424 Dr. Simon Šubic: Evropski mednarodni čas. Tujcu je sploh zelo težko kaj zvedeti ali videti, kar se tiče narodnega življenja; ljudje so resni, molčeči, oprezni. O svojih domačih starih navadah ne govore, ker se boje, da bi jih kdo ne zasmehoval. To se je pripetilo že čestokrat, in psihološka posledica temu je skrivanje in utajevanje svetinj pristne svoje prosvete, katera se jim v blesku moderne vidi preoskromna; na drugi strani pa učinja isto početje, da se dan na dan bolj modernizujejo. Reči smemo, da so po svoji narodnosti in omiki dvoživci: med sabo vedno Slovani, vpričo tujca zanimljiv narodič, a brez prave izpovesti. Tega sem se uveril, ko sem drugi dan, poslovivši se od prijaznega pastorja in malinarja, stopil v čoln, da se odpeljem še bolj proti severu. Brodnik je bil resen in tih; izbral ga je pastor sam kot dobrega in veščega. To posredovanje pastorjevo mi je izposlovalo pri moži nekaj več zaupnosti in »zgovornosti«, nego so je navadno deležni drugi tujci. Vozila sva se tri ure daleč; v tem času se mi je uredil in razjasnil vtisek, kakeršnega sem dobil o ljudstvu. Ce vidi človek vse posamične faktorje, na katere se oslanja življenje in gibanje prebivalstva, če vidi prirodo in vse druge okolnosti, tedaj šele mu je možno umeti značaj prebivalcev. Mi nismo vajeni takega razmerja in tako razkrajnih zahtev prirodinih kakor naši bratje ob Sprevi. Nekakšno sličnost, a v nasprotnem zmislu, upal bi si iskati pri naših Kraševcih: tem je napovedala boj burja; in vsa opreznost in profi-laktika je naperjena proti temu sovražniku človeške pridnosti; tako je Lužičan ob Sprevi v boji z vodo; voda ga obkolja od vseh stranij. (Konec prihodnjič.) Evropski mednarodni čas. Spisal prof. dr. Simon Šubic. vet začenja biti človeku preozek in čas prepočasen! Kje so tisti časi, ko so se vozili naši prednjiki s kočijami od mesta do mesta, toliko dnij in tednov daleč! Prešla je sedaj malone vsa razdalja. Zunanja mesta in tuje dežele, vse seje, dejal bi, približalo naši domovini; tako hitro vozi železnica, kakor da se je skrčil široki prostor! In česa ne uganja elektrika po telegrafu! Če brzojaviš iz Peter-burga ob jedni uri popoldne, prejme tvoj prijatelj v Londonu tvoje poročilo že ob jed naj s ti h dopoldne! Dr. Simon Šubic: Evropski mednarodni čas. 425 Kam kaže to ? Ali je čas začaran, ali se svet ali solnce vrti počasneje, ali se mešajo ure? Na videz vse skupaj, dejanski pa izvirajo takšna nasprotja iz raznih dotičnih hitrostij, s katerimi občuje človek dandanes z zunanjimi deželami. Elektrika se pretaka hitro kakor svetloba po telegramih vezeh. Kolikor ona prehiti solnce na poti do večernega kraja, toliko — po krajevnem času štetih — ur pred solncem dospe telegraf no poročilo do zunanjega kraja, toliko prej, nego je kazala ura domačega mesta, iz katerega se je odposlal telegram. Vsakih 24 ur pripelje neutrudno solnce svoj dan okolo sveta. Obseg sveta pa se deli na 360 zemljepisnih stopinj. Solnce prehodi torej vsako uro 15 zemljepisnih stopinj. Dve mesti, ki stojita na poti od jutra proti večeru za 15 zemljepisnih stopinj vsaksebi, imata celo uro narazen svoj krajevni poldan. Od Peterburga do Londona je 30 ali dvakrat 15 zemljepisnih stopinj, torej hodi pol-dansko solnce dve celi uri od Peterburga do Londona. Prav tedaj, ko je v Peterburgu poldne, kaže ura v Londonu šele deset. — Zlata Praga je malone na sredi med Peterburgom in Londonom. Le nekaj malega — okolo 30 zemljepisnih minut — pomaknjena je iz srede proti Londonu. Da stoji prav na sredi, imela bi poldan takrat, ko kaže ura v Peterburgu na jedno, v Londonu pa jednajsto uro; dejanski pa je tedaj v Pragi še dve minuti menj nego poldne. — Gradec je po takšni zemljepisni meri malone toliko bliže Peterburgu, kolikor je Praga bliže Londonu, torej imamo v Gradci kaki dve minuti čez poldne, ko je v Peterburgu ura že jedna čez poldne. Iz tega se vidi, da kažejo ure v Gradci in v Pragi kake štiri minute vsaksebi. V Gradci je malone štiri minute prej poldne nego v Pragi, to je, krajevni čas v Gradci in v Pragi imata štiri minute razločka. Dolgo še ni, odkar smo imeli na naših avstrijskih železnicah, razven na ogerskih, praški čas. Velika graška ura, stoječa na urskem stolpu na gradu, kazala je krajevni čas, kolodvorska ura pa praški čas. Uri sta bili za štiri minute vsaksebi; domača je prehitevala štiri minute. Grede po mestnem mostu čez Muro, pogle-davali smo na urski stolp na gradu in se tolažili, da pač ne zamudimo železniškega vlaka, češ, saj je še dosti časa, kolodvorska ura zakesneva za štiri minute. — Na ogerskih železnicah je bil uveden v tisti dobi budimpeštanski čas. Kdor se je vozil po železnici z Dunaja v v Budim-Pešto, njemu ni zadoščal krajevni dunajski čas. Žepno uro si je moral prčcej na Dunaji naravnati po kolodvorskem praškem času, da se je vedel odpeljati. Ali to mu je ugajalo kaj malo časa. 426 Dr. Simon Šubic: Evropski mednarodni čas. Toliko da je prestopil z vlakom bližnjo ogersko mejo pri Požunu, že je zapazil, da se ondotne in sploh ogerske ure na kolodvorih ne ujemajo več z njegovo. Ogerske ure so prehitevale. Zopet je moral pomekniti kazalec žepne ure za toliko naprej, kolikor prej ima Budim-Pešta prej poldne nego Praga. Takšnega popravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Lahko se torej vidi, koliko sitnostij in zadržkov provzročuje razloček med urami potniku, ki se vozi po železnicah od dežele do dežele. Skoro bi moral nositi v žepu poseben zapisnik o vsakodobnih razlikah med urami po železnicah in po trgih in mestih! Najsi je imel v žepu uro, dobro, da je urar nima boljše na prodajo, vse ni pomagalo, na vsaki zunanji meji ga je ostavil prejšnji čas, in skrbeti mu je bilo vsako ped, da ne izgreši ondu veljavnega časa! Tolika je bila zmeda med železniškimi in med krajevnimi urami, da je ni bilo moči vselej odpraviti. Ta je zamudil vlak, oni svoj posel — zavedle so oba ure na trgu in na kolodvoru. Kar pa dela v trgovskem življenji sitne zmede, utegne provzročati veliko škodo ob nenadejanih izpremembah železniškega voznega redu. Kaj takega se utegne najlože pripetiti ob naglem oboroževanji in prevažanji vojakov. Sosebno, kadar preti vojska, ne vprašajo železnice kar nič po trgovskih potrebah, in zdajci se prevrne ves navadni red železniške vožnje; vojska si osvoji železnico, dokler se ne prepeljejo vojaki in vojne potrebščine. — Kako usodna bi bila lahko vsi vožnji sleharna zmota o uri! Zato so železniške uprave od nekdaj štele čas ali ure po krajevni uri stolnega mesta svojega upravnega okoliša, ne glede" na to, kakd kažo ure drugih mest in trgov njih območja. Čas izbranega stolnega mesta so jemali za podlago, da so preračunjavali uro, ob kateri vsak vlak dospl v namenjeno mesto, ob kateri se odpelji s postaje in kje in obkorej se srečaj z drugim vlakom. V takem voznem redu, osnovanem na podlagi stolnomestne ure, ujema se na kolodvorih vsega okoliša, za katerega je vozni red pre-računjan, uro z uro brez razločka, ne glede na čas, katerega kaž6 krajevne tržne ali mestne ure. Tak6 so si ustanovile železniške uprave svoj zanesljivi čas za samosvoje opravke. Kakor smo že omenili, osnovale so avstrijske železniške družbe svoje vozne rede na podlagi praške ure. Po Nemčiji pa se je ravnal vozni red po uri posamičnih veljavnih mest, tukaj n. pr. po uri v Berlinu; ondu po uri v Monako vem i. t. d. Ali s tem časom, prikladnim notranjemu poslovanju in vojaškim potrebam, pa drugemu občinstvu le še ni bilo dosti ustreženo; zakaj Dr. Simon Šubic: Evropski mednarodni čas. 427 vsakdo bi bil rad vedel, obkorej po njega domači uri odhajajo in prihajaj'o vlaki. Ustregle so železniške uprave tudi tem željam potujočega občinstva in so po svoji temeljni osnovi preračunjale vozni red za vsako posebno mesto po njega domači uri ali po krajevnem času. Imele so torej železniške uprave po dva vozna reda: prvega, jednotnega za samosvoje potrebe, drugega, razcepljenega za občinstvo. Glede" na vsakovrstne omenjene težave, iskale so uprave bistvene rešitve iz takih neprilik. Vpraševale so učenjake, zlasti astronome ter jih prosile sveta, kak6 bi si pomagale, ne da bi se nenadoma ujele v nove zanjke. Toda učenjak ima vedno kaj pomislekov. Komu ni znano, kako so astronomi, da bi poravnali razloček med rednim tekom dobre ure in med nekoliko nerednim solnčnim ali zemeljskim gibanjem (po katerem je posneto časovno merjenje), izumili nekovo umišljeno solnce srednjega teka! Solnčnim uram so torej pristavljali tak6 zvane »solnčne jednačbe« s števili, ki so kazala, koliko je v tem ali 6nem letnem času solnčni poldan spredi ali za d i za poldnem srednjega solnca ali prav gredoče tržne ure. Kaj je bilo torej storiti, ko so prometne potrebe silile na to, da bi se narodje v dejanskem življenji odrekli takim natančnostim, da bi pa venderle ne pogrešali prave podlage solnčnemu časomerju ? Dočim so se učenjaki pravdah in ugibali to in 6no, kak6 bi ustregli potrebam dejanskega življenja, ne da bi se pregrešili zoper znanstveno časomerje, uvedle so ameriške železniške uprave praktične nasvete nekaterih menj pomišljujočih zvezdoznancev. Dežele severoameriških držav so preprežene z železnicami, katere se raztezajo — če gledamo na njih tire vzporedno s solnčnim p6tem — od atlantskega do Tihega morja. Če merimo razdaljo po tem poti, naštejemo od Novega Jorka do S. Frančiška v Kaliforniji blizu 45 zemljepisnih stopinj. Po tej razdalji, katera znaša, ne da bi šteli ovinkov — kakih 675 zemljepisnih milj ali nad 5060 km, drdrajo nenavadno hitro vlaki preko razsežnih pragozdov in visokih snežnikov. Zlasti tri društva se dele med železnice te ogromne daljine. Cim večje pa so daljine po železnicah, tem večji je razloček med krajevnimi urami ob njih tiru in sosebno na konceh, kjer se stikajo druga z drugo. Koliko tožba, koliko prepira so prebili njih upravniki, predno so spoznali, da tako ne more več dalje! »Poravnajmo časovne razločke!« dejali so; ali kak6, to je bilo nekaj drugega. Na taki dalji, po kateri hodi solnce dolge tri ure, ker znaša razdalja okolo 45 ali trikrat 15 zemljepisnih stopinj, ni možno zahtevati, da bi kazale ure novojorške ob tistem času poldne kakor v S. Frančišku! 428 Dr. Simon Šubic : Evropski mednarodni čas. Takih težav so se odkrižali s tem, da so razdelili daljino, široko 45 zemljepisnih stopinj, na tri oddelke. Vsak oddelek se razteza 15 zemljepisnih stopinj med jutrom in večerom. Vsakega teh treh oddelkov obhodi solnce v jed ni uri. Za vsak oddelek veljaj tisti solnčni čas, katerega ima od nekdaj sreda dotičnega oddelka na svoji uri. Drugače povedano: krajevni čas mesta na sredi dotičnega oddelka veljaj za vse ure tega oddelka. Po vseh mestih in kolodvorih istega oddelka naj kažo časomeri v tistem trenutku povsod jednak čas ali jednako uro, in sicer tisto, katero je že imelo mesto v sredini tega oddelka, predno se je še uvedlo novo oasomerje. . Sreda takega pasu, širokega 15 zemljepisnih stopinj, ostane pri svojem navadnem času, kakor ga je prej ondu kazala dobra ura; od srede proti njegovim mejam pa se delajo razločki med starim in novim časom, kateri prihajajo tem večji, čim bliže je kraj ob meji. Na obeh straneh znaša razloček od srede do meje pol ure. Prav na mejah, kjer se dotikata našega pasu sdsedna oddelka, je torej na urah celo uro razločka med jutranjo in večerno mejo pasu. — Dokler kdo potuje po takem oddelku, ni mu treba premikati kazalca na svoji uri, zakaj povsod po jednem oddelku se ujemajo ure, kar jih gre" prav. Taki oddelki sveta, razdeljenega na zaporedne pasove, merijo med jutrom in večerom po 15 zemljepisnih stopinj ali po 225 zemljepisnih milj ali okolo 1686 km. Prav toliko širino pa obhodi solnce vsako uro; torej utegnemo te oddelke imenovati »urske pasove«. Okolo in okolo zemlje hodi solnce 24 ur, torej razpada po novem; časomerji zemeljski obod na 24 urskih pasov. Odkar so ameriške železnice uvedle čas urskih pasov, popravi se na poti, dolgi 5060 km, iz Novega Jorka v S. Francisko ura sam6 dvakrat. Iz početka gre ura tistega meščana, ki prebiva v Novem Jorku, prav po uri železne ceste dolgih 225 zemljepisnih milj ali 1686 km daleč proti zapadu. Na tej večerni meji novojorškega pasu pa se jenja novojorški čas, in prične se čas nastopnega pasu, ki ima poldan celo uro pozneje. Na tej meji se pomakne torej kazalec žepne ure za celo uro nazaj. Potem kaže žepna ura na vsi poti daljnih 1686 km proti večeru zopet prav s kolodvorskimi urami. Na večernem kraji tega pasii pa se že začne za jedno uro poznejši čas S. Frančiška, zat6 se še na tej meji pomakne kazalec za jedno uro nazaj, pa je konec vseh skrbij. (Konec prihodnjič.) 49° Dr. Simon Šubic : Evropski mednarodni čas. Evropski mednarodni čas. Spisal prof. dr. Simon Subic. (Konec.) o bi bil ves svet okrog in okrog poleg solnčne poti razdeljen na vseh 24 urskih pasov, moral bi potovalec na vsaki teh mej kazalec svoje ure pomekniti za jednb uro nazaj, pa bi se mu vedno, gredočemu proti večeru, ujemala ura z oddelnimi urami okolo in okolo sveta. Vsega skupaj je torej pomeknil kazalec za 24 ur ali za jeden dan nazaj, to je: potnik, ki na poti proti večeru obhodi svet, izgubi cel dan. Odkod to? — Solnce hodi okrog sveta od jutra proti večeru. Dokler je kdo na svojem domu, prinese mu solnce vsakih 24 ur pol-danski čas ali poldne. Sedaj pa naj se odpravi proti večeru. Opoldne naj gre z doma in naj hodi tako hitro, da v 24 urah obhodi toliko sveta, kolikor ga obhodi solnce vsako uro. Drugi dan, ko bode na njega domu poldne, stal bode potnik celo uro spredi pred solncem na večerni strani, kamor pride solnce šele ob jed ni uri. Potnik ima dobro uro pozneje poldne, nego bi ga imel doma. Od poldneva do poldneva pa štejemo jeden dan. Ker se je potniku na tem poti drugi dan zakesnelo poldne za celo uro, podaljšal se mu je dan za jedno v uro. Ce hodi dalje v tej meri in če se to dogodi štiriindvajsetkrat, prinese mu solnce naposled 24 ur, to je cel dan, pozneje poldne nego doma. Če se je zamudilo solnce 24 ur, zakesnilo se je za jeden dan, dočim je potnik na taki hoji, kakeršno smo si vzeli v misel, obhodil svet okolo in okolo. Sploh se potniku, gredočemu proti večeru in uhajajočemu pred solncem, vsak njegov dan podaljša za toliko, kolikor časa potrebuje solnce, da preide potnikovo vsakdanjo pot ali tisto širino, kolikor se je potnik tistega dne umeknil pred solncem. Ce potnik na konci poti, ko je obhodil ves svet, sešteje vse širine, katere je prehodil dan za dnevom, znaša vsota vso pot ali toliko, kolikor obseza svet poleg solnčne poti. Spoznali smo pa, da se mu solnce s poldnevom zamudi vsak dan za toliko časa, kolikor ga potrebuje, da obhodi širino vsakdanje potnikove poti. Torej zamudi solnce vsega skupaj s poldnevom, ki ga prinaša za potnikom, prav toliko časa, kolikor ga je treba, da obhodi vsoto potnikovih potij, ali ves obseg sveta. Za Dr. Simon Šubic: Evropski mednarodni čas. 491 ves obseg sveta pa potrebuje solnce jeden dan, torej se zakesni od prvega do zadnjega potnikovega obkroževanja z zadnjim poldnevom, katerega prinese potniku, ko pride le-ta zopet domov, prav za jeden dan. In ta dan je potnik izgrešil, ko je hodil okolo sveta proti večeru. »Kaj,« slišim ugovor, »če je to res, tedaj se pa človek, grede okolo sveta, pomlajša za jeden dan; saj trdite, da štejejo njega domačini cel dan več nego on!« — Pomisliti je treba, ali se morda pomlade evropski raziskovalci, kadar bivajo v arktiških ali ledenih krajih, kjer noči neče biti konec, nego traja po več naših dnij ? Tudi ti izgube toliko poldnij ali belih dnij, kolikor jih mine pri nas med njih dolgo nočjo. Toda mlajši niso, ker so menjkrat videli solnce, zakaj prebili so prav toliko let, mesecev in ur kolikor njih rojaki doma. Tudi naš potnik okolo sveta je prebil na svoji poti prav toliko mesecev in ur, kolikor bi jih bil prebil na domu. Razloček prihaja odtod, da si je na poti proti večeru, ker je uhajal pred solncem, vsak dan podaljšal prav za toliko časa, kolikor ga zamudi solnce na njegovi poti. — Ce bi koga mikalo dati uganko: »Kako to: Meni je 62 let, 6 mesecev in 10 dnij, učakal pa sem samo 62 let, 6 mesecev in 9 dnij,« tedaj mu nihče ne more očitati laži, če je res obkrožil svet. Toda če bi stavil, da se človek lahko pomlajša za jeden dan in tudi za več dnij, izgubil bi stavo, če pride nasprotnik na prave misli in mu dokaže po urah, da ni izgubil nobene. —- Recimo, da bi drug potnik obkrožal svet, grede proti jutru; ta bi ne uhajal pred solncem, nego hitel bi solncu naproti. Če gre opoldne z do*na in premeri toliko poti, kolikor je stori solnce vsako uro, kaj se zgodi? Srečal bode drugega dne solnce jedno uro prej, nego pride solnce opoldne do njegovega doma. Dan se mu je skrajšal za celo uro, torej mora pomekniti kazalec svoje ure za celo uro naprej, da se ujema z ondotno krajevno uro. In takisto se mu godi od dne do dne, če hodi v jedno mer dalje. Ce pa hodi tako hitro, kakor smo rekli, obhodi svet v 24 dneh. Solnce pa mu prinaša od dne do dne poldne za celo uro prej nego prejšnjega dne. To se zgodi na obhodu štiriindvajsetkrat; torej je pomeknil kazalec svoje ure štiri-indvajsetkrat ali za cel dan naprej. Ta dan, ko pride domov, prinese mu solnce jedno poldne več, nego bi bilo poldnij, da je ostal doma. Potnik je torej pridobil cel dan. Seveda je to popolnoma jedno, ali hodi kdo okolo sveta po kopnini ali po morji, ali se vozi z ladjo ali po železnici. Jeden dan šteje menj ali več, nego bi jih štel doma, po tem, kakor hodi proti večeru ali proti jutru okolo sveta. 492 Dr. Simon Šubic: Evropski mednarodni čas. Povsod, bodisi na morji, bodisi na kopnini, pa gre za to, da se strinja časomerje ondu med ladjami in pristani, tukaj med vlaki in mesti. Poglejmo torej, kaj so ukrenile evropske železniške uprave, ko so videle uspeh novega časomerja v Ameriki. Iz početka so še nekaj ugibale, ali bi se ga poprijele ali ne. Težko se je odreči stari navadi; saj pravijo, da je navada železna srajca. Toda drug pregovor veli, da sila kola lomi. Kjer trka potreba dolgo na vrata, ondu se ji odpro. Odprle so sčasoma tudi evropske železniške uprave vrata novemu časomerju. v t Švedska, Norveška in Danska, Nemčija, Avstrija in Italija so že po svojih železnicah uvedle srednjeevropski čas. Povsod po kolodvorih teh dežela kaže ta ura kakor druga; povsod je ob tistem trenutku šest zjutraj, dvanajst opoldne in dvanajst opolnoči. Vozi se kjerkoli po teh deželah, ali prestopaj kjersibodi meje med njimi, povsod je tisti čas. Ce si v Gradci svojo uro naravnal po kolodvorski uri, prepričaš se na poti po srednjeevropskih deželah; da kažo povsod kolodvorske ure toliko kakor tvoja. Pripelji se iz Gradca v Berlin, Monakovo ali v Frankobrod, pripelji se v Budim-Pešto ali v Rim, povsod se ujema čas tvoje ure z uro na ondotnih kolodvorih. Drugače pa je večinoma s tržnimi urami Te kažo sedaj še ponajveč po krajevnem poldnevi. Pripravlja pa se po vseh deželah prestop k mednarodnemu časomerju. Toda ta prestop se vrši polagoma, dokler je posamičnim deželam dopuščeno ostati pri starem času ali pa se poprijeti novega časomerja. Švedska dežela je že pred kakimi desetimi leti uvedla novo mero tudi pri tržnih urah; zgodilo se je to brez nobenih ovir. Po nekaterih državah se bavi sedaj zakonodajstvo z osnovo takega zakona, po katerem bi moralo občinstvo po vseh mestih in trgih ta in ta dan uvesti novo časomerje pri vseh urah. Kaj mogočno je vzpodbudil to stremljenje pokojni pruski maršal grof Mol tke, slavni poveljnik nemške vojske v poslednji francoski vojni. Opozarjal je Moltke na brzost in vzajemnost, katere je treba ob premikanji posamičnih vojaških krdel in vse vojske, češ, da bi si menda Nemci v poslednji vojski ne bili pridobili tolikih uspehov, da se ni vršilo vse po uri. »Sedaj je zmaga v petah,« dejal je baje cesar Viljem L, ko so se Nemci, zajevši trdnjavo Metz, napotili proti Sedanu. Kaj bi bilo opravilo najboljše vojaško načelništvo, da niso posamične čete o pravem času nastopile svoje poti in da niso o pravem času dospele na bojišče ? Vse bi bilo utegnilo izpodleteti zaradi slučajnega zastanka in slučajne zamude. Dr. Simon Šubic: Evropski mednarodni čas. 493 Kar je nasvetoval Moltke v državnem zboru berlinskem, to ne pomeni ničesar drugega nego to, da se uvedi novo mednarodno časo-merje, sedaj že ustanovljeno na železnicah, kar najhitreje tudi v državno in tržno življenje. Ko bi kdo ponoči natihoma premeknil mestne in hišne ure na novi čas, ljudje bi večinoma niti ne opazili te prenaredbe, sosebno ne na tistih krajih, ki so blizu središča urskega pasu, n. pr. v Gradci in Pragi. Kaj takega seje zgodilo meseca septembra leta 1892. v Gradci z veliko mestno uro, katero imamo na »urskem stolpu« na gradu Od tistega časa se ureja graška stolpna ura po uri »na kolodvoru južne železnice, katera je že prej imela svoje ure naravnane na srednjeevropski čas. S kolodvora drže elektriške žice na mestni grad ali prav za prav na mestni grič, saj gradu ni. Po telegramih vezeh se daj6 znamenja strežniku na urskem stolpu, da ve, kdaj je trenutek mednarodnega poldneva. Večji razloček med navadno uro na trgu in med novim časom se dela zunaj srede našega urskega pasu, proti jutranji in večerni meji tega pasu. Te meje so 7x/2 zemljepisnih stopinj od njegove srede. Od meje do srede hodi solnce pol ure. Po stari časovni meri so se torej ure po sredi urskega pasu ločile od ur na teh mejah prav za pol ure; po novi meri pa ne bode razločka, zakaj po vsem našem pasu bode veljal v tistem trenutku jeden čas ali povsod bode tista ura. Ker ostane sreda tega pasu pri svoji stari uri, morajo mesta in trgi na jutranji meji, kjer je bilo po starem pol ure prej poldne, po-mekniti svoje ure za pol ure nazaj. V mestih in trgih na rečeni meji pa je bilo po starem pol ure kesneje poldne, torej je treba ondu pomekniti ure za pol ure naprej, da se strinjajo vse ure urskega pasu. V Varšavi n. pr. so imeli poldne okolo 26 minut prej nego v Pragi. Stare ure v Pragi so zakesnevale za blizu 2 minuti po novi meri. Dočim v Pragi zadošča pomekniti kazalec za dve minuti naprej, treba ga je v Varšavi pomekniti za blizu 24 minut nazaj. — V Fran-kobrodu so imeli po stari meri poldne okolo 27 minut pozneje nego v Gradci. Dočim je bilo treba v Gradci, kjer so ure po sedanji novi meri prehitevale za blizu dve minuti, pomekniti kaki dve minuti nazaj, moral se je v Frankobrodu pomekniti kazalec za blizu 25 minut naprej. — V trenutku novega mednarodnega poldneva kaže stara ura v Budim-Pešti jedno minuto čez četrt na jedno, v Monakovem pa kaže stara ura jedno minuto čez tri četrti na poldne. V Budim-Pešti prehiteva stara ura za 11 minut, v Monakovem zakesneva za 14 minut, 494 S. Rutar: Atene. torej se mora v Budim-Pešti kazalec stare ure pomekniti za 11 minut nazaj, v Monakovem pa za 14 minut naprej, da kažeta obe po med-narodnem času. — Na Dunaji kaže ura, gredoča po krajnem solčnem poldnevi, malone 6 minut čez poldne, v Berlinu pa kakih 6 minut predpoldne, kadar je na mednarodni uri poldne. Ce torej na Dunaji pomaknejo kazalec na starih urah primeroma za 6 minut nazaj, v Berlinu pa skoro že 6 minut naprej, kaž6 ure novi čas. — V Hamburgu nedostaje na stari uri 20 minut, v Rimu 10 minut do poldneva, ko ima mednarodna ura poldne; torej je treba v Hamburgu pomekniti kazalec na starih urah za 20, v Rimu pa za 10 minut naprej, da se strinjajo z evropskimi mednarodnimi urami. — Kdor želi vedeti, kje je glavna meja novi časovni meri, njemu povemo, da so izvolili prvi zemljepisni meridijan, kateri gre čez zvezdarno v Greenwichu, za sredo prvega urskega pasu. Od Greenwicha se razteza prvi pas 71/2 zemljepisnih stopinj proti večeru in prav toliko proti jutru. Sredo sosednega, vzhodnega pasu dela petnajsti vzhodni meridijan med Prago in Gradcem. Tikoma vzhodne meje tega našega pasu se pričenja ruski urski pas s Peterburgom na sredi, in za peterburškim pasom se vrste še drugi pasovi, kar jih je okrog sveta, dalje do Greenwicha. Atene. Spisal S. Rutar. Asv TnpaSjt! I. nano je, kal<6 vpliva podnebje na človeka, na njega značaj in vse njegovo delovanje. V toplem podnebji se človek popolnoma pdleni in je rajši zadovoljen z najpreprostejšo hrano, nego bi delal naporneje in živel zložneje. Že Italijanom je najbolj všeč »dolce far niente« in prav tako — če ne še bolj — tudi Grkom. Povsod ob železnici, na vsaki postaji, vidiš mnogo radovednežev in postopačev, ki preže na tujca, da bi mu izpulili kaj »pentar« (pet lept, t. j. 2 kr.); brž si potem kupijo cčlo ogorko (kumaro), katero pojed6 kar surovo z olupkom vred. Tudi po mestih vidiš vse polno ljudij, kak6 postopajo ali pa sedč pred kavarno. Mnogi niti ničesar ne pijo in ne trosijo, jf/fV