St. 741.
Trst, pondeljek dne 18 maica 1913. Ljubljana
Leto IH.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Prtcam07na Čl R uin Jutro“ izhai4 vsakdan — tudi ob nedeljah in praz-I UoaillDAlia 91. U Vlil* nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, uliea S. Francesco dAssisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopiai. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Mali6“ v Ljubljani. — Po poSti sprejemano stane Jutro11 mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Oglasi: I mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primaren popust. Mali oglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Radi tehničnih ovir je izšlo danes »Jutro« samo na dveh straneh. Naslednje številke izidejo, seveda, na štirih straneh, kot navadno.
Prepovedan shod.
Razmere, ki so zavladale v zadnjem času na Hrvatskem, razburjajo ne samo ves slovanski jug, temveč vso kulturno Evropo, ki ne more razumeti, da so take razmere kot !vladajo sedaj na Hrvatskem sploh še mogoče v 20. stoletju in v sredini Evrope.
Samo ob sebi umljivo je, da dogodki na Hrvatskem, kjer se z brutalno silo udu-šuje vsako izražanje prave volje hrvatskega in srbskega ljudstva, ne morejo pustiti hladne Slovencev, ki se čutimo s Hrvati in Srbi za en narod in ogorčenje, ki vlada v naših deželah nad temi razmerami je samo ob sebi umljivo in nič čudnega ni, ako ho* čemo dati glasnega izraza temu našemu ogorčenju na javnih shodih, kar je vsekakor naša pravica
V	Trstu se je tak shod vršil in sicer nemoteno in v Ljubljani se je mislilo, da se bo mogel tudi vršiti shod brez vsakih ovir in sklicali so ga pristaši narodno-napredne in socijalno-demokratične stranke. Ta shod bi se imel vršiti danes zvečer in govorila bi na njem gg. Rasto Pustoslem-šek in Etbin Kristan, torej moža, ki se jima nikakor ne more očitati, da bi hotela morda hujskati na izgrede, ali kaj sličnega, temveč bi gotovo samo pojasnila poslušalcem razmere na Hrvatskem, potem bi se predlagala in sprejela primerna rezolucija in ljudje bi se razšli. Pripravljeni bi bili v naprej priseči, da se ne bi zgodilo nič po-posebnega, da se mir nikjer ne bi kalil in vendar je — baron Schwarz zabranil shod iz ozirov »na javni red in,mir».
Drugi Čuvaj ! Saj ta tudi prepoveduje shode iz ozirov »na javni red in mir« in ravno s tem' izziva ulične demonstracije, ki končajo navedno z atakami policije na demostrante, z aretacijami, krvavimi glavami.
Javni red in mir, te stereotipne fraze se poslužujejo vsi policisti, kadar hočejo opravičiti prepoved njim neljubih političnih shodov in kakorkoli je bilo potrebno sklicati protestni shod radi Čuvajevih nasilj na Hrvatskem, ravnotako potrebno bi bilo sklicati tudi protestni shod radi razmer na Kranjskem pod Schwarz-Šusteršičevo vlado, ki morda na zunaj ni taka kot Čuvajeva, ali na znotraj, po svoji vsebini, ni od nje nič boljša.
Ne sumnjičimo radi, ali samo po sebi se nam vsiljuje mnenje, da so igrali pri prepovedi protestnega shoda v Ljubljani radi razmer na Hrvatskem tudi klerikalci svojo ulogo, kar se vidi že iz tega, da so v »Slovencu« kar vnaprej že obsodili shod
LISTEK.
Nostradamus.
ENAJSTO POGLAVJE. Floriza.
IV.
Vizija.
«Vidiš, dragi moj Saint-Andrč», je govoril — mi hočemo ponoviti njegove besede v ^dostojnih izrazih — „ vidiš, dragi prijatelj, tvoj sin je nedvomno prikupljiv mlad plemič, in jaz ga imam jako rad. — Obsul ga bom z milostjo, kadar jo poroči. Toda priznati moraš, da je to žlahtno dete preveč nežen sad za njega. In moj namen je, da ga poskusim prej kakor on. Mati božja! Srečnega naj se šteje, ako mu kaj ostane!« j
»Ubogi Roland!» je dejal mirno Rolandov oče, ki je pač že desetič posegel z drhtečo roko v žep, da potiplje, ali še ima dragoceno nakaznico.
«Le pomiluj ga! Že tri noči po vrsti stojim zdaj pod njenim oknom in gledam gor, dokler ne ugasne luč. Zdi se mi, Ida to ni primeren posel za kralja'... Saint-Andre, tvoja ideja z vrvično lestvico je izvrstna. Ah, tristo vragov, bilo je čas, veš kaj! Malo je manjkalo, da nisem začel laziti po kolenih za Roncherollesom in mu ponujati polovico kraljestva. Polovico kraljestva to pač ne bi bilo preveč — sinoči! No,
in sicer zato, ker so ga sklicali naprednjaki in socijalni demokrati in jim ni bilo prav, da bi radi razmer na Hrvatskem protestirali naprednjaki in socijalni demokrati, sami pa tega niso hoteli storiti, ker niso smeli.
Lahko bi spregovorili besedo v korist preganjanim bratom na Hrvatskem v kranjskem deželnem zboru, kar se je tudi pričakovalo — ali zastonj, ker so vedeli dobro, za to Schwarzu ne bi ugajalo in to je bilo zadosti močan argument, da se niso zmenili za direktne pozive, naj storijo svojo dolžnost.
|§ Taki so že naši klerikalci. Sami si ne upajo storiti ničesar, nimajo poguma da bi storili kak korak, ki vladi morda ne bi bil ljub, ako pa hoče kdo drugi kaj storiti, jim ni prav in prepoved obdržavanja za danes sklicanega protestnega shoda v Ljubljani je gotovo njihovo maslo.
Sicer smo pa na vse to že navajeni. Poznamo Schvvarza in njegova absolutistična nagnenja, kakor tudi narodnost S. L. S., ki pravi, da je jugoslovanska, oziroma hrvatska, ker Jugoslovani so tudi Srbi in Bolgari, ki jih pa naši klerikalci sovražijo radi vere, v resnici je pa vladina dekla, ki si ne upa brez vladnega dovoljenja storiti ničesar in se postevlja tudi sedaj na Schwarzovo stran in v »Slovencu«
—	odobrava prepoved protestnega shoda.
Kdor ima oči, naj jih odpre in vidi vse to in naj ne veruje klerikalcem ničesar.
Občni zbor, društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani.
Ljubljana 16. marca.
Predsednik g. Jos. Christol pozdravi v navzoče člane ter zastopnika mestne oblasti g. Bukovnika in urednika naše ljubljanske podružnice. Nato preide k dnevnemu redu: ■
Lz njegovega poročila posnemamo: Organizacija odvetniških in notarskih uradnikov vstopi v 10 leto delovanja. Da organizacija ni dosegla zaželjenega cilja izraženega ob priliki ustanovitve v Celju ob ustanovljenju društva odvetniških in notarskih uradnikov za vse slovenske pokrajine, je največ kriv današnji socijalni red; mnogo so krivi tudi stanovski tovariši sami. Še danes je večina tovarišev, ki nima smisla za organizacijo. Pa tudi oni, ki so sicer organizirani, ne kažejo veselja do skupnega dela ter pričakujejo ves uspeh le od dese-torice odbora. Rajše mečejo kamenje na vodstvo, češ, da nima izkazati uspehov, ki bi jih bilo pričakovati od deželne organizacije. Če bi se vsi tovariši zavedali svojih dolžnosti, svojega položaja in pravic, bi deželna organizacija imela kmalo pokazati
midva nisva računala s presenečenjem, ki si mi ga pripravil nocoj !»
Kralj se je začel smejati; tudi dvorjan se je zahihital. Ta hip pa sta začula pred seboj nekakšno ječanje.
»Kaj je ?»
Obstala sta, iztegnila 'vratove in prisluhnila.
«Nič ni», je menil Saint-Andre. «Če bi bilo kaj, bi naju naši ljudje posvarili.*
«Res je; stopiva...*
Tam, kjer se je cepila ulica Vieille-Barbette od ulice Tisseranderie, po kateri je korakal kralj Henrik s svojim spremljevalcem, je bilo majhno križempotje, Na hiši, ki je tvorila severni vogal tega kri-žempotja, je bila niša, a v tej niši kip sv. Pavla. Pod nišo je bil pristrešek. Pod pri streškom sc^ bila vrata, do katerih so vodile tri stopnjice navzdol. Vse to je tvorilo zatišje, ki ga je varovala globoka tema, dočim je obsevala nasprotni vogal najjasnejša mesečina.
Vrata so bila odprta; vodila so v nekako klet, tesen prostor, poln goste teme. In v tej temi je stala skupina, strašna v svoji molčeči nepremičnosti. Bilo je dvanajst mož v sklenjeni vrsti, s krinko na obrazu in bodalom v roki. Niti njihovo dihanje se ni slišalo. Kdor bi jih bil videl, bi bil mislil, da so dvanajstorica kipov, ki jih je spravil lastnik v ta skriti kraj. V temi so se videle samo žareče točke s čudnimi odsevi: bile so oči dvanajsterih kipov, uprte vse natanko na točko, kjer se je križala ulica Tisseranderie s svojo sosedo. Pred skupino pa je stal posameznik, napol sklonjen, ki ie gledal
Kranjska
nekdaj
lepših uspehov. Tovarišem manjka samo-spoznanja. Vendar kljub vsem tem nedo-statkom ima društvo biležiti marsikateri uspeh. Ob času, ko odvetniški in notarski uradniki še niso poznali moči sloge v organizaciji, so bili pravi sužnji svojih šefov. Nizka plača, nestalna služba, nikakoršni dopusti, zavarovanja za slučaj starosti itd. Povod temu je bil, ker o združenju niso hoteli nič vedeti. Da so se zboljšale plače, se vsaj deloma uredilo njih službeno razmerje, da imajo svoj nedeljski počitek, starostno zavarovanje in za slučaj onemoglosti in svoje dopuste, vse to je sad združenih moči organizacije. Še več pa bi lahko dosegli, ako bi bili vsi združeni v stanovske in te v državno organizacijo.
Predsednik konečno pOnovno izraža obžalovanje, da večina tovarišev nima nobenega pravega smisla za delo in organizacijo.
Nato sledi
tajniško poročilo.
G. Zajec izvaja daljše poročilo, iz katerega posnemamo:
Treba je popolne oganizacije vseh stanovskih tovarišev, ker dokler ne pride za vsakega tovariša šefom na ušesa besed 1: sem organiziran! ne moremo pričakovati posebnih vspehov. — Društvo je imelo v pretečenem letu 58 članov, med temi pa II koncipijentov ozir. juristov, ki pristopajo k društvu le vsled vzajemnosti, kar je vse hvale vredno. — Društvo je imelo n odborovih sej. — Odbor se je zav-
istotako 'naprej. Ta dvanajstorica ie bila železni škadron.
Lagarde je prisluškaval v molčanje. Koliko časa so bili že tu ? Morda dve ali tri ure. Niti besede. Niti diha. Nihče se ni zdrznil, kakor se zdrzne včasih človek, truden od samega nepremičnega stanja. Lagarde je prisluškoval... Zdajci pa se je vzravnal in rekel nekaj, ne da bi se okre-nil. Navaden človek, ki bi bil stal tri korake daleč od njega, ne bi bil slišal tega mrmranja. Toda slišal ga je železni škadron.... Lagarde je govoril:
«Evo jih. Kadar vzdignem roko. Z glavami mi jamčite, da nobeden ne krikne. Lastnoročno zakoljem tistega izmed vas, ki sune tako nerodno, da bo slišati krik. Merite na grlo. Zadoščati mora enkrat. Dva na vsakega moža*.
Vse je utihnilo. Črno, zlovešče molčanje je zavladalo v kleti,. Zdajci pa se je prikazala šestorica kraljeve prednje straže, stopaje brez šuma, ogledavaje se in prisln-škavaje na vse strani, roko na rapirjevem ročaju. Lagarde se ni genil, Šestorica je molče prešla križempotje in stopila v ulico Saint-Antoine. Zdaj je Lagarde dvignil roko.
V	trenotku je hil ves železni škadron na cesti. V naslednjem trenotku se je razkropil na šost skupin, vsaka po dva moža. To dvoje se je zgodilo s strašno točnostjo in naglico, ki je pričala, da je sleherna gesta pripravljena.
Šestorica Henrikove predstraže je menila, da ji je udaril veter v hrbet; toda bil
družba
sedaj.
zemal za akcijo za nepretrgano uradovanje od 8—2, ta akcija pa čaka še rešitve tekom bodoče društvene dobe. — Delalo se je tudi na ureditvi minimalnih plač kranjskih odvetniških in notarskih uradnikov. Dalje proti izrabi nekaterih šefov, ki zahtevajo čezurno dalo, pa ne plačajo nič za to.
Glede poskušnje dobe se je sklenilo, da ista ne sine trajati več kakor I mesec. Treba pa je urediti še vprašanje glede dopusta ozir. počitnic.
Organizacija stopi v zvezo z državno organizacijo na Dunaju.
Blagajniško poročilo.
Blagajnik g. Štor poroča, da je imelo društvo 523-17 K dohedkov, 238-48 K stroškov, tedaj preostanka 284-69 K. Skupno premoženje znaša 1452 82 K. Imovina je varno naložena.
Poročilo revizorjev.
Namesto obeh odsotnih revizorjev gg. Cimermana in Kocmurja, predlaga podpredsednik g, Tavčar absolutorij blagajniku. Sprejeto.
Volitev.
Vnovič izvoljen je bil dosedanji predsednik g. Josip Christof. V skupino odbornikov gg.: Tavčar Rihard, Selan Franc, Stopar Davorin, Vojska Dragotin, Šinkovec Rudolf, Štor Franc, Lavrenčak Henrik. Revizorjem : g. Kocmur Alojz in gosp. Kobe Josip.
Po dokončanem končnem vsporedu; slučajnosti, predsednik zaključi zborovanje.
je dih smrti. Okrenili so se, ali vsaj dva izmed njiju, ki sta obzijala s široko odprtimi usti, da bi zarjula od groze. Toda grlo jim ni spravilo krika iz sebe. Padla sta kakor dve grudi, odprtih ust in oči. V istem hipu so se zrušili tudi ostali štirje. To delo je trajalo kvečjemu pet ali šest sekund. Dvanajst bodal se-je zasvetilo v mesečini
—	to je bilo vse. Samo eden izmed nesrečnežev je zasvetilo v mesečini — to je bilo vse. Samo eden izmed nesrečnežev je poizkusil zaječati, a tudi njemu se je pretrgal glas na ustnicah...	«
Nato se je sklonila vsaka dvojica in prijela ‘svojega mrtveca za glavo in za noge... Nekaj trenotkov kasneje je ležalo šest trupel na dnu brloga, nakopičenih drug vrhu drugega; vsi so imeli oči in usta odprta, vsi so imeli na grlu zijočo rano, odkoder je tekla kri v toplih valovih na vlažna tla. Železni škadron pa je zopet otrpnil v svoji strašni nepremičnosti.
Pretekla je minuta. Dva moška sta se pojavila na križempotju, stopaje z brezskrbnimi koraki, držeča se pod pazduho, za njimi je v razdalji korakalo šest mož kraljeve zadnje straže.
»Pozor!«
Šestorica je prešla križempotja in stopila v ulico Saint-Antoine. Lagarde je dvignil roko. Železni škadron je planil naprej. Niti diha. Šum korakov se ni slišal. Noben krik ni pretrgal nočne tišine. Zgodilo se je.
Strašno klanje je bilo opravljeno. Prejšnji manever se je bil ponovil. In v brlogu, kjer se je širil vonj po topli krvi, je ležalo dvanajst nametanih trupel s pre-
Občni zbor, ki se je vršil v gostilni
Eri Zajcu, je bil precej dobro obiskan. Lahko i hil boljši. G. predsednik ima prav: veliko premalo stanovske samozavesti, premalo smisla za vzajemno delo potom organizacije, zato pa toliko več mlačnosti in brezbrižnosti.
Mi želimo, da se tudi v temu stanu te napake odpravijo, boljših uspehov organiziranih — v enem kot drugem slučaju je »Jutro« tudi temu stanu rade volje na razpolago.
Ij ubij ana-Kr anj sko.
Tožbarji, posnemajte ga ! V neki ljub-ljanski kavarni je blagajničarka obdolžila nekega svojega tovariša, da si je prilastil šampanjca. V zavesti, da mu se dela krivica, jo je tožil. Tožitelj je kot pogoj poravnave zahteval naj toženka plača 20 K aa družbo sv. C. in M. Sodnik pa je z ozirom na skesano priznanje ta znesek znižal na S K. Dobri so! In po temu vzgledu naj bi se ravnali tudi drugi tožbarji!
četrti kencert »Glasbene Metice« se Vrši, kakor smo že poročali v sredo, 20. t m. ob polu 8 zveč. v »Unionovi« dvorani. Cene so za to izvajanje nekoliko znižane. Vstopnice se dobe v trafiki gč. Dolenčeve v Prešernovi ulici in v Unionski trafiki po 3, 3, 4 in S kron; stojišča kakor poprej.
Trst- Primorje.
Etflnjatko 'pobalinstvo. Predvčerajšnjim se je pripetila našemu glavnemu uredniku mala nežgoda. Ko je vstopal v tramvajski voz, se je oprijel z roko železnih vrat, ki so bila dvignjena, misleč — ker ne pozna tako dobro tržaških tramvajev kot uredniki »Edinosti« — da stojijo trdno, pri tem ga je pa železo udarilo po desnem obrszu tako močno, da ga je takoj oblila kri. Na zdravuiški postaji so mu rano zašili in obvezali, zdravnik pa še stori svoje, da se rana čem prej zaceli. Ta »dogodek« je opisala tudi »Edinost« naslednje: »Ne skačite s tramvaja! So ljudje, ki so tako ne-počakani, da ne morejo počakati, da bi se ustavil tramvajski voz, temveč skačejo z voza, ko je še v teku. Marsikatera neareča se je zgodila že vsled take neprevidnosti, s ljudje se še niso izmodrovali. Taka nesreča se je zgodila včeraj tudi nekemu Milanu Plutu, skočil je s tramvajskega voza, pri tem pade, in seje, ker je kamen vedno trši kakor glava, občutno pobil po glavi. Hitrica ni nikoli pridna, je dejal polž, kije sedem let plezal čez plot in padel na tla, ko je že prišel skoraj do vrha«.
Citatelji lahko vidijo iz tega, kako pobalinsko znajo lagati one sirovine ii uredništva »Edinosti«, ki ima vedno polna usta lepega tona, kadar deli lekcije o lepem tonu nasprotniku, sama je pa sirova, da bolj sirova že biti ne more. Še naj nadaljuje tako — daleč bo prišla!
Zgradba C. M. šol« pri Sv. Jakobu. Prejeli smo: Nestrpno smo pričakovali mi tržaški Slovenci začetek gradbe C. M. šole pri Sv. Jakobu. Pričakovali smo nestrpno
?ričetek gradbe v prvi vrsti zato, ker je rst potreben te šole ravno tako, kakor
rezanimi vratovi, odprtimi usti in izbuljenimi očmi, ki jih je le tuintam še izpreletel kak posmrtni drhtljaj....
Železni škadron je čakal na ulici. La-garde je zaklenil klet, ki je bila postala v par trenotkih turobna mrtvašnica. S hrbtom dlani si je otrl znoj, ki mu je curljal po čelu, in zamrmral:
«To vse še ni nič. Zdaj pride na vrsto * »j t e i j e !
Lagarde je prisluškoval par hipov — ali v daljavo, ali sam vase, to se ni vedelo. Nato je izpregovoril osorno :
»Na
pot I
VI.
Vrvifina lestvica.
Kralj in Saint-Andrč sta dospela do hotela Roncherolles in zavila proti krilu, kjer je bilo njuno razsvetljeno okno. Isti hip se je odprlo sosednje okno, in vrvična lestvica se je razvila do tal.
»Ali razumeš, Saint-Andre ? Ganjen sem kakor mladič na prvem sestanku....«
»Idite, sire.... idite!.... In Bog z vami!«
Henrik II., razburjen bolj, nego so razodevale njegove besede, ves zmeden od strasti, ki jo je izkušal prikriti s šalami, je prijel za lestvico in postavil nogo na prvi klin. Ta hip pa se je pojavilo iz temne uličice pet mož, in osem jih je stopilo iz drugega temnega kota. Henrik II., ki je hotel že plezati, se je obrnil nazaj.
»Kaj je to?« je vprašal s tistim viso-komernim tonom, po katerem so se odlikovali Valoiški.
riba vode; a v drugi vrsti smo pričakovali zato, da bode večje število naših slovenskih zidarjev preskrbljeno z delom za več mesecev, Delo te šole je prevzelo seveda narodno podjetje Martelanc. Ni bilo nikakega dvgma torej, da bode to narodno podjetje sprejemalo le slovenske zidarje. Da, sprejema slovenske zidarje, ali, žalibože, tudi Kalabreže. V Trstu in njega okolici je teliko slovenskih zidarjev, da bi zadostovali za zgradbo ne ene samo šole, temveč tudi za deset in še več takih šol. Niti če bi slovenski zidarji primanjkovali, ne bi smelo podjetje že z ozirom na firmo «C. M. sprejemati zidarje druge narodnosti. Ali je mo goče častno za Martelančevo podjetje to, da zidarji deuge narodnosti celo prekiinjajo C. M. družbo na delu ? Je-li morda nadalje častno za to podjetje, da morajo naši zidarji prositi italijanska podjetja, naj jih sprejmejo na delo in da se Kalabreži na naših tleh šopirijo in iz milodarov, ki prihajajo le iz slovenskih žepov živijo, dočim mogoče več otrok naših zidarjev trpijo gladu ? Podjetju Martelanc je sveta dolžnost takoj odpustiti od dela delavce tuje narodnosti in nadomestiti jih z našimi ljudmi Če jih v Trstu ni,' ijar je neverjetno, naj jih povabi od drugod, saj naša Siovenija je dovolj velika !
Novice.
* Iz maščevanja. V otroški bolnici v Broklynu je umrlo 8 otrok pod tako sumljivimi okolnostai, da je takoj nastala sumnja, da so bili ti otroci zastrupljeni. In kakor se je dokazalo je ta sumnja opravičena. Neka Ankers, je bila začasno uposlena v bolnici, je namreč priznala, da je otrovala mleko, namenjeno otrokom za pijačo. Zločinka ima v bolnici istotako svoje dete, in le velika materina ljubezen je pripomogla, da je bilo mogoče zločin razkriti. Takoj izpočetka je namreč padel sum nanjo, toda ona je čin trdovratno tajila. Šele, ko so ji zagrozili, da ji odvzamejo dete, je iz strahu pred uresničenjem te grožnje, priznala. Pristavila je pa, da otrok ni hotela zastrupiti, ampak da jih je hotela napraviti samo bolne, da bi imele bolniške strežaljke veliko posla z njimi. — Zdravniki menijo da nesrečnica ni pri zdravi pameti. Njena preteklost je kaj žalostna. Kot dete greha, jo je pohčerila neka dobrosrčna ženska in ko je krušna mati umrla, je bilo nesrečno dekle prepuščeno samo sebi. Nevajena dela, je začela prodajati svoje telo na ulici. Da bi bila nesreča popolna, je postala vrh tega mati otroka, ki je bil rojen v omenjeni bolnišnici. — Blazno morilko so oddali na opazovalni oddelek.
Portugalski monarhtsti. Na ulicah portu galskega glavnega mesta je prišlo zopet do krvavih spopadov med republikanskimi člani in monarhisti. Slednji so priredili obhod po mestu in izzivali s sklici na spodenega kralja Manuela in papeža Pija. Policijo in oddelek konjenice so pognali razgrajači s streli iz revolverjev nazaj, in še-le, ko je prišel bataljon pehote in oddal več salv, so se podali monarhisti v beg. Večje število oseb je bilo ranjenih, med temi trije, ki so se bili udeležili zarote v svrho zopetne ustanovitve monarhije pod vladarstvom bivšega kralja Manuela.
Strah pred vohunci v Nemčiji. Iz Bero-lina poročajo, da je aretovala straža v trdnjavi Spandau pod sumom vohunstva nekega amerikanskega turista in njegovega nemškega spremljevalca. Oba sta protesto-vala proti aretaciji, češ, da sta si hotela ogledati le sloviti Julijski stolp. Kljub temu so ju obdržali več ur v stražarnici in ju strogo zasliševali. Šele potem so ju izpustili in ,vohuna“ sta se hitro vrnila v Berolin.
Mali oglasi.
Pna+ilnn Bogateč v Ric ' anjih priporoča urojo UUolliUtt dobro kuhinjo in izborno pijačo.
NAmAhlnvnnn sobo iš{e ea'nostoina e°8P°-T\ t/LLlcUiO VelIIO dična s 1. aprilom v bližini
Kolodvorske ulice v Ljubljani. Naslov • Ela, poste
restante Ljubljani.
Proda se damsko kolo, „5«° iS
ve se pri podružniei „Jutra“ v Ljubljani.
Dve mladi gospodični 2avev skv0rrh°
špondirati z 2 mladima, inteligentnima gospodoma. Prva pod šifro „Nina“, druga pod , Sandi“ poste restante Ljublj na.
Krma širi afrni P°ceni proda : Ljublj tVlUJ(t>-ivl »LIUJ Dunajska cesta 6 I na
ara
nadst
P mrl fi on Prav mal° ral)ljen gromofon naj-i f Otld at/ boljše vrsta znamka Angel in 20 plošč premer plošč 25 cm, cena zelo nizka. Naslov pove upravništvo „Jutra" v Trst.
Lepo meblovano
dom. v pritličju, se odda s 1. aprilom v Ljubljani, Poljanska cesta št. 3. Soba je pripravna tudi za pisarno,
Fotograf A. Jerkič Jor!uViGos°?oskS
ni. 7. U etniški izdelki, stalne cene.
P n/vrlo m dobrega domačega sur. masla 10—15 l l bUdlll kg na teden, cena je 2 K 60 vin., v uireh, natančni naslov pove uprava Jutra v Trstu.
D „ J	otroški voziček, bel; jedna omara
1 I Otld St/ m drugo. Slomškova ul. 12, parter desno.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
30000
Kdor nima veliko korespondence naj si bavi ceni pisalni stroj
na
•a
o
H
P.
H-
P
kateri se hode ravno tako dobroobnesel kakor drugi veliki stroji. V elegantnem kovčeku tehta samo 31/. kg. — Glavno zastopstvo za južno Avstrijo
The Rex C.° Ljubljana 0®® Šelenbupgova ul« 7 — Telefon 38
©©©@©©©©©©©©©0©©
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg it. 9.
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj
optični zavod,
kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd.
Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici.  Ceniki brezplačno. — —
®0©0©©©©0©©0000Q Pekarija in eladčičarna
Mikusch
Trst - Piazza 8. Francesco d’Assisi 7.
Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. — Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase in druga mrzla in gorka svinjina za zajuterk.
©0® ©©©00©©©©®©©
Ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, kravatne igle ter sploh vsakovrstno
zlatnino
= prodaja se naobroke. =
Trst, ni. Barriera veoohia 25, II. 0000000000000000
Spomlabni fwytumi
za dan\e in dekliee so o ogromni izberi o oseh najnooejšili b aro ah, kroju ip ozbujajočega ehiea po priznano nizkih eenah.
Velika zaloga pare je ni 1\ oblek za gospode in dečke ter konfekcija za dame in deklice.
cHnglešfo skladišče oblek
O. cBernatooič.
Ljubljana Mestni trg št. 5.
Naj večja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. -- Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka HB IKO
H. SUTTNEE, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
ll 0
GKD obrestuje hranilne
po
v Ljubljani
2	0	brez	vsakršnega
odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.
varno naložen denar. ^	Rezervni	zaklad: K 7J j.000.
F. PERTOT prvi slovenski urar v Trstu, ul. delle Poste št. 9