-gi6no dokaze. Sklenil je Se cel6 g. ucitelja, kateri je celi obSini priljubljenr razun njemu, iz Bat spraviti, ka-kor g. Eebra itd." Erajni Solski predsedsik sem jez in tedaj te razaljive in laznjive besede prav mene zadevajo. Eer pa g. dopisnik pravi, da vse lohko dokaze, ga jez s tern pozivljam, naj nastopi javni dokaz in naj se ne skriva, kakor tihotapec. pod krinko brezimnosti, kajti drugage ga jez javno imenujem laznjivca in nizkega ob-rekovalea. Jez vernjem, da je g. nfiitelj priljubljena osoba; kje in zakaj? to ho5em denes §e zamolSati in de ga kedo spravlja iz Bat, nijsem gotovo jez tisti, ampak gospod afitelj sam po njegovem vedenji. Ear pa dopisnik o g. Eebra govori, zdi se mi, da prvega vest na prvem kraji te§5i.— OglasUe se tore] g. dopisnik, Se nogete nositi madeza laznjika in obreko-valea; jez sem zmirom pripravljen Vam Se marsikaj do-kazati. V Batah 24. novembra 1875. Valentin Stanft mp. Iz Tomina 21. novembra, Na dlaoke iz Tomin-skega St. 41. in 42. odgovarjemo, da kar brado inmo-§no naSega velikaSa zadova, se nima nasprotni velikaS z nasim ni6 kaj saliti. Todi on zca dobro vodo na svoj mlin obraJati, in prav je. Edc ma more to za-meriti, dokler nobenemu krivice ne dela. Da je pa nas velikaS prav tako sebicen, kakor na§i mladi nasprotni-ki terdijo, ni res. Ce p kakor zupan za svoj kraj in za eesto 6ez Hnm skerbel, }° storil svojo dolznost. Drogi zupani naj skerbijo pa za svoje 5erte, ee previ-dijo.da so za njih kraj pclrebne. W* je pa na§ teli-kfts pri eesti 5ez Hnm in pri mostn v Polnbini Lez 3000 f. za same raojstrije iz lastnpga premoienja v bia-gu in denarja zaiozii, in iasino kupcijo v drogih kra-jih zanemari], vedo dobro naSi nasprotniki, ki so o Ider-skih cesarskih goj/.dih pogodbe sklepali, ki so bile s perva naSemu veiika$u uamonjene. Znano je, da baron Buna je bil cesti Lez Hum tako nasproten, da bi se ne bila za^ela, ako ne bi bil na$ zupan svojih ramen po-dlozil. Je li to sebicnost?—Pod mostom fez Tominsko je on imel tri biie, ki so stale 800 I in vertie zraven, in ko se je cesta na Skirenku deiaia, so bile te liisice z vsim prostorom okoli zasnte, in naS velikaS ni zato zahteval nobenega odSkodovanja, Se toliko ne, da bi se Srostor zopet potrebil. Je li to sebifinost? Ko je v 'or.iinu zupauu, smo uobili zidan; most <"*z Soco in dva lesena mostova cez. Tominko in €ez Baco, in vender so obdinske naklade komaj deseti del sadanjih zna-Sale. Sebi6nost toraj ni attribut naSega velika§a. Nje-gova ljnbczen do bli>.njeg» spridojejo ubogi eelega okra-ja, in vsi ki ga bolj na uwjko poznajo. To zastran brade.—O moSni otttajo nasprotniki ua§omu velikaSu, da je iz nie velikaS postal. Pa ta pot, kakor je bila njeran, je vsakemu odperta. Bodi poSten, boS imel zau-panje pri ljudeh, kredit; bodi priden in varfien, posta-ne§ bogat. Da flovek po t»»j poti bogat postage, je njegova naj lepsa Last. Baljsi je biti zaviden, ko mile van.—Pustimo rajsi vsakemu svojo poStenjc. Win-klerja tndi mi prav iskreno Ijubimo. On je skrbel, z eno besedo za vse, in Ce se je pod njegovem pred-sedniStvom kaj prenaglega sklenilo, je le vecina glasov kriva, kateri se jeon zmiraj parlrtmentarno podajal. Tudi Grossmanu pustimo njegove zasluge in fast, da se je junaSko boril proti baron BufFovi silovitosti, po svo-jem preprir-anji skerbel za napravo potrebnih mostov 6ez Soco, Tominko in Baco in za tisto eesto, ki odpira pot pridelkom ednajstih naSih vasi in Bobinskim za-kladom, in ki je najkrajsi corta med Gorenskem in Cedadom. Da na§ velikaS Modrejsko cesfco zagovarja, ni ne pregreha, aiti razialjenje druge stranke. Vsak sme svobodno misliti o javnih zadevah in todi svoje misli dragim ra/odevati, da se prevdarjajo. Pa obravnava mora biti mirna in prijazna. ^alostno pa je za res, ke-dar se mozje, ki so kinSin ponos eelega okraja, med seboj kausajo in zarad nasprotnih misli c*asopise s sra-motnim ogitanjem polnijo. Eaj pore5e narod, kaj maj-ka Slava?!— _______________^^ pi Premerstein m. p. *) Ureaiiistro'tiij odgovomo ne za oMiko ne za zadrzaj. S I. novembrom prevzame podpisani res-tavracijo pri „i\larcini-ju.46 Skrbel bode za izvrstno ieH in pijafo* toCno postre^bo po n a j n i I j i c e n i.-~ PriporoCa se torej slovenskemu ob-dinstvu, da ga obiskuje.— Emil Mandler. Tomaz Bosenberger naznanja sloYeskemu ob^instvu, da je sopet odprl 9Restavcijo WAH' Europa" na Travniku ter izrofiil nje vodstvo Antonu Mainardi'ju, dozdaj odgovornemu natakarju pri Marzini-jti. V tej novoodprti restavraciji se bode tocilo samo najboljse marcno pivo (Export Marzen), izvrstna domaLa, yipavskain furlanska vim ia postrezalo se bode gostom ?, izglednimi porcijatni okusnih jedi—in vse to po mjnizji cent.— Vsako nedeljo in vsak pramik bode v glavni, veliki dvorani godba. Obiskujte prid-no ^Evropo", dobro indober kup boste jeli, pi-li in zabavali se.— JL Velika zaloga tehtnih batov za novo mero medenih in zeleznih uradno boliranih po najni^ji ceni. KARL pi. MULITSCH v raSteln St. 460. ||] HiSa na prodaj. 'Misa na prodaj V Idnji je sredi mesta trinadstropna hisa z 13 sobami; kuhinjo, jako primer-nem, velikim hramom za korcmo in lepem vertom, prostovoljno na prodaj; cena jej |je 2500 fl. Knpa2eljni naj se blagovolijo pri ured-niSfcvu ^SOCB^ oglasiti. Hisa na prodaj dvornl puikar v Mitrllioru priporofrt: I'uike dvocevke od predej za nabij'ati iz Meza od ..... 11 gl.—kr. (do najviSje cene.) PuBe dvocevke od predej za nabijati iz svila (drota) 16 » — » (do najviije cene.^) Lefauscheux (lefoM) iz svila od 22 „ — „ (do najvi§j"e ceno.) Lencaster (lenkaster iz svila od .......40 » - „ (do najvisje cene.) Revolverje......7 „ — „ (do najvisje cene.) Pistole dvocevke . . . , 2 „ 40 „ 9 enocevne . . . . 1 »20 „ -mJM. ^tk^ JE«^ at 30t «?» 3E^' TCJ^ v Najcenejse in najboljSe Zepneure prodftjam po iledeii ceni: Za samo 3 zW. S«Mttia" deklc* praT| Samo 4 gh SO Kr^^t^r^^1 Mamo 6.50 ;{JLntna cilindeMk* ¦» « Brit4tti» »«nBA a prava angleik* 13 lotna arebrna cilindertka Sanio 9. nalanjena in garantirana ura. lepa, elegantna ura, cilinder srtbro za dame, z garancijo. sreberna piecijna anker-SaUlO 13. 141