AXT> 1JIIIT11BUTEP UTOMB FIIMJT (No. 8M) AUTHOIH1D BY TH» AOT OF OOTOB« 8, 1»1T, OW FILM AT TBM FOBT OFFfOK OF W1W TOKK, H. T. Or*«r of the Prertdent, A. B. Buri—on. F. M. O«*-
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
MtjTtljl slovenski dnevnik » Združenih drlanh.
; Velja sa celo leto.........$8.00
Za pol leta............... S.00
Za New York celo leto.. 7.00 Z« inosemstvo celo leto... 7.00
The Urftil ilovenian THSkj in the United States.
Issned every daj except Sondajt and legal Hotidaja.
ir* 75,000 Keaders.
TELEFON 2876 COBTLANDT.	Entered as Second Clau Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLAHDT.
NO. 267. — *TKV. 267.
NEW YOEK, FRIDAY, NOVEMBER 12, 1920. — PETEK. 12. NOVEJ&BRA, 1920.
VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVHL
ITALIJANSKO-TRUMBIČEVA 1 POGODBA BO PODPISANA.:
Vesnič je čestital italijanskemu kralju za rojstni[ dan. - Državni tajnik Colby je vzel celo zadevo; naznanje. - Wilson dosedaj še ni izdal svojega mnenja« - Pogodba bo prinesla vsem deveta ne i besa. - Nihče se ne zmeni za mnenje narod?,
N »-Vlnja r<»-i i >em«*lje na brzojavkah. ki jih je objavil da-J hrtnii )}	N «»rk Tii;h *	|
V	• rii	*> /op. t -m -»tuli italjcn*ki in jiisMlorinski delegat**
11	r razpravljati o nad Ijnih točkah jadran*he pogodbe, ki dosedajf
m m Kila podpirana
Včeraj je prišel v Santo Marghtrito italjanski ministrski predsednik Giolitti ter bo s ivojim podpisom potrc?il nekolegijalno ta protidomoviniko poć<tje jugoslovanskega zunanjega mir istra Autora Trumbiča, ki je vciik osebni prijatelj Nittija in bivšega ministr-j skega predsednika Orlanda.	i
Srbski vladi je šlo v prvi vrsti zato, da je jadransko vprašanje rešeno e pred volitvami v ustavodajno skupščino.
Po volitvah bodo prišli najbrže drugi možje na krmilo, ki imajo malo v< /tnisla /a ljubezen tlo svojih bratov in ki bi gotovo ne kleče-pla/ili pred Italjani, it nt p« k postopali pošte-no in odločno.
Srbija je dobila svoje. Niti enega Srba ni pod tujo vlado in to ji več kot zadostuje.
Pri današnji siji je prvi vstal ministrski predsednik Vesnič ter v vzneienih besedah čestital italjanskemu kral j n za god.
Govoril je o neločljivem prijateljstvu med Jugoslavijo in Italijo j ter dajal izraza upan n, da se bodo vezi med obema narodoma v pri hodnjoifti še veliko bolj utrdile.
Italjanski delegati so se mu za te lepe besede prisrčno zahva-1 : Vedo namreč, da imajo Srbe v svojih rokah, Srbi imajo pa Slovnice Da pa pritožbe Slovencev ne bodo preveč glasne, bodo Že Srbi s batinami preskrbeli.
Ko nI« Tnuubie in Veanič dala Italjanom v^e, kar so zahtevali, št« - \u nosom rekla, ta Ma sedaj ustvarila mir v Evropi ter obenem /. jadranskim rešila »udi balkansko vprašanje.
Si i lisjak f.in'nti j«« »prejel v avdienei nekaj časnikarskih po-r«» •\.d" \ \Vm Io j«* mrl roke ter navda no izjavit, da met je šlo P > ve k>.i |mi matls.	,	i
To so i ii<lovi*i ljudje. ti .1 ugoslovani, — je najbr/.e govoril.* V » n« m Jiili, k:ir mm zahtevali. Toda s tem m- ni v sega konee. j I »lili -i na »i m m<iijmaltiint zahtevam. Dali so nam eelo Priinor-k< n hri^ Reko in par najvažnejših dalmatinskih otokov. Na pod-I, .'i t< »«e ImmIo po/*jaiija šele začela, <%* ugodili našim miniti ilni'ii te ja mi o, da Ih ><lo i i tr»t i 1 i tudi našim maksimalnim zahtevam.
,t.i! <» /iihi iltto j, .la r.is<ipUji' ni objavilo š.» nobene tozadevno
I'	... ir-.ma / L ililjait«'. V Relgradu molče. Boje
12	gromi ljudske v^je Vse £re tajno, zahrbtno in neodkritosrčno. j
N-o brze Slovenci se danes ne vedo, na kako nesramen način so
bili prodani.
V	Ljubljani bo potovo prišlo do velikih demonstracij. Toda kaj morejo storiti, če je usoda že zapečatena in če jim srbski vojak tišči bajonet na prsa.
IiIhmi», kar j«* d '»etrla Italiju, je pa to, da bo lahko nemotoma preko .1 ul'o*Imv trovala * podonavskimi deželami.
11 m ' .i a 11 s k i posla;., k v \Vashinjrt->iiu je dobil natančno poročilo o it »itvi jadranskega vprašanja ter ga je predložil državnemu depart-j
-n v poročilu je rečeno, da je dobila Italija vse, kar je določala' Londonska pogodba in se več, namreč Reko in nekaj dalmatinskih otokov.
To vse so dobili Italjani najbrže za to, ker je njihova velika zunaga v svetovni vojni obstajala v tem, da so se kot zajci umaknili
za Pijavo.
Jugoslovanski poslanik v Washingtonu dr. Slavko Grujie, ka-ten u'a >o slueajno dobili doma, je na vse te važnosti odgovoril, da njemu ni znano, da t»i poslala Italija Jugoslaviji kak ultimatum.
To mu radi verjamemo, kajti temu gospodu je jako malo stvari znanih. Kot jugoslovanski poslanik niti slovenščine ne zna, pa tudi latinica mu *labo teče, doeim je velik mojster v cirilici.
Državni tajnik Colbv ni dosedaj podal še nobenejra odpovo-r. Odločitev je tudi za Wilsona velik udarec. Stvar, za katero se je najbolj potezal, je žalostno propadla.
ŽENSKE NAJ SAME PEČEJO KRUH.
Chicago, III., 11. novembra. — Poročilo trgovske zborniee v Win-Hpeejr, ( anads, da je padla eeija i.»oke za osemdeact centov pri ao-je imelo sa posledico vest, da bodo peki zntiali ceno kruha za en cent. Pekovski mojstri pa so i ato takoj vrtali ter rekli, tla o tem ne more biti govora, ker so si roški preveliki.
f'lan trgovske zbornice Winters je rekel nato: — Kruh je tako-rekcMl edino živilo, ki je obdržalo vojno ceno. Če pa bodo hišne go-sfodinje pričtrle same peči kruh, bo cena kruha kmalu padla. Baz-vtntega pa lm domača peka po-loagala tudi farmer jem, ker se bo
ra ta način povečalo povpraševanje po pšenični moki in pšenici. __
PREGANJANJE ŽIDOV NA
OGRSKEM.
-
Dunaj, Avstrija, 10. novembra. Poročila iz Budimpešte prinašajo posameznosti glede izpredov, katere so vprizorili vojaki tekom zadnje nedelje in zadnjepra ponedeljka proti Židom. Dvanjast žrtev so spravili v opasnem stanju v različne bolnice. Med ranjenimi *e nahaja tudi dr. Porehl, ki je član Friedrichove stranke. Madžari niso napadli Žide le na cestah ki na trgih, temveč udrli tudi ▼ kavarne ter pretepali vse čla-re židovske vere, ki so jih našli.
Photo br Uadcnrood & Uodemrood.
POGREB MacSWINEY A.
VELIKA TATVINA ODVEDENI BLAGAJNIK
vsak način pa ga ni nikoder in z rjim je izginilo tudi deset tisoč dolarjev.
i	__L
0ttawa, 111., 11. novembra. -Tukajšno \Hjional rit v lt;mk >o pozno včern.j zvečer napadli roparji ter o<lncsIi >>60,001) v bankovcih. Ker pa se jim je strašno mudilo iihežali s svojim plenom, so izgubili ^50,000 na eesti, ka-t< re sc> pohrali ljudje v drnzhi policije. Istočasno so pogrešili tu-t i mladega blaLrajuika banke, ne-hfjra Francis .1. Carev, ki s.> j, ob čas^u napada sam mudil v banki. Domneva se, .hi so ^a roparji o«l-
•	vedli.
Ni kdo ni videl napada. Predsednik banke Charles Tavlor. je l^-kel Carejr-it. naj irre v banko t«-r opravi neko nujno delo in vsled tecra domneva, da je bil mladi mož edini človek, ki se je 'b času napada nahajal v poslop-
Iju. Izprva se je domnevalo, da so «'a roparji za;»rli v veliko blajraj-
ii o ter zaprli vrata za njim. K«-r jp !>laj*?ijna opremljena s časovno ključavnico, nastavljeno na da-i-es zjutraj, si stali brez uspeha \si poskusi, da se blagajno od-]ire. Ce bi bil blagajnik v blajraj-n. bi se do danes zjutraj gotovo
zadušil.
! Podpredsednik liaec.n Rr»ck I Island železnice je daj na razpolago posebni vlak, opremljen z acetilea&kimi svetilkami. Ta vlak .,e dospel danes iz Chieafra. Med tem pa so skušali odpreti vrata biepajne z dinamitom ter električnimi žarki, a ker to ni nič ponašalo, so se obrnili na wardena jetnišnice v Jolietu. Domnevalo se je namreč, ia so tam v p-ostih izurjeni odpiralci blaprajen, a narden je odcrovoril, da ima na razpolago le par <;r>ld timer-jev". kojih umetnost je zastarana vspri-čo modernih biajrajen. Konečno se je danes zjutraj posrečilo odpreti blagajno, a Caiep-a ni bilo v njej. Uradniki so prišli na to do prepričanja. da so ga odvedli banditi.
LUDO VIK in. NI UMRL.
Pariz, Francija, 11. novembra. Poročila iz. aB/.la v Švici pravijo, tla je umrl vojvoda Ludovik Ba-verski, najstarejši član hiše Wit-telsbach. V juniju tega leta je dosegel starost devet in osemdesetih iI let.
V nekaterih poročilih o njego-
•	"vi smrti se ga je zamenjavalo .s
■	prejšnjim bavarskim kraljem Lu-
■	dovikom III., ki je v 75 letu svoje
■	starosti in ki živi v Švici od časa, ko se je odpovedal prestolu.
VELIKI DELAVSKI NEMIRI V BERLINU
Delavci so zavzeli kovinsko tovarno v Berlinu. — Tudi plinarna je v Ajib rokah.
London, Anglija. 11. novembra.
Tri tiso«" nez iposlenih delavcev, med katerimi je !>il<> <lo»*ti ohoro-x>nilt, je napadlo v.'-eraj I^oe\ve 1".-vinske naprave v 15- rli tu. Delavci so nato jiregnali lastnika in iiižitiirje ter iigasnilt Nigenj v pe-<"eh. Tako se ^I;<si v neki brzojavki. katero je dobila Ksehanjre Te-Ivjrraph Co. iz Berlina. Nadalje .-c poroča, da so delavci zasedli piimirno na .evemem koncu lter-1 i a t« r nstiiTiovili t;ir»i političen ^ »vjet. potem ko so pregnali o-b^atni svet.
London, Am-lija, 11. nnventbra. 'V nekem puoročilu na londonski |Times se glasi, da je baron Ler-srer, prejšnji voditelj nemške nii-i rovne »leletra--: je. predložil glav-itfinu f^lseku državnerrji zliora svoj propagandni flačrt za revi-•/ jo mirovne pogo<lbe, sklenjene v Versailles. Rekel je, da se morajo voditelji v>ili strank v leni o-'zitit združiti ter se zavzeti za zahtevo. da se previdira pogodbo. Rekel je nadalje, da upa. da bodo razumnejši elementi v Franciji, Angliji in Ameriki za tako revizijo. ki je absolutno potrebna.
Baron Ler<ner je navedel več poti. po katerih bi bilo mogoče priti do zaželenega rilja. Med drugim je rekel tudi, da bi izročitev SOO.OOO mlečnih krav od strani Nemčije pomen jala obsodbe. tisočeV nemških otrejc.
DENARNE POftILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna teolačil*
popolnoma zanesljivo in sedanjint razmeram primerno tudi hitro pc ecli Istri, na Goriškem in tudi ns Notranjskem, po ozemlju, ki zasedeno po italjanski armadi
Včeraj 'smo računali za pošilja c ve italjanski h lir po sledeči) ■enah
50 lir ...... $ 2.40
100 Ur ...... $ 4.20
300 lir ...... $12.00
500 lir ...... $20.00
1000 lir ...... $39,00
Vrednost denarjn aedaj ni stal na, menja ae večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam ni mo goče podati natančne eene vna prej.
Hi računamo po eeni istega dni ko nam poslani denar dospe v roke.
Denar sam Je poslati najbolj p« Domestic Postal Monej Order. aV pa New Tork Bank DraA. Trrdka frank Sakssf,
!MMI«i»sM|.J
ZBOROVANJE LIGE
NARODOV V ŽENEVI
) . ! Mesto Ženeva v Švici se priprav-1
lja na zborovanje L;ge narodov,
ki se bo pričelo dne 15. novembra.
Ženeva, švica, 11. novembra, j
Mesto se je pričelo pripravljati na bodoče zborovanje Ijige naro-< fiv. Tajništvo I^iire. ki obsega tristo oseb, stanuje v največjem hotelu. Delegacije, ki bodo prišle ra zhororattj?. ki se bo pričelo rne 15. novembra, njih tajniki in svetovalci, \ve kot tisoč ljudi,( sti:vljajo na zmožnost mesta največje zahteve.
! Sodee pr> številu zastopnikov tii n jili. naerieni prihodu smatra Japonska svojo ulogo v Ligi na-I rodov za najtiolj resno. Nekako !< <rmdeset japonskih delegatov je ;> na licu mesta ter stanujejo v treh nadstropjih dveh največjih hotelov. Prvi delegat, ki je do-M»el semkaj bil dr. Da Cunhat, brazilski poslanik v Franciji in eden najbolj neumornih delavcev
Iv svetu Lige narodov.
Pričakuje se delegacije najmanj 41 izmed 45 članov Li^e narodov. Novo kraljestvo Iledžas v jArabiji ni še prijavilo svojega delegata. Napovedane delegacije j redstavljajo sijajno skupino dr-žavnikov7 govornikov in diploma-t.»v. med katerimi sta dva prejšna. (predsednika republik, dva 7irejšnaJ ministrska j/redsednika, dva se-, |f atna predsednika, devet ministrov povečini za zunanje zade-|Ve, sedem prejšnjih ministrov, štirje* veleposlaniki in dvajset poslancev.
Konečne odredbe za zboravanje L'ge narodov bo določila konfe-icnca sveta Lige. ki se bo vršila v nedeljo. Hotel, katerejra je kupila Lige, nosi sedaj ime: Palača i-a rodov.
POLICIJSKI NAČELNIK OD-SLOVLJEN.
Policijski načelnik v Chieagu, O.rritv, je dobil od župana Thompsona sporo^'ilo. da ga ne potrebuje več in da sn lahko poišče kako drugo službo. Župan jc storil to radi tega, ker so se zlo-("ini v vetrovnem mestu v zadnjem času na nepojmljiv način r.inožili.
Sedaj je čas,
ročaj o vozne listke iz stare domovine, za svoje sorodnike, znance in prijatelje.
Pojasnila glede cen in sploh vse kar potnik potrebuje, daje zna-
Ina in zanesljiva tvrdka:
FRAN K SAKSER I 83 Oortlaodt St, B«k Tfirl
I NOVE POSTAVE PROTI PRISELJEVANJU
ŠE PRED TEKOČO ZIMO BODO UVELJAVLJENE NOVE POSTAVE PROTI PRISELJEVANJU. — POOSTRENI PREDPISI. — DDREDBE GLEDE PRISELJEVANJA NEZAŽELJIVIH TUJCEV.
Washington, I>. C„ 11. novembra. — Pričakuj« >e. da b . - \ kr hkem zasedanju kongr»-vu ki princ «1 r i ti. been.br.«. predlo/er-' j •••»tave za omejit »-v [-r -eljevanja iii pra\ po~ebn.. omeji*e\ pri-M-lj«*Vi.itja nevarnih elem« rit.»v. K-•:iirr«-sinki iu «>enat«.rji nam nnenja. da za>!uži ta zadeva v prvi vrsti poz>-..o%t narodne zako-notiaje.	•
Senator Ster'i g Iz Jr,y'ne Dakote, ;ian pt «.»■-1J—r --k- ga k • i»-teja. 1h» v na>b dnji dner. prei-kal razmere na L.'i^ T-Ia::«T Pri^ l bc sam v X-w York i v- k* : 2 ~T..pnik k»-r:.i"- ^.r. kf-jfr ga član j-
— -Jez h'~"em tirati pob žaj. — j*- r« ke! - t iT.-r. - kajTi f--' -pr:--an ru. da bo j.-;.'k -n^r - pečati <.	-n ■ia. n:	-
l jem takoj, ko ^ b-> -.Tal.
Pri- _i»-n:--ki in i at r;ralizaeij<»ki konat> j t» -lan>ke zf--r- i . 1«» v pon»d»-!jek tukaj --Tal t.-r pr.-el razmišljati o *>r*H!lo;ra!:. * pečajo s sedanjim položajem v tem ozira. T- «»dre.il»e je »v 1 predM-dnik Joltn>i>n nišii^ga komite ja ter dolo< ajo p««poli.o pr-j»o-ver priseljevanja v naslednjih dveh Jetili. čeprav naj bi -e v g i posameznih slučajih pripustilo priseljence.
Namrava se nadalje uveljaviti boljše odredbe proti pri» Ijeva-nju nezaželjnih elementov*
PREKO OCEANA V ENEM DNEVU.
—	V teku naslednjih petih ali desetih let bo mogoče priti preko Atlantika v manj kot enem
jc'nevu, — veliko bolj udobno kot jp.*i s parnikom. Veter in slabo vreme ne bosta delala letalcem nika-jkšh preglavic. Polete ponoči in v, j megli bo mogoče s pomočjo brez-Ižičnega brzoja\a v(nliti tako na-|t;:nčno kot se vodi ladje v prista-i-.išče.
Tako je izjavil slavni nemški iznajditelj Fokker. ki je dospel zadnje dni s parnikom "Noor-!dam" v Ameriko. Fokker. ki je lllolandec po rojstvu, ter star trideset let, jc dospel s svojo ženo in 'svojim tajnikom. On ni služil v nemškem letalnem r.boru ter tudi ni letal po zraku, če ne upoštevamo poskusnih poletov. Njegov tajnik jc še tekom vojne sklenil kontrakte z angleško vlado.
—	Za nadaljni razvoj zrakoplovstva, — ie rekel Fokker, — j-, potrebna zgraditev letal, s katerimi se bo mogoče dvigniti z majhnih platform, kot naprimer ploščnatih streh. Velika možnost v bodočnosti leži v zračnih letalih, ne pa v vodno-zračnili.
Fokkerjeve aeroplane bodo rporabljali V naslednjem letu v redni službi med Londonom, Bni-seljem, Amsterdamom, Hamburgom, jvodanjem in Berlinom. Fokker dvomi, da bi postali aeroplani tako popularni, kot je avtomobil ter je rekel nadalje, da mora-Ijo postali aeroplani veliko eenej-Ui, če se jih bo hotelo uporabljali kot "zračne avtomobile" --
ROJAKI, NAROČATE SE NA "GLASNAROD A", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
NEMČIJA PLAČALA 60 MILT-J0N0V.
London, Anglija, 10. novembra. Angleški zakladničar je v poslanski zbornici objavil, da je izročila nemška vlada odškodninski komisiji bonde v višini 60 milijonov* mark v zlatu, ki predstavljajo na temelju sedanje valute nekako tri milijarde angleških funtov.
Izročitev teli bondov je v soglasju z versaillsko mirovno pogodbo in komisija jih hoće obdržati kot pri'-'ua.ii jc obveznosti
Nemčije.
CAMB0N0V NASLEDNIK.
Pariz, Francija, 9. ni/vemlrra. C^mille Barrere, dolgoletni francoski poslanik v Kimu, je imenovan naslednikom Pavla Cambon;i, ki je odstopil koi francoski po»Ia-iik v Londonu.
0RLAND0V SIN JE ZMAGAL.
Rim, Italija, 9. novembra. Francesco Orlando, sin bivšega italjanskega ministrskega predsednika, je v dvoboju premagal poročnika Costamagno. Prizadel mu je dve nevarni rani.
SMET AMERIŠKEGA VOJAKA V NEMČIJI.
- Washington, D. C., 11. nov. — V nemškem okraju, ki je zaseden cd Amerikancev, je umrl vojak (•fcorge Kidd devetega bataljona. I »i2 je doma h Keokuk, Ja.
AVSTRIJA HOČE V LIGO.
Dunaj, Avstrija, 11. novembra. Avstrija se je priglasila za vstop v Ligo narodov. Kaj hoče doseči s tem, ne morejo pogrutati niti najbolj brihtne glave.
Pnmisliti dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnjo listki.
«i l i ta
Sedaj živimo v časa negotovosti, in ftlorabe, vsak skuia postali hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Rasni agent je in sakot-oi bankirji rastejo pevso^, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometa nepričakovane s* preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa mali^ neizkušenim začetnikom mogoče ispohniti svoje neutemeljene oblfr be, je veliko vpraianje.
Naše denarne pošiljatve se sadnji čas po novi svesi In na novi način primerno sedanjim razmeram t Evropi dovolj hitro in sanee Ijivo izplačujejo.
Včeraj smo računali n £ofc*ljatva jngoslevanakik kron »o al* dečih cenah:	i
300 kron ---- $2.65	1,000 kron ____ $ 8 20
400 kron---- $3.45	5,000 kron ____ $40.00
500 kron .... $4.40	10,000 kron .... $80.00
Vrednost denarja sedaj ni stalna, menja te večkrat neprič* kovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna« prej. IG računamo po eeni istega dne, ko nam podani denar dospl • v roke.	;
j Denar -nam je poslati najbolj po Dezrestio Monej Order, ali ptf ;New York Bank Drsa
-s	Tvrdka Frank Sakser.
» ^^^----n fZfldtedlZoki K, Zi j
GIiAS NARODA. 12. NTOV. 1920
"GlAS NAHODA"
MbOVKNIAN DAILVV an* PubllthH bf
Bovmo PTJBLISHINO COMPAVT
(a K>rpontlOA)
"MM mttlU. »i Mlinu__I.OUI« ■ENEDIK. Trmum
mt mvrnlnmm ot th« Corporation and Addraaaaa of A bova Offlclarai — CftUnO »w<t. »arougn of Manhattan. Nm Vorte Ctty. M. V._
____-Q*aa Naroda" Uhaja vaak dan lavaaroit nadalj In praznikov._
ta aala lata vali« Ual u Amarika	Ca Naw York u cal o i«to	JgTM
m Canada |Ut aa pol lata |U< Ca mm* lata |UM Za Inasamatvo za celo lata «7.00 Ca *atrt lata_§ijo__ia po« lata_mi
ILAI NARODA (Voica af Um Paooia)	__
tmmmrnm aaan> day axcapt Sundaya and HaNdava
_CubaeHptlon yaar»y H.IC-,
Advartlaamant «>n agr—man*_
ti|ia Mraa podplaa In oaabnoatl aa no prtobCuJaJo. Denar ui aa blacoroH paCUJatj ■a Miao (Mar. Prt apramaaobl kraja naročnikov proalmo. da aa nam M M0-_ttja blTalUCa naananl, da bltreja najdemo naalomlka._*"
O L A• NARODA m a«rwandt Ccraat, Borough of Manhattan. Na i Vark. m. V.
Talaphona: Cortlandt 2X7% " "	-r
Odločitev je padla.
Pravijo, ila j: v San Margheriti rešilo jadransko vprašanje.
K>>t že večkrat, »o ve tudi v tem slučaju sestali jugoslovanski in iialjatiski ileh-gati premleli staro fraze, katerih so bili vajeni izza premirja.
Razloček je bil le ta, da se dosedaj niso mogli sporazumeti, v Santa Margherita so se pa.
Pol miljona Slovencev pošilja ž« dve leti preko demarkacijske i"-rte obupne prošnje v Ljubljano n Belgrad, naj se bratje zavzamejo za brate ter naj vtelesijn neod rešene v skupno domovino.
Dve leti že prenašajo Slovenci na Krasu in na Primorskem najhujše šikane, najhujše zatiranje.
Dve I ti /•' divjajo arditi iu bersaljerji po naši, s krvjo prepoji 11» zemlji, posiljujejo naša dekleta in .streljajo naše ljudi kot zajce.	* •
Krivica, ki je bila pugromadena v teh dveh lotili jc neizmerna i< r kronana s požarom naše svete lastnine v Trstu, z ognjem, ki je švignil do neba.
Naši ljudje so prosili in jadikovali.
Srbskemu prestolonasledniku, ki jim velja kot bog. vladar in junak, so polagali Slovenci v Ljubljani iz srca v srce mile prošnje zc uvojp primorske brate.
Toda "junak" si je obrisal oči in rekel jakovo, da je žalosten...
Vsaka naša ženska bi bila bolj odločna kot je bil on.
Vsa Slovenija je čakala usodepolnega dne. V trpečih dušah je za/arelo upanje, srea so postala močna in odločna.
Napoeil je ta dan. Zastopnik Jugoslovan-f;e vlade <lr. Anton Trumbič je odpotoval v Italijo, da izreče tam zadnjo besedo.
Na predvečer konferenee se je vršila mala zabava. Tmmbičeva gospa je plf -ala z itaijanskimi delegati, in jugoslovanski delegati so prijazno kramljali z laškimi signorami in signorinami.
Trumbe je imel \ žepu navodila, kako naj govori. V Belgradu so mu jih dali. Dala mu jih je tistu vlada, ki ie vsled svoje neodločnosti zašuimariJa plebiscit na Koroškem in kateri utripa srce za Maeedonijo, samo za Meeodnijo.
Kot frajlica se ie Trumbič nekaj Časa obotavljal in protivil, hlediijie me je pa vilo!.	,
Prav nie čudnega ne bo, če Ik> govoril, da je bil posiljen.
(V bi bil Trumbic mož na svoje.a mestu in če bi bila beljrrajska vlada poštena, bi obrnil hrbet laškim lisicam ter se s prvim vlakom < dp< I jal v Belgrad. S 1em bi dal signal trpečim, da je napočil čas * svoboditve. naj dvignejo svoje orožje ter naj si sami izvojujejo pravico, če jim je noče dati niii Ro«r niti zavezniki.
Veličastna žaloigra bi se završila na Krasu. Na.od bi rmagal ali podlegel.
O kompromisih a'i dogrovorih bi ne bilo govora.
Takozvana zavezniška pravičnost je postopala krivično z nami.
Naš edini zagovornik Wtlson je ostal brez besede.
Naši takozvani prijatelji Srbi s0 jasno dokazali, do * ;k ne brigajo za nas.
Preostali smo le fami sebi.
Naša mlada moč naj razvije krila, naj premaga noč!
Izvajanja Lloyd George-a.
Da spravi svoje poslušalce v dobro razpoloženje in da pospeši j n.iih prebavo. jim je »tal Llojd (ieorge wa banketu župana iz Londo- j i,, zagotovilo, da se n svet prijel pomirjati, da je k">nec »tresljajev ii' <la se je pričela lava hladiti, čeprav še sempatam >ika iji piha. Da l>a v V»zuvu evropskih narodov s-* vedno nevarno grmi, to jc an-f_b ki ministrski prVuednik kar lepo zamolčal. Kit j takega se ne ».podobi za govor na lianketu.
Da še bolj olepša za Altfrteže prijetno in mikavno sliko, je Llovd, C»eotge glede angleškega svetovnega imperija rekel, da doživlja se-' da j ure svoje največje moei ter svojih največjih triumfov. Zamol-, » «1 pa je, «la pomenjajo razmere na Irskem in da pomenja počas- j »io prebujanje, narodov v Aziji za Veliko Britanijo uro zatona an-; u'eške sveto\ne sile Kaj takega se ne spodobi za govor na banketu.!
Ministrski predsednik je izjavil nadalje, da ima Nemčija še vedno svoje puške. Rek'l pa ni. da tima Netočija dosti za življenje. K ij takega bi eveda rešilo užitek ljudi na banketu, ki so s slast-j jo zav ivali pnstni angleški .beefsteak. Ničesar ni povedal Lloyd (ieorge o velikanski bedi. Iti vlada po eeli Evro.ii, o strašnem umiranju otrok. Kaj takega bi se ne spodobijo na banketu, kajti »izjave j take vr te bi opominjale ljudi na to, kam je d »vedel svet mir, ka-j t*»r*fra se je oklenilo i>od vodstvom Angleških in francoskih diplo- j matov.
Vulkan je hr-rpgl svojo moč, — je ^nnenje ministrskega pred-1 a«<dnika. Dejstva pa govore drugače in če bo pitalo drugače, bodo dogodkom ugladili po taki banketni govorniki kot je Lloyd George.'
i
Sovjetska republikn je stara že ^tiri leta-. ,.. In koliko kravala t je ta "otrok'' ie napravil!....	i
*	a #
V Burns, Ore. je bila izvoljena na župana neka draec Lahr ,hire — Milost, miloat ca uboge možke, gospa županja!
#	a #
* Kranjski tdravnik Vklal. ki je prihitel k bolniški postelji kralja, pa itn a svojih $60,000 za uspešno zdravljenje!
, * * *
Kanaaa City Star piše:
_ Keki NenT©1^*^ i* Bajbplj nesrečen človek na svetn ali:
u^avcč^i Iffrik Hekel ie namreč, da je moral vreči stran pol ste-1 iJeai^c zganja, ker je njUfcl v njej v topljenega ščurka,	I
Zemlja ia njena bogastva.
Ameriška zemlja je vir "bogastva, ki prekipeva ter nosi svoj blagoslov tudi v najbolj revno kočo. Poročilo, katero je ravnokar obelodanil poljedelski department, naj bi se čitalo z več kot hladno pozornostjo. Vsakega Amerikanca morsb prevzeti čustvo hvaležnosti napram tej zemlji, ko eita te številke, ki pričajo o rodovitnosti naše zemlje ter marljivosti naših poljsdelcev.
Pet produktov ameriških tal zaznamuje uspeh, ki presega vse dosedanje letini Ti produkti so koruza, riž, sladki krompir, hruške in tobak. Koruza ali turščiea stoji na čelu vseh ameriških produktov. Kdor je kedaj potoval po srednjem zapadu, ta bo razumel to. Zelena koruzna polja ve razprostirajo na milje daleč pred očmi potnika. *ki gleda skozi okno železniškega voza. Človeku se zdi kot da korakajo nasproti v dolgih vrstah, kot vojni bataljoni, ki so vzrasli iz Črne prsti srednjega zapada. To je pač zelena armada, ki koraka naprej, da se bori proti vsemu pomanjkanju in lakoti.
Tudi drugi proizvodi naše zemlje, kot pšenica, oves, ječmen, krompir in seno kažejo obilno letino. Ta poročila čita človek s tem večjim veseljem, ker so ravno prišla v trenutku, ko je opaziti v na-ših industrijah stagnacijo, ko se mora trgovina prilagoditi razmeram po vojnem času in ko povzroča znižanje c-en tako veselje kot skrbi.
Produkti zemlje so trdna podlaga procvita dežele in zadovoljivih gospodarskih razmer. Če pa ;,c opaziti celo na živilskem trgu nezadovoljnost in to kljub sijajni letini, so tega krive nezadostne naprave glede dovoza razpošiljanja in medtrgovine.
Izobilica, s katero nas je obdarila zemlja, naj bi bila za nas bodrilo, da ustvarimo naprave, s pomočjo katerih bo prišlo to naravno bogastvo vsem v prid.
I	-
Dopisi
Ročk, W. V a.
V vsaki številki se oglasi poleg starega znanca Petra Zgage tudi kak prijatelj toga lista. Vse. kar je v Glasu Naroda pisanega, ine zanima, a najbolj me pa dopisi. Pričel sem tudi jaz z enim oziroma prvim dopisom iz nase naselbine. Morda bi se bil že prej oglasil, a sem se žele preti nedavnim časom pripeljal, kakor mnogi, iskat svoje sreče v Ameriko s par-nikoin •*Columbia*\ Ker so pa čitatelji že iz novic iz starega kraja1 informirani o zadevah, ki se vrše v starem kraju, ne bom poročal na dolgo in široko, kako je sedaj, I odkar imamo našo novo domovi-J no »Jugoslavijo. Ali malo se bom j pa vseeno mimogrede ozrl nazaj čez široko morje v staro dumo-' | vino.
Po dolgem nečloveškem klanju in prelivanju krvi je vendar prišel enkrat zaželjeni mir. Pričakovali smo ga težko, kajti siti smo; bili že do grla solz in trpljenja in I robstva rajne Avstrije. Upali j smo v boljše čase, da dobimo svo-j jo noVo državo, ki bo v resnici svobodna. Res. Avstrija je propala, In je vstala iz razvalin tudi Jugoslavija. Iz dna duše smo jo! jKizdravilu zakaj upali smo v \Yil-1 sonova načela 14 točk. nakar pa smo se za enkrat znova zmotili, j Prej so nam obljubovali. da osta-j ne naše. kar k nam pripada. A. danes, ko imperijalistična enfentaj več ne potrebuje naše pomoči, je pozabila, da umira in hira pol miljona naših bratov pod robstvom. grabeželjne Italije. Drugega nej kaže, kakor še enkrat prijeti za puške in pognati Ttaljana iz Primorja in Notranjske nazaj čez Sočo. Ljudstvo, ki je že sito do crrla vojne, se trum orna izseljuje v Ameriko.
Življenje nižjih slojev je naravnost obupno. Draginja je tako., velika, da si delavce komaj zasluži v enem letu. da si napravi eno obleko in čevlje. Položaj je naravnost obupen. Kapitalistom, ki jim je vojna še bolj pozlatila ž^-pe. nimajo srca za ubožaiie. do krvi izniozgane siromake. Tisti, ki so bili največji avstrijski patrijo-tje, dajies delajo najbolj navdušene Jugoslovane. A upajmo, da bo prišel ob volitvah dan povračila zanje.
Da se ne bo dopis preveč vlekel. bom povedal sedaj, kako je tukaj. Slovencev nas je tu pravi malo. Najbolj pogrešamo deklet. Poleg Slovencev je tukaj par Ita-Ijanov, drugi so pa domačini. A-merikanef. Dela se vsak dan. Zasluži se sedanjemu času primerno. Superintendent. star Amerikance, sili Slovence, naj bi sli Slovencev iskat, kakor tudi Poljakov in Srl>ov. Ta mož misli, da Slovenci rastejo na jablanah. Poljaki na breskvah. Srbi na hru- i škali.
Za-enkrat naj zadostuje, pa dnjjrič več. Sprejmite bratske pozdrave vsi slovenski rojaki, na- j ročniki tega lista, posebno pa še znanci s ]»arnika "Columbia"'.
Matej Tekavec.
Bed Wing, Mirni.
Ne juorem «e nadalje molčati vo J izidu največje bitke v zgodovini H
j med republikanci in demokrati. Oba kandidata sta se delala nedolžna terdobrotnika delavcev in ! farmerjev, ampak sam« do 2. novembra, potem pa lahko vsak zaveden delavec spozna, kako je bil na grd način varan. Tudi tukaj v Minncsoti je bil hud boj med 'republikanci in noupartisanci. Zal. da so zmagali T-epublikanci.
Eno veselo vest vseeno imamo, i namreč, da Debs ima vsako leto 'več moči v Minnesoti. To me zelo ; veseli ter boni pri vsaki priJiki 'gledala, da bo nedolžni Debs prišel do pravice. <>n je edini, pri (katerem moreta delavec in kmet iskati pomoči. Torej, dragi rojaki 'in rojakinje, vsi na plan za Deb-tsa! On je človek, ki mu lahko 1 upamo in ne Wall Streetu, ki gleda samo za dobrobit in steel trusta.
Delavske razmere so pod nič.
Se bom še '»glasila. Seveda ni-5sem Vajena sukati peresa, ampak inotiko. Pozdrav (*d rojakinje
Lene Bastel. ---
I
i
KONCERT S A PLESOM.
Johnstown, Pa.
i U ponedeljak dne 15-og novembra o. g, priredjuje Hrvatsko Prosvjetno Društvo koncert sa I plesom u Hrvatskoj Dvorani na I Broad St., na kojeg se pozivlju sva braća Jugosloveni, da dodju u što većem broju. •	,
Program koncerta:
1.	— Koračnica. Svira Hrvatsko Tamburaško Društvo "Jela-čič" iz Bolivar, Pa. Zborovodja Josip Dupin.
2.	— a > O Hail us yee Free! (trum '"Ernani"). Arr. by J. A. Parks. — b) Old Black Joe (Ste-phen Foster). Arr. for male voices by J. A. Parks. Pjeva 4 * Rodoljub' \ Zborovodja prof. Theodore Rendessv.
—	telio solo. Svira \Villiani Langham, na glasovir prati prof. Theodore Rendessv.
—	a) Tožba ujetega ptiča. Jako Aljaž. — b) Mlad junak po vasi jezdi. Emil Adamič. Pjeva Slovenski Pevski Zbor "Jugoslavija" (mješoviti zbor), Johns-town. Pa. Zborovodja John Potoka r.
5. — Mornar, F. S. Vilhar. Bariton solo na cello obligato i pratnjom glasovira. Bariton solo pjeva g. Josip Dupin, na cello svira g. William Langham, na glasovir prati prof. Theodore Rendessv.
—	a) Pobrat irnija. Danilo Fajgelj. — b) Pogled v nedolžno oko, P. nugolin. Sattner. Pjeva Slov. Pevsko Društvo Blediz ^'onemaugh, Pa. Zborovodja John Potok ar.
7.	— Hrvatom. Vilko Novak. Pjeva "Rodoljub".
8.	— a) Prosvjetom k slobodi, Tomo A?stak. — b) Mi vstajamo, Petričev. Pjeva: "Jugoslavija*', "Bled" i 4'Rodoljub".
—	Koračnica. Svira "Jela-eie". i
Nakon programa slijedi ples. i
i
Tatvine v Kupah.
V uoči od 2. na 3. oktobra je bilo posestniku Francu Jagodicu j iz Rupe št. 21 ukradeno: 2 moški i
Peter Zgaga
Dan premirja.... Koliko upanj in pričakovanj so v preteklih dveh letih ponesli v grob!
*	a •
Najbolj črni pesimisti so imeli zepet enkrat prav.... Le malo jih je bilo, ki so mislili, da se bo nahajala Amerika še dve leti po
sklenitvi premirja v vojni.
*	*
*
Ladje, ladje, ladje, — so upili pred par leti. Sedaj pa je čuti isti glas, ki upije: — Tovor, tovor, tevor, — ^a iste ladje, ki gnijejo brez koristi ob pomolih.
Predsednik Wilson je dal državnemu tajniku Colby-ju naročalo, naj vrne obisk južno-ameri-ških predsednikav. To je zelo prijeten "job" m to prav posebno raditega, ker ni gospod Colbv ni-
kak prohibicijonist.
* * *
Angleške težkoče z Irsko izvirajo iz tega, ker ni Irsko morje tako ^ široko kot je Atlantiški occan.
*	a *
Kapitan, ki je pobegnil s celim parnikom, ki je last zvezne vlade, v Afriko ter hoteL tam svoj par-rik prodati, je očividno človek,
■ ki ne ne peia z malenkostmi.
*	* *
Vojvodinja Marlborough je določila ločitev zakona po zaslišanju, ki je trajalo le 25 minut, ^o-; ben izmed prizadetih ni bil nav-' zoč. Take velike živali zamorejo tako opraviti take stvari po odvetnikih in sednikih, dočim je stvar pri navadnih ljudeh malo , težja.
*	a *
V Nassau okraju N. Y. izvajajo Sulivan postavo z veliko strogostjo. Tinli največji zločinec ne dobi dovoljenja za nošenje orožja, dokler ne plača dveh dolarjev.
*	a *
Generalni štrajk v Mehiki.
To je jasno znamenje, da se bodo Mchikanei kmalo amerikanizirali.
*	a *
Kmečki fant je sedel na zadnji platformi vlaka.
| — Spoberi se — je zakričal kon-dnktor — na zadnji platformi sme
sedeti samo gospoda.
* *
"Pruži ruku. Novače kovaču, pruži ruku, da ti sablju platfm" -je rekel kraljevič Marko izdajalcu Novaku.
In ko mu jo je podal, mu je odsekal desnico pri ramenu.
*	a #
Kako vse drugače je bilo v Santa Margherita. Italjansko časopisje nikakor ne more prehva-liti Trumbiča in Vesniča ter pra-da sta jako "golant" gospoda.
*	a *
Vse bi dala Italiji. Vse Slovence, vse Hrvate in Še svoje hlače
povrhu, samo Maeedonije ne.
*	* *
Politika belgrajske gospode jc jmacedonska, njihova duša mace-donska, srce imajo pa albansko, ko je treba izdajati svoje brate.
*	a *
Zakaj so se vendar vršila pogajanja v sv. Margareti?
Žakaj ne v sv. Katarini, ki je priprošnjica ra pravo pamet ?
*	t *
Ali bi ne bilo navsezadnje boljše. če bi okupirala Italija vse Slovence ?
V tem slučaju bi meli samo eno bojno fr<tnto: proti Italiji.
Sedaj imamo pa dve: proti Italiji in proti Srbiji.
*_a *
Ej, ni čuda, zakaj se nočejo Bolgari bratiti s Srbi. Njihovi so-.«<e3je so in jih prav dobro poznajo.
# a *
Vse kaže, da se je vsa Obiliče-va kri posuši»a v njih ter da se pretaka sedaj po njihovih žilah edinole kri Viika Brankoviča.
obleki vredni 4000 kron in srebrna žepna ura vredna 500 kron; njegovemu hlapeu Valentinu Bo-tarju pa s skednja 2 para pono-šenih čevljev vrednih 300 kron.
Ker je ukradel na škodo Kranjske industrijske družbe 15 kilogramov žebljičkov _r vrednosti. .432 kron 50 vinarjev, so orožniki} naznanili sodišču Alojzija Rejca, s Save h,-štev. 57.	i
v
SugosUmaitska
Ustanovljena L 1898
2CatnL Slrdturta
Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
efevaf DnMU.
Prartaartntf: MIHAMI, BOVAHBmK; •jBok 261, OsuBsofb, Pa.
Pođpredaed.: LOuIS BALANT, Bos 10#, Pear Aium, Lorain, O.
rajna: J08KPH PI8HLSB, Wj, Minsasota.
Blagajnik: €ao. K BBOZIOH. My. lliiuMaota.
Blagajnik netsplaCantli Futaiai LOU-U OOSTMJjLP. Balida, Gol«, i
Os. 70S. V. SBAHBK. Ml 1 Okla mrmt, U. Plttaborck, Pa.
/oaa OCTUfiB, Bij, Mmawnta.
1NTHONT MOTZ, M41 Ave&04 ML Bo. Chicago, DL
(VAN VAROOA, S12« Natr^ma AUey, Plttsbnrgk, Pa.
•BBBOB J. POBBNTA, Bos *1fi Wk
Diamond. Wuk LBONARD SLiABODBTK« Bax
MX». Miimeaota. JOHN BUPNIK, tL Mi Baz M. Bljlli Pa.
JOHH FLAu5Tjr^5itS At«4 9*
lnmet, Mleh. JOHN MOVBBB.	k^L« DUHA
Mlnneaota MATT. POGOBBJue, I W. Ma<llW 9L CMcaao, DL
BUDOLiF PBBDAN, aST'n MB
Itcom, deraland. Oblo. FRANK fiKBABBb, MN \Faskb*|*
St., Denver, Oolo.\ GREOOB HHEdČAK, IOTbM AvU
Johoatoiro, Pa. Jadnotino ciaaUo? "BLAB BABODP
Vm atnurl tikajoče m aradnlh aader kakor tudi danarna poBljatev aaf -m poflUjajo na glavnega tajnika. Vee pritožbe naj a» peBljajo na pied—i alka porotnega odbora. proAoje an aprejem co7lb članov In cplok vaa adraf •lika aprf&vala aa naj poHljaJo na vrhovnega adramlka.
Jngoalovaaska Katollflka Jednota ae priporoča vaeaa Jugoelovano* M iMleii pristop. Jednota poelnje po "National Fraternal Oongreaa" lertvlaL t Uagnjnl Ima okrog $300,000. (trlrtotleofi doUrjev). BolnlSklb podpor, od-(kodnln, ln poonrtnln Je Izplačala ie nad poldragi mlljon dolarjev. Jednotg •teje okrog 8 tlrofi rednih Članov(lc«) ln okrog 3 tisoč otrok v Mladlnakam oddelku. Drngtva Jednota ae nahajajo po raznih alovenaklh naaefblnaki ram, kjer Jih fle nI, priporočamo vatanovltev novih. Kdor teli postati ff* naj ae a^aal pri tajnika bllfsega đmitva JSKJ. Za vatanovltev novih drnStev ie pa obrnite na glavnega tajnika. Novo drnAtvo aa	vatnovi a 8 «
til {RanieamL
Rad hi izvedel, kje se nahajajo: FRANK rm\\K in FRANK F1"K. oba doma iz Brftofa ali iz Vrem na Kra.su, JOI1N PRI.MC, doma, iz Zarečja. ter ANTON SA.MSA. doma iz Stare Sušice, Urbanov, Prosim rojake širom Združenih držav, ako kateri ve za njih naslove, naj mi blagovoli naznaniti, za kar se ž«' vnaprrj zahvaljujem, ali j>a naj se sčimi oglasijo na moj naslov: Frank Srebott. e o (ilaviano St<»re, Ludlo\v, iJolo.
_(12-16—11)_
Kje je ANTON TOMAŽIN? Delal je doge in je 16. septembra t. 1. odšel iz Shepherd. Texas,( za deloni v IVimsvlvanijo v premoifokope. Začetkom okto-ura nam je pisal dva pisma in ju oddal na pošti v Pittsbur-j frliu. Pa. Po vsebini istih sodeč, se mu je omraeil um. Njegov oče l>A'a v vasi Kalce, p. Krško, Kranjsko. Kdor izmed rojakov bi kaj vedel o njem, je napro-šen. da nam sporoči, iščemo g-a radi važne denarne zadeve. — Frank Sakser, 82 Cortlandt St.. New York. N. V.
(11-13—11) v
Rad bi izvedel. lije se nahaja moj brat FRANK STROJ IN, podo-mače Rantlev iz 3Ialega Gabra, St. Vid pri Zatični. Jaz že nisem nič eni o njem pet let. Zatorej prosim rojake po Ameriki, če kdo kaj zna o njem, da mi naznani njegov naslov; slučajno pa, da sam čita ta ojrlas. naj se javi svojemu bratu. — Jf?naee Strojin, 815 Meadow Ave., Roekdale, Joliet, HL
LETOŠNJE
Suho Grozdje
importirano iz starega kraja
18 centov funt. Boksa 50 funtov	$9.00
Posebne cene na veliko.
gA TJ? AN IMP037ING CO
51.53 Cherry Street New York. N. Y.
POZOR. ROJAKI!
Slovenka srednje starost i. doma
i
od Maribora na Sp. Stajerekem. ,s«' žvli seznaniti s kakim putenim Slf>v»*neem srednje starosti, ki bi iiiK-l farmo, oziroma ves»-!je .do farme v državi Oregc»n ali \Vashington, Xaj mi piŠ4» in priloži svojo sliko. Naslov: Slovenka <■ o (rlas Naroda. 82 Cortlandt St. New York. N. Y.
Kje je moj »M*e FRANK STARI-IIA Doma je iz Črnomlja na Dolenjskem. V Ameriki biva že 24 let. Pred par leti je bil v Kansas Citv. Kans., in potem se ni več oglasil. Prosim cenjene I rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi naznani, ali naj i se pa sam oglasi svojemu sinu: Frank Stari h a.	(»rove St.
Brooklvn. Ne\v York_ (11-13—11)
Kje je moj mož S. TROJAN ? V Ameriki je že 12 let in pr<*^ vojno mi je redno dopisoval. Zadnji naslov je bil: Ilox G5G, Salida. < %»lo. Slišala sem, da je bil ustreljen. Prosim cenjene , rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča. Jaz se nahajam v sirotišnici z enim otrokom. Za vsako pojasnilo bom zelo hvaležna. — Frančiška Trojan, pošta Sava, Slovenija. Jugoslavia. '---
Sporočilo bolnim ljudem.
i're<l tridesetimi leti je neki čikaški /jlrarnik začel dajati svojim bolnikom Čudovito zdravilo, katerega sedaj Ime-I nuje Xnira Tone. To zdravilo je na-pravljeno iz odmeriti dragor^nih z'lra-vil. katere ujtorabljajo in jih priin.r<>-r-ij<> najboljši zdravniki v vseh iJeliLi sveta. Teli osmero zdravil pomiri in okrejM'u vsak ud iu vsako'tjelesno "lelo-vanjp. Xufm-Tone je eno najbt>ljši!i zdravil, kar jih je l»ilo razkritih za že-i loilčne bolezni, neprehavo. črevesne in j jetrne bolezni, iskrit jezik, slabo s:i-,pn. ntrii»anje srea in bolečine, želodčne ^Kflezni. izpehavanje, slab tek, nervo-|Znost. iz^nlMj energije in volje, slabo I potrto stanje, slabo kri', omotico in otrplost ter razne dru«e podobne W lezni. Izrežite to ter pojdite v dobro le-kaniaro. dobite Nuga-Tone, uživajte par dni in če ne boste zadovoljni vrnite ostanek ter dobite svoj denar nazaj-
Druggist: You can oet IMuga-Tone from your jobber o- from the National Labcra-tory. 537 S^ Dearborn St.. Chicago. Abso-Jutely cuaranteed. Retail prlce $1.0C. >Ad.)
. Električni Grelec, katerega lahko prenašate po sta-novanju ter ga lahko postavite tja, kjer ga najbolj potrebujete, bo pregnal mraz iz va£ih sob ter zaščitil vašo družino pred nevarnimi prehladi. Mi ' imamo popolno izber teh grelcev v naših izložbah. i Pridite danes in recite nameščencu, naj jih razkaže. j
, The New York Edison Companjr
*At Totir Service *	General Office*: Irving Place and x$ffe Street
Dutrict Office* where Electrical AppHances of ali kinds mt <m Jkfimf
IO Norfolk St V	1x4 West 43 d St	15 East M5O1 St
414 Broadway	151 Eait S6th St	EaA «49* Št
20 Irving Plac«	555 Tremout Aa«	0
GLAS NAHODA, 12, NOV. 1920
Utioi v Jugoslaviji.
"CVmoMfee Reporto" z dne 2 t. m. prinašajo izve* t je ameriškega konzula K. S. Patton-a v lJel-1
gradu o žetvi v Jugoslaviji. Poročilo se glasi:
Pni rezultati aut ve ne potrjujejo poročila o neobičajno veliki aelvi. Na več krajih je žito smet* no. posebno v iian&fu. Teza po hektolitru (26.417 galon) znaša samo 60 kilogramov (132 funtov) proti IX) kg (198 funtov) v prejšnjih letih. V virovkiekem okraju je žetev nepovoljna, ker fe je na vaakeni akni pridelalo samo 5 do 6 kvintalov.	,
Prerokovalo ae je tudi, da bo letina nI i v zelo iz vratna; toda v tej industriji pogoji uiao normalni. ker be nahajajo j»«<či za sušenje v veliki večini v takem stanju, da >e ne morejo rabiti. Da se tem razmeram <»dpomore, je pol jedel-' tko iniui.tlrstvo itklenUo dati 500 <1 i na rje v (okoli $28.00) vsakemu proizvajalcu, čegar peč ni v dobrem stanju. Poleg tega se jim bo dal brezplačno materijal za *rrad-'
njo in popravo peči za sušenje.'
Vlada pa je tudi naročila 50<> modernih peči za Slavonijo. Strokovnjaki m» preračunali, da bo znašal letošnji izvoz suhih češ-pelj iz tek ralje vi ne 12.000 vag»>-' nov, ali 120,000 ton.
Prehrana otrok v Grntgori.
24 kuliinj v 4Vnigort *pre*»krbu-je hrano povprečno 9000 otrokom na dan. Število kuhinj se l»o povišalo. da se utegne oakrbovati 1\(HW otn^i tekom zime, kakor; to poroča glavni urad Ameriške-j ga RdhV-ega Križa v \Vashingto-nu, D. (\
Kuhinje se nahajajo v Cetinju, Nikiiču, Podgorici, llaru, Uku-liju, tiluuidu. Podgori, Sotontčih,1 Uoljevirili, Kouiarnu, Bupilu, Se-ei, Itreelju, itraganih. lljeki, Spu-' žu. Tu/ah. Grahovu. Sa*lapu, Vi-Ium, Petrovičih, Velenju, Danilo-' gradu in Kolačinu.
1'prav i tel j za prehrano v Č'rui-gori je izrekel največje priznanje za delo, ki se vrši v korist otro-? kom. I rudna poročila iz raznih ohčin zagotavljajo, da si je ta vrsta pripomoči utekla velike u-upehe m popularnost. .Ljudstvo je navdahnjeno {»ovsod z veliko ljubeznijo do otrok, in hrepeni za teui, da dobijo ti le največjo mo-gočo pouioč.
Prehrana otrok je imela jako u g. w l ne posledice glede šolskega ob;>ka. t'i m kuhinje začele o-bfatovati, s.* je opazilo 50 do KK)-«>«KtoiTio povišanje šoUkega ob-iskovunja. I čilelji pripisujejo to <!•■! o\;u i ju za prehrano otrok. Veliko r*.l s,- zopet odprlo vsled hrane, ki razdeljuje v šoli, kar dokazuje, «la je bilo jako modni urediti kuhinje pri dolah.
Bolničarka v <"etinju prihaja vsak dan v kuhinjo in preiskuje otroke. V sled ujeiu-ga prizadevanja so napravili začasno kopališke, kjer se otroei kopljejo in raz-uševajo. V mnogih slučajih otroci dobivajo tudi oblačila. Lečojo se male poškodbe in praske, in vsa atmosfera ima nekak vzvišen značaj. Otroei ne čakajo po vrsti za jisl. to se je odpravilo; razne o-t roške iffie pa osrečujejo otroke in napolnjujejo šolske pnartore
veselja in suieha.
0 Albaniji.
piše Herman Wendel v svoji knjigi o vprašanju jugovzhodne Ev-
lepe nastopno: Albanija je nespodobna, da t>i bila neorlviaua država. Albancu so pojmi o naroda in državi samo prazne besede. Pa četudi je bil mladi albanski na-ii š*'aj na Dunaju in * Rimu. Pa-liiM in ondoriu in če Ladi nosi zapadni smoking namesto džaaiala-n.i in palieo namesto puške, mn veadar njegov interes v domovi-i.j me pripušča poti do modernega pojma o drŽavi. V Albaniji neko liko bojarskih družin paraxit«ico živi od dela nekoliko milijonov *e-1 jak
ov. Mata skuptiui intelektualcev, ki so bili iskreni albanski pati ijetje, ki ni hf združili s fana-tično M*4je»*iao stranko, dino uofli oaifurati temelje državi.
"Klobase iz človeškega
mesa".
i _
Po Trstu s»* je raznesla pred kratkim vest, da so v Žavljah, našli več otroških črepinj. Ljudska govorica je v teh erepinjah, ki jih pa sploh ni bilo, takoj spoznala tne otroke, ki v Trstu v resnici freeej redno izginjajo v ne ravno i iamoralnejse namene raznih *od-rtšenikov". Pn.'d kratkim pa je bil vts Trst pokoneu, češ tla je varnostna oblast zajela neke lopove, ki so zvabijah k sebi otroke, jih klali in delali potem iz mesa " mordadelo", neko vrsto klobas. Pripovedovalo se je, da je cieki gospod ustavil na ulici nekega dečka, ki je nesel kosilo svojemu očetu v prosto luko, in mu dal 15 lir. češ da naj nese pi^mo, ki mu ga je tudi izročil, na noslov, ki je 1-i' napisan na ovitku. Deček ga je nesel potem kosilo očetu, ki pa je pismo odprl in čital v njem: Dragi knm! Pošiljam ti otroka, (toda ne zakolji pa, predno ne pridem jaz''. Pismo je bilo naslev-!j< no na neko osej>o v ulici Gir-nastiet (Farneto). Oče je izročil pismo varnostni oblasti, ki je poti m zalotila lopove. Varnostna o-b^flst najodloer.eje zanika, da bi l :lo kaj resnice v teh govoricah.
Iz Macedonije.
Skuplje ob Vardarju je za Rel-giadom največje in najvažnejše mesto v Srbiji. Danes šteje okoli 70.000 prebivalcev, med temi približno dvajset tisoč mobamedan-eev. Skoplje jf stočišče mnogih |rek in dolin, ki ga vežejo z notranjostjo dežele. Zlasti lega ob Vardarju ter ob železniški progi Rel-1 giad-Solun Atene in Skoplje-Mi-trovica mu je mnog opripomogla de njegove veljave. V srednjem | veku je štelo baje 30.000 hiš ter je .že tedaj trgo-^alo osobko s koža-[Uii. ki so se izvažale v Drač in Solun. V 17 .stoletju je bilo po kugi in požaru skoro popolnoma uni-;(>nn. Le težko in počasi si je mesto zopet opomoglo do današnje pomembnosti. Skoplje ima leta po Jnstinijanu zidau vodovod .ter nekoliko let staro električno razsvetljavo. Neka angleška skupina namerava v kratkem zidati š. električno železnieo. Sploh se tuji kapital zelo zanima za to naj-\ ečje in mnogo obetajoče mace-densko mesto. Industrije tu ni robe ne. evete pa obrt in trgovini. Staro mesto, večinoma turško, se razteza na desnem bregu Var-darja, novo mesto z dobrimi hoteli in lepimi ulicami pa leži na des-rem bregu. Vojaštva je tu zelo mnogo, prestivljeno iz vojaškega centra Niša. V Skoplju je tudi oddelek Trgovačke komore. Zemlja je zelo rodovitna, samo obdeluje se še popolnoma primitivno. Živinoreja, sadjarstvo in svilopreja imajo tu ugodna tla in izvrstno podnebje, torej najlepšo bodočnost. ko bo Srbom in drugim Jugoslovanom 'lana možnost mirne-gi dela in razvoja, se bo mesto v kratki dobi povzpelo do one veljave. ki jo ima Zagreb za Hrvaško. Življenjske razmere so sicer kakor v celi Srbiji zelo drage, hiše vse preinapolnjene. a vse So se bo tukaj prej kakor vdmgih kra-jil izboljšalo. Vsakemu mlademu ter delavnemu trgovcu kakoT
obrtniku (razven čevljarjem, ka-i . , . |ti rega slednjega obrt je tu na vi-
fcoki atopnji), ki hoče naprej, je
(t iik«j dana lepa prilika dela in
zaslužka.
Napitnina izginja.
V vozovih praške eestne železnice no se pojavili Uedeči letaki: j' Na temelju sklepa uslužbencev električne ž^Ieaniee se prosi občinstvo. da ne daje uslnibenc^m rikake napitnie". Hvalevredna jstvar je to. Lep izraz delavčeve ls.unozavesti! *
8tn Maksama Gerkega frančiškan.
Kakor poroča "Našinec", je vstopil v FMorenei v frančiškanski aamoatan sin ruskega pisatelja Maksima Gorkega. Znano je. da je tudi vnuk fienanov postal goreč katoličan in	na nemški fron-
ti.
Cesar Karel in Madžari.
Na seji narodne skupščine je prišlo med debat oglede vprašanja kralja do velikih nemirov. — Bivši državni tajnik posl. Kovacs je interpeliral vlado radi izrablja-' nja cenzure, pri čemer je nagla-šal, da je cenzura prepovedala priobčiti one dele njegovega poroči-' la, ki se nanašajo na vprašanje o-grskega kralja. Vsled tega ponav-' Ija svoja izvajanja o vprašanjih kralja na tem mestu v narodni skn pščini. Poslanec Kovacs je poudarjal. da je narodna skupščina vsled sklepa preložila ureditev vseh zadev, ki se tičejo vprašanja kralja do po ratificiranju mirovne pogodbe. Pristaši kraljevine se ni-' so z nikomur pogajali glede kralja, medtem ko legitimisti niso bili tako vzdržljivi. Dosledna izvedba le gitimističnih načel bi povzro-, čila največje zmešnjave. Ta izvaia-janja po si. Kovacsa so dala povod viharnim in dolgotrajnim medkli-eem. Ko se je nemir polegel, se je seja prekinila. Po odmoru j^ govoril posl. Kovacs dalje in izjavil, da je doznal iz zelo verodostojnih virov, da je bivši cesar Karel odgovoril na vprašanje s kompetentne strani, ali reflektira na avstr. e<*sarski prestol, da se prestolu nikoli in na noben način ne odreče. Medklici: To je laž! Tega ni trdil nihče!- Poslanec Kovacs je nato izjavil: "Nadvojvoda Jožef mi je to potrdil in jaz za svojo osebo ne dvomim nad njegovo verodostoj. nostjo." Poslanec grof Andrassv ga prekine: "Jaz dvomim o tem". Posl. Kovaes: "Vzpostaviti stare monarhije nočemo in ne bomo žrtvovali svobode, ki *mo si jo težko zopet priborili" (Klici: "Tudi mi nočemo tega!") Posl. Kovacs izjavlja dalje, da je vprašal navzoče. ko je podal svoje poročilo, ali hoče še kdo živeti z Avstrijo. (Nemir. Klici: "Nihče!") Mažarsko krono sme dobiti samo tisti, komur gre. (Odobravanje). Z zakonom se mora določiti, da more postati o-grski kralj samo Maiar. Večina narodne skupščine naj voli tistega za kralja, ki ga smatra za najbolj sposobnega, eventuelno tudi Karla IV. Ministrski predsednik grof Te-lekv poud&rja potrebo, da se cenzura omili in izrazi svoje mnenje, da bi bilo bolje, da bi Be zadeva vprašanje kralja ne bila predložila narodni skupščini. Vlada je na istem.stališču kakor narodna skupščina. da se izvaja dogovor glede odgoditve reševanja vprašanje o-grskega kralja in bo zastopala to stališče z vso svojo močjo. Vprašanje kralja se mora rešiti zakonitim potom. Odgovor ministr. predsednika se vzame iiaznanje, nakar se seja zaključi.
V
Zakonska "pokorščina" odpravljena.
V novem obredniku anglikanske cerkve so v besedilu za poročanje izpustili izraz o "pokorščini". Besedilo se sedaj glasi: — "Ali hočeš tega moža za svojega zakonskega druga in živeti z njim skupaj po božjem redu in v svetem zakonskem stanu? Ali ga hočeš ljubiti, mu pomagati, ga spoštovati, mu stati ob strani v bolez^ ni in zdravju in se ne ločiti od njega, dokler živita?" Konservativni krogi so ogorčeni nad to reformo, ki pa ni za nikogar obvezna in more vsak duhovnik poročati po starem besedilu, ako temu pritrdi nevesta.
Papež v filmu.
> -——
Ameriške filmove tvrdke so dobile od Vatikana dovoljenje za predstavljanje papeža v filmu. Predstavljauje se bo vršilo pri na-boženskih slavnostih v Lurdu.
GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE!
Suho grško importirano
nova po« il j a te v «11.00 baksa 50 lb*, lanska poilljativ M.00 baksa SO Ibs.
Caiffof-nljskl Zlnfandel, (fino Crno) 15.80 — baJtsa 25 funtov. Callfornljokt Barbera, (črna velika irn» taao — baksa 25 funtov. SuHinina. »».rez crnja, majhno ali moCno> $7.50 — baksa 25 funtov. M«laga, < prave »puisko lmportira-nn| $7.50 — baicsa 25 funtov. Farro China/Zdravilno Vino, fiaAO — baksa 13 steklenic. Na veUko »osebne rene.
Dovolj je. da poAljete a vsakim » naročilom	vnaprej.
Dahn. California Ckapes Co. M Cortlandt Street New York, Y.
Najgrsi mož in najgrša ženska na svetu.
Pariški **E:icelsior'' piše: Pred par leti je odšla gospa Polaire, slavna pariška igralka, na umet-i.iško potovanje v Ameriko. Podjetnik. ki jo je povabil, da mu napolni žepe y svojo umetnostjo, je dal napraviti velikanske razglase, na katerih je bila karikatura igralke z napisom: najgrša ženska na svetu. Gospe Polaire je prišlo skoraj slabo, ko je videla' :c karikaturo, toda se je potolažila z drugim ne.pispm, da je naj-' slavnejša igralka. Seveda je prihitelo radovedno občinstvo v veli-, kem številu v gledišče, da vidi najgršo žensko na svetu, pa je bilo zelo razočarano, ko je videlo slavno igralko, lepo gospo Polaire — Te karikature so se poslužile med vojno ameriške gospodične, da se rešijo Bov-Eda, pomorskega uradnika pri nemškem poslaništvu v New Yorku. Bov-Ld, ki je postal znan, ko je razstrelil med vojno par tovarn, ki so delale za zaveznike, je bil ob s rojem prihodu v Ameriki proglašen za najgršega človeka na svetit. Amerikanke, ki se jim dopade vsak rekord, so pridno plesale /njim in ni bilo nobenega boljše-!ga plesa brez Bov-Eda. Toda radovednost Amerikank je kmalu ponehala. Da se znebijo na.jgrše-ga moža na sve*u, so povabile plesalke Bov-Eda v stransko sobo, kjer so mu pokazale karikaturo •.ospe Polaire kot najgrše ženske na svetu z besedami: Najgrši mož na svetu je naprošen, da pleše odslej samo z najgršo žensko na svetu.
Praga eldorado Židov s celega sveta.
'"Našinee"' piše: Na praški mestni zbornici je stavil dr. Dušek, na župana dr. Baksa vprašanje, v katerem je pokazal na dejstvo, tla se v Prago selija Židje iz Slovaš- i ke, Poljske* Mažarske, Ruske, Es-j tonske i n Turške ter je prosil, da bi bilo priseljevanje Zidov v Prago z ozirom na pomanjkanje stanovanj omejeno. Dr. Dušek je, pa tudi trdil, da Ščitijo Žide sami Češkoslovaški ministri, kakor: dr. Ho-to\vetz ter Leon Bondv. Dr. Baxa je odgovoril, da sodi ta zadeva v kompetence deželne vlade.
Iz Slovenije.
Protestni shod v Ljubljani. j
Ljubljana je na sijajen način pokazala, da čuti s koroškimi Slo-! venci. Nad 20.000 ljudi se je vde-' ležilo protestne manifestacije za slovensko Koroško. Protestni shod se je vršil pred Mestnim do-' mom. Kot govorniki #so nastopili:' višji šolski nadzornik Gangl, dr.' Oblak, Vali t ar, Fakin. Deržič in1 »Juvau. Vsi so povdarjali. da koroški plebiscit ni izraz prave ljudske volje. "Plebiscita ne moremo, in ne bomo priznali.'* Vse je burno odobravalo besede govorni-' kov. Zborovalci so zahtevali in-! tervencijo naše armade. Pred bivšo kazino so govorili Valitar, Jelene in duhovnik Hafner. Nato se. je nadaljeval obhod na Bleiwei-sovo cesto.. Deputacija je odšl<j k deželnemu predsedniku dr.
Brejeu. da, mu izroči resolucijo protestnega shoda iu dobi pojasnil. kaj je vlada ukrenila. Predsednik dr. Brejc je stopil na balkon in izjavil, da je plebiscit očiten falsifikat, ki ga ne bomo nikdar priznali. Vložili bomo oster protest. I gmarjali so mu: "Nič protestov. Protestirajmo z bajoneti. Armado pošljite gori!" Dr. Breje: Ne pozabite, da jaz nisem komandant vojske. Centralno vlado sem takoj opozoril na opasnost. Ravno ta hip zboruje ministrski svet. da sklene, ali naj vkoraka naša vojska na Koroško. (Hrupni medklici: "Mora!"*) Za predsednikovim govorom je nastopilo še par govornikov. V znak protesta so bile popoldne zaprte vse trgovine, gostilne in drugi lokali. Sprejeta je'bila naslednja resolucija: Ljudsko voljo uvažu-jemo in vpoštevamo. a mora biti resnična in izražena s poštenimi sredstvi. Ljudska volja pa. ki jo naj bi izražal koroški plebiscit, ni resnična in ni pridobljena s p<»-Stenimi sredstvi, ker so jo rodila nasilja in sleparstva. Koroški plebiscit je pofvnra resnice in ljudske volje! Pod nobenim pogojem ne moremo in ne smemo dnpusti-iti. da bi ostalo v veljavi, kar se j je zgodilo z nasiljem in slepar-: s t vmn na škodo našega naroda in naše zemlje. 1'porabiti hočemo in moramo vsa sredstva, da dosežemo svojo pravico! Zato zahtevamo, da naša centralna in deželna vlada ukreneta z vso energijo In neizpros»o<stjo nemudoma vse. da se prepreči katastrofa in da ostaneta naš narod in našj zemlja
j trajno iu nerazdruzno zvezana z j Jugoslavijo. Pred vsem pa zalite-i varno od naše vlade, naj v varstvo | našega zavednega, do zadnjega (hipa zvestega ljudstva in v varstvo njegovih domačij, njegovega' (življenja in imetja na plebiscit-.nem ozemlju stori vse. kar je v ; njeni moči in v naši Volji. To je I vlada dolžna storiti v lastnem u-gledu in v življenjskem interesu vernega koroškega ljudstva. To varstvo pa je mogoče i u uspešno le. da naša vojska takoj zasede (vse plebiscitno ozemlje. Zato po-jzivljamo vlado, naj brez odloga I odredi, da stopi naša vojska na
plebiscitno ozemlje!
___
j
...Pravice in resnice: te božje hčerke, rajske te device, po svetu tavajo plačoč. izgnane iz palač iu koč...
Simon Gregorčič.
SLOVENSKO AMERIŠKI i
KOLEDAR
---
i V dobrih dveh tednih izide! "Slovensko-Ameriški Koledar za i leto 1921". Cena ista kot lansko leto. Glede vsebine in zanimivih Islik bo ta izdaja presegla vse do-1 sedanje. Politiko smo v tem Koledarju popolnoma opustili. Lju-tTje so informirani o političnih vprašanjih iz dnevnega časopisja. Pri čitanju teh sestavkov re bo podal čitatelj v duhu med zlito-tekalce divjega zapada, spremljal bo slavne detektive pri razreševanju najbolj zapletenih kriminalnih vprašanj ter stopal z znanstveniki po raznih nepreiskanih ideželah ter se žnjimi vred čutil raravnim pojavom.
Čitjiteljem tudi naznanjamo, da ho imel v tem Koledarju svoj posebni oddelek stari znanec Peter Zgaga. Da on kremenito pove, kar pove, je vsakemu znano.
Precejšen del je posvečen tudi zdravstvu, domu in gospodarstvu, i Kdor ga hoče prej imeti, ga i mora prej naročiti. Tiskali ga bo-■ rno le omejeno število. Torej hitro na delor da ne boste brez Kole-1 darja.
' Naročila sprejema že sedaj:
i
Slovenic Publishang Coinpany, i*62 Cortlandt St.. Ne\7 York, N. Y.
SLOVBM8KO DELAVSKO PODPORNO DRUŠTVO, INK0RP.
NEW Y0tRK, N, Y.
Ima redne mesečne seje vsako drugo soboto v mesecu v Hotel Koenig, 167. E. 4. St.
Predsednik: Joseph Rems.
Podpredsednik: John Uabjan.
Tajnik: John Derčar.
Blagajnik; John Pirnat.
Zapisnikar:: Mich. Janezich.
Računski pregledniki:
John Turkas,
Anton Pavli.
Krank Vučanjek.
Straža:	s
Aiulrej Pirnat.
Prihodnjo soboto. 13. novembra ;se bo vršila r«dna mesečna seja h kateri so vsi člani vljudno vabljeni.
s	Tajnik,
i ■ - ■
2 milijona lir za prezidavo Vatikana.
Kakor se poroča iz Rima listom, je papež odredil, da se razširi vatikanski kompleks s tem. da bodo prezidali poslopje Santo Vffieio, |čigar arhiv sodi med najimenitnejše arhive vsega sveta. Predvsem i gre tu glede zgradbe za cerkvene j dostojanstvenike, ki se za kratek i čas niude v Rimu. Stroški za pre-! zidavo so proračunani na dva mili-!jon& lir.
i
Rezultat državno-zborskih volitev na Švedskem.
Konservatici so dobili -iS mandatov, 11 več nego do sedaj, »grarci 4.^kakor preje, kmetska zveza 11. pridobila fi novih. Libe-jr.ilci izgubili 13, socijalisti 61, izgubili 5. levičarski liberalci 1, i; gubili 3. Pri sestavi nove vlade odločevajo Še vedup liberalci.
Iščem rojaka JOŽEFA FELiri-JAN. dtuua iz Bov'i»č št. 11 pri Studencu na Dolenjskem. Pred osmimi leti je bil v Clevelandu. Pri (nlhodu *h1 tu je rekel, da gre v Nevv York, a pisal ni od tam nič. Stariši so mu pomrli v starem kraju in zato mu imam več važnih stvari za povedati. Cenjene rojake prosim, akd kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam ogla-si, če l>ere te vrstice. — An-thonv Felicijan, 3109 St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio.
__(10-16—11)_
MOKA NAJVIŠJE KAKOVOSTI.
Najbolj izbrana na svetu. - Več za vaš denar
MIOKA
"Nadkakovost" je edina označba, ki se prilaga značaju HECKERS1 MOKE, kot jo delajo danćs.
Maka je v vseh ozirih najboljša.	^
Ona je BOLJŠA KOT "NAJBOLJŠA" , katero smo kedaj izdelovali in to je jako močno ugotovilo.
HECKERS' NAJBOLJŠO MOKO se izdeljuje sedaj iz najfinejše pšenice z deviških v	polja velikega kanadskega Severozapada.
V moki, katero sedaj izdelujemo, je v polni meri izražena čudovita kakovost pšenice ter veliko mletvenih izboljšanj, katere smo si zagotovili.
Barva moke je neodoljivo bela.	^
Vzhajalne možnosti so izvanredne. Vodo absorbujoče kakovosti čudovite. "Lepilna*1 vsebina je značilno dobra tako v kakovostnem kot v količinskem oaru. Morda zahtevajo za druge izdelke višjo ceno, toda mi vam pravimo z vso mogočo odločnostjo, da ne morete kupiti za nobeno ceno boljše moke.
Vstiajajte pri*HECKJERS' vedno, ko kupujete moko in bodite prepričani, da boste dobili najbolj izbrano moko na svetu.
ŠTEMLNA MOKA ffllr
-IN ŠE VEČ
j
C LAS NARODA. 12. NOV. 1020
KRALJICA SVETA.
•-- i _ . .
Roman. — Spisal Kari rigborg.
—— f wu in
Za "Olcs Naroda" priredil Q. F. * -
-»-r 4	V - i' *	-M
20	(Nadaljevanje.)	^
Sedemindvajseto poglavje.	J*
0	V krn*i čarovnika je bilo mirno Tedaj pa so je nalahno zganila jrave*a pri vliodu in dvoje oatnh ot i je pogledalo ven.
(e«ta je lula prazna iti tujea sta izginili"..
Tedaj pa jc bilo euti reglanje žabe. Enkrat, dvakrat, trikrat. Sli.no regljanje je odgovorilo na prvu. Neka temna postava je pri-šU ter izginila v Itoei.
V	k<>' i . .i r <>v!ul£«i .-d.i čepela na 'leh sin krai ja Maeombe ter čarovnik.
Ti l,;ulna tvl > /. nsko. Bogovi so mi povedali to. 2?o«rovi s« n i.a<lalje raamleli, da jo ljubita «-l»a tujea. Ce hočeš dobiti bei»» /ii	p <»r.i> 111 • i t i iJmi knlra. .laz veni ji vz»*l t"ar ter ga izrovani te-
in. Dohro l'a opravi, kajti bogovi ne bodo sedaj pomagali njim, Itmvc tein. Ti jim teorcš dedili, ko bodo šli naprej, popolnoma lie-« p.i/uo in ne»lišito. Kralj Maeombe ne sme vedeti, kaj se bo zgodilo > ji' ,i. k.ijti on j« ti jih prijatelj. Ali mi hočeš 'jbljnbiti, da jim boš iei | il m 11 a b«»i ulul l»«Ie mo/e. M«»goee t hm] o že jutri našli, da ni-ii , jo ve « ara. < « ImmIo vrnili, bo Maeombe žalosten, ker so bili okradriii |><«il njeeot tu \ar^t\ «»m. Varoval jili ho. Potem bo tudi bela ženska za vedno -zgubljena zate. Ali hoćešf čarovnika je tresel od razburjenja.
Sne mladega «"rrn i jn burno utripalo. Kaj naj stori! Beli ljudje *<> pod varstvom kralja!
K one no pa je . m:*giiltf divja strast, katero je gojil do bele irnske.
Ju/ lio-eiti, — je zamrmral. — Bela žen-ka mora biti moja. iiožjr morajo umreti I
V	divji odločnosti je vzel amulet. — Jaz hočem.
v
Osemindvajseto poglavje.
Rn s< je pi i «lo danili, ko ^edeii Maud, Kienlung in konzul sku-p.ij t« r	etovali. IW»gajale mi se stvari, kojih bistva niso mo-
gli d« ^rnati. ilaud ni ni"-esar vedela o tem, kaj R? je zgodilo z njo od « ,i t ko je zaspala pa do časa, ko jo je zbudil Kienlung, čeprav sta •^i oba iuo/ka na vse mogoče načine prizadevala izvedeti od nje res-rii " Mi sr jt nahajal stari čarovnik v posesti naravnih sil, s pomoč-«i k.iter : je privabil Mhud v svojo kočo, da ji vzame čar? Ali so poznali ti ernei skrivnostno umetnost l ipnoze Ali j>a se je Maud le sa rjalo ter j«» prišla v svojih blodnjah v kočo čarovnika?
Ko je solnee izšlo, je liita stvar prav tako nejasna kot poprej. Fdmi s<i l»ili le glede tega, da bi malo koristilo, če bi se pritožili pri kralju. \ kakih doka/ov ni bilo na razpolago. Vsled tega so sklenili > timpr« j« od ti naprej. Sedeli so pri zajutreku, ko se je pojavila no-\a zapreka. Prišli so namreč dečki z voznikom vred ter izjavili, da s« s«» obvezali le do tukaj iu da nočejo naprej v notranjost dežele. Vsr obljube so bile zaman.
Brez dvorna -o naliujskani, — je rekel konzul. — &e včeraj ni nikomur prišlo na misel zapustili nas. Seda j je treba gledati na t».. da dobimo tukaj nove. Kralj nam jih bo preskrbel.
Bilo je /e pozno popoldne, ko so bile poslovilne slavnosti končane in ko so bili novi služabniki najeti.
—	Pravi lopovi, •— je mrmral konzul, ko so se mu ljudje predstavili. — a treba je ugrizniti v kislo jabolko.
Pred vasjo so stali pripravljeni vozovi iu tedaj je prišel še enkrat kralj Maeombe z velikim spremstvom.
—	.T a z sem vaš prijatelj. — jo rekel. — Zdravstvujte, ter se zopet v rnite. Bodite srečnejši kot oni pred vami.
Ki-n/nl je videl, da drugače ne gre. Stopil je k vozu ter vzel iz njega zadnjo steklenico šampanjca ter par steklenic ruma. Treba je bilo piti na srečen povratek. Maeombe je to pričakoval in z njim a red tudi ostali velikaši. Konzul je hotel poklicati enega izmed stre-ž.ijev, d.i mu pomaga. Vsi pa so izginili in zapuščeni so stali vozovi.
—	Lepa banda? -- je zamrmral ter opravil delo sam.
V.a ko<"o earovnika pa so čepeli spremljevalci. Prigovarjala sta jim - a rovu i k in sin Maeombe. Stiskali so glave skupaj ter šepetali.
Nato p.i so izginili, drug za drugim.
Sele potem, ko so velikaši države izpraznili stekleniee do dna in ko je tudi Maeombe izpraznil svojo steklenico ter se pričel še en-
1	rat poslavljati, so hi!i dečki zopet na svojih mestih. Konzul se je delal kot da ni zapa il njih odsotnosti, kajti prepir takoj" prvi dan
prinese brez dvoma nesrečo.
Torej naprej!
Kralj Maeombe ie obstal nepremično na mestu, obdan od veli-kašev. ko so voli potegnili ter se je sprevod pričel pomikati naprej. Spredaj so jahali trije beli.	"
Kmalu je izginila naselbina izpred oči.
—	Proti severu je vodila pot v zlato deželo.
Devetindvajseto poglavje.
Severno od Misongve je postajala,, pokrajina vedno bolj go-r. ta. Daljni stožec Kure je izginil za drugimi gorskimi verigami. Kdinole kompas in zemljevid sta kazala smer. Na desno in levo je bilo videti vedno več razpadlih zidov in stolpov, dokler ni proti ve-* či rit izgledata eela pokrajina kot velikanska, razpadla naselbina.
—	Prvo mesto mrtvih, — je rekel konzul. — Na pravi poti smo.
Že zgodaj je postalo mrzlo. Zaviti v svoje plašTe so jahali trije
beli svojo pot naprej, več kilometrov pred vozovi, ki so počasi vozili.
Veti no bolj moh-e je postajalo razpoloženje, kajti vedno bolj •'urine so bile priče prastare preteklosti. Tam je bila gora, od človečkih rok popolnoma izpremenjena v terase. Globoko iz doline pa do vrhunca so se dvigale platforme, obrobljene spodaj od razvalin raz-pokanih zidov. Med dvema zidovoma pa je teki* pot navzgor in navzdol. Na močnih granitnih kockah so ležali Kameni, navidez brez »■•■d« razmetani somintja. IV pa je človek prišel bližje, je videl, da so sestavljeni v čudno figure. Na obronkih je iiilo videti velike jame, pred katerimi so ležali kupi obdelanega kamena. Globoki hodniki ho vodili v notranjost gore ter se izgubljali v temo.
Zla'i rudniki mrtvih 1
—	Kdo je zgrad-1 vse to! — — je vprašal konzul dečka iz Misongve. ,
—	To napravili strahovi, — je odvrnil deček.
Kmalu so se potniki ustavili. Prev kot je bil tih dan, tako glasna je bila noč. Skrivuoatni glasovi so šepetali v temi.
Tesno z gr njen i skupaj so sedeli dečki krog ognja ter šepetali.
C^m M
»Si
wmmmSm
fo žlfHMllillii	ii^i
Poskušajte Chesterfield!
ASI prijatelji vam bodo hvaležni, če jim boste ponudili Chesterfield.
Vsakdo jih ljubi. "One zadovoljujejo."
Vsledtega so mile, lahke in voljne.
Dober turški in ameriški to-. bak, mešan po načinu, katerega ni mogOče ponarediti. Dvajset cigaret v posebnem protimokrot-nem zavojčku.
Ivesterfield
cigarettes I , •
1
Niso si upali snati, kajti bali so se, da bodo prišle pošasti po njih duše.
Tudi Maud, konzul in Kienlung niso mogli dolgo časa zaspati.
Strah jih sieer n;, a razburjenje jim ne da spanca. Zemlja mrtvih jim je odprla svoja vrata. V par dnevih se bo odločilo, če je mogoče dvigniti skrivnostni zaklad, ali če bo ostal za vedno prikrit človeškemu očesu, kot je bil skozi tisočletja.
.... Že je bilo poldne naslednjega dne ko je prosil konzul Maud za stari zemljevid. Zaznamki na novi karti so bili končani.
Maud je posegla za vrat, prijela za škatljieo, jo odprla — ter' ziikriknila.
Škatljea je bila prazna.
—	Karta je izginila! — je rekla.
V lijenili možganih so se podile misli.
—	Nisem je mogla izgubiti, to je nemogoče. Skatljiea se ne mo-le odpreti sama od sebe Karta je ukradena.
Drugi sa ustavili konje ter prebledeli.
—	Torej vendar. — je mrmral Kienlung. — Čarovnik jo ima in uikdo drugi. Da eni se le dal tako premotili!
Sledilo je posvetovanje. Ali naj se vrnejo nazaj k Macombi? Ali naj zahtevajo od njega karto? Edinega vodnika, ki je vodil k zakladu?
Ali pa bo mogel Maeombe pomagati, če bi hotel? Kdo more prisiliti starea, da izroči karto, če bo on enostavno tajil? Vrjetno je bilo le, da bo pomenjal povratek mogoče le uničenje cele ekspedi-e je s pomočjo zavrarnega napada čarovnika ter njegovih pristašev.
Ali naj gredo naprej, tudi brez karte*
—	Jaz sem za to, da gremo kljub temu naprej, — je rekel kon-jznl. ki tudi v tem slučaju ni izgubil glave. — Mi vemo, da je Fura ;< ilj, proti kateremu moramo iti. Tik za to goro mora ležati inesto
Kraljice. Ce se vse izjalovi, imamo še vedno dosti časa vrniti se v I Misongve ter prositi kralja za pomoč. Ničesar drugega nam ne preostaja.
Maud je bila za ta predlog, kljub vsem pomislekom, katerim je dal Kienlung izraza z ozirom na potovanje v negotovo.
Poklicali so nosače, jih vprašali, če poznajo pot proti Furi, ki leži za onimi gorami Oni so le kimali ter se režali. Pot jim jc seveda znana in tujci jim lahko mirno zaupajo.
Tako je šla pot naprej.
Vedno bolj divja je postajala pokrajina, vedno bolj gola in brez življenja. Le razvaline je videti in puste skale. Vedno napornejša je bila pot ter se konečno popolnoma izgubila. Le z največjim napo-lom vlečejo voli težke vozove preko skal.
Na večer četrtega dne je bilo treba napraviti taborišče, ne da b? bijo mogoče napojiti žejne živali. Izza prejšnje noči so bili vsi žaklji z vodo prazni. Poslani so bili dečki, da najdejo kak vrelec. Trije belci niso videli skrivnostnega rezanja. Videli tudi niso. kako so dečki potegnili na skrivne miz nekega kota posodo z vodo ter se napojili
Doctor Moy —
Je ospešno zdravil naduho, božjast, krajev* no otrpnost, padavico ter srčne, jetrne, ledične al! pljučne bole I z ni, bolečine vi«" j lodeu, bolečine v prsih, vnete oči* note, roke ali kri i, otekljaje, revmatisem, kožn? bolezni, izpuščaje, ogrce, oslabelost, možke in ženske bolezni, alaba kri, brez operacije v najkrajšem časo po najnižji cenL Poskušaj.1« in se prepričajte.
DOCTOR JIN FU2Y MOY 308 Grant Street	Pittsburgh, Pa.
Uradne ure: ob delavnih, od 9. dopoldne Ob nedeljah ln Draznlklb: od 9. dopol-do 8. trsier. dne do 1. Dopoldne.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 P« b 1 Ave. Pittsbnrgh, Pa.
^Mtt	Dr. Koler le nmj
at*reJU akrrenalc
jE^HL ^ cd ravnik. ftpec^a -T- Uat v Pltiabm-vhu kl Ima. ŽS-letne 4 d rak »o t adravlle ^P -S.J nlu vaah moSklh ^ ^ bolesni.
^J^^Jtkr ZutrapUanJ« kr t1 adrarl a aia-«ovltem «0«. ki n le lzumel dr. prt*. Erllch. Ca imata moaoUa aH mehur-
-ke po teleeu v arlu. Ispadanje Ima.
bolečine t koatah. pridi ta la laCJatU ram bom kri. K« tekajte, kar te b« iesen aa naJaaa.
Vse motke boleven! sdravtai po kraJSanl metodi. Kakor hitro irrMlt« da vam pren«fatije adravjs. n« Caka] ta. temveč pridite ln lam vam aa bom ■opet povrnlL
Hrdroaal« tU vodno kilo oodraTlm t M. urah ln alcer bres operacija.
Bolesni aahurja. ki poy»oCaio bo Mn« r kri tu ln hrbta In vćasta tadi prt puaemnJa voda. oadraTlas a avto-ToatjUi
Revmatisem. traanJa. holaOBa o tekllne. srbeClca. SkraOa la drnae kotne bolesni, kl aaatasaio »sled naciste krvi. osdravlm ▼ kratkem Bud nI potrebno leteti	*
Uradna ura: vaak dan od S. ara sla-trmj do t. cvoSer: v potklh od «. Pfn-traj do S. popoldne: oh nedeljah aa ajatraj do 1. popoldna^
KRETANJE PARNI KOV i
KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJEJO IZ i N»W VQ>M.
NEW VOBK	( 13 nov. — Cherbourg
LA LORRAINE 13. nov. — Havre NOOROAM	17 nov. — Bouiogne
BELVEDERE 18 nov. — Trst ITALIA	20 nov.	— Trst
LA TOURAINE 20 nov. — Hivn ADRIaTIC	20 nov. — Cherbourg
ST. PAUL	20 nov. — Cherbourg
N. AMSTERDAM 23 nov. — Bouloflne AQ UITANIA	23 nov. — Cherbourg
P HILADELPHIA 27 nov. — Cherbcurg L A SAVOIE	27 nov. — Cherbourg
FRANCE	1 dec. — Havre
RVNDAM	i dec. — Bouiogne
ARGENTINA	3 dec. — Trst
ROCHAMBEAU 4 dec. — Havre IMPERATOR	9 dec. — Cherbourg
LA LORRAINE 11 dec. — Havre NEW YO?X	11 dec. — Cherbourg
ROTTERDAM	11 dec. — Bouiogne
AQUITANIA	14 dec. — Cherbourg
CANOPIC	16 dec. — Ge .os
5T. PAUL	18 dec. — Cherbourg
PRES. VVILSON 22 Jec. — Trst IMPERATOR	23 dec. — Cherbourg
vaiaa* cen ss vozne nstke (n vaa mrumm oojasnlla, obrnite ee ne tvrdko
* R A N K b A K • I » O Cortiandt St. New YorV
Novi ceniki!
za moške in ženske ure, verižice, privaeke, prstane in vso drugo zlatnino so gotovi.
Pišite dopisnico, in mi vam pošljemo novi cenik brezpla-čno, da si lahko nabavite, kar želite za božične praznike
Cene nižje kot diagje.
Ivan Pajk
24 Main St. Conemaugh, Pa.
Cosulich črta
Direktno potovanje v Dubreeaih (Gravosa) in Trsi.
BEIJVEDERR 18. novembra
ARGENTINA 4. decembra PRES. HTLSON 22. decembra Potom llatkov. Izdanih za vaa kraje v Jugoslaviji In Srbiji. Razkošne ugodnosti prvega, drugega In tr-etjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačne vino.
PHELPS BROTHERS & CO.
Passenger Oepartntan*
4 Weat Street	Kew Torti
LL0YD SABAUDO 'K
Prihodnji odptutje iz N. T. parnik n. S Vijaka RE(j.fc'A DITALI A — 13. nov.
RE D'ITALIA -- 29. dec. tsdajaju se direktni vosni iietm. ao n*S
Klavnih meaf v Juaoalsvlil. Brespla^-no vino potnikom t. raareda.
E Baltic Steamship
1 Corporation of America
Ilitra služba za potnike drngega in tretjega razreda naravnost v
Havre
Direktna železniška vožnja v Parii in v vsa jugoslovanska mesta. S. S. NEW ROCHELLE
(Biv^i i>arnik Hamburg-American črte "Hnmliurs"- >
odpluje 20. novembra.
Vprašajte pri:
TRAFFIC DEPARTMENT
124 WHITEHAIL ST., NEW Y0RK CITY
i Možki in ženske j
| ^^^^ ~ nikar ae tro- j
Jj|	A zdravniki, ki
vamnoraore"
l ^f vam 'M>m
1	VHpT'/ pomagal. Jaz
\	—ka sn želr*i-
2	rno. jetrne; le<lirne liolozni; b<H 5 lo/.nl mehurja in revmatizem. ^ .T.-iz S4>m strokovnjak. M«j urad J fe tuij 1*<»1 jopremljen t^r po^lu-P žtijem "X-žarkov: je to potrebno. 4 Moj lastni laboratorij*, jf> napolnjen d z najboljšimi evr<>j». in amer: cdrii-? vili. Pri zaatrupljenju krvi rabim
i K hrlio h fift«. Pri<lit<» k meni. slišite J moje pošteno mnenje clede vašeea d slučaj*] v vašem jeziku ter ozdravit
Prof. dr. H. G. BAER.
\	SPECIJALIST
t 534 Smithfield PITTSBURGH,
j	Street	DA
f lUtMai« t rala »oJi>o r Da nt rWaK«t *
French Line
C0MPA6ME GENERALE TRANSATU»TIQUE
V JU6G3LAVIJ0 PREKO HAVRE
i
: TOURAINE ...............32. novembra
'SAVOIE ...... ............ 29. hovembra
j FRANCE .................. 2. decembra
ROCHAMBEAU ........... 4. decembra
POSEBNA VOZlfJA NARAVNOST DO HAMBURGA.
Hitri pamlkl s ttlHml In Svem- vi|akotna. Posebni zastopnik Juecalovsnska vlada ba orl£akal potnike ob prihodu nailh par-, nlkov v Havru tsr jih totno odpramll, kamor so namen leni.
I Pamlkl Francoaka Crv« so transportirali tekom vojne na tlsote čehoslovsiklh vo-i lakov brez vsa neprfka.
Zs ilfkarte In eena vpraAaJto V
0RU2BIN1 PISARNI, 19 State Sttt N. Y. C.-
ali pa pri lokalnih asentlh.
I
--—
Kdor želi pred Božičem in Novim letom dospeti v Jugoslavijo in potovati na Trst, priporočamo sledeče brzoparnike:
"ITALIA" odpluje 17. novembra. Cena za in. razred do Trsta $105.00.
"BELVEDERE" odpluje 18. novembra. Cena za HL razred do Trsta $105.00.
"ARGENTINA" odpluje 3. decembra. Cena za HL razred do Tista $125.00.
Pri navedenih cenah je všteta svota *a vojni
davek.
Na vseh navedenih paraikih, je dobiti tudi prostor za II. razred za nizko ceno.
Za vsa pojasnila se obrnite in pišite na znano in zanesljivo tvrdko:
FRANK SAKSER MSS&SŽJS"1
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
ANTON ZBAŠNIK
soba 102 Bakevrril Bldff., Pittsbuirh. Pa.
vogal Diamond and Grant Sts.	(nasproti Con rta I.
Izdeluje raznovrstna notarske dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, zaprisežene Izjave ln prošnje za dobavo svojcev Iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zemlJlAC tu in v starem kraju, posreduje v to£benlh zadevah med strankami tu ia v domovini. izdeluje prevode iz slovenWlne na angleški Jezile, ali obratno, tolmači na sodnlji ali pri kompezacijskib razpravah ln daje vsakovrstne informacije zastonj. C*ne nizke, delo toCco in pravilno.
w ROJAKI. NAROČAJTE SE KA "GLAS NARODA". KAJ-
VB&tt SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.