Toštniuti plačana t gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
(■NPMHMMHLaNMkUMttKaauM**^ um  i n' iw m> w ~ ncmtn rr twt> • <nm~nnir— ttti —wnnn
Cena posamezni številki Din J -f>0.
RGOVSKI
»o trgovino, Industrij
W T <ori
JI
Ljubi
.Wna.
teedrušivo in uprovništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Šh pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje Sl IS: letno 180 D, za pol lela	rt	leta
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO Vlil.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 3. septembra 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 103.
Dr. Fran Windischer:
Prireditev zadružnih informacijskih tečajev v Ljubljani
in Mariboru.
V Sloveniji je organizacija obrtnikov in trgovcev dobro razvita. Organizacija trgovcev in obrtnikov je dvojne vrste. V obeh teh stanovih imamo organizacijo, ki je obvezna in temelji na določilih obrtnega reda ter organizacijo, ki je prostovoljna in sloni na predpisih društvenega zakona. Organizacija je razpredena po celi Sloveniji in se je osobito, v kolikor j% obvezna, močno razvila po prevratu. Obvezno stanovsko organizacijo obrtništva v Sloveniji predstavljajo obrtne zadruge, katerih je v ljubljanski in mariborski oblasti 215. Organizacija višje vrste je Zveza obrtnih zadrug. Zveza obrtnih zadrug za ljubljansko oblast ima svoj sedež v Ljubljani, Zveza obrtnih zadrug v mariborski oblasti pa svoj sedež v Mariboru. Zadruge so ali mešane ali strokovne. Gostilničarskih zadrug, ki so strokovne, je 64. Gostilničarske zadruge imajo svoje zveze in sicer je Zveza gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast v Celju, za ljubljansko oblast v Ljubljani.
Obvezna organizacija trgovcev v Sloveniji je izvedena v trgovskih zadrugah in gremijih. Število trgovskih zadrug in gremijev znaša 33. Trgovske zadruge in gremiji so združene v Zvezi trgovskih zadrug in gremijev s sedežem v Ljubljani.
Za dobro in redno poslovanje obrtnih in trgovskih zadrug in gremijev je predpogoj, da imajo na razpolago spretnih zadružnih funkcijonarjev, odbornikov ali uradnikov. Zadruge imajo živahno poslovanje z različnimi uradnimi mesti, oblastmi in korporacijami. Člani se obračajo do njih za pojasnila v najrazličnejših upravnih in gospodarskih vprašanjih. Že leta 1910 je Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani priredila tridnevni informacijski tečaj zadružnim funkcijonarjem v ta namen,
da jih seznani s postavnimi predpisi, ki so zanje najvažnejši ter jim pokaže praktično zadružno poslovanje. V tem lepo uspelem tečaju so sodelovali g.: dr. H. Blcdig, E. Franchetti, dr. Viktor Murnik, vladni svetnik Ivan Šubic, dr. Fran Windischer, ki je vodil tečaj.
Od tistega časa se je pri nas mnogo izpremenilo v organizaciji trgovcev in obrtnikov. Število zadrug in gremijev je čvrsto poraslo. Zadruge in gremije smo združili v zveze. Število zadružnih funkcijonarjev, zadružnih odbornikov in zadružnih uradnikov se je jako pomnožilo. Ustrezajoč živi praktični potrebi in utemeljenim željam organiziranega trgovstva in obrtništva priredi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dne 12., 13. in 14. septembra v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani ter dne 26., 27. in 28. septembra v prostorih Narodnega doma v Mariboru zadružen informacijski tečaj. V obeh teh tečajih bodo predavali v naslednjih predmetih: 1. Uredba zadrug in gremijev, zvez in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani; obrtne oblasti in pristojnost. 2. Poslovanje obrtnih in trgovskih zadrug. 3. Obrtno in trgovsko strokovno šolstvo. 4. Važnejše določbe obrtnega reda. 5. Važnejše določbe o delavskem zavarovanju in zaščiti delavcev. 6. Pospeševanje obrta, obrtne razstave in obrtniški krediti. 7. Vajenstvo, pomočniške in mojstrske preizkušnje. 8. Carina in promet. 9. Davčni in taksni predpisi.
Izven predavalnih ur bode udeležencem v Mariboru dana prilika, da vidijo uredbo in poslovanje pisarne Gremija trgovcev v Mariboru, v Ljubljani pa pokaže udeležnikom ravnatelj g. Reisner naprave Tehniške srednje šole.
Dr. M. Dobrila, tajnik ljubljanske borze.
Ljubljanska borza.
(Konec.)
Komaj je bila v tem oziru olajšana pot, povzročil je naenkrat ponovno pojemanje poslovanja nepričakovani in brzi dvig dinarja. V tem hipu je pritisnila Se konkurenca, ki je poostrila boj na inozemskih tržiščih.
Največja zapreka za hitrejši in obsežnejši razvoj je vsekakor do danes pomanjkanje deviznega in valutarnega prometa. Ob vladajočih nestabiliziranih denarnih prilikah in kolebanju mednarodnih meničnih tečajev je povsem razumljivo, da si hoče trgovec pri sklepanju poslov zagotoviti tudi potrebno denarno kritje, čim pa nima te možnosti, zgubi za njega lastna borza ono pomembnost, katero bi je drugače brezdvomno imela in naravna posledica je, da se mora posluževati onih borz, ki mu omogočajo nemoteno izpolnitev poslov.
Toda ne samo notranje težkoče so bile od vsega začetka ovira delovanja ljubljanske borze, še večjo zapreko so ji delale zunanje težkoče.
Mednarodni trg je bil v stadiju velike moreče gospodarske krize. Na neštevil-nih evropskih tržiščih je vladala stalna stagnacija, trgovina, obrt in industrija so se borile za eksistenco, razmerje med ponudbo in povpraševanjem je bilo v najvažnejših evropskih produkcijskih in potrošnih deželah popolnoma neurejeno.
Kar se tiče lesne industrije, moramo
pripomniti, da so bila tržišča v inozemstvu, kakor tudi v tuzemstvu vsled malenkostne gradbene delavnosti le v pičli meri zmožna za nabavke, tako, da je ponudba vedno nadkriljevala povpraševanje.
Enako oslabljen je bil mednarodni denarni trg. Na denarnem trgu je vladalo stalno pomanjkanje kapitala in kredita, kar je zopet povzročilo propast mnogoterih velepodjetij in naraščanje brezposelnosti.
Sicer pa tvori problem pomanjkanja kapitala in kredita še danes perečo točko gospodarskega dnevnega reda. Če prav so se dosedaj različni državniki, finančniki in učenjaki trudili rešiti to vprašanje, navzlic vsem poskusom se vsem gospodarskim kirurgom ni posrečila sestava pravega recepta za ozdravljenje, simptoni te splošne gospodarske bolezni so prerazlični in preštevilni, da bi se mogli odstraniti z injekcijami splošnega državnega zdravilstva.
Za ozdravljenje te gospodarske bolezni je neobhodno potrebno sodelovanje vseh gospodarskih delavcev, med katerimi je ravno borzam prepuščeno ogromno delavno polje. Da pa zamore borza izpolniti svojo veliko nalogo, je neizogibno, da se ji da možnost za lastni razvoj in je ne ovira v njenem uspevanju z okrnje-njem.
V tem oziru ne smemo prezreti tudi raznih ugovorov glede upravičenosti obstoja Ljubljanske borze.
V prvi vrsti se je povdarjalo, da je v naši državi že preveliko število borznih institucij, vsled česar se koncentracija gospodarskega delovanja nikakor ne pospeši, nasprotno le razcepi.
Glede števila borz si dovoljujemo predvsem pripombo, da so se skoraj v vseh nasledstvenih državah, torej po vojni ustanovile nove borze, tako n. pr. v Avstriji St. Polten in Innsbrucku, v češkoslovaški — neglede na bližino Dunaja in Budimpešti v Bratislavi ne da bi se pri teni opustila kaka druga že prej obstoječa borza. Ko bi pa hotel navesti število borznih tržišč, o katerih se v širši javnosti le malokdaj govori, ki so pa velikega lokalnega .pomena za dotične kraje, tedaj bi to število bilo precej visoko. Omenjeno naj bo le toliko, da obstoja v Italiji 9, v Nemčiji pa 18 borz.
Glede razcepitve gospodarskega delovanja naglašam, da je postala danes, vspričo naših še obstoječih gospodarskih različnosti, premišljena in sistematična organizacija gospodarstva v posameznih delih naše domovine po določenih smernicah silujoča potreba. Splošni blagor ne sme biti ogrožen in poedincu se mora predočiti njegovo svobodno, toda števil-nokrat škodljivo upravljanje lastnega podjetja. Ta cilj se da najhitreje doseči v središču poslovnega sveta na borzi. Poslovanje celotnega gospodarstva na borzi oredoči šele pravo vrednost produktivnega obsega vseh gospodarskih edinic za posamezne dežele.
Kako velike važnosti so taka osrednja tržišče za državo, je svoječasno najprimernejše povdaril finančni minister dr. Steinbach. V nekem govoru je izjavil:
>Lahko je izreči uničujočo sodbo nad vsem izrodki. Toga ako bi si mogli predstavljati situacijo, kako se bode naš kredit, osobito pa državni kredit obrazoval, če ne bi imeli za svoje naslove svobodnih tržišč, tedaj bi gotovo priznali, da je tako stanje jako nevarno. Preudarimo enkrat, kake bi bile posledice, če bi danes za vsak vrednostni papir, ki ga vsakdo smatra za vsakočasno prodajni in realizujoči objekt, moralo v vsakem primeru šele iskati tržišča. Tedaj bi se morala spremeniti cela oblika državnega kredita, najbrže bi morala jenjati sploh oblika prostovoljnega kredita in državni kredit bi se moral pretvoriti v prisilni kredit. Država, ki bi prišla v položaj, da zgradi ono železnico, bi morala na podlagi cenitve prisiliti ljudi s silo obligatorično v članstvo gotove družbe, od katere bi potem prejemali obresti.
Mislim, da je državno-gospodarska pomembnost v teh besedah jasno dovolj izražena.
Neglede na vse prej omenjene razvojne težkoče moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da se delokrog Ljubljanske borze stalno širi in zaupanje poslovnega sveta do institucije vedno bolj raste. Če bi prelistali statistiko enoletnega poslovanja, Bi mogli ugotoviti v marsikaterem mesecu jako zadovoljive in ugodne rezultate, kar znači, da so slovenski trgovci in poslovni krogi neprestano in okretno na delu ter ustvarjajo lepo perspektivo za bodočnost naše lastne domače borze.
Slovarska industrija, ki se je mogla do sedaj vsled navedenih težkih gospodarskih prilik, v nemanjši meri pa tudi vsled dolgoletnih drugih zlostavljanj le v neznatnem obsegu posluževati Ljubljanske borze, je trenutno še vedno ohromljena.
Politični učitelji in gospodarski teoretiki bavijo se že leta in leta z različnimi predlogi in sanacijskimi načrti, toda komaj so se pojavili v javnosti, izginjajo v
kratkem presledku v vsemirju. Prizadeti povzdigujejo njih svarilni glas, žal ta glas ostaja le glas vpijočega v puščavi. Toda ta glas ne sme utihniti, ta se inora ponavljati in to tako dolgo, dokler bo našel odmeva ter bodo njegove pritožbe upoštevane in njegove upravičene zahteve izpolnjene.
Spc.polnitev naše slovenske borze z vsemi privilegiji, brez okrnjenja njenega delokroga in s pomočjo naše življensko-čile in delovne industrije bodo usposobila tudi Ljubljansko borzo, da izpolni v polni meri njeno gospodarsko nalogo. V sodelovanju vseh gospodarskih sil pa iz voj uje prebojno moč na mednarodnem tržišču ter pripomore k udejstvovanju državne gospodarske organizacije s pomembno oporo.
Razstava živine na V. Ljubljanskem velesejmu.
Razstavljalcem konj in goveje živine dajemo na znanje, da mora biti živina v nedeljo 6. septembra na razstavnem prostoru zadnji čas do 8. um 'zjutraj. Vhod za govejo živino je spredaj pri glavnem vhodu, vhod za konje je ob strani kakor lansko leto. Razstavni odbor bo posloval že ob 7. uri zjutraj na razstavišču. Živina ima ostati na določenem prostoru do 6. popoldne. Otvoritev razstave se bo vršila ob 9. dopoldne, ko bo že vsa živina razvrščena in razstava popolnoma urejena.
Razstavna živina dobi pri vstopu v razstavišče potrebno številko, s katero se mora odkazati določeni ji prostor v razstavi. Razstavljalci živine dobe pri vstopu potrebne legitimacije, ki jih opravičujejo za prost vstop. Oskrba razstavne živine je stvar prizadetih živinorejcev. Vsak razstavija-lec mora sam skrbeti, da imajo razstavljene živali potrebno postrežbo. Potrebno krmo mora pripeljati s seboj.
Znižana voznina po železnici znaša za razstavljene živali 50 odstotkov. 0 tem so obveščena načelništva postaj, ki prihajajo tozadevno v poštev.
Nova carinska tarifa in manufakturistl.
Največja pasivna postavka v naši uvozni trgovini je tekstilno blago, ker domača produkcija ne krije niti 30% potrebe. Vrednost uvoza tekstilij je znašala leta 1923: 3% milijarde in leta 1924: 3.2 milijarde dinarjev.
Glavni uvoznik manufaktumega blaga v našo dršavo je Češkoslovaška, ki pozna še iz predvojne dobe naš trg in je tudi usmerjena za njegove potrebe.
Naravno, da je imela država pri zasno-vanju carinske tarifne politike, ki kul-minira v novi carinski tarifi, interes tudi na zaščiti te stroke, ki ima za naše gospodarstvo tako ogromen pomen, posebno ker imamo sami dosti sirovin. Postavila je zaradi tega na to blago visoke tarife.
Ko je bila tarifa uveljavljena, se je ravno v tekstilijah pokazala visoka obremenitev, proti kateri se je čulo mnogo pritožb iz krogov trgovcev in konzu-mentov.
Za manufaktumo blago imamo na leto dve sezoni. Za zimsko sezono so naročili trgovci blago spomladi, pri čemer niso mogli kalkulirati visoke carine, ki se je uveljavila z dnem 20. junija t. 1. Razumljivo je, da so zaradi tega izkušali naročila stornirati, kar jim je doneslo neupravičen očitek nesolidnosti od strani dobaviteljev, češ da se more tudi po-
višana carina vkalkulirati v ceno, kar pa je izključeno pri povišku, kakoršen se je uveljavil.
Povišana carina pa je povečala obojestranski interes, dobaviteljev in odjemalcev, da se čimpreje sklene z glavnim dobaviteljem, to je s Češkoslovaško, trgovska pogodba, ki naj omili vsaj najbolj občutne carinske postavke. Iz ofici-jelnih krogov je znano, da se bodo pričela trgovska pogajanja s Češkoslovaško v najkrajšem času. Po obsegu materije, katero bo ob tej priliki obdelati,
se splošno s precejšnjo sigurnostjo sklepa, da trgovska pogodba s Češkoslovaško ne bo stopila pred 1. januarjem 1926 v veljavo. S tem bo dana našemu trgovstvu možnost, da kolikor toliko odproda z visoko carino obremenjeno blago in se na ta način vsej deloma obvaruje pretečih izgub.
Obremenitev manufakturnega blaga po nekaterih tarifnih postavkah kaže sledeči, s pripomnjami opremljeni pregled, ki ga je sestavil ugledni mariborski trgovec g. M. Feldin.
Tarifna postavka 277 (gladke tkanine).
prejšnja	sedanja
carina za 100 kg v zlatu
1 a) do 50 niti in manj 1 b) nad 50—80 niti
1 c) nad 80 niti
2 a) do 50 niti in manj 2 b) nad 50—80 niti
2 c) nad 80 niti
3 a) do 50 niti 3b) nad 50—80 niti 3 c) nad 80 niti
Pripomba. Pri p. 1 a, b in c tehta 1 nr nad 120 g, pri p. 2 a, b in c nad 60 do 120 g, pri p. 3 a, b in c do 60 g.
Dodatki ua tkanine
sedaj:
m
maksim.
200
240
300
300
320
420
420
480
560
mimm.
100
120
150
150
160
220
220
250
280
maksim.
200
230
250
250
300
350
350
400
450
mimm.
120
140
180
180
210
250
270
300
350
poprej:
1. za izdelane v več
barvah ali tiskane	40%	60%
2. za barvane	30%	40%
3. za lužene ali beljene	20%	30%
4. za desinirane	10%	15%
5. broširane	20%	25%
Iz primerjave, se razvidi, da se je carina povišala na posamezne predmete iz te postavke najmanj za 20%.
Za navadne koce (odeje), za katere bi bilo treba carino znižati, ne pa povišati, 7.naša sedanja carina po tar. post. 277, št. 1 a, za 100 kg Din 120.—, za izdelavo v več barvah 40% = Din 72.—, za bro-širanje 25% = Din 30.—, skupaj Din 222.—, na vse skupaj še 25% za porob-ljenje — Din 55.50, skupaj Din 277.50, 1000% ažijo Din 2775.—, skupaj Din 3052.50.
Za 100 kg tega blaga se plača Din 3052.50 ali za 1 kg Din 30.52 brez drugih voznih in carinskih stroškov, ki znašajo navadno Din 4.— za 1 kg. En komad odeje tehta navadno 70—80 g. Torej znaša sedaj carina za eno odejo 21 Din 35 p, ostali stroški 2 Din 65 p, skupaj 24 Din. Odeja sama stane običajno Kč 12.60, carina znaša potemtakem 110% fakturne cene. Ta carina je tem manj upravičena, ker se te vrste odeje pri nas nikjer ne izdelujejo, konzum pa je velik, ker to vrsto blaga kupujejo samo gospodarsko šibkejši sloji.
Tarifna postavka 280 (Pletenine, prepleteno in mrežasto blago).
280/1. V kosih, ki se na metre prodajo, za 100 kg poprej 250—150, sedaj 400—300.
280/2 a. Nogavice, rokavice itd., šivane, poprej 450—280, sedaj nogavice 600 do 450, od 700 gramov po ducatu parov.
280/2 b. Nogavice, rokavice itd, neši-vane, poprej 500—280, sedaj nogavice 850—650 do 700 gramov po ducatu parov.
Dodatek za barvane poprej 30%, sedaj 40%.
Za rokavice je sedaj nova tarifa št. 280/3, maksim. 650, minim. 500 Din s pribitki kot zgoraj.
Za nogavice je skoro upravičeno pobirati sedajno povišano carjno, ker se teh v naši državi že zelo veliko izdeluje in je potreba skoro krita tako, da nam te vrste blago skoro ni potreba uvažati že z ozirom na to, da so cene domačih izdelkov že skoro nižje nego v inozemstvu. (Tovarne v Ljubljani: Hribar M., Franzi i Sinovi, Hinko Franzi, tovarni v Kranju: Ika, Ciril Vajt, tovarna v Čakovcu: Brača Graner in veliko drugih ter še dobro razvita domača industrija (po -hišah) izdelujejo zadostno množino
Kavno tako tudi na zimsko bombažno perilo (takozvano Wirkware), ki je j po stari tarifi stalo za 1 kg okoli 60 Din,
( sedaj pa se je ta postavka zvišala kar na j 140 Din. En ducat moških srajc, hlač, j ženskih srajc, hlač, telila navadno okoli j 4 kg. Torej za 1 ducat je bilo poprej ca-i rine 4 X 60 = Din 240, sedaj pa za en | ducat 4 X 140 = Din 560, ducat pa sta-' ne v inozemstvu okoli 400 Din. j Sicer poskušajo zadnji čas te vrste j blaga pri nas izdelovati, vendar pa mo-: rajo polizdelke uvažati iz inozemstva.
Ker pa znaša nova sedajna carina Din j 50.— tudi na to blago, ni veliko uspeha. Želeti bi bilo torej, da se vsaj na to blago, ki se na meter prodaja (tar. post 280/1), zniža sedajna visoka carina, ker le s tem bi se povzdignilo našo domačo industrijo.
Tarifna postavka poprej 323, sedaj 319 (Itazne volnene pletenine, kakor nogavice, rokavice itd.).
Tudi tukaj je carina zelo občutno povišana. Ker pa k sreči ne uvažamo veliko volnenih nogavic, bi se še to nekako preneslo. A nekaj drugega pa je pri rokavicah, ker teh ne izdelujemo pri nas. Ta postavka 319/3 je tako visoka, da se skoro ne izplača te vrste blaga uvažati, saj stane carina za 1 kg volnenih rokavic sedaj Din 110.— in 1 ducat teh pa navadno tehta 'A kg, torej je Din 55,— za 1 ducat carine, ki stane okoli Din 160.—, torej čez 30% carine. Tudi postavka 319/1 je veliko previsoka, ker po tej pač ni več mogoče uvažati tako-zvanih volnenih jopic (za moške in ženske). Teaneljna postavka za to blago znaša za 1 kg Din 40.—, za barvane 60% = 24 Din, za šivane 200% = 128 Din, skupaj 192 Din, drugi stroški 10% 19.20 Din, torej skupaj Din 211.20 za 1 kg. En komad tehta navadno Vt kg ter stane Din 150, carina sama pa Din 105.—.
Tar. post. preje 318, sedaj 316 (febad, grobe odeje [koci]).
Tudi pri tej postavki se ni upoštevalo upravičenih želj in strokovnih mnenj uvoznikov ter se je uvozna carina krat-komalo zvišala od preje Din 17.—, sedaj na Din 46.— za 1 kg. Vzemimo na primer da tehta 1 komad takšne konjske odeje okoli 3 kg. Sedajna carina znaša 3 X 46 = Din 138.—, stane pa komad navadno okoli 100 do 120 Din, torej je tudi to blago sedaj nemogoče uvažati. Kar je te vrste blaga že došlo, se v nobenem slučaju ne more prevzeti. Vsled tega se kupiči došlo blago po carinskih skladiščih, plačuje se ležarino in upravičeno čaka na gotovo znižanje carine. V nasprotnem slučaju pa se bo to blago vrnilo nazaj inozemskim tovarnarjem, ljudstvo pa ostane brez tako zelo potrebnih odej, ker se teh nikjer pri nas ne izdeluje.
323/1 v teži od 700 gramov na 1 m2 300—150,
232/2 v teži od 500 do 700 gramov na 1 ma 350—200,
232/3 v teži od 300 do 500 gramov na 1 m’ 450—230,
323/4 v teži do 300 gramov in manje na 1 m2 500—250 Din.
Sedaj pa znaša carina:
317/1 320—180,
31.7/2 400—230,
317/3 460—350,
317/4 600—350 Din.
Dodatki za večbarvno poprej 40%, sedaj 60%, za dvobarvno in - enobarvno poprej 30%, sedaj 40%.
Vzemimo na primer: da tehta debelo sukno (Duble), ki se potrebuje za zimske ogrtače (suknje), katero navadno tehta 1 m 1.25 kg, stane carina za 1 m 1.25 X 32 — Din 40.— brez ostalih voznih in manipulacijskih stroškov, ki znašajo okoli Din 5.— za 1 m, torej skupno Din 45.—. Takšno blago cenejše vrste pa stane v inozemstvu okoli Din 50.—.
Ali pa drugi slučaj: sukno za moške obleke tudi cenejše vrste stane v inozemstvu Din 25.—, a carina je že po prejšnji tarifi znašala za 1 m Din 25.—, se-.daj pa kar Din 30.— in še več, torej čez 100% carine.
S tem je onemogočeno uvažati suk-neno blago cenejše vrste, ker znaša sedajna carina več, kakor pa stane blago samo. Vendar pa manj premožnim slojem ni mogoče nabaviti si dragega in dobrega blaga, ker je v ceni previsoko. Želeti je torej, da se zgoraj navedene postavke na vsak način izdatno znižajo, in sicer tako, da bo mogoče to blago radi slabe kakovosti tudi veliko ceneje prodajati — kakor pa dobro čisto Volneno blago. Za tcpolvolneno blago naj se določi nova carinska postavka, ki naj bi bila za polovico nižja kakor je bila že poprejšnja starejša.
Istotako je popolnoma nerazumljivo, zakaj se je povišala carina pri post. 277 (razno bombažasto blago), ker se tega vendar ne izdeluje v zadostni množini v naši državi, posebno ne blaga za moške obleke, takozvane hlačevine in žameta.
Tudi je res čudno, zakaj so se ravno pribitki tako občutno povišali, na primer za barvano blago: od 40% na 60%, od 30% na 40%, od 20% na 30%, ker vendar nimamo v naši državi nobenih večjih barvarn.
Tar. post. preje 335, sedaj 331 (svileno blago).
Pri tej postavki se je zgodilo nekaj čudnega, da se je dosedaj res previsoka carina vendarle znižala, menda radi tega, ker se je zadnje čase res kar preveč te vrste blaga vtihotapljalo v našo državo in je bila s tem naša država občutno oškodovana. To je pa tudi edina postavka, katera je bila znižana, kajti vse druge so se le izdatno zvišale.
Vendar pa bi tudi k tej postavki še imel nekaj pripomniti, in sicer, zakaj se še vedno carini umetna svila (Kunst-seide) za čisto svilo torej, torej niti ne za polsvilo, dasi je to blago vendar veliko slabše, kakor pa polsvila in tudi veliko cenejše. Ne more pa se uvažati, ker znaša carina pri tej vrsti svile veliko več, kakor pa stane blago samo, torej bi bila gotovo upravičena želja, da se ta umetna svila carini v bodoče vsaj tako kakor polsvila, ker drugače ne bodo ponehale tihotapske afere.
Veliko bi še bilo pripomniti tudi k drugim postavkam, vendar pa sem se tokrat omejil samo na najbolj važne, kar se tičejo tekstilnega blaga, katerega se, kakor že v začetku omenjeno, ne izdeluje v naši državi v zadostni množini razen bombažastega v surovem ali beljenem (Roh- und Weissware) stanju.
lepega in dobrega blaga.
Pač pa bi se sedajna visoka carina na i	.	.	,	.	,
rokavice morala na ,Mk „a«„ preo«j I T“- P ™ znižati, ker teh ne dela pri nas nobena
zgoraj navedenih tovarn.
Sedanja carina na rokavice iz bombaža znaša n. pr. za 1 ducat (ki navadno tehta okoli pol kilograma) za 1 kg 90 Din. En ducat takšnih rokavic pa stane v inozemstvu okoli 120 Din.
vrstno sukno in volneno blago).
Tudi ta postavka se je občutno predrugačila in je po novi tarifi skoro nemogoče uvažati sukno cenejše vrste, katero je radi svoje nizke cene namenjeno za manj premožne sloje.
Carina je znašala poprej:
Falimenti v Italiji.
Milanska trgovska zbornica je pred kratkim objavila zanimive podatke o falimentih v celi Italiji. Poročilo se nanaša podrobneje na povojna leta od 1921 do prvega polletja 1925 ter za primere navaja tudi podatke iz predvojne in medvojne dobe.
Dočim je število konkurzov znašalo leta 1920 skupno 60 in leta 1921 že 1783 (mesečno povprečno 149), je po rastlo leta 1922 na 2662 (mesečno 305), leta 1923 na 5691 (474), leta
1924 na 7278 (607) in prvo poletje
1925 na 3744 (624).
V zadnjih štirih letih se je torej število fatimenov več kot početvorilo odnosno napram letu 1920 celo podeseterilo. V predvojni dobi 1912 do 1914 je znašalo število konkurzov mesečno povprečno 506 in ieta 1915 okrog 540, torej približno toliko, kakor lani.
Važnejši razlogi, ki so vplivali na število polomov, so bili-deloma taki, da je krivda iežala na propadlem samem, deloma pa so bili vzroki poloma izven dolžnika. Slednji primeri so bili najpogostejši. Med njihovimi vzroki so bile krize, padanja con, pomanjkanje zaposlitve, restrinkcije kredita in podražitev denarja, dalje poostritev konkurence, razne trgovske izgube, ki še bolj zmanjšajo dobiček, tudi davčna preobremenitev ter primeri višje i-ile, kakor štrajki, bolezni, požari in tatvine, dasi bi priden trgovec moral biti zavarovan. Med vzroki, ki gredo na račun in odgovornost propadlega samega, bi bilo navesti predvsem nepoštenost, komercijelna nesposobnost, slabo upravljanje in zapravljivost, nezadostnost lastnega kapitala,nepremišljena imobilizacija premoženja, ki je prisilila trgovca, da je jemal prekomeren kredit, kar je dovedlo do redukcije le-tega in do nezaupanja.
Za časa vojne in neposredno po vojr ni ie bila kupčija lahka in zaslužek izdaten, vse brez najmanjšega rizika, ker so sr cene stalno dvigale, krediti lahko dobili v vedno večji meri, ker je bil denar poceni, konkurenca slaba Povprečno ie bilo falimentov mesečno leta 1916 183, leta 1917 71, leta 1018 47, 1 1919 49 in 1. 1920 66. Leta 1021 so- 7a<v'no gospodarske krize in število konkurzov rapidno rase.
Statistika samo za milanski okoliš kaže, da je 74% vseh konkurzov nastalo po krivdi propadlih, in samo 26^ je bilo takih, katerih ni zakrivil dolžnik sam To razmerje se v letu 1024 poslabša na 83% odnosno 17%.
Ti podatki so zelo zanimivi, ker nam kažejo, kako m sl o se smeio zanesti naši trgovci na poštenje onih, ki se v Italiji danes pogosto izgovarjajo, da brez lastne krivdo ne morejo izpolniti svojih obveznosti.
Prvi jugoslovanski ssjm. v Pragi.
Gosp. dr. Fr. Žižka, podpredsednik praškega velesejma, piše v »Jugosl. Lloydu«:
Prejšnji trgovinski minister Jugoslavije je sklenil dovoliti 30.000 Din subvencije za udeležbo na letošnjem praškem jesenskem velesejmu, ki se bo vršil od 6. do 13. septembra t. 1.
V Pragi se je nato konstituiral razstavni odbor pod predsedstvom gospoda Svetozarja Rašica, generalnega konzula v Pragi. Temu odboru pripadajo gospodje Ernst Schwarz, podpredsednik praške produktne borze, in Roko Bradanovič, jugoslovanski honorarni konzul v Pragi kot namestnika predsednika ter gospod Jovan Ivkovič, jugoslovanski veletržec v i Pragi, kot poslovodja.
Ta razstavni odbor si je zagotovil pri upravi velesejma primerno razstavno ploskev, poleg razstavne ploske oficijelne francoske razstave in je započel vneto propagando v ta na-t 'men, da se jugoslovanski izvozniki l častno udeleže tega prvega jugoslovanskega sejma v Pragi. Udeležba na tem jugoslovanskem sejmu je mogoča vsaki tvrdki, ki ima svoj sedež v kraljevini SHS ali ki se peča s prodajo jugoslovanskih produktov, brez ozira na sedež tvrdke.
Ta prvi jugoslovanski sejem v Pragi je le prvi člen stalne organizacije, ki se bo vršila tudi v bodoče vsako leto ali vsakega pol leta in ki ima namen, priboriti produktom jugoslovanskega poljedelstva in gozdarstva, jugoslovanske industrije, jugoslovanskega morja in zemlje itd. stalno raz-pečevalno ozemlje v čehoslovaški republiki, oziroma razširiti in poglobiti že obstoječe, a nikakor ne zadovoljujoče razpečevalno ozemlje ter sploh pridobiti češkoslovaško kot stalno tržišče za jugoslovanske izvozne produkte.
Pomen tega jugoslovanskega sejma
\
je lorej za jugoslovansko eksportno gospodarstvo mnogo večji in daleko-sežnejši, nego izgleda na prvi pogled. Pogosto je bilo čuti pritožbe, da v medsebojni trgovinski' bilanci Čehoslovaške in Jugoslavije ni aktivna stran v nikakem razmerju s pasivno, da je namreč čehoslovaški izvoz v Jugoslavijo znatno večji nego jugoslovanski izvoz v Čehoslovaško.
To dejstvo se je zelo često razlagalo s pomanjkanjem čehoslovaške gospodarske solidarnosti napram svojemu gospodarskemu zavezniku, kar pa je nesporazumljenje.
Jasno je vendar, da se medsebojne izvozne kupčije vrše med posamezniki, ne pa morda od naroda do naroda, ali od vlade do vlade; čehoslovaški izvozniki se pač potrudijo, prodati svoje blago v Jugoslaviji, razvijajo v ta namen spretno propagandno delovanje, ustanavljajo v Jugoslaviji skladišča in zastopstva, pošiljajo tja svoje potnike itd.
Nasprotno pa v Čehoslovaški ni opažati sličnega delovanja jugoslovanskih izvoznikov. V splošnem se le prepogosto dogaja, da čaka jugoslovanski izvoznik komodno na tujega kupca, mesto, da bi ga sam poiskal.
Zato se nahaja znatni del jugoslovanske izvozne kupčije v rokah tujih trgovcev, katerih interes na razpečavanju jugoslovanskega .blaga zavisi več od slučajnosti in ki vsekakor nimajo interesa na smotrenem razvoju jugoslovanskega izvoza.
Jugoslovanska' udeležba na praškem velesejmu naj bi sedaj bil eden prvih členov v verigi jugoslovanske organizacije vnanje trgovine, ki jo treba bolj in bolj razviti. Veliki čehoslovaški importerji ponavljajo vedno zopet svojo staro pritožbo, da morejo iz Jugoslavije komaj dobiti sprejemljivo oferto.
Če hočejo uvažati jugoslovansko blago, se morajo obrniti do posredovalcev na Dunaju. Ta dunajski posredovalec je obogatel baš od teh posredovalnih kupčij, akoravno je njegov dobiček popolnoma neupravičen in samo draži blago ter otežko-cuje medsebojni promet. Treba je brezpogojno ustvariti neposredno trgovanje med jugoslovanskim izvoznikom in češkim uvoznikom.
V ta namen je treba blago smotre-no ponuditi čehoslovaškemu uvozniku.
Da se ta ponudba splošno izvrši, je najboljša prilika jugoslovanska udeležba na praškem velesejmu, ki ga vselej posetijo atotisoči interesentov. Pri tern je zlasti omeniti okolnost, da pač ne opusti poseta praškega velesejma brez nujnega vzroka niti eden večjih in serioznih trgovcev cele čehoslovaške republike.
Z udeležbo na jugoslovanskem oddelku praškega velesejma se torej predstavi celokupnemu trgovstvu čehoslovaške republike (in tudi poset-nikom sejma iz inozemstva) jugoslovansko izvozno blago in je torej dana najboljša prilika, da more stopiti jugoslovanski izvoznik v neposredni stik s čehoslovaškim uvoznikom.
Odveč je omenjati, da je potrebna dostojna udeležba jugoslovanskih producentov in izvoznikov na prvem jugoslovanskem sejmu v Pragi. Čehoslovaško trgovstvo je gotovo že mnogo slišalo ali čitalo o jugoslovanskem bogastvu, vendar pa je nekaj čisto drugega, če se more o tem na lastne oči prepričati.
Da more praski velesejm kar najbolje služiti kot podlaga za nove kup-čijske stike dokazujejo najbolje ostale inozemske izložbe, posebno ofici-jelne izložbe Francije, ki se vrše od leta de leta v vedno naraščajoči izmeri.
Dolžnost vsakega zmožnega jugoslovanskega izvoznika je, da se udeleži pravega jugoslovanskega sejma v Pragi in da pošlje predmetnemu razstavnemu odboru v Pragi I., čim-prej svojo prijavo kot - razstavljalec.
Formularje za prijavo je dobiti pri vseh jugoslovanskih trgovskih zbornicah, pri večjih zvezah in organizacijah interesentov v Jugoslaviji, pri mednarodnih špediterjih itd.
Umestno bi bilo tudi, da bi se obe razstavi, ki se vrše sedaj v Jugoslaviji, namreč Jadranska razstava v Splitu in vzorčni sejem v Subotici, ki 1 končajo 25., oziroma 31. t. m., prenesli, če mogoče v celoti, v Prago, kjer bi naj tvorili del prvega jugoslovanskega sejma.
wttsBrnBasfnsBsa»mmsm
)8UD0HA) I-------------
Ako piješ „Buddha“£4 vživaš že na zemlji rej J
Trgovina.
Trgovske zveze z Japonsko. Eksportna in importna tvcdka v Kobe (Japonska) želi navezati kupeijske stike z našimi izvozniki in uvozniki. Naslov tvrdke dobijo interesenti v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo podpisana. Po poročilih z Dunaja so delegati jugoslovanske in avstrijske države podpisali trgovinsko pogodbo. Delegat Kukič je ostal še na Dunaju, da pospeši uveljavljenje carinskega dela pogodbe. V Jugoslaviji bo la del uveljavljen z uredbo ministrskega sveta, v Avstriji pa mora biti odobren od posebnega parlamentarnega odbora. Ostale konvencije trgovinske pogodbe stopijo v veljavo šele po ratifikaciji s strani parlamentov. .To so konvencije o železniškem in rečnem prometu, o veterinarski službi na mejah, o obmejnem prometu in o obmejnih pašnikih. Trgovinska pogodba z Avstrijo je sklenjena za eno leto od dneva, ko stopi v veljavo. Ta pogodba se avtomatično podaljša za nadaljnje leto, ako je ena ali druga stranka ne odpove vsaj tri mesece pred potekom leta. Trgovinska pogodba x Avstrijo je napravljena na podlagi največjega povlaščcnja, to je carinske postavke, ki jih je dovolila Jugoslavija za katerekoli drugo državo ali bi jih dovolila in ki bi bila ugodnejša nego sedanje pogodbene, veljajo avtomatično tudi za Avstrijo. In nasprotno kar je Jugoslavija dovolila Avstriji, velja tudi za vse druge države, s katerimi ima pogodbo glede največjega povlaščenja. Z avstrijske strani se doznava, da je bila vodilna smer pri pogajanjih, da se obnove med Avstrijo in Jugoslavijo živahne, trgovinske zveze, ki so nekoč obstojale med ozemlji obeh sedanjih držav. Sklenila se 'bo tudi posebna konzularna konvencija, ki naj uredi potniški promet in naseljevanje. Avstrijska vlada stremi za tem, da se odpravijo omejitve j glede priseljevanja strokovnih delavcev. Trgovinska pogodba sloni na čelu največjih ugodnosti. Avstrijska vlada je baje pripravljena odpraviti uvozno carino na živino, živo in zaklano, in tudi na druge življenske potrebščine. Posledica bo, tako računajo, da se bo znatno pocenilo življenje v Avstriji.
Prodaja starih sodov. Dne 26. septembra t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ponovna ofertal-na licitacija glede prodaje 1500 komadov starih scdov. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je na vpogled v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Prodaja Skart-papirja. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe za prodajo škart-papirja. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Nabava pisarniških potrebščin. Na
podstavi čl. 86.-98. zak. o drž. rač. in po rešenju ministrstva za pošto in telegral razpisuje direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani pismeno dražbo za dobavo pisarniških potrebščin. Dražba bo dne 12. oktobra 1925 ob enajstih v sobi štev. 18 to direkcije. Pogoji so na vpogled in se dobivajo za 20 dinarjev v ekonomnem odseku. Ponudnik mora položiti kot jam-čevino 5% (inozemci 10%) kavcijo po-nudene vrednosti najkasneje do desetih na dan dražbe pri pomožnem uradu podpisane direkcije. Dražbe se more udele-■ žiti le, kdor je vpogledal ali prevzel 1 pismene pg^oje.
Davki In takse.
Iz zbornice za trgovino, obrt in industrije. — Generalna direkcija neposrednih davkov je pred kratkim izdala za izvršitev ugodnosti glede posebne pridob-nine navodilo, po katerem se v dvanaj-stinskem zakonu za mesece avgust-no-vember 1925 priznane ugodnosti uveljavijo samo za čas od 1. avgusta do HI. decembra 1925. Zbornica je v sporazumu z Zvezo industrijcev in ■/, drugimi gospodarskimi korporacijami v tem oziru naslovila na kabinet ministra financ spomenico, v kateri prosi, da se dosedaj veljavno načelo, da veljajo davčne odredbe dvanajstinskih zakonov, ako niso izrecno terminirane, za celo davčno leto, uveljavi tudi glede ugodnosti, ki so se priznale za posebno pridobnino z zadnjim dvanajstiuskim zakonom.
Iztirjevanje davkov. Gremij trgovcev v Ljubljani sporoča, da je z ozirom na izdano okrožnico g. delegata glede vtirjevanja davkov sklenil v svoji seji opozoriti g. finančnega ministra na to okrožnico, ki je bila izdana vsem davčnim oblastvom baš v dobi največje mrtve sezone in splošne stagnacije, ki je nastopila deloma vsled upeljevanja nove carinske tarife, deloma vsled občutnega porastka vrednosti dinarja, ter ga končno naprosil, da dovoli za poravnavo zapadlih davkov obsežne plačilne ugodnosti.
Konferenca o davčnih zadevah. —
Dne 1. t. m. se je vršila v dvorani Zveze trgovskih gremijev pod predsedstvom prisednika gerentskega sosveta v Ljubljani g. Turka konferenca, katere so se udeležili številni zastopniki gospodarskih krogov. Na konferenci se je obravnavalo naše davčno vprašanje, posebno pa se je razpravljalo o zadnji okrožnici g. finančnega delegata, s katero se je položaj davkoplačevalcev v Sloveniji izdatno poostril. Po končani izčrpni debati se je sklenilo, da se priredi v kratkem v Ljubljani shod vseh slovenskih davkoplačevalcev, na katerem se namerava zavzeti stališče proti praksi, kakoršna se uvaja za izterjavanje davkov na podlagi zadnjih odredb.
Prva žrtev nove prakse pri izterjava-iiju davkov. — Neki ugledni posestnik in mesar iz ljubljanske okolice dolguje večjo vsoto na davkih. Ko je prišel te dni na sejem, se je na enkrat pred njim pojavil eksekutor z asistenco orožnikov izvedel žepno rubež in mu odvzel ves denar, s katerimi je nameraval kupiti živino. S tem mu je odvzel ves obratni kapital, s katerim je razpolagal. Posledice nove prakse in izsuševanja Slovenije s brezobzirnim izterjavanjem davkov se že kažejo! Kam bo to vodilo? Ali bodo potem plačevali davke berači?
Novi zakon o obdačbi inozemskega kapitala na Poljskem. Nov zakonski projekt o davku na kapital in. rento, ki je predložen v pretres sejniski komisiji, ima važne določbe glede obdačbe inozemskega kapitala. V nasprotju z dosedanjimi določbami predvideva popolno davčno prostost za kapital in dohodke, i ki jih imajo fizične ali pravne osebe, katerih bivališče je v inozemstvu. Z inozemskimi trgovskimi in industrijskimi podjetji, ki poslujejo na Poljskem, se v pogledu industrijskega davka ravna kakor z domačimi. Nikak dohodninski davek se ne pobira od inozemskega kapitala, ki je investiran v akcijah, deležih, obligacijah in drugih vrednostnih papirjih. Kolekovinski davek za akcijske družbe, ki delajo z inozemskim kapitalom, se zniža od 5 procentov na 3.
Davčna obremenitev 1914/1924. Pisarna Narodne industrijske konference v Nevv Yorku je pravkar končala študij davčne obremenitve v glavnih zavezniških državah, t. j. v Ameriki, Angliji, Franciji in Belgiji. Analiza kaže, kakšna finančna bremena leže na državah, ki so nosile glavno breme vojne proti Nemčiji. V Angliji (Veliki Britaniji) je porasla obdačba na osebo., ki je znašala leta 1913/14 27.11 dolarjev, v letu 1923/24 na 58.4 dolarja. V Združenih državah se je povišala obdačba od 22.73 na 45.27, v Franciji od 24.7 na 29.53, v Belgiji od 11.39 na 17.76. V Italiji se je obdržala obdačba, ako se vpošteva sedanja oslabitev lire, na približno enaki višini, t. j. 14.28 dolarjev, V primeru z dohodki po-
sameznih držav se je obdačba v Združenih državah in na Angleškem podvojila, v Belgiji pa je porasla na več kot dvojno.
Promet.
Poštna zveza Rakek—Trst. Interesenti z Rakeka se pritožujejo radi pomanjkljive zveze za pisemsko pošto. Pošta na Rakeku je imela do zadnjega časa dvakrat na dan poštno zvezo s Trstom in njega zaledjem. Pošta je odhajala nekako z vlakom pred deveto uro dopoldne ter z vlakom ob 17. uri popoldne. V zadnjem času je pa na zveza odpadla in Rakek ima sedaj s Trstom samo eno zvezo in to popoldansko. V interesu dobrega razvoja naše trgovine, zlasti lesne, ki je v Rakeku in okolici tako dobro razvita, je neobhodno potrebno, da se ukinjena zveza zopet vzpostavi. Upati je, da bo Direkcija pošte in telegrafa tej zahtevi nemudoma ugodila, toliko vec, ker se je z ozirom na njeno splošno korist za razvoj naše trgovine zavzela za to tudi naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Začasna zatvoritev pošte Ljubljana 7. Dne 8. avgusta 1925 je bila pošta in telegraf Ljubljana 7 v Spodnji Šiški začasno zatvorjena, ker ni bilo mogoče dobiti novih uradnih prostorov. Dostavno službo opravlja sedaj pošta Ljubljana 1.
Italija in vinčgauska železnica. — Po čl. 231. sanžermenske pogodbe sme Italija v roku 5 let po uveljavljenju te pogodbe zahtevati, da sezida ali spopolni Avstrija alpske železnice čez Rescihen, torej tinčgausko železnico in preko Pre-dila na avstrijskem ozemlju. Ako bi Avstrija ne izvedla teh del na lastne stroške, nosi Italija za to potrebne stroške, sme pa od Avstrije zahtevati, da ji povrne vsoto, ki vstreza višji donosnosti avstrijskih železnic vsled spopolnitve njenega železniškega omrežja. Italija je na podlagi te določbe mirovne pogodbe že stavila svoje zahteve avstrijski vladi glede vinčgauske železnice preko Resohe-na, s katero hoče spopolniti svoje železniške zveze .na korist beneškemu in genovskemu pristanišču. Italijanska prometna politika hoče vsekakor olajšati severnim sosedom pot do navedenih pristanišč vsekakor na škodo tržaškemu pristanišču, kajti do sedaj še ni uveljavila svojih pravic glede železnic preko Predila, s katero bi se Goriški in tržaškemu pristanišču odprla nova pota na sever.
Prometne nezgode na Angleškem.
»Evening News< prinaša statistiko o prometnih nezgodah, ki so se dogodile preteklo soboto in nedeljo z avtomobili, motornimi kolesi in drugimi vozili na cestah. Ubitih je bilo 24 oseb in okoli 100 težko ranjenih. Ta dva dneva namreč je kazalo vreme ugodno in iz Londona je drlo na stotisoče ljudi na vse strani v letovišča in kopališča. London je bil skoraj prazen, v prometu pa je bilo polno incidentov in zgodile so se omenjene nesreče.	j
Denarstvo.
Odredbe ca okrepitev lire. »Secolo< javlja, da je finančno ministrstvo radi preprečenja špekulacij v škodo kurza lire izdalo sledeče ukrepe: 1. Prepoved, da se izdaja inozemskim finančnikom kredite v lirah. 2. Prepoved ekskontira-nja menic v lirah, ki so jih inozemske tvrdke imitirale za svoje nastavljence v Italiji. 3. Prepoved izplačevanja zunanjim kreditnim mestom, če ni na razpolago protivrednosti v devizah. 4. Vse re-sortne menice je treba naznaniti vladi z imenom nasprotne stranke. Eksportnim družbam dovoljene kredite je treba najprej pregledati, da ne bi naložile svojih dohodkov v inozemstvu.
Avstrijski državni proračun. — Avstrijska vlada je predložila Narodni skupščini predlog proračuna za 1. 1926, ki izkazuje v celoti 85 milijonov šilingov primanjkljaja. Utemeljuje se primanjkljaj s tem, da se v 1. 1926 investicijski izdatki pomnože od 78 na 120 milijonov šilingov. Od nameravanih investicij odpada 41 milijonov šilingov samo za elek-* Irifikacijo zveznih železuie, za nove stavbe 16 milijonov, za zvezne obrate 19 milijonov šilingov itd. Obresti za državne dolgove Avstrije znašajo na leto 142 mi-jonov šilingov, od teh 100 milijonov Šilingov samo za posojilo Zveze narodov.
Evropski državni dolgovi v Amerik}. — Od evropskih držav so dolžn*
Zedinjenim državam Severne Amerike: Avstrija 24. mil. dolarjev, Belgija 377 milijonov, Češkoslovaška 92 milijonov, Estonska 13 milijonov, Finska S milijonov, Francija 3341 milijonov, Anglija 4136 milijonov, Určija 15 milijonov, Ogrska 1.6 milijonov, llalija Iti48 milijionov, Lilavska 5 milijonov, Poljska 136 mijlionov, Kum linija 36 milj., Rusija 193 milijonov. — Te številke so zanimive, kor so ravno te dni v Evropi splošno razpravlja vprašanje, kako naj se uredi vprašanje navedenih dolgov. Vprašanje je sprožila ameriška vlada sama s tem, da je naslovila na 9 evropskih držav, ki so njene dolžnice, opomin, v katerem jih poživlja, da ji sporoče, kako nameravajo odplačati svoj dolg. O kakem odpisu dolga Amerike noče ničesar slišati. Zato se države-dolž-uice trudijo, da dosežejo vsaj izdatno znižanje,
RAZNO.
Vrvenje ua ljubljanskem velesejmu postaja z dneva v dan živahnejše, pisa-nejše. Dnevno poseča velesejem na tisoče kupcev, pa tudi radovednežev, ki si hočejo ogledati to prireditev, ki nudi tudi letos za vsakega obiskovalca dokaj zauimivin novosti. Slika, ki ti jo nudi letošnji velesejem, se je od lanskoletne bistveno spremenila. Ne samo predmeti, razstavljalei, spremenil se je tudi ves a ran/, man in cela prireditev ti napravi polnoma drug vtis od onega, ki ti je ostal od vsakoletnega sejma. Med posetniki boš takoj opazil, da je letos na sejmišču mnogo li o Iga rov. Znamenje, da si pridobiva naš velesejem in ž njim ceia naša -podjetnost dober glas po vsem Balkanu in to iz leta v leto vedno bolj. Rezerviranost, ki si jo opazil prve dni, ki je sicer običajna ob začetku takih prireditev povsod, že popušča in čuje se o prav lepili kupčijskih sklepih. Na predmetih se pojavlja vedno več tablic z napisi »prodano-., »šestkrat naročeno« itd. Kaz-stavljalci so zadovoljni, ne tarnajo, nasprotno hvalijo in to je glavno.
Našo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je poselil včeraj šef Urada za zunanjo trgovino avstrijskih trgovskih zbornic g. II. Brtiuer. (J. Brauer je prišel v Ljubljano, da si ogleda velesejem in da stopi tu v neposreden kontakt z našimi gospodarskimi krogi, da slisi želje in predloge za ojačanje kupčijskih oanoša-jev med nami in sosedno republiko.
Skrajšan kadrski rok 7.a dijake trgov-skih šol. Ministrstvo za vojno in mornarico je odredilo, da smejo dijaki trgovskih šol odslužiti skrajšan kadrski rok.
Otvoritev razstave na Reki. V nedeljo, dne 31. ni. m. se je otvorila na Iieki industrijska, kmetijska in trgovska razstava. Ob otvoritvi je govoril prvi predsednik razstavnega odbora, ki je proslavljal nacijonalno produkcijo in želel Reki gospodarske povzdige. Za njim je govori’ poslanec Mrak, ki je navajal žrtve reške-ga mesta za osvoboditev in govoril o pomenu, ki ga ima razstava kol obmejna gospodarska prireditev. Občinski komisar je nato izjavil, da je razstava otvorje-nu. Naglašal je veliko vrednost inicijati-ve, da se spravljajo produkti narodnega delavnega življenja na Reko in se od tu razpečavajo potem ua tržišča vzhodne Evrope, kjer se razprostira za italijansko industrijo in trgovino široko še ne izkoriščeno polje. Razstava obsega razne oddelke za avtomobile, vozove, športne stvari, stroje, električne izdelke, manufakturo ild. Razstava je prinesla mestu nekaj živahnosti vendar ni dosedaj se bilo ob otvoritvi onega navdušenja kakor je bilo pričakovati zbog zanimanja, ki je vladalo med pripravami.
Velika gospodarska konferenca Srednje Evrope. 8. in 9. septembra t. 1. se vrši na Dunaju konferenca gospodarskih krogov Srednje Evrope, na kateri bodo sodelovale vse večje države, med njimi: Nemčija, Anglija, Francija, Češkoslovaška Avsliija, Italija, Madžarska, Švica in Danska. Na tej konferenci se bo razpravljalo o vseh aktuelnih gospodarskih vprašanjih, ki interesirajo danes države centralne Evrope, in slednjič tudi o vprašanjih kredita in- obrestne mere, o položaju delavskega stanu, o vprašanjih produkcije in druga. Tenor cele konfe^
renče obstoji v tem, da bi se pospeševalo ojačitev gospodarskega zbližanja med posameznimi narodi. Od nas bo odpotoval znani ekonomist Ljubomir St. Ko-sier. Ker se vrši konferenca za čas dunajskega velesejma, se pričakuje da bo ta gospodarska manifestacija po številu udeležencev nadkrilila vsa dosedanja zborovanja te vrste in da bo imela vpliv na razpoloženje posameznih držav.
Razširjenje podjetja! Tvrdka Meznarič Rado, velepražarna kave, Maribor, Glavni trg, je kljub današnjim težki mrazmeram in hudi industrijski borbi z velikimi rnaterijalnimi žrtvami opremila podjetje z najmodernejšimi stroji. Mislimo, da bode to podjetje, kot specijalno te vrste, najvecje v Sloveniji. Želimo dober uspehi
Novi seznami naših industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetij. Kakor prejšnja leta je izdala naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo tudi letos ob priliki velesejma L seznani industrijskih in večjih obrtnih podjetij, ki obsega naslove industrijskih in večjih obrtnih podjetij v Sloveniji, urejenih po raznih strokah z označbo posameznih izdelkov ter 2. seznam eksportnih in importnih tvrdk, iz katerega je razvidno, katere predmete izvažajo, ozir. uvažajo posamezne tvrdke iz in v Slovenijo. Seznama se bosta v svrlio informacij razposlala inozemskim konzulatom v naši državi ter konzulatom in agencijam SHS v inozemstvu, daljo jugoslovanskim in inozemskim trgovskim in obrtniškim zbornicam ter domačim in inozemskim interesentom, ki se zelo pogosto obračajo na zbornico za podatke. Seznama sla pratktičen kažipot in zelo dober pripomoček za spoznavanje industrije, trgovine in obrti v Sloveniji. Sezname je dobiti na Ljubljanskem velesejmu ter v pisani Zbornice'za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Mednarodni mirovni kongres v Parizu. Dne 2. Septembra es otvori v Parizu 24. svetovni mirovni kongres. Zastopanih bo več kakor 20 držav, in sicer po 800 delegatih. Na dnevnem redu je predvsem proučevanje protokola o mirni ureditvi mednarodnih konfliktov. Kot nadaljna točka se bo razpravljalo vprašanje mednarodne gospodarske organizacije, propagandna delovanja velikih mednarodnih zvez in vprašanje organizacije mladine.
Postrezite svojim odjemalcem samo s prvovrstnim
ZLATOROG
£e želite, da si odjemalce ohranite in pridobite novih!
Kinematografske visoke šole v Ameriki. Neki kinematografski iinprezarij v Newyorku je razpisal letno nagrado 5000 dolarjev za eno ameriško univerzo, ki i>i s tekočini šolskim letom uvedla stolico za kinematografijo. Namen take stolice bi bil, da vzgaja podjetne slušatelje za filmsko industrijo.
Mednarodna umetniška razstava na Reki. Dne 24. t. m. je bila otvorjena v navzočnosti cblastev in umetniških krogov prva mednarodna umetniška razstava na Reki. Zastopanih je mnogo raz-stavljacev iz Rumunije in Jugoslavije. — Tudi umetniki iz Julijske krajine irnaj-,<
! oseben prostor. Ministrski predsednik 011. Mussolini je poslal pozdravno brzojavko.
Ruski trgovski brodovi. Iz Moskve poročajo, da je na programu izgradbe trgovske mornarice za prihodnje leto nad
deset raznovrstnih brodov. Za izvršitev programa bo določeno 20 milijonov rubljev.
Razstava o anielijoracijah v Napolju.
V Napolju se vrši od 16. avgusta do 15. septembra t. 1. pod pokroviteljstvom italijanskega kralja razstava o anielijoracijah in o kmetijstvu. Med razstavo bodo ludi pnutne konference in je zalo poset razstave osobite važnosti ludi za naše poljedelce.
Vam nud!
JOS. ROJINA, Ljubljana
Ljubljanska borza.
Ljubljana, sreda, 2. septembra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 77; Zastavni iisli Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. .202, bi. 20o, zaktj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 240; Merkaiitilna banka, Kočevje den. 100, bi. 1.04 > Prva hrvatska štediouica, Zagreb den. yl0; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana deu. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 82; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 340, bi. 350, zaklj. 345; Združene pairnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Ni-hagi, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 38; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 1.80.
Blago: Les: Hrastove vozovne deščice, 44 nun do 2.65 m, od 18—29 cm, fco meja den. 1300; hrastovi dueli, 41 mm, od 1.33 do 2.17 m dolž., fco meja blago 1030; bukovi parketi, 4.50—8 cin sir., od 20—50 cm dolž., fco meja, za m- den. 42.50; trami, monte, fco meja den. 300, bi. 330; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja 8 vag., den. 17.50, bi.
17.50, zaklj. 17.50. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, fco bč. postaja bi. 255; pšenica domača, fco Ljubljana den. 245; koruza slav., par. Ljubljana bi. 218; oves slav., par. Ljubljana bi. 175; otrobi pšen., drobni, fco Ljubljana bi. 180.
TRŽNA POROČILA.
Mariborski trg, dne 19. avgusta 15)25.
Čeravno je že konec meseca, je bil trg prav dobro preskrbljen, pa tudi dobro obiskan in hladno vreme je tudi privabilo 17 slaninarjev na trg, kjer so prodajali svinjino po 20 do 25, slanino 25 do 27.50 in drob po 15 do 20 Din kg; domači mesarji pa so prodajali govedino po 10 do
12.50, teletino 12.50 do 17.50 in svinjino po 17.50 do 20, klobase 20 do 35 prekajeno meso 30 do 35, gnjat 40 do 45, drob 8 do 15 Din kg. — Perutnine je bilo okoli 600 komadov. Cene piščancem 15 do 25, večjim 25 do 62.50 Din par, kokošein 25 do 00, goskam, racam in puranom mladim in starim 30 do 110 Din komad, grlicam 35, kanarčkom 30 do 100 Din komad, domačim zajčkom 8 do 50, kozličkom 75 do 100 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. — Bilo je 35 vozov. Cene so bile krompirju i4.50 do 5.50 Dm za mernik (7 in pol kg) oziroma 1.50 do 2 Din kg, solati 1.50 do 3 Din kg, glavnati 0.50 do 1.50, braziljan-
I ki 1 do 2 Din, kumarcam 0.25 do 2, zeljnatim glavam 1 do 4, buči 1.25 do 3, j ohrovtu, ohrovtni repi 1 do 1.50 Din ko-| mad, čebuli 1.25 do 4, Česni 2.50 do 6 Din
venec, fižolu (pasuljem) 0.50 do .1 Din kupček oziroma 3 do 5 Din kg, tomatom 1.50 do 2 Din, kislemu zelju 4, maslu 40, aihanemu maslu 50, Irapistovskem siru -5 Din kg, mleku 3 do 3.50, masliiiem o.ju 40 do 55, bučnemu olju 24 do 30, smetani 11 do 14 Din jjter; jajcem 1.50 do 2 Dm komad; sirčku 0.50 do 8 Din komad, jabolkom in hruškam 5 do G breskvam 18 do 22, češpljam 2 do 4, sik vam 3 do 10, borovnicam 3, grozdju 13 do 15 Din kg, medu 50 din kg, limonam 0.75 do 1.50 dinarjev komad. Cvetlice 0.50 do o, z lonci vred 15 do 50 Din komad. — Lončena in lesena roba se je prodajala po navadi 0.50 do 150 Din komad, lesene vile 15 do 20, grablje 25, leseni ročni vozički 125 do 200 Din, leseni stoli 35 do 40 Din komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali 20. avgusta 6 vozov sena in 1 voz slame, v soboto 29. avgusta pa 9 vozov sena, 3 vo-zoave slame in 1 voz otave na trg. Cene so bilesenu 50 do 75, otavi 75 in slami 30 do 37.50 Din za 100 kg.
Dunajski goveje sojem (31. avgusta). Dogon 3402 komada. Od tega iz Jugoslavije 1337. Cene prilično čvrste. Za kg žive teže notirajo: voli 1. 1.60—1.85 (izjemno 1.90-2.20), II. 1.30-1.55, 111. 1.20—1.25, biki 1.20—1.70 (1.80), krave 1.15—1.55, slaba živina 0.65—1.10 šilinga.
Dunajska bor/a za kmetijske produkte
(31. avgusta). Zelo slaba kupčija zaradi velike rezerviranosti kupcev. Samo ječmen je prkazoval nekaj živahnejšo kupčijo. Cene pšenici, rži in ovsu slabijo. Notirajo za 100 kilogramov vključno lha-govuoprometni davek brez carine: pšenica: domača 38 do 39, s Potisja 43.50 do 45.50; nova 39.20 do 41.50; rž: domača 29 do 29.50; ječmen: domači 33 do 43; turščica: 31 do 32; oves: domači 28 do 29. 50 šilinga.
Cene plemenitili metalov so bile v Parizu dne 14. pr. m. sledeče (računajoč za 1 kg čistega metala): 1. Zlato, pri nakupu 14.250 fr.; pri prodaji 14.,.50 fr. 2. Srebro, pri nakupu 475 ir.; pri prodaji 530 ir. 3. Platina, pri nakupu 78.000 fr.; pri prodaji 83.000 n;. 4. Iridirana platina, 25% 143.750 fr. 5. Jridijum, 320.0IK) fr. 0. Srebrni nitrat,. 352 fr.
Kovinski trg koncem avgustu. Počitniška sezija se je ua kovinskem trgu v Evropi dobro poznala in se javlja še naprej. \ nobeni deželi se trg ni poživil, kupčija se kar nekako vleče. Nenavadno veliki padec belgijskega in francoskega franka v prvih mesecih letošnjega leta je privabil na svetovni trg jako veliko francoskega in belgijskega blaga. Sedaj se je padec ustavil in ni več pričakovati, da bi cene še nadalje padale. Nasprotno, francoske producente skrbi, da bi cene vsled dvigajočih se nabavnih stroškov še poškočile. Sira j k v Belgiji traja naprej, na veliko škodo ne le kovinske industrije, temveč vsega gospodarstva. Vse to koristi razvoju angleške železne in jeklene industrije, angleška poročila so zmeraj bolj upapolna in samozavestna, napetost med kontinentalno in domačo ponudbo je zmeraj manjša. — Evropske cene okoli 25. avgusta so bile te-le: železo v palicah 5/8—5/9, valjana žica 5/15.5 do 5/17.5, surova pločevina 6/11— 7, fi. ne 9—11/10. — Angleške cene so šle nazaj. Producenti omejujejo produkcijo in znižujejo cene, hoteč si s lem utrditi prejšnjo trdno pozicijo na domačem trgu in si spet pridobiti konkurenčno zmožnost na inozemskih trgih. Koks iz Dur-hanm si dobil že za 19 šilingov, in je samo vprašanje, kako daleč dol bodo še šle cene premoga. — Francoski trg se normalno razvija, cene so precej nespremenjene: železo v palicah 530 francoskih frankov, tračnice 4810—495, surova pločevina 650—67o, hematit 415—425. Cpajo, da se tudi v septembru cene z ozirom na splošni položaj ne bodo zvišale, čeprav ima koks rastočo tendenco. — Belgijska junijska produkcija je bila seveda ped vplivom delavskega štrajka in je bila torej precej manjša kakor v prejšnjih mesecih. Trg se seveda ni zboljšal. Cene gredo vsled tuje konkurence na/.aj: železo v palicah 585 belgijskih frankov, tračnice 600, surova pločevina 680—690, srednja 730—740, lina 940—1050. — Luksemburški eksport je pa prav zadovoljiv in imajo obrati dosti naročil. — Nemški trg je miren, konsumenti prav malo kupujejo in hočejo cene znižati. V nekaterih stvareh se pozna tudi močna inozemska konkurenca. Tako so na pri-
mer ponujali Luksemburžani železo v palicah po 120 zlatih mark, d o cim je domača nemška cena 130 mark. Druge cene: valjana žica 135—140 mark, surova pločevina 140—145, srednja 152—160, fina 165—190. — Tudi na Češkem ni nobenega življenja, večjih naročil je le prav malo. Upajo, da bo v prihodnjih tednih malo bolje, a ne preveč. Najbolj gresta še fina pločevina in valjana žica. — Tako pridemo spet na staro pesem: Poživljenje kovinskega trga je odvisno od splošnega gospodarskega ozdravljenja v Evropi.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe glede dobave čistilne paste; do 14. septembra t. 1. ponudbe glede dobave mase za tiskarske valjarje, glede dobave gumijevih odpadkov z vlogo, glede dobave gumijevih odpadkov brez vloge, glede dobave lesenih držajev, glede dobave kalibriramh verig, glede dobave asfalta, glede dobave, bukovega oglja. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. septembra t. 1. pri Inten-danturi Timočke divizijske oblasti v Za-ječaru glede dobave ovsa. — Dne 22. septembra t. I. pri Intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave krušne moke. Dne 24. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 2600 komadov' košar za oglje. — Pri konjandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se
Galanterija!
teni ne, nogavice, sukanec, vezenine, gumbo modr.e biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno arodje, škarje itd. se dobi najugodneje pri •	H	I	II
bo vršila dne 25. septembra t. 1. druga ofertalna licitacija glede dobave sena in slame, ki je bila razpisana za dan 4. septembra t. 1. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe glede pavšalnega vzdrževanja in popravila pisalnih strojev; do dne 25. septembra t. 1. pa ponudbe glede dobave raznega orodja (pile, karborundum-pile, šila za drgnjenje, žagine liste itd.). Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 26. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave firneža. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe glede dobave raznih vijakov; do 14. septembra t. 1. ponudbe glede dobave elektromotorja in različnega elektromaterijala, glede dobave raznih tiskovin; do 18. septembra t. 1. ponudbe glede dobave hrastovih plohov. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 15. septembra t. i. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave plinskega kotla; pri direkciji državnog rudnika Breza glede dobave 1000 kg olja za mazanje. Dne 25. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave zakovic za pločevino (Blech-Nieten), za sode (Fass-Nieten) in bakrenih zakovic (Bloch-Nieten aus Kup-fer).
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatk' so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornic* v Ljubljani interesentom na vpogled.
Poslušaj, bebica moja!
Da je perilo lepo bleščeče in trna prijeten vonj, se mora prali vedno le z ..GAZELA “• milom, ki je najboljši domači izdelek.
i
GAZELA X110
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Na malo!
Priporoča se
1 tovarna perila
: >TRIGLRV<
1 LJUBLJANA
| Kolodvorska u!’ca štev. 8 nasproti hotela „Štrukelj“
kleparstvo, kovinarstvo, vodno instalacijsko podjetje, industrija pločevinastih izde kov, čistih kakor iitografi-renih
unuim
Poljanska cesta štev. 8
Poselit« razstavo v paviljonu „L“!
Cene najnižje!!!
Delo strogo solidno!!!
Najboljše PFAFF
šivalne stroje in
P
u
c
H
kolesa
P
U
c
H
u t) ugodnih cenah In plačilnih pogojih priporoča
les. vok
Ljubljana - Sadna ulica št. 7
dreto in vsa vrste vrvarskih izdeikev ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču .KONOPJUTA* L j ubljana Gosposvetska 2
1^2
tt
ANT. KRISPER, Ljubljana i
izdelovanje čevljev, velika zaloga pletenin, drobnega in galanterijskega blaga.
Eksport kranjskih izdelkov: krtač, zobotrebcev i. t. d.
n
m
u
m
m
n
■
Priporoča se skladišče galanterijske, modne in kratke robe
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica 35
TISKARNA MERKUR
Trgovsko-industrijska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št. 552.
Račun pri pošt. ček. zav. št. 13.108
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d.
lastna knjigoveznica.
»GROMI
carinsko posredniški In spedlcijskl bureau
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 41
Naslov brzojavkam: *QHOM"
Podružnice:
Telefon interarban
štev. 454
MARIBOR, JESENICE, RAKEK.
Obavlja vse v In stroko spadajoče posle najhitreje In pod najkulantnlml poojl.
_ s,
GROm
Zastopniki drulbe spalnih voz
S. O. E.
*a ekspresne pofilljke.
TELEFON 268
USTANOVLJENO LETA 1906
Najpopolnejši stroji. Ysak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka
Ljubljana
Gradišče št. 10.
Zagreb
Duga ulica 32
lini
Zahtevajte vzorce
ggsmmsti S
M
B
ii
KONFEKCIJSKA TOVARNA
FRAN DERENDA & Cie. I
talrMm: d. z o. z. Ljubljana Hadritmilrgoma: ji
taka tasta 8. Erjavteva tuli Z, navali lian. slikala. |
Telefon Interuban: 313, 249. Brzojavi: DEHENDA-
Tekoči rečun pri: Jugoslavenski banki, Slavenski banki, Trgovski j!
banki in pri Pošt. ček. zav. štev. 10503.	;•
Najnovejša in najmodernejša lastna novozgrajena tvornica moških, deških in fantovskih •« oblačil, ter vsakovrstnih uniform po piedpisancm kroju.
Svoje lastne izdelke prodaja po izredno znižanih cenah v svoji detajlni prodajalni. JJ
SpecIJallteta: OTROŠKI KUSTUMI1 Konkurenčne cene. !i
■«
Na V. Ljubljanskem velesejmu v paviljonu J - 573 57^t	||
'f	**
*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX£
5 FOX
Čistilo
za
čevlje
je nedosežno v kvaliteti, brez konkurence v ceni, vodeča znamka velemesta, konzervira usnje, daje barvo in blesk.
FOX
X
X
X
X
x
i
s
so priznano prvovrstni in najboljši spec. izdelki za usnjarsko in čevljarsko industrijo.
FOX
X
X
X
X
X
X
se dobiva v vseh prikladnih trgovinah.
Generalna zaloga kraljevine SHS:
.AVALA* d. z o. z, MARIBOR
Tržaška cesta 98 — Telefon 372.
Fllljalna zaloga :
B. PUTNIK I DRUG, BEOGRAD, Knez Miletina 3.
Zastopniki in zaloge v vseh večjih mestih naše kraljevine.
Zahtevajte oferte In vzorce.
Zahtevajte vedno in povsod samo FOX.
Paviljon „1".	X
*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX*
izdeluje
vsakovrstne čevlje.
Ceniki samo za en gros prodajo na zahtevo brezplačno.
milimi
GONILNA' JERMENA
prvovrslne in nepre* kosljive trpežnosti ter
„Prima“ vosek
za mazanje jermenov, nudi po najnižji konkurenčni ceni tvrdka
ČADEŽ & BRCAH
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICO 35
Zahtevajte cenik in vzorce I
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
a
cenilce!
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
r
stoječi, brez pogreška, proda za 4.500 Din VILJEM BAUER, Krapina.
KJE SE KUPI?
Le pri tvrdki
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih znamk Grltzner - Adler • PhOnlx.
Istotam posamezne dele za 9lroje in kolesa, igle, olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen I — Večletna garancija 1 Na veliko I Na malo !
wnBwwiBrnrnwMiii i nit ih i > njimi—
MANUFAKTURNA IH MODNA TRGOVINA
J. KOSTEVC, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 4
Priporoča vse v to stroko spadajoče blago najbolje kvalitete, posebno pa priporoča iz-vanredno veliko zalogo raznih preprog domače industrije v Pirotu, ter drugih domačih tovarn ročnega in tovarniškega izdelka
Cene solidne! Postrežba ločna! Ustanovljena 1902. — Telefon št. 538. — Pošt. hran. rač. 11228
<
►
Paviijori
,E“
90.
P9'
štev.
Colombo Ceylcn Tea , Adria* prašek za pecivo Vanilin sladkor
Naznanilo preselitve!
Naznanjam slavnemu občinstvu in svojim cenjenim odjemalcem, da sem preselil svojo dobro vpeljano
trgovino špecerijske in kotonijaine robe ter deželnih pridelkov
iz dosedanjih prostorov na Glavnem trgu v svoje lastne nanovo urejene prostore
nasproti hotela Stare pošte v Kranju.
Priporočam se najtopleje za nadaljni obisk, obilna naročila ter cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Ignac Andrašič
Kranj.
STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN
M. FRANZL & SINOVI, Ljubljana, Privoz 10 ii
Lastnik: FELIKS FRANZL Paviljon „1", Roja 570
Ustanovljeno leta 1886
&
smmm
Poštni predal 44 i Telefon 425
Jugoslovenska-češka tvornica bombažnih tiskanin, d. d.
KlTCrnj N1111111111111!!11!!!!!!!!!!!!!!!!!!®
se priporoča za dobavo tiskanega in barvanega bombažnega blaga, nadalje flanele i. t. d.
Vele sej rti paviljon „J".	Velese j m paviljon ,,}**-
m
i*
Urednik dr. IVAN PLE68, Ljubljana. — Za trgovsko-industrijsko d. d. »Merkur« kot izdajatelja in tiskarja A. SEVEB, Ljubljana. 7 i»k tiskarne »Merkur«, trgovsko-lndustrijske d. d.
t