180. številka. Indftaije za nedeljo 14. rt» jama upravtUitvo ti*« a Molino pit-Mlo hit. 3, II. nadat. Haio&nia« in je plai«Tatl taao Tre t. Odprte reklu«« «ja ao presto podmire. Glasilo tlovcnskti« političnega drullv« s« Primorska, r„r 0 Ji »»s ti Jm moć". Javni shod političnega drufitva l.Bdineit" vin Prosekm d ie 7. »)V. 1897. (Zvršetek.) Besede je.zaprosil zborovalec Stare: Kakor s« čita v list'b, bo javni shodi imeli veliko vspeha. Moramo priznavati to. Toda na Kontovelju vlada drugi zistem. Nam bo ti shodi tu hI o koristili. Hi imamo na Kontovelja društvo, katero ne more pri* rediti nobene celice v mira. Dne 17. oktobra t. 1. priredili smo veselico. ZaSetkem bilo je vse mirno, potem j« prišlo 5 ali 0 razdivjancev, ki so dralili in jeli upiti „Evviva Mauroner I" To je moralo zbosti vsakogar. Is tako se nam godi malone redno. Zalo prosim slavno politična društvo .Edinost*, da stori potrebna korake, da bodemo mogli mirno prirejati veselice. Predsednik M a n d i i je obljubil, da ukrene potrebno v teta zmislu. Zborovale B a 1 a n 6 je spregovoril: Vsled slabfga postopanja magistrata, oiiroma njega organov v okolici, je odvzel* c. kr. vlada magistratu polic jo po okolici, oziroma nadzorstvo nad društvi. Zdaj pa je vlada isročila omesjene posli za vso okolico posebnemu poverjenik«, in sicer gosp. dru. Fabrizziju; atole provizorično, na kar se mi ne smemo zanašati. Eato predlagam r«Bolnoiio : „Javni shod zbran dne 7. novembra t. 1. na Prošeku, izjavlja, da naredba, s katero se je varnostna in društvena policija v gornjem delu tržaške okolice izročila posebnemu delegatu na* mestništva nikakor ne odgovarja še željam, stavljenim na lanskih shodih po okolici za ustrojitev okrajnega glavarstva ter prosi ponovno slavuo c. kr. vlado, da čim preje nstreže iskreui želji vse okel ce, da se izroči ves prenesen delokrog v tržaški okolici državnim organom". Z boro valeč N a b e r g o j potrjuje, da je neobhodno potrebno, da se ukrene nekaj gotOTega in staiaega, ker te polovičarske naredba ne odgovarjajo in tudi nito ugodne ta red. Razlika pa med prej in sedaj, odkar je policija v okolici poverjena državsim organom, je očividna. Vsem nam so znane žalostne razmere izza časa volitev. Mais kdo bode moral sedeti le vslad netaktnega in včasih tudi izzivalnega vedenja tedanjih varnostnih organov. Ne bi se mogel brzdati, 4e bi hotel govoriti dalje. A obračam se da vladnih organov, da stord vsa potrebno, da se ne ponove krivic?, ki so se nam godile. Te moči nimamo, da bi mogli zabraniti mi sami. Nad nami čuvajo strogo, vsaka naša beseda prihaja magistratu in vladi na uho. Drugi pa smejo počenjati, kar hočejo. Nečuvene s* bila rej stvari, o katerih moramo poslušati vedno in vedao o nekem organu, ki sa se laj poiluje v okolici. Celo pasko je zgubil dotičnik nekoč v svoji pijanosti. (Ćijtet Čujte 1) Toda nočem dalja govoriti o tem. Ako bi trebalo, pripravljen sem kaj več povedati o tem, bodisi tudi na sodišču. Tako bi vendar ne smelo biti, da le mi trpimo, in drogi smejo dalati, kar hočejo. Zato zahtevamo, da ae zasnuje okrajno glavarstvo ali kaka slična institucija. (Burne pritrjevanje.) Dr. Ry h & i- se je oglasil za besedo: Ko smo lansko leto razpravljali na javnih shodih o okrajnem glavarstvu, bili smo napadani v listih in privatno od laške strani, da delamo proti koristi tržaške okolice, da Is hujskamo proti mestu, da bi bila velika škoda za okolico, da bi bilo bolje, da sc prepusti magistratu, da dela kakor do sedaj ii da ostane on gospodar. To amo slišali sleherni dan in bilo jih je tacih tudi med okoličani samimi, ki so pritrjevali besedam naših nasprotnikov. Da« bilo ja takih ualopljonoeVj- ki lS0 dali svoj glas nasprotnemu poslancu Mauronerjn. A sedaj ? Šs nobene besede nt bilo čuti iz njegovih ust. Mož zmirom molči modro. (Smeh ) In za te r,a so so navduševali 1 Ko so postali po volitvah nemiri v . okolici, sa tisti možje, katerim bi bila dolžnost * skrbeti za red, lepo zbežali, tako, da je slavni magistrat prosil vlado, da naj pošlje policijo, da reši magistratne organe. Česar smo prosili mi po-prej, je potem zaprosil magistrat sam v svoji stiski in onemoglosti. Mi bi rekli, lie samo za tistikrat, ampak za vedno naj bi se odvzel ta posel magistratu. Vlada ne sme več iz-očiti magistratu policije. (Burno pritrjevanje.) Zato priporočam zadevno resolucijo. Predsednik je prečital is enkrat reso* lncijo, ki se je sprejela soglasno. Zborovalec J. B a 1 a n č je predlagal Se nastopno resolucijo: »Javni shod, zbraa na Prošeku dne 7. nov. PODLISTEK Kriminal. (Sličica). Ob ntdtljah okolo poiudne in ob tepih večerih je po tržaškem korzu gnječa khkar v mravljišču. Ako človek epBZuje to oiigljanje ia perspektive, naslaja »e mu oko na vseh teh raznovrstnih baivab, ki »e ostavljaj o, kakor m^zajik na plošči. C r ev žeb&tva raznovutn« dobe, lrpib in modrih, grdih in sopiruih, deklic iu žen sprehajajo se, gov< rć, zij6 in se šopirijo ter pasejo oči rumene, modre in čine po rečeh, razstavljenih po oknih. Vmes rojijo bledoiični gospodiči z dolgimi suknjami, sllčnimi repu lastoric ter drugi bradati in polubradati zastopniki možkrga spola. Koketiranja ni konca ne kraja ; sramežljiva deklica povesa bojazljivo oči, ko jo pogleduje smehljajočim obrazom tesno zapet častnik, vihajo si mareijalske brke. Šivilje, ki so glavna dika tega letališča, izvežbane so posebno v vseh točkah koketiranja. Ne da bi se »podtikala, nasmiha se mladiču, stoječemu tu, zijaje in podpiraje steber, menjaje kak dovtip z drugim, katerega sreča, osmešujt v pogovoru b prijateljicami sledujačega j m gimnazijalca. S kratk«, one so srediSče tu sprehajsjočih in cilj moikili ž»-ljft. Predstavljajo „haute toilette1 ženskega s ola. Sploh je videti I u na korzu, da je vedno kakov praznik Toda aaalokateri obiskovalec te obT'ne promenade spominja se osebe, ki je pred kakimi 30 leti hodila tod, oblečena navadne v platneno obleko, zavita v strgan plašč, ako je piilično deževalo ali zeblo, na glavi vedno vujasko kapo, za katere je spravljala ,čike% katvre je pobirala po ulicah ter jih srkala prav se slavtjo. Iz neoglajenih lic štrlele so dotičniku neurejeno dlake, katere je pobril le vsake svete nedflje. Telesom vzravnnneuu po vojaški in steguenimi nogami korakal je več* krat po korzu, nosć na ramenih iope bršljana, katere je prodajal krčmarjeia po Trstu in okolici da se jih obešali pred krčmine vrata v zuačilen ia vabik-n znak. Pod pazJubo je nosil piščalko. ,1897. izreka srejo globoko obžalovanje na škandalih, ki se dogajajo v parlamenta avstrijskem v nečast njem* samemu in v veliko &kndo »vsemu prebival«truu. Tudi ta resolucija se je vsprejela soglasno. Ker se ni nobeden več oglasil za besedo, zahvalil se je predsednik zakljuću.ć zborovanje za lepo vedenje in možko razpravljaš)4. Nasprotniki pravijo, da smo divjaki ; jas pa menim, da bi m)gli biti mi v izgled celo avstrijskim poslancem. Mi moramo postopati energično. Ako pa kraj vse svoje opravičene ogorčenosti nikdar ne prtkoračamo zakonov, ako se znamo brzdati mi v svoji opravičeni nevolji, potem smuao zaktevati tako tudi od družili, ki nioaajo nikakih razi >g )V do rg >rčeiosti in nevolje. ! (Odobravanje.) 3tahvaljevaj * sa van torej ša eo-krat za lepo udeleibo in vzgleduo vedenje, vabim vas, da vskbknete z menoj trikratni ži rio oaemu, ki je za55itnik zakonom, in po takem tudi našim pravicam : presvetlemu C33arju Fran« Josipu I. Zborovalci so se navdušenjem odzvali temu j pozivu ter se raaili mimo, kakor — miroljubni iu ] trezni ljudje. ___ I listava: vir narodnim prepirom v Avstriji. XI. : Narodnais terit orij alna obmejitev. S tem poglavjem je jel pisatelj praviti svoje ; menenje, kako bi se dalo praktično izvesti, kar nasvetuje on za odpravo narodnostnih prepirov. Avtor meni, da v Avstriji treba obmejiti to drŽavo sestavljajoče dele: teritorijalno in ^ narodno. Vzlic vsem razlikam je vendar le mnogo predmetov in koristi, ki so skupne vsem narodnostim. To bi bila n. pr. : gospodarska, tehniška in zdravstvena vprašanja. Tako so lahko različne narodnosti jednake sodbe o veri, cerkvi, pravici itd. Za taka vprašanja bi se moglo urediti upravo po pokrajinah. Ako se n. pr. čuti popolnoma varnega v narodnem pogledu, bode vsakdo imel raje blizo vse pristojne oblasti, nego daleč. Zato je v narodno jednotnik državah lahko urejati upravo le po pokrajinah. Drugače je z državami, ki imajo narodno mešano prebivalstvo. »Kriminal I" tako so pravili temu originalu, „zagodi kaj 1" — .Da, ako daš krajcar lu — „Tu imaš !" Tedaj se je postavil prav imenitno k zidu, vzel ie žepa palčico, podrezal z njo piščalko, kakor da bi jo čistil ter zažvižgal, da je človeka zabolelo uh«. »To je LWydova koračnica!" pohvalil se je. „Daj še jedno l* »Pa boden magistratovo". In zapi*kal j* zopet prav knkor prej. Smilil se j« vsakemu, a vuak otrok sa jt po-veselil žnjim. Bil je jedenkrat mlad nadepolen. Služil je svoja leta v vojakih in odsluživši je ostal kakor slnga pri nekem stotniku. Mladenič je imel romantične zapletke S«vela, redko je mlado srce, ki bi ae ne bile všgalo. In vzplaratelo je tudi njegovo in gorelo za stolnikovo kuharico, lepo Marico. Njej je bil tudi vše« brhki mladenič. Bila stn oba srečna in vesela. (Pride še.) V takih džn ali treba, ako se hočemo izognili narodnim fiepirum, da je uprava prikrojena tuui p o u a r > d n o h t i h. To pa za stvari narodne, kulturne, duševne nravi. Ob razmerah, kakoršne »o ▼ Avstriji, ko jedna narodnost teritorijalno posesa t dragog ^ veda ne bi bilo Mogoča ■atvariti čisto narodaih pokrajin, to je pokrajin, v katerih bi bivala le po je lna naroiln.idt. Te ne gre drugače, n- go da na j dnem in is'em ozemlja obstoji već narodnih prav, tu je : da bi bilo v a a k i narodnosti, živeči n a i s t e m o z e m 1 j u, z a g o t o v 1 j e n o nje nar o d n o prav o. Ia da se izvede to, nasvetuje pisec to isto, kar nasvetujeuio mi neprestano: za narodne r t v a r i naj bi imela vsaka narodnost svoje posebno sodišče, sv oj o oblast. Moč te oblasti ne bi smela biti omejena po mejah pokrajin, ampak raztezati bi se morala na vse ono ozemlje, na katere« biva d»tiena narod-nost. Na primer: za določenje sistema t šolstvu naj bi bil pok i ca n jeden in isti organ za vse Slovence, ne glena to, ali bivajo ua Kranjskem ali na Primorskem itd. Ugled deželnih zborov bi se zmanjšal se ve l a Avtor meni, da naj ki se namesto sedanjih deželnih odborov postavili uradni funkci-jonariji. To bi bilo tem primerneje, ker bi v obsežja narodne organizacije prišli do takih mest ravno oni, ki prednjači jo narodu duševno Tako bi narodi postali neodvisni jeden od druzega v narodnih stvareh. A ne le jeden od dru-zega bi postali neodvisni, ampak tudi od e k s e k u t i v e, vlade!! S tem bi bil še le ustvarjen glavni pogoj za pravo koustitucijonelno življenje. Ko bi narodi ne bili več razdvojeni po narodnih prepirih, prišlo bi do tega, česar mora želeti vsakdo, ki je zavzet za pravo parlamentarno življenje, prišli bi do tega. da ne bi se parlamentarne skupine več razvrščale po narodnosti — ob katerem vrščenju sede sedaj skupaj v jedni in isti skupini ljudje najbolj različnega političnega mišljenja —, ampak razvrščate bi se po politiških, verskih in gospo larskih načelih. Tedaj še le bi prišel Čas za ukupni katoliški centrom. Poprej pa ne! To naj si zapomnijo oni naši konserv. tivci, ki so že pred par leti trdno verovali v moftuoat take^* oenu«m». Seveda t tka orgaeizacija po pokrajinah in po narodnostih se se ni izkazala praktično. In boje se menda v glavnem zato, ker v nas velja zistem, da vsprejemamo radi le to, kar se je že sponeslo drugod. Ali v tem slučaju no finemo -akati na vzgled od drugod, to pa zato ne, ker na sveta ni nobene druge Avstrije! Ker je torej Avstrija neka posebnost med drfavami, si mor* tudi sama ustvariti svojo posebno organizacijo. A ravno to je največa pogreika naše nstave, da v njej ni take p o s h o ne, za Avstrijo primerne organizacije. Ves razvoj od leta 1887 sem sili na tak., organizacijo in je dovel do tega, da imamo danes jasno sliko pred seboj, ki veleva vsem delom te slike: se sonmettre! Udajte se 1 — Mnogi s boje, da bode uprava trpela na taki organizaciji. Morda s prvega nekoliko. Ali ko se bodo narodi čutih varne v narodnem pogledu, ko bodo sami občutil! vse težave uprave, ker se bodo sami morali baviti z lastnimi stvarmi, bodo tndi radi poštevali potrebe redne uprave A tisti narodni činitelji, ki bodo sodelovali na upravi, bodo skrbeli za to. da bode uprava kolikor možno ustrezala narodnim *eliam. To se dandanes izvrši tem laglje, ker im t vsaka narodnost gotovo dovolj sposobnih moči za to. Ako bi se izvršila taka, prememba, prišle, bi narodnosti še le do pravega uverjenja, d a j e v Avstriji res odprtapotzanegovanje narodnosti!! In na sploh bi prišli do uverjenja, da narodne težnje niso tako na poti narodnemu miru, kakor se misli splob. Ne, narodne težnje niso nevarnemiru, ampak jedino le nedostatnost naše ustave, ki sili narode, da so v vednem boju za svoja prava. DOPISI. Barkovelj. (Izv. dop.) [Zadnji ak o r d i M a r t el a n č ev e si a v n o s t IJ lakor vsako leto, tako mu šli tudi letos na dan sv Justa po dovršene* popoldanskem blagoslovu v dolgem sprevoda iz cerkre na pokepališče. In kakor vsako leto, bilo je grobiSče tadi leto* napolnjeno ljudstva, ki je priilo od blizu in daleč pomolit za svoja drage ranjke ia okrasil njihove gomil«. Po dovrienem .Libera" je prekrasno sapel mešan zbor pevsk. draitva .Atrija" Rissijev .Miserere" v slovanskem tekstu in ljudstvo je strm6 poslušalo te mile in lepa glasoye. Na to se je ves zbor podal na gomilo prerano umrlega bivšega svojega predsednika Dragotica Martelansa, čegar spomenik je društvo okrasilo z r^nci in narodnimi trakovi. Tu je zapel zbor tužno-lepi .Blagor mu", in mej petjem zdelo se nam je, kakor bi bil vstal duh Martelančev iz gomile in bi sklonjen na spomenik spiral v nas prijateljski svoj pogled«..,. Da, mili nam Dragotine! blagor Tebi sdaj 1 Da-si je mlad, vendar ntrnjen od neumornega delovanja za blagor svojega narod«, preselil si se v kraj miru, a duh Tvoj in delo Tvoje je vedno še med „Adrijo", za katero si skrbel in delal prav po očetovski. A za trud svoj uživaj sad zdaj v jaeni večni slavi 1 Nase povračilo Tebi je in zamore biti le globoka, iskrena hvaležaost naših src I Ko je završila .Adrija" čin doline pijetete svojema dobrotnika, povabil je gospod Fran Mar-telauc, o8e^ pokojnika, vse pevoe in pevke na svoj dom, kjer nam je priredil malo jitino in kjer smo niili prijetno urico ob spominih na pokojnika. O* tej priliki se je g. Dragotin Pertot, predsednik društva .Adrija", v lepem govorn spominjal pokojnega Dragotin a Martelauea in gostoljubni njegovi družini izrekel je zahvalo aa nje ljubeznivosti. Gosp. Angelj Martelanc, brat pokojnega.Dragotina, se je v lepih besedah zahvalil pevcem in pevkam v svojem in v imonn zapuščene družine za lepo pfctje, ki je je izvajala .Adrija" ob priliki Mar-telančeve slavnosti v cerkvi, na pokopališča in na krasni veselici. Posebno priznanje in zahvalo pa je izrekel pevovodji, g. Hr. Ražom a, ki je zares neutrudno deloval za prospeh društva in še deljsje. G. Ražem je na to, zahvaljevaje se za iskrene besede pri-zuanjs, v kratkih potezah narisal plodovito delovanje umrlega Dragotiaa, zlasti kakor bivšega i>reA8»au)k», 2*- več. izdanje. Za. Badi-nijfm so govorili čMi katul ške ljudske stranke Zallinger, demokrat Krona-w e 11 e r, liberalni veleposestnik B S. r n r e i t h e r in — Itaiiian Hor ti s. Poslednji je predlagal, da se preide na dnevni rad, dasi Italijani ne soglašajo s postopanjem prejšnjih vlad in sedanje vladij pomočjo jezikovnih naredeb, ker ne smatrajo umestnim, da bi se o tej priliki spuščali v meritorično razpravljanje jezikovnih niredeb. Ta iziava je zopet tako prav po ilaljansko: radi bi govorili, a ker si ne udarno govoriti, raje — ne rečemo ničesar. V stvarnem popravku pa je zagrešil Hortia pravo izdajstvo na resnic , ko je rekel, da Italijanom niti toliko ni dovoljeno, da bi na svoje stroške \zdr-tavali italijanskih vzgojavaln h zavodov. Prejšnje vlade da so na Primorskem postopale z najdbami istotako, kakor postopa sedij Badeni na Češkem. Tako se je onesnažila zemljiška knjiga? Trstu po vpisovanju — vštirihj jzikih. Vse pritožbe so ostale brezvspešne, dokler ni prišlo v oktobru lota 1894. do bolestnega vsklikanja Italijanov. Italijani goje najgloblje sočutje z vsakim proganjanim; oni pričakuj jo dn*va, ko zavlada pravica. Žil, da Italijani ni morejo sodelovati za ta triluf. Sedanja vlad* je že podedoval* zi*tem, ki Jo obsojen, da se ga mora vršiti le v pretil l>er«I-nem^imislu. Zistem je torej pravi krivec. Vendar naj bodo predlogi za obtožbo ministrov v posvarilo zbornici in narodom, da ne bodo odobravali takega postopanja. Zakljnčujć svoj »stvarni* popravek, je Ujavil Hortis, da Italijani ne morejo pritrditi predlogu sa izdanje jezikovnega zakona, kajti oni da ne morejo pričakovati, da bi se postopalo ž njimi nepristranski, dokler ni nade, da„bi funkcionarji, katerim bode poverjeno izvajanje zakona, dali jamstvo, da ae bodo vedli po zakonu nasproti narodnostim, a le dotlej, dokler se ni pokazalo, da faktična potreba zahteva drugače, kajti sicer bi Italijani kovali orožje sami proti sebi. Levica je ploskala Hortis«. Za danes prosimo čitatelje, naj razmišljajo sami o tej govoranciji Hortiševi. kl ni bila druzeira. nego zavijanje resnič mu sanosajt? in pa zahteva, da bi dr>.av* dovolila Italijanom ta privilegij, da sd smejo postaviti — izven zakonov. Prihodnjič povemo tudi mi možu, kar ma gre. Po govorih obeh glavnih govornikov, Herolda (za) in Chiarija (proti), so glasovali o predlogu Pacakotem, da se jednostavno preide na dnevni red preko predlogov za obtožbo ministrov. Predlog jo bil vsprejet 177 proti 171 glasom. Torej le 6 glasovi veČine je ušel Badeni občutnemu poram; toda pomisliti treba, da je večina zmagala v tem slučaju ne le sad obstrukcijn, ampak ludi nad jednim delom Italijanov in nad velikim delom jedne •kupine is večine: na 1 Dipanl jem in družbo. 7 Italijanov je glasovalo proti večini, ostal: pa so se, vsem pogumom pravega Italijana, poskrili Bog ve kam. Socijalisti Verkaufin tovariši so stavili predlog, da bi se odpravil §, 14 naše ustave, na padlagi katerega sme vlada v nujnih slučajih izdavati zakone le s pomočjo cesarskih naredeb. K položnju. Včerajšnja seja je donesla dva važna dogodka: govor ministerskega predsednika grofa B a d e n i j a in motivirani predlog katoliške ljudske stranke za prehod na dnevui red preko predlogov za obtožbo ministrov. Grof Badeni je menda že pozabil, kako ao mu Nemci plačevali njega poklone pred tisto voranleuchtende deutsche Kultur, kajti včeraj je delal zopet poklone pred nemškim življem. Da li dobi sedaj boljše plačilo? 1 Ali je go*p. grof Badeni toll najiven, da se res nadeja temu? No, potem doživi grozno lazočaranje, Saj bi moral vtdeti, da nemški hegemonisti ne dajo ni pškavega oreha za poklone, ampak oni zahtevajo ka;ii'ulac:jo od njega, oni hočejo vladati, oni hočejo, da država bodi njih domena. Ali si hoče grof Badeni res za tako ceno kupiti pomirjeuje N:mc*v? Tuli mi eenimo resnično nemško kulturo, ali pred nositelji take nemške kulture, ki poganja sedaj svoje cvetove v zbornici poslaucev, ne bi smel grof Badeni dt-lati nikakih poklouov. Takim vednim koke-tovanjem z obstrnkcijoniati si grof Badeni ne bode množil prjateljev v večini. O predlogu nemške k*tohške ljudske M ranke zadošča le par besed. Pričakovali smi pojasnila in dobili smo je. Dipauli in družba so ostali pri svoji trmi, zapustili so večino v toli važnih tre aotkih in le naraven je zaključek, da oni ne sodijo v to večino. Naj le gredo kamor hočejo, naj le igrajo ulogo politiških Ahasverov, kakor jo igrajo na.*i Italijani. Madjarski nazori. ,Magyar Ujs&g* in tBu-dap. Hirlap" kar v eni sapi zatrjujeta, da spora med Hrvati in Madjari niso krivi Madjari, pa tudi ne cvet naroda hrvatskega, marveč na tem sporu da nosijo krivdo jedino le izve«tni hujskači in in-trigantje, živeči med narodom hrvatskim. Ti čini-j telji seujejo hrvatski narod, da se ne more spi i-jazniti z institucijami madjarske uprave, kije gotovo uzorna in blagonaklonjeua narodu hrvatskemu. (Bum I) Ako bi hotela, da ponehajo vsa ta nestora■ zuir,ljenja, trebalo bi samo to, da se hrvatski na-r d pridno uči — madjarskega jezika (Alm l) in ga prizna kulturnim jezikom ter se ga poslužuje o vsaki priiiki. Le tem potom da se da doseči saniranje, medsebojnih odnošajev. — Ali se to ne glasi tako, kakor bi rekli Italijani ali Nemci: Slovenci, učite se pridno italijanskega in nemškega jezika iu poslužujte se ga o vsaki pril ki I Le tako se da poravnati nesporazumljenje, ki vlada mel nami in varni. — Prav dostavlja „ObzorV ki pravi: „Ako govore o potrebi madjarskega jezika s kulturnega stališča, je to nezmisel, a ako govorč o tem s političnega stališča, razkriva to samo prave namere Madjarov za pomadjarjenje Hrvatov14. Zares škoda bi bila za črnilo, ako bi tratili več besed o tom. Ne, še jedna primera bodi napisana tu o nazorih Madjarov o načinu, kako bi se dalo doseči sporazumljenje med Madjari iu Hrvati. Madjarska lista sta namreč podobna tolovaju, ki jo zasačil popotnika na širni pustinji in mu rekel v svoji poznani »dobrosrčnosti" : »Veš kaj, izroči meni, kar imaš kaj vrednega na sebi, da ne bode nesporazamljenja mej nama!11 Na srečo pa narod hrvatski še ni v taki stiski, kakor takov nesrečni potnik, da bi moral ' namreč izročiti — Madjarom, kar ima sebi ljubega in dragega. In da narod hrvatski ne bode iskal »sporazumljenja* z Madjari takim načinom, za to bodo že skrbeli — »hujskači* 1 A narod hrvatski, ki dobro čuti, ics« utu treba, bode skrbel za to, da ne izumre rod — hujskačev! Različne vesti. Odbor »Bratovščine družbo av. Cirila fn Metoda" naznauja s tem vs«m častitim členom, da se bode vršil dne 28. t. m. ob 4. uri popol. ije občni sbor v slovanski loli pri a v. Jakobu. Ker se torej upravno leto bliža h koncu in se imajo pred občnim zborom ukleiiti račuai, piosi odoor vse člene, ki so mjrda Še na dolgu z letui o, da storijo čim prej svojo dolžnost, da bode odboru mogoče završiti nalogo, prevzeto za Ukoče leto, ki je za naš narod, zlasti pa za tržaške Slovencu eminentne važnosti in vredna vsega uvaževanja. Rojaki I Res, trdo nam gre; kajti poleg slabih dohodkov imamo, da ne računim izdatkov v ohranitev svojcev, toliko različnih davkov, da jih zmagujemo le težko. Ker pa smo večinoma istega stanu —- reveži, brez nepremakljivega premoženja, tedaj ao naši davki dobrovoljni davki. Te davke nalagamo si torej sami. Čemu pa jih plačujemo, ako nam gre tako trdo a preživljanjem svojcev ? Kedo nas neki sili k temu ? Naše src«? in naša duša nam velevata tako! Ia ker je naša duša naša voditeljica, ki nas vodi k dobrem a, ako je zdrava, ali pa tudi k slabemu, ako je bolna, moramo jo ubogati torej. Kedo neki sili ženico, živečo daleč tam na Kranjskem ali Štajarskem, ki je prodala par piščet iu nekaj jijec, da plača 20 nč. kakor podpornica »družbi sv. Cirila in Metoda*. Tega ji pač ni treba, rekel bi človek, ki ima bolno dušo. Saj imajo njeni otroci doma z vsem preskrbljeno — slovensko šolo, ki jih vzgojuje prav v materinem duhu. Čemu trga torej ženica grižljaje od ust sebi in svojcem ? Zato, ker j*j njena duša veleva tako. Ona želi, da bi njeni bratje in sestre, živeči sicer še na slovenski zemlji, vendar ne imajoči najpotrebnejšega : slovenske šole, uživali to vsaj v mtjbm meri, če-mr ima ona na izobilje. Ta Ž-nica, katero imamo v mislih, ne uživa nobenih dobrot za s^oj davek, kajti istih dobrot deležni sto - mi in naši otroc1, za k ttt re nam vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda slo ven ko šolo v Trsta. Ali ne osramutuje u zenic i v-acega tiža-škega Slovenca, ki uživa v Trstu dobrote slovenske šole ter s»e udelr-tuje slovenske m.ie, katero mu preskrbuje »Bratovščina sv. C. in M.\ a ki vendar ni še ud Le družbe, ne bratovščine, ali. pa j« ud samo Da papirju ? Lahko je pač trkati se na prsi, češ: „Slovenec sem !M a t> tre'sa dokazati tudi z dejanji. Ako ne, kažemo le, da naše duše ni*o nič kni zdrave. Sklt nim - I Brez kreganji, br^z debile o proračunu za prihodnje leto, olmoijen je za v^acega tržaškega Slovenca dv« jen davek: 1 gl. za »družbo sv. Ciril* in Met da", 1 gl J. ;,a za »Bratovščino sv. Cirila 111 M,u Prvi davek pobira dr Abtam, druz-ga p* ki s,». Luk* S-trazia v ulici sv. Marki, št. 6. al> njegovi namestniki, fi«ijala višega dez. so lišća v Ti ntu, F<*idinanda P e r ha v ca vodjo zemii š*ih knj.er v Moto uiiu (oba pa »ta pridodeljana v Trsi u). Uficijal t II. raz. k iuceluta Jasij.a Mozetiča za oarozuo -odiš e v Gorici, Frana Gultča v Trstu z* d*ž. sodišče v Trstu; kancelistom : stražmestia Ivana Hrasta za Tolmin, djurn sta Mih -ela Ivančica za Kanal, Andreja Jamska za 3 žano, Ivana Marijo G o m-b a č a za P«zin. Pomoč siromakom Istre! V današnjem jutranjem izdoiijti smo priobčili interpelacijo naših slovenskih in hrvatskih p>*la»cwv— na čelu ji* vrla Laginja in Spiuč i —, ki zahtevajo od dotičnih ministerst?v, da store potrebno, da bodo domačini —Istrani — dobivali zaslužka na gradnji nove Železnice Trst Kanfioar. Po tej interpelaciji vidi istrsko ljudstvo spet, kje so mu ečetje — kje --očmi 1 Ta interpelacija kliče I stranom zopet v spomin dvojno: kaki si naši in kaki so oni v nasprotnem 'taboru! Naši zahtevajo k* uha; oni drugi pa ne le, da niso storili tega, marveč še kličejo v deželo tujcev, da bi jemali domačinom kruh izpred usti! Naši bi hoteli ljudstvu nuditi kruha, oui drogi je pitajo le o volitvah, toda le z obljubami. Človek bi moral misliti, da ga — v «•• čigled takim dokazom in vzgledom — ui več slepca v Istri, ki ne bi videl jasno svoj h prijateljev in svojih — očmov. A da je vendar ie takih slepcev, to je ravno naša najhujša nesreča. Občinsko volitve v Miljah. »Mattino* pov-darja daues posebnim zadovoljstvom, da ao delavci mnogo pripomogli Italijanom do zmage. Take stvari treba oHežiu. Nismo govorili še zadnje bi sede u tem. »La gioventu triestinav Mladin tržaškim lahonoui ni zadostovalo že obstoječe lahonsko politično diu-tvt\ katero so nazivali I« tako zavoljo lepšega: »Progresso*. Ustanovili so si pod gornjim imenom novo egnjišče narodnega fanatizma 1 Angeli, Piccoli, Veoezian e compagnia so padli v nemilost pri »nadobudni mladini*. Starokopitneže treba odstraniti ter nadomesti ti jih z novimi, »čilimi* silami. »Indipendente* je kar ven iz tebe od veselja na tej novi organizaciji »balde* mladino. Revež, bil je na robn propada, ker se je bil zameril na desno in levo vsem; sedaj se pa čnti rešenega, ker je prijel za „slamico*, ki ga baje reši sušice 1 Ni se dolgo let teran, ko je prišel v Trst vrl mladenič. Sodeloval je na našem narodnem probujevanjn, osobito je rad zahajal v rojansko čitalnico ter ostal zvest sin slovenskega naroda do preranega groba. Zapustil je bogat j udovo tujko ter kopico otrok, te poslednje v nežni mladosti Njega ai več, otroci pa so postsli možje in žene. Staiejši sin je danes odbornik v imenovauem la-Innttk^m društvu I Žalost preši uja človeka, ko se domišlja nekdanjih janiČarjttV, sinov slovenskih starišev, ki so bili prvi »barbari" turške armade. In baš taka žalost, ako ne veča, preši oj a i mene, ko pomislim, koliko narodnih jauičarjev so vzg«jili naši nekdanji »narodnjaki14. V že omenjenem druUvu nahajamo štiri »pristne41 Lihe : dr. R. J^le-šič (ta je c*16 predse inik), E. Raškovič, dr. M. Novak in Rajčevid (poslednji so pa v odbo dobivali diplom- brez tiog"hn- duše-u^ nsdarienosii. Ta suiovo-t p-tk. nt Mamo doiaa » vaš vojski, kjer je oil ui 'gođ sinćaj, da ju ukazni častuia u genu novincu, ki je.......... v hluč« od "trahu pred surovostjo svojega podčastnika, da mora la-ia pojesti avuje — blato, marveč ista aurovost se pojavlja povsodi, kji-r A drzne imtrti kdo drugačno, nego Vaši u<-mi'o in-'itenje. Iu ta surovost si je omislila »batini1* ukšhi ,rutice4, t,a surovost, ki razširja svojo slov«čo K u i turo mrj pnMiiluvaoja vrednim ernci v Afriki t, vulovsko ž lo in skru i-jtrnjem ubozih ženik, ta surovost, katero nad vso o/.uačuje ostudno popiva-je in pretepanja nuj Vašimi dijaki. Da, »trdi-4 stt>, to je resnic.t, „trdi* »te bili nasproti vaeui svojim sosedom v dobah zgodovina, Sliivarom. — K eklepu svojega pi^ma pravi Neklau: „Sicer pa je, in to z našeg* stališča, Vaš sovet prav izboren. Ako se hočejo ravnati po ujam naši N».nici, ?mete biti uverjeni, da ni Čehi še tem goto veje dosežemo to, po čemer stremimo iu kar bi radi /.abrauili Vi iu Vaii N- mt'i — naaare:: naše to.ikokrat nazivljano »čeiiko* državno pravo. Stekel pes ugriznil sadem otrok. Z Reke poročajo : Kotij?defec j<; uiel psa, kateremu sn j p poznalo, d^ j« bil stekel. Žival je nnpa-.lla na nli«i sedem otivk. Najmlajfiemu je bilo 3 let». Oblast je odre lila, da se vae napadena otroke m miidom pošlje v Pasterje* zavod v Budimpešto iu sicer na občinske stroške. Zanimiv pušćavnik. V nekem gozdu na Oger-skem je živ-l 80 let pod n^kirn starim drevesom čudak. Tu človek je bil oženjen, a izgubil je ž*?no in otroke in to ga je žalostilo tabo, da je sklenil iti v puščavo in ondi živeti do smrti. Ta svoj sklep je tudi izvrJil in nedavno temu ao ga našli mi tvega; lbilo mu je 70let, 30 let j« preživel med ž.v.tlim in k ljudem v bližnjo va^i zahajal je samo tedaj, k »da«- je bd — l ičen. Dobro domače sredstvo. Mej domačimi sro-lstvi katera ae rabijo za blaženje bolečin in kakor odvažajoč drgnenje pri prehlajonju i. t. <1. zavzema prvo mesto liniment Capsioi cump. izdelovali v laboratoriji Rihterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nvč. 70 nve. In 1 gld. steklenica in vsaka uteklenioa pozna se po znanem rndočem sidrn. Najnovejše vesti* Dunaj. 13. ,Wiener Z^itung* objavlja ce-surski pateut s katerim se nklicaje deželni zbor Niije-Avstrijski za dan 20. novembri v izredno z»;ed#nje. Dunaj 13. Ravnateljitvo južno železnice raz-glaša, da je danes na postaji v Mitterdorfu med Mii zzuschhigom in Bruckotu n. M. skočilo iz tira 7 vozov tovornega vlaka št. 192. S tem sta bila zajemna oba glavna tir*, tako, da so vsi vlaki iuseii zaraudo od 1 in pol do 7 ur. Oseba ui poškodovani nobena. (Do trenotka, ko pišemo te vrstice, tudi v Trstu še n smo dobili pošte. Op ur.) Budimpešta 13. »Pester Lloyd* pravi, da bi bilo želeti, da bi h« posebno NeiLci oprijeli vče-injjpj«ga poziva grofa Đadenija in da bi istega j doveli d i praktičnega izvedenja, to pa ne le v j mih n h rod nem iutei>su, ampak še veliko bolj v | inrete-511 njih rol'ti«sneea «tal š;,a ia moči v državi. Za slabotne bolobavo vnled pomanjkanj«, krvi na živcih, blede in sla-slabotne otroko; izvr«fnega okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporof.eno od mnogih zdravnikov. — Polliterskn steklenic* *e'ja 1 gld., pet pollitHrskih stoklenic 4 gld. 50 kr. Filjjalkft vzajemno zavarovalne banke „S 1 a-. vije" v Trstu išče agentov za Trnt, okolico, Goriško in Istro. Ponudbe na gorenjo s referencami, ulica Stadion štev. 5, I nadstropje. •NtOOMt FRANA VALETIČA v ulici Solitario št. 12. Podpisani priporoča se slav. občinstvu za obilen obisk ob vsaki priliki. Toči vipavska vina, bela in črna, po najnižjih cenah. Kuhinja je preskrbljena vedno z jedačami. Postreže MU tudi pilbtuliu liiIiijutbcm, ur J lilnovccm in siivovcem itn. « Udani Fran Valetid. m eiHseeiseieMNicsseisiMMHHNti V „Narodnem domu" v Celju je oddati v imjein še nekaj prav lepih prodrtjaluic za nizke najemnine. Prodajal-nice leže zelo ugodno, ker so nasproti c. kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu in ker sta v „Narodnem Domu* dva denarna zavodu, namreč „Posoiilnica* in „Južno štajerska hranilnica" tako, da je tukaj vodno volik promet, posebno ker sloji .Narodni Dom" ob ljubljanski drž. ccsti, po kateri gre ves promet iz Savinjske doline. V „Nar. D "je tudi gostilna, čitulnicain zbirališče celjskih narodnih društev Pogoji so izvejo pri „Celjski posojilnici", kamor naj bo blngovolu pošiljati tudi ponudbe. Najmlaja velika novost! Foto^raiičiui aparat „BLITZ" glfl.1.90 i katerem) napravi lahko vsa« v nukaterih minutah dovrtfune fnloprafijo. T^ahko in priprosto delo. Lahko uuiljivi popis pridojan ju vHaKL'inu aparatu. Cena korapl. aparatu vStovSi kemikalije v olegantin kaneti gl. MK) (zaboj nft.) V«6ji aparat 7. ob.ektivoiu in večiiui pripravami gld. 3.— Jedina glavna zaloga M. Rundbakin, Ouna] II. TaborMr. 35. lOO do BOO gld. zamore.jo Hi pridobiti os»-be stunu v kftn kraju gotovo in poj t eno, bm kapitala in rizika z razpečevanjem zakonito dovoljenih državnih pa.iirj iv iu srečk. Ponndv.e p >d na-lovm Ludwig Oesterreichar VIII Dent ch^aa^e 8. v RndPnpeaU. m i m 1 1 m i m i a i KfH $ 1 i 1 "S % a 9i Slovenci m ovenke! spominjajte se o vsaki priliki naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda * Svoji i svojim! To Vam bodi geslo v gospodarskem življenja! lig g^^^ggg^gg^ggg^ggg^ggg^^lg Direktno fas Brna sveUvnoslovač radi elegantnega in realnega sukua, pošiljam po jnt»nano nhkik c*n«li blago za možke obleke in snknjc, angleške novosti, blago-loden, chevost itil. »»jpripro-»tejo do najelrgantnejcgu. Izvratna abirka uturcev grafi* in franko vsakemu. Pošiljatve kakor u»oroi. T9»rniikn talvga athna pl. Braunek v Brnu (BrOnn). »loj i izdelki so pripeznaui kakar dabri iu t cena t Kanaaat. iz aikatj« teč« ?3 ar, gld. 3.60. Kaiseit. arahrn a« zlatim obretko« t gld, Budilaik-Makar I vrata ki cveti od gld. 1.60. — Rege-latarji ▼ erakavi omarici od gld. 4.50 naprej Cenik se 500 slikani gratis ia franko. Kar a« ugaja n« zamenjn ali vrne maaek. v g. Knrcek«p r, razpo uradnika? rt posastva. Bregenz otn Bodeneee N. 479. — 2 lati garancij«. Davno shaiSeno dijet. kosmat, sredstvo (in nnribanje) za oja-ienje in krepljenjo iil in kit HovefikegA telesa. Kwizde fluid Znamka kača (flnid ea ton ti ste) Rabljen i v s pehom od touristov, kolesarjev in jezdeccv za njačenje in okrep- ljenje po daljnjih potih. Cena »/, steklenice 1 gl., '/, "tak. 60 nč Dobiva ne pristen v vseh lekarnah. Glavna zaloza: O Okro žna-1 ekarna, Kerneubiirg pri Dunaja. Ulica D iiota štev. 9 Mehanična delavnica ustanovljena leta 1869 Petra Braido in sina C.' M » I V- prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseli mehaničnih del. Dela izvršuje naj natančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Ulica Douota Štev. 9. a S a o 53 e 5T tO Trgoveo as vinom na veliko Anton Pečenko Vrtna ttuica 8 — GORICA — Vfa Giardino 8 priporača dalmatinsko vino iz Jelše in Sebenika, potaoa pristna bela in črna vina is vipavukili, furlanskih, kriških in istrskih vinogradov Dostavlja na dum in razpošilja po železnici na vse krajo nvatro-ogTike monarhije v sodih od 5fi litrov naprej, Na rahtevo pošilja feudi uaorce. t'eae amerne, Postrežba poltena. £ J! L; Aite & Zadnik " TRST Via Nnova na vogalu via S. lazzar» TRST priporočata slavMmu ulovonskemu občinstvu v *neati]f okolici in na deželi bogato zalogo ma nifakturnegi blaga Dobiva «e najnovejša blago za jeaensko-zinisko sezono, za moške, ženske in deco Bogat izbor vsakovrstnega porila, stofe, forStanja, fanole, voluenih in svilnatih rut najnovejše mode. Bazne drobnarije fiipke in vezanja v obilni meri. Dobivajo se tudi najnovejše sfrfe za moike obleke, haveloki, ovratniki in ovratnice. Za slovanska društva razni trakovi in stofe za zastava. Sprejemajo ae naročnine za izvršitev moških oblak. Cene jako nizke. Uzarci na zahtevanje takoj. Poši-ljatev poštuiue prosto. Držeč se narodnega gesla: SvsJIm k svojimi ostajeva udaaa Aite k Zadnik Zaloga pohištva tvrdke Al o s san dr o Levi Min *i Trst, Vta Rfbargo, 21 Ia Plazza Veochia $1. 2 Zaloga pohlitva in lapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na »ahtevanje ilmtrovan cenik zastonj ii franko. Naročeno blaga stavlja ie parnik, ali aa ietaniško postajo, ne d* bi ea to računi! stroike. I J^g Njegova Svetost Papež Leon XIII., sporačil jo i o svojem zdraraiku prof. dr. Lapponija lekarnarji Plecoliju v LJubljani najsrčnejo sahvalo za Njik Svetosti vposluno tinkturo za želodec. Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev m (Ucinc sa Piccelljevo tlukturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno kropila za ialodeo, katera krepita ielodeo, pomnofcnja tok, ter povipeSujo prebavanje in čiičenj-*. Cenn: 1 steklenica 10 nvfi., 13 stekleni-; z zavitjem I gld. 36 nv6.; poštna pošiljatev 66 steklenic 6 gld. 26 nv5. Najvišje priznanje lekarju Plccoliju v Ljubljani kot prirejevalou kapljica za soba, katere je zadovoljnim vspehom Nj. c. kr. Via. pr^jasna gospa preatoloua-alednica-udova nadvojvodinja. II Štefanija izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 nvč., 10 sta-klonic I gld. 50 nvč. LEKARNA PICCOLI „pri angelju" v Ljubljani Dauajska cesta. MW&LMJJUBT2I St-s Ilf __(a,-g . « J* 6C ^ ja a) '2 © Ž. "O9®! 2 ©©oŠ-;-'-1* ^ ro S ^ .s B O -M g«®* gOfl ® o «" g S" S 'Z2 _ « - •s-s * g - Hafi^t s Ć*. « Vsak kdor ljubi okusno kavo, bo5e zdrav ostati in nI kaj prihraniti ifigTf in kr. Ra Najviše povelje Ujeg. c. XIX. c. kr- državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene avstro-ogerske monarhije Ta di-nariiH loterija v Avstriji jedina postavno dovoljana -- obtega T'27d dobitkov v gntovem lena ju v skupnea znesku od 341.G84 kron. (ilavni dobitek: 160.000 kron. /h iftpLfonj« dobitkov jaa(> c. kr. loterijski zaklad. Žrebanje ne bode vrnilo nepreklicno dne 16. dec. 1897. Jodna, srečka stane {£1. a. v. HrečU* *») dobivajo v oddulku 7.u. dr a»ne leterije na Dn-utiju I. Ki'-mcigas.a 7, v loterijskih kolrkturah, v tebakar-nak, davkarijah, na poštnih, hr?.ejav»ih n feleanionih uradih v ia«sujalnicak itd Naprti t kuputalce srouk brezplačno. Sr-'C'ka se dopoiil.iajo proste paitaia*. C. kr, l»t§riJak»-*akln4no rimIiutoljšt«*, •do r 1 aL xu tlržavne lutei i je. - • Cotcu^ Ve^vtctui^to^ *4 OOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCO^COOOOOOVOV.COC^6r^ flljalk n eca. kralj. unlvor«ltetno UmU nrne „ Ntyrla" 13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE I\ CO N TO - KNJIGE '/istem .Patent Workmann rhicHgou Raztrtrnl »vod — Knjlgovezstvo. pripoToCujo so za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rok stvorov v vsakem abeeljo, brošur, plakatov •enlkov, računov, memaraadov, akrožnic, papirja za liste la zavitkov z napisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conta-Corrent-knjlg, Saldi-Conti, Fakture Debitoren, Credltoren, Cassa-knjlg, Strazza, Memorlale, Jeurnaltv, Prlma-note. odpravnlh, menjinnih časo-zapadtih In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, petem riztrirnega (Črtanega papirja, Coato-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz cinka za kopiranje itd. Za naračbe in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega zastopnika Trst, Yia delle Acgue B —ARNOLDO COEN — Via dslle Accjue B Trst ooo^opooooooboooboooooooor 6r oooooo ooočoc [ OOOOC C ooonoo OCOCCTOC i O, ■»v % o! ta; ^ Sij1"*' O v o!' gl o ^Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSICI C0MP. iz UickterjeTe lekarne v Pragi, pripoznaao vratno, bolečine blateče tnatcilo, dol iva bo po 40 nč., 70 ni. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj so to splo&no priljubljeno domače sredstvo vedno lw t originalnih steklenicah % varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice a to varitveno znamko kakor originalni izdelek. Ritinčijeti iiksrsa pri luićis Ievs v Prasi. 1 j........... m Vse stroje za poljedelstvo in CENE Z NOVA ZNIŽANE _ ftr.?*'^""'7..... " vinogradstvo Stiskalnico r.a grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskulnic ima največo pritiskujočo moč izmed vseh drugih, kakorSnih - koli stiskalnic. Stiskalnice zo masline, bidravliSke stiskalnice, briz^aljke proti peronospori, Verniorelove sestave. Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, Mučilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za spno, triere itd. v najboljšem proizvodu. ig. Heller, Dunaj Cenike iu snri«';evala zastonj ! Il/t Praterslrasse 49. I?Čem zastopnikov! — Curnti s«* je ponarejanj 1 ___ ■■KlkiiBiamSSaBSininPIVSHBBI^MMH " /A Lastnik B«urtureii nsn* 9t.dinoatf. »/.ilavaii j in ortaovni-i «tredtd/. F»*mi tvodnik. — Twkarua Doleac v Trstu