PAVLE FLERE: Učiteljska stalnost. Ako poveš ljudem nekaj, kar jim godi, te radi poslušajo, ti celo ploskajo in te slave kot svojega tribuna, čeprav si jim povedal nekaj, kar ni ravno čisto po res= nici; ako pa jim poveš nekaj, kar jim ne gre v caker, pa bodisi to gola resnica, se namrgodijo in te naženejo; človek pa, ki mu je iz kakršnegakoli vzroka do demagoške geste, te postavi ljudem pred oči kot njihovega sovražnika. Bojim se, da bo po sledečih vrsticah drugo moj del, a ne morem si pomagati; zakaj vse tako se mi zdi, da smo že pre< dolgo molčali in da bi moral že zdavnaj kdo od pokLicanih voditeljev slovenskega učiteljstva povedati vsc to ter razpršiti bajko o učiteljski stalnosti kakor tudi go> voriti o škodljivcih učiteljske stalnosti. Za uciteljsko stalnost moramo iz pe> dagoških razlogov reči, da je nujn'o potrebna; žalibog so že od nekdaj bili na delu vplivi, ki taki stalnosti niso bili pri* jaznii. Zato pa je treba povedati enkrat javno in glasno, da učiteljske stalnosti ni, oziroma kolikor je je, da je na precej šib« kih nogah. Kolikorkrat se je torej pisalo o item, da je slovenskemu učiteljstvu stalnost zajamčena z zakonom, se je vedoma ali nevedoma zapisalo nekaj, kar je pač godilo učiteljstvu. kar pa žalibog ni odgovarjalo dejstvu. Zato je prav, ako enkrat odkrito povemo, kako je s to stvarjo. Vsi postoječi in pri nas še veljavni za= koni dajejo učiteljstvu pravico, da si po razpisu dobi svoje stalno službeno mcsto (61. 1. dež. zak. za bivšo Koroško od 3. III. 1879, dež. zak. štev. 9; 61. 1. dež. zak. za bivšo Kranjsko od 29. IV. 1873, dež. zak. štev. 22; 61. 1. dež. zak. za bivšo Štajersko od 17. V. 1877, dež. zak. štev. 15). Zakoni vseh bivših kronovin pa vsebujejo tudi določbo, ki omejuje absolutno učiteljsko stalnost, ako nočemo reci, da jo vobče na= rejajo iluzornim; zakaj vsi predvidevajo premestitev stalnega učdteljstva »iz služ^ benih ozirov«. S tem, da vsi zakoni predvidevajo pre= mestitev »iz službenih ozirov« — ali kakor naziva to čin. zakon »službena potreba« — je v zgradbi učiteljske stalnosti tolika raz* poklina da se na sposccbnost te zgradbe sploh ne moremo zanašati. »Službena po= treba« je tako širok pojem, da spraviš va= njo lahko vse in z njim lahko opravičiš vsako učiteljsko premestitev, tudi tako. ki so ji direktni povodi bili vse drugo, kakor to, kar je v zvezi s šolo. Na pr.: Si človek, ki se nočeš in ne moreš uklanjati kakemu vaškemu mogotcu. Ta pa te pri ljudeh, ki jih ima tako ali tako na vrvici, očrni, one* mogoči in ti ne moreš živeti v soglasju z večino prebivalstva. Pa pridejo in povedo, da ni onega »soglasja med šolo in domom, ki je potrebno za uspešno šolsko delo« itd.... posledice takega »nesoglasja« so dovolj znane. Vsi vemo, kako velikansk; sofizem tiči v taki »službeni potrebi«; vsi pa tudi to, da so baš taki in piodobni so= fizmi najčešče krili »službeno potrebo«. in vemo, kako prepogosto so našli odmev na najmerodajnejših mestih. — Zalibog pa se skriva za tako »službeno potrebo« še nekaj, kar je grše od prvega; povedati je trebd tudi to. Tak vaški mogotec navadno nima lastnega osebnega interesa na učiteljevi premestitvi; osebni interes pa dobi, ako bi rad, da pride na mesto pregnanega učitelja drugi, njemu simpatičnejši, ali pa 'igrajo pri stvari vlogo celo rodbinski, sorodniški oziri. V tem slučaju je drug učitelj — to* variš pregnanemu! — poslužil, recimt> da samo kot sredstvo za tovariševo preme* stitev. Da se vse to in tako godi. vemo, in 6e hocemo pošteno, nam ni treba prikrivati, če tudi ni prav da se godi. Godi pa se sedaj * Ta članek je dospel ob zaključku re= dakcije zadnje številke, zato ni mogel biti uvrščen že v zadnjo številko. — Op. uredn. bolj sedaj manj, kakor je pač konjuktura in kakor &o šanse za tega ali onega vpliv* nika, za tega ali onega učitelja. Kakor pa vemo vse to, vemo tudi, da ni bilo vedno tako; starejšemu slovenske* mu učiteljstvu je znano, da so se bivši de* želni šolski sveti prav redkokedaj posluže« vali svoje pravice o »službeni potrebi«. Češče se je to zgodilo na bivšem kranjskem, kjer je lokalna politika že tudi v osebnem pravcu razpredala svoje niti; na bivšem Štajerskem sta mi v poslednjih 20 letih pred preobratom znana le slučaja tov. Knafliča in Pulka; deželni šolski svet štas jerski pa je zato ob razpisih strogo pazil, da niso prišli na službena mesta Ijudje, ki bi — po mnenju lokalnih mogotcev in nem= škutarjev »ne spali«. »Službena potreba« pa se je prav bohotno razpasla po preob* ratu... Vzroki za to dejstvo so kaj različni. Deloma je bila v resnici službena potreba, da so učitelji zapuščali sv^oja stalna, z raz>pisom pridobljena službena mesta, saj je bilo treba popolniti mnogo služb v mestih, ki jih je izpraznilo nemško učiteljstvo, in je bilo mnogo služb v Prekmurju, ki so se zasesti morale. A ta resnična službena po= treba je ibila ipak le delna in vsi vemo, da ni bila niti tako nujna, da bi se ne moglo varovati načelo pridobitja tch služb po razpisu. A učiteljstvo sam!o, ki je v njem bila želja, priti do boljšega službenega me^ sta, je takrat vzlic marsikateremu opozo= rilu molče pristalo na to, da se oddajo te službe brez razpisa (da je bil kasnejši razpis v 99% le formalnost, vemo še vsi prav tako dobro); šc več: ne le, da je molče pri= stalo na to! Takrat so imeli pri oddaji teh služb prvo bcsudo razni »narodni sveti«, v teh pa so sedeli tudi taki, ki prepogosto niso imeli vpogleda v šolsko delo, v potrabe šole in ki niso poznali sposobnosti kandis datov, ki jih je predlagal ta ali oni po taki ali taki priporočitvi — da opustimo ome> njanje raznih sorodniških in prijateljskih zvez. Krivioo bi storil marsikomu, ako bi trdil, da se je zgodilo to v vsakem slučaju; a kdor pa je imel le malo prilike, sodelo* vati v takratnih razmerah, ve, kako prepo* gosto se je vršilo baš tako, kakor pravim, ve pa tudi, kako kmalu so iz razlogov, ugo= diti želji tega ali onega učitelja, nastale iz resničnih fingirane »službene potrebe«. Res da ne more nihče šteti v zlo učitelju, ako si hoče izboljšati svoj položaj; gre le ,za sredstva in pota, ki jih pri tem uporablja in foodi. Zato sem omenil le neprimerna 6rcdstva in nepredostojna pota, ker hočem s tem podčrtati dvoje: 1. da je učiteljstvo samo pristalo na to, da se je spričo resnične službenc potrebe kršilo načelo učiteljske stalnosti in prido^ bitja službe edino le po razpisu; 2. da je učiteljstvo z iskanjem in upo> trebljavanjem vplivnih izvez 'samo poma^ galo ustvarjati »službene potrebe«, samo da je bilo zadoščeno osebnirn željam in za* htevam. Tako je bil kamen izprožen. Zaustavs ljal ga ni nihče. Nasprotno: ko je začela ona naša nesrečna osebna politika in ko so v vsej javnosti pričele s svojo beneficijalno politiko razne politične partije, tudi šola ni 'ostala nepoškodovana od nje, a učiteljstvo — priznavamo tudi to, da je bil to spričo javnih razmer prav razumljivi greh — je to beneficijalno politiko podpiralo in se je po» služevalo v 'osebne svrhe. Kako daleč po» služevalo, o tem je boljše, da molčimo; po« vemo pa lahko, da so se istega sredstva in« stinktivno oprijeli tudi razni vplivniki, a trpelo je pri tem učiteljstvo, ki kot stan ni bilo tako homogeno in zavedno, da se posamezniki ne bi posluževali teh vplivnikov proti tovarišu. Poglavje 'o vsem tem ni lepo in niko^ mur ne služi v čast; razumljivo je v toliko. ker je to psihoza partizanstva, ki je tako na široko zagrabilo vse naše javno življe* nje. To pa so bile one razmere, ki so vpli* vale na učiteljstvo, da po preoibratu izpro- žencga kamcna ni zaustavljalo niti ga za= ustavljati poizkušalo, kamen pa se je valil in valil in narejal plaz, ki se danes ne da lahko zajeziti... Ali se ta plaz spk>h da zajeziti? Po mo* jem globokem prepričanju se da, ako u6is teljstvo hoče. Ako učiteljstvo resno hoče in se tudi ravna po tem svojem hotenju. Zato pa: 1. Ne sme noben učitelj ničesar pods vzeti ne pri političnih strankah ne pri po« sameznih vplivnikih, da bi se mogla po nje= govi ustmeni ali pismeni prošnji ustvariti »službena potreba« zato, da o<n dobi službo, ki jo ima njegov tovariš. Najmanj sme to učitelj, da bi na tak način zamenjal svoje z razpisom dobljeno službeno mesto. 2. Vsak učitelj se mora zavedati, da je v vsakem kraju, kjerkoli službuje, učitelj narodu in da je sam tu radi šole in prosvets nega dela v narodu, a ne zato, da ima služs bo in da je udobno preskrbljen. 3. Kdorkoli je dobil službo po razpisu, jo mora nastopiti in po lastni volji obdržati tudi v slučaju, ako to ne odgovarja njego= vim momentanim osebnim interesom. Tako namreč bo sam pomagal varovati princip stalnosti po razpisu. , To je najvažnejše, kar mora hoteti in kakor se mora vzeti v vsakem slučaju vsak posameznik. Prevažna pa je 4. nalogu u6iteljskih organizacij, ki mos rajo svoje članstvo dosledno vzgajati v nas vedenem pravcu; nikdar pa ne smejo niti same niti njeni vodilni funkdionarji pomas gati posameznikom, da bi mogli v katerems koli pogledu grešiti proti prindjpu učiteljs ske stalnosti in učiteljske zavednosti. Same s svojim delom morajo učiteljske organizas cije kazati, da hočejo naj bo v vsakem uči« telju zavestno ono učiteljsko tovarištvo, po katerem mora biti vsak učitelj vsakemu učitelju tako tovariš, da bo izbegaval vse, kar bi moglo biti tovarišu na škodo. Dokler pa ne bo v nas vseh te zavesti, so vsi protesti in vsi klici proti gaženju te ali one učiteljske pravice le papirni in brez moralne opore; šele kadar dobe to, ne bo mogla nobena politična stranka s kako be« neficijalno politiko narejati zmede in zdra* hc v učitcljskih vrstah, ne bo prišel noben vplivnik do tcga, da bi na prošnjo posamez« nikov izigraval učiteljske pravice, in bo šols ska uprava morala priznavati na moralno silo oprte principe teh učiteljskih pravic. A ta moralna sila je v učiteljstvu sa^ mem in na njem je, ali jo fooče izkoristiti ali ne.