Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16-, četrtletno Din 0'—, Inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovnl račun Štev. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
O e n e imeratomt Cela stru Din 2000 —. pol strani Din 1000 —« četrt strani Din 500'—, 'h strani Din 250—, 'lit strani Din 125"—« Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—«
FteSvalsiejle vprašanje slovenskega kmeta.
Sedanja vlada je rešila vprašanje kmet-skih dolgov, ki jih je s 50% odpisom prevzela Privilegirana agrarna banka. Do 1. junija bo ta prevzem končnoveljavno dovršen. Kolikor se je dalo doslej ugotoviti, znaša vsota vseh priglašenih kmet-skih dolgov okoli dve in pol milijardi dinarjev. Od zadrug je prevzetih čez 788 milijonov, od drugih denarnih zavodov pa čez 1738 milijonov dinarjev. Število izročenih dolžnikov v celi državi znaša 618 tisoč. V prvi vrsti nas zanimajo številke za Slovenijo. Za našo ožjo domovino znaša število izročenih kmetskih dolžnikov 48.000, znesek dolgov pa 600 milijonov dinarjev. Od tega števila odpade na zadruge čez 40.000 dolžnikov z zneskom 450 milijonov dinarjev, na druge denarne zavode pa nekaj nad 7000 dolžnikov z zneskom 150 milijonov dinarjev.
Navedene številke so jako poučne. Kažejo nam namreč, da je zadolženost slovenskega kmeta razmeroma mnogo večja kot pa njegovega tovariša v južnejših pokrajinah naše države. Saj odpade na našo ožjo domovino skoro ena četrtina kmetskih dolgov, dočim znaša prebivalstvo Slovenije eno trinajstino celokupnega prebivalstva v državi. Razlogi velike zadolženosti našega kmeta so predvsem zem-Ijepisno-gospodarski. Naša zemlja je v velikem delu gorata, V drUgem delu pa tudi ni, kar se tiče poljedelskih pridelkov, oddaleč tako plodovita, kot so druge pokrajine. V precejšnjem obsegu je tudi me-rodajno kulturno stanje našega ljudstva, ki je najvišje v državi. Čim višje pa je kulturno (prosvetno) stanje kakšnega naroda, tem višja je tudi življenjska raven in tem višji so tudi gmotni življenjski stroški. Vzporedno s tem gre tudi dejstvo, da so davki in razne dajatve v Sloveniji razmeroma najvišje.
Navedene številke pa tudi izpričujejo, kakšne dobrotnice slovenskega ljudstva, osobito slovenskega kmeta, so naše denarne zadruge. Dočim so bile denarne zadruge pri kmečkih posojilih udeležene za celo državo z eno tretjino posojil, so bile v Sloveniji udelžene z več kot dvema tretjinama vseh posojil, ki so jih kmetje dobili. Kredit, ki so ga dajale naše kmetske hranilnice in posojilnice kmetu, je tudi bil poceni. Dočim je moral kmet po drugih pokrajinah naše države plačevati po 20%, 30% in še več, je znašala pri nas obrestna mera za kmetska posojila v najbolj neugodnih razmerah sedem do osem odstotkov. Iz borbe proti oderuštvu so se naše zadruge rodile, v tej borbi so vztrajale ter jo dovedle do zmage. Z gospodarsko osvobodilno akcijo je tekla vzporedno narodna akcija, s katero so si naše zadru-
ge pridobile največje zasluge za naše narodno življenje.
Kriza je udarila tudi naše denarne zavode. Ako bi takoj izpočetka bila vlada zavodom prišla na pomoč z likvidnimi sredstvi, bi bila denarna kriza z razmeroma majhnimi žrtvami kmalu, če ne povse odpravljena, pa vsaj jako zmanjšana. Toda JNS vlada ni za to vprašanje imela nobenega smisla, marveč je z uredbo o kmetski zaščiti, ki je prinesla samo odlaganje odplačil, nelikvidnost denarnih zavodov povečala. Tako je nastopila prav težka doba: doba nelikvidnosti in zamrznjenih vlog. Kmetske denarne zadruge so v najtežjem položaju. Z likvidacijo kmetskih dolgov je Privilegirana agrarna ban-
ka prevzela kmetske dolgove. Zadrug* bodo od nje prejemale odplačila v roku 15 let, od države pa v roku 20 let. Držav» in Priv. agrarna banka obrestujeta te terjatve s 3%. Tako so zadruge ostale bre* sredstev ter ne morejo svojim vlagateljem od njihovih vlog nič odplačati. Ljudje potrebujejo težko prihranjen denar, pa ga ne morejo dobiti, niti za izplačevanje davkov ga ne dobijo. Tako preti našim posojilnicam nevarnost, da se bo kriza nelikvidnosti tako rekoč ustalila. To pa n« sme biti. Interes kmetskega ljudstva to zahteva. Z likvidacijo kmetskih dolgov j« bil rešen en del kmetske krize, sedaj naj sledi drugi del: vzpostavitev likvidnosti kmetskih denarnih zadrug. Imamo zaupanje v sedanjo vlado, da bo rešila tudi drugi del krize našega slovenskega kmeta.
riDKŽAV
V NAŠI DRŽAVI. KNEZ PAVLE — ČASTNI DOKTOR SLAVNEGA ANGLEŠKEGA VSEUČILIŠČA
Kraljevino Jugoslavijo je zastopal pri kraljevem kronanju angleškega kralja Jurija VI. v Londonu knez namestnik Pavle s svojo soprogo in s spremstvom. Kmalu po prihodu v. London 11. maja je bil knez namestnik proglašen za častnega doktorja slavnega angleškega vseučilišča v Oxfordu. Knez je prvi Jugoslovan, ki je bil počaščen s tem naslovom oxfordske visoke šole. Svečanosti, ki je dokazala prijateljske stike med Anglijo in Jugoslavijo, je prisostvoval ves oxfordski profesorski zbor, gojenci 24 oxfordskih dijaških društev ter številni angleški in inozemski zastopniki znanosti, umetnosti in politike. S podelitvijo odlikovanja častnega doktorata je Anglija priznala knezu Pavlu državniške sposobnosti in zasluge za ustvarjanje prijateljstva med narodi.
Vsi angleški listi so pozdravili sklep ox-fordskega vseučilišča in so naglasili delo, ki ga je naš knez dovršil v času, odkar vodi jugoslovansko državo, za napredek in dvig Jugoslavije ter njenih narodov.
Zopet lep uspeh slovenskih ministrov. Za javna dela je odobril ministrski svet 13. maja 75 milijonov Din. Od te vsote dobi Slovenija na posredovanje obeh -Ao-venskih ministrov sedem in pol milijona dinarjev javna dela.
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!
V DRUGIH DRŽAVAH.
SLOVESNO KRONANJE ANGLEŠKEGA KRALJA *N KRALJICE
Politično življenje in zanimanje vsega sveta v minulem tednu je bilo osredotočeno v slovesno kronanje angleškega kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete.
Da ja bilo zanimanje za kronanje res obče, nam dokazujejo naslednja dejstvai slovesnega sprevoda h kronanju v west-minstrsko opatijsko cerkev v Londonu 12. maja po deseti uri predpoldne se je udeležilo 8000 odličnikov iz vseh delov sveta. Dalje je sledilo obredom šest milijonov ljudi in 4000 domačih in tujih časnikarjev je poročalo v svet vse podrobnosti kronanja.
Slovesen sprevod je pričel ob 10.13 predpoldne iz Buckinhamske palače. Kraljev najožji sprevod je bil sestavljen iz 15 kočij, katere je vleklo po šest parov belih, sivih in črnih konj.
Splošni sprevod pa je tvorilo vojaštvo vseh vrst iz vseh delov ogromnega angleškega imperija, zastopniki vseh držav v uniformah in v civilu, angleška vlada itcL
Posebej moramo omeniti, da sta vzbujala v sprevodu vladarjev občo pozornost v avtomobilu se vozeča knez namestnik Pavle in kneginja Olga.
Predno sta kralj in kraljica stopila v westminstersko cerkev, sta se ustavila pred grobom neznanega junaka. Sprevod do cerkve je bil končan malo pred enajsto uro. Začetek obredov je pričel s tem, da se je nadškof canterburyski pri vstopu kralja v cerkev dvignil s svojega mesta in je šel proti kralju z velikim številom škofov in visokih državnih dostojanstvenikov. Na to je predstavil nadškof osem ti"K>čerim navssnčlm odličnikom kralja Jurija VI. in jih je vprašal: »Ali mu boste vdani in zvesti?« Odgovor se je glasil: »Da!.:
Pred prisego je nadškof stavil kralju felo vrsto vprašanj, ki so jamstvo za državljane Velike Britanije. Po končanem Spraševanju je položil kralj roko na sta-fo sv. pismo in je ponavljal za nadškofom besede prisege.
Prisegi je sledilo maziljenje kralja s lem, da ga je nadškof z oljem poškropil ho glavi z besedami: »Bodi ponižen ka-tor vsi naši kralji in veliki preroki.«
Nato so oblekli cerkveni knezi kralja v ¿elo tanko tkanino ter so mu izročili zna-;e njegove moči: zlate ostroge, kraljevski meč, državno jabolko, žezlo in površnik. S temi znaki je sedel kralj na prestol sv. Edvarda in nadškof mu je položil na gla-iro krono.
Kronanju kralja je sledilo kronanje kraljice, ki je nato sedla na prestol poleg kralja.
Med službo božjo so izročili kralju še prstan kot znak, da je poročen z narodom tn cesarstvom.
Obred kronanja je bil zaključen s prisego zvestobe kralju, katero so položili predstavniki duhovništva, princi, člani plemstva, visoki uradniki in drugi.
Kralj in kraljica sta še prejela obhajilo, jakar sta zapustila cerkev, 400 pevcev na koru je zapelo zahvalno pesem in pričel je povrat v kraljevo palačo.
Povratni sprevod je spremljalo navdušeno vzklikanje ljudske množice, ki je kronanega kralja od vseh strani pozdravljala z: »Naj živi kralj!«
Streli v zbornici v Pragi. Tik po zaključku seje poslanske zbornice v Pragi dne 13. maja je oddal neki moški z galerije več strelov iz samokresa. K sreči je streljal v zrak in ni bil sikdo zadet. Ko so ga prijeli, je izjavil, da si je hotel dati s streli v zrak duška proti raznim monopolom in kartelöm. Fözüeje so ugotovili, da je bil revolverski demonstrant 80 letni brezposelni mlinarski pomočnik František Šebek.
Nemški obiski v Rimu. Poročali smo že, da je bil namenjen v Rim proti koncu maja nemški vojni minister general Blomberg, ki je zastopal Nemčijo pri kronanju angleškega kralja. Blombergov rimski obisk je bil v toliko preložen, da je bilo 13. maja določeno, da se odpelje nemški vojni minister naravnost iz Londona v Rim in bo za binkoštne praznike Mussoli-nijev gost. Pred Blombergom bi naj dospel v Rim s posebnim vlakom pruski ministrski predsednik Göring, da bi vzel s seboj svojo ženo, ki je sredi maja še vedno jprebivala v Neapolju. Tudi Göring naj bi ob tej priliki imel razgovore z Mussolini-jem. Vse te številne nemške obiske bi naj ifrrnil Mussolini na ta način, da bi se odpeljal v letalu v Berchtesgaden na Bavar-Iko, kjer ima Hitler svoj gradič in kjer %e vršijo sestanki z najvišjimi inozemskimi odposlanci in državniki.
Italija in Španija prezrli kronanje angleškega kralja. Kakor smo že parkrat poročali, je Anglija povabila na kronanje Ueguševo zastopstvo in povrh je napadlo angleško časopisje italijanske dobrovolj-Ce, ki se bojujejo na Španskem v vrstah generala Franca. Radi teh dejstev Italija ni bila zastopana po kralju pri krona-nju in je prepovedala uvoz angleškega Časopisja v Italijo. Svečanosti kronanja v Londonu so beležili italijanski listi čisto kratko in še to na zadnjih straneh. — Ka-
kor Italija je prezrla kronanje nalašč tudi Francova Španija. Španski nacionalisti so pred kronanjem po radiju obvestili svet, da jim je kronanje angleškega kralja povsem postranska zadeva, ker Anglija podpira rdeče z vojnimi potrebščinami in povrh še angleško časopisje smeši Francove dobrovoljce in povzdiguje vsak najmanjši uspeh rdečih.
Angleški rušilec težko poškodovan. Dne 14. maja se je raznesla vest, da je bil po eksploziji težko poškodovan angleški rušilec »Hunter«, ki je sodeloval pri izvajanju mednarodnega nadzorstva ob španskih obalah. Eksplozija je zahtevala 18 mrtvih in 24 ranjenih. Ni še dognano, ali je 1400 tonska ladja zavozila na plavajočo mino ali pa je bila torpedirana. Na pomoč sta prihiteli dve drugi angleški ladji, ki sta prevzeli mrtve in ranjene in sta jih odpeljali v Gibraltar. Poškodba je zadela rušilca pred Almerijo in so ga tudi tjakaj zavlekli v pristanišče, sicer bi se bil potopil.
Irski republikanci proti Juriju VI. Irski republikanci so na dan kronanja angleškega kralja Jurija VI. v irski prestolici v Dublinu priredili demonstracije kot znak ogorčenja, da je bil angleški kralj kronan tudi za kralja Irske. Irska vlada je demonstracije prepovedala, a policija jih ni
mogla povsem preprečiti in je padlo iz množice demonstrantov nekaj strelov na policijo. Demonstranti so si dali duška s tem, da so med ploskanjem množic sredi mesta zažgali angleško zastavo. Dne 13. V* zjutraj pa je v Dublinu eksplozija raznesla granitni spomenik angleškega kralja Jurija H. Napad na ta spomenik je sigurno delo republikancev. K vsemu omenjenemu nerazpoloženju napram Angliji se je pridružilo še dejstvo, da je bil baš v času kronanja predložen irskemu parlamentu načrt nove ustave. Nova ustava Irske ne pozna nobene vezi z Anglijo in ne omenja niti z besedico angleškega kralja. Prevladuje mnenje, da bo nova ustava sprejeta z veliko večino glasov.
Preosnova sovjetske armade. Na Ruskem je izšla nova uredba o preosnovi sovjetske armade. S to uredbo bo tudi vojska postavljena na osnovo sovjetov, ki se že ustanavljajo pri posameznih vojaških poveljstvih. Istočasno s preosnovo armade so se izvršile znatne spremembe v generalnem štabu. Maršal Tuhačevski, dosedanji načelnik generalnega štaba, je prestavljen za poveljnika vojnih sil ob Volgi, na njegovo mesto pa je prišel general Zapoznikov. Maršal Jegorov je postavljen za pomočnika vojnega ministra Voroši-lova.
KATOLIŠKEM
Kdo je kriv? Da hočejo vsi marksistični listi krivdo ža državljansko vojno v Španiji prevaliti na razne stranke katoličanov, je z njihovega strankarskega stališča razumljivo. Saj gre za njihove rdeče bratce, ki uprizarjajo v Španiji nezaslišana grozodejstva in ki jih je treba v imenu nemškega Marksa in ruskega Lenina ter- španskega Caballera vzeti v zaščito. To je naloga kominterne (komunistične internacionale = mednarodne zveze), ki jo izvršujejo marksistični listi po svetu, tudi v Jugoslaviji in zlasti tudi v Sloveniji. Manj razumljivo je, zakaj tro-
OOOOOOQOOOQOOOOO
Obhajilne podobel
Naj bo še tako huda kriza, na najlepši dan svojega življenja naj ima vsak človek trajen spomin! Zato priporočamo gg. duhovnikom, šolam in tudi staršem, da preskrbijo otrokom spominsko podobo na 1. sv. obhajilo. Posrečilo se nam je dobiti zelo lepe in cenene slike:
Male podobice 100 komadov Din 12.—. Velikost 19X14 cm po Din 1.—. Velikost 20.5X14 cm po Din 1.50. Velikost 22X14.5 cm po Din 1.75. Velikost 28X18 cm po Din 2.—. Velikost 27X17.5 cm po Din 2.25. Velikost 28X19 cm po Din 2.50 in Din 3.—. Velikost 39X25 cm po Din 3.— in Din 5.—. Vse slike so umetniške, lepo in okusno barvane, imajo slovenski napis.
Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
OOOQOOOOOOOÜOOOO
bijo v ta rdeči rog tudi listi meščanskega in kmetskega liberalizma, ki si ne bi radi dali svojih žepov in svojih blagajn izprazniti od komunističnih roparjev. Kar te laži-liberalne in naprednjaške hudobneže druži z marksisti v isto bojno vrsto zoper ljudstvo, ki se zaveda svojih verskih svetinj in se bori za nje, je sovraštvo zoper Boga in vero, zlasti zoper katoliško vero. Marksistično-liberalna laž je, da bi bilo špansko ljudstvo po svoji večini za vlado ljudske fronte. Pri volitvah v španski parlament leta 1936 je Ljudska akcija (krščanska stranka) pod vodstvom Gil Ro-blesa s svojimi zavezniki dobila 4,910.818 glasov, ljudska fronta, ki so y njej z.dru-ženi framasoni, liberalci, komunisti in anarhisti, pa je dobila 4,487.969 glasov, torej za okoli pol milijona glasov manj. Po volilnem zakonu, ki no ga ustvarili liberalci in komunisti in po katerem pride pri meščanih in delavcih na 17.000 oseb eden poslanec, pri kmetih pa šele na 25 tisoč volilcev eden poslanec, je ljudska fronta dobila 50 poslancev več kot stranke desnice. Iz tega se vidi, kako lažejo marksisti in njihovi framasonsko-liberal-ni prijatelji v ljudski fronti, ko razglašajo svetu, kako je špansko ljudstvo na strani vlade ljudske fronte, proti njej pa se dvigajo samo fašistični elementi. Ljudska fronta, ki je med španskim ljudstvom manjšina, mu hoče vsiliti svojo nadvlado, odtod odpor ljudstva proti nasilniški manjšini.
Radio naj služi tudi religiji. Nedavno je bila pri francoskem poštnem ministru Mandelu deputacija pariške Katoliške akcije, ki ga je opozorila na to, da bi radio, ki prenaša toliko slabega, mogel služiti tudi dobremu. Zlasti mu je sporočila želje bolnikov glede na radio. Izročila mu je namreč prošnjo 9000 bolnikov, ki prosijo in zahtevajo, naj bi francoski radio vsako nedeljo prenašal sv. mašo, pridigo in cerkveno petje. Bolniki, ki so priklenjeni na bolniško postelj, bi radi bili vsaj potom
radia v zvezi s sveto mašo. V deputaciji, ki je izročila ministru to prošnjo, je bil tudi sloveči francoski pisatelj in pesnik Pavel Claudel. Ali se bo g. minister toliko osvobodil framasonskega vpliva, da bo izpolnil srčno željo in prošnjo bednih bolnikov ?
Pred smrtjo se je spreobrnil neki španski anarhist. V državljanski vojni v Španiji se je dogodil ta-le izreden slučaj: Nacionalistični vojaki so potisnili komuniste iz neke vasi ter vas zasedli. V neki porušeni hiši najdejo komunističnega vojaka s prestreljenimi prsi. Vprašajo ga, ali želi duhovnika. Rdeči vojak prikima, duhovnik takoj pristopi, ga izpove ter mu podeli sv. maziljenje. Po spovedi izjavi na
smrt ranjeni rdeči vojak: »Jaz sem anarhist. Z lastno roko sem ubil 32 duhovnikov. Tudi drugih ljudi sem mnogo ubil, ne vem sam, koliko. Vsi so junaško gledali smrti v oči ter vzklikali: Živel Kristus Kralj! Med tistimi, ki sem jih ubil, so tudi bih oče in dva brata duhovnika, ki me je zdaj spovedal. Odpustil ml je in za mene moli. Odpustite meni tudi vi vsi. Smrt sprejemam kot zadoščenje za vsa svoja zločinska dela. Živel Kristus Kralj!« Kmalu nato je umrl. Morilec duhovnikov in vrlih kristjanov, ki so spričo smrti klicali »Živel Kristus Kralj!«, je tudi sam s tem vzklikom na ustnicah umrl. Milost božja ga je dosegla v zadnjem hipu, preden je stopil pred svojega Sodnika.

Nesreče.
Kap gospodari v sobi štev. 42. Na mariborskem okrožnem sodišču je zadela v sobi štev. 42 tekom štirih let smrtno kap za isto pisalno mizo že štiri uradnike.
Delaveo in oče smrtno ponesrečil. V Steinklauberjevi opekarni pri Pragerskem se je zgodila 12. maja nesreča, ki je zahtevala življenje 33 letnega delavca Franca Puklič iz Vrhloge, kateri zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Pukliču je spodrsnilo, ko je šel mimo velikega stroja. Pri padcu je omahnil na transmisijo, se nehote oprijel jermenja, ki je bilo v pogonu. Transmisija je pograbila nesrečneža, ga stiščala med kolesje, kjer ga je strašno razmesarilo. Pukliču je v rami odtrgalo levo roko, izpahnilo mu je desno nogo in sploh mu je zmečkalo vse telo. Ko so ustavili tovariši stroj in so izvlekli Pukliča, je revež vsled prevelike izgube krvi in notranjih poškodb kmlau izdihnil.
Pri čiščenju puške se smrtno obstrelil. Dne 13. maja, je čistil lovsko enocevno puško v Lokovici pri Šoštanju 75 letni kočar Peter Klančnik. Ko je pihnil v cev, se je sprožil naboj in ga je zadel v usta. Starec je bil koj mrtev.
Udar strele zanetil požar. V okolici Štri-gove je med besnenjem nevihte udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Ščavnilcarja, ki je bilo takoj v objemu plamenov. Zgorelo je poslopje z živino vred in ima lastnik 35.000 Din škode.
Smrtna nesreča starega moža. 75 letni Andrej Petelin, po domače Erjavček iz Kamnika pri Preserju pod Ljubljano, je pomagal svojemu sinu pri razkladanju in nakladanju hlodov. Pri tem težavnem delu se mu je zvalil težak hlod na prsi in trebuh in ga je tako močno pritisnil, da je bil starec pri priči mrtev.
Razne novice.
Elektrifikacija Mežiške doline. Daljnovod iz Velenja v Mežiško dolino bo dograjen do konca junija. Daljnovod bo šel od preurejene transformatorske postaje v Velenju mimo Škal in naprej po dolini. Nato bo zavil čez Plešivec v dolino Velu-nje, nakar bo križal zahodno od Graške gore razvodje med Savo in Dravo ter šel na Sv. Miklavž, Podgorje in Stari trg. V nadaljni svoji smeri bo šel zahodno mimo Slovenjgradca proti Kotljam na Guštanj,
Najemnik ■» i i
odkoder bo šel na Dobjo vas, kjer bo zavil v smeri proti jugozahodu ter šel preko Lješ na Poleno in rudniški žerjav pri Mežici. Daljnovod bo do Slovenjgradca imel v glavnem smer proti severu, nato bo šel do Dobje vasi v smeri proti zahodu, nato bo pa zavijal proti jugu, tako da bo šel v glavnem okrog Urške gore. Ne-glede na to, da poteka ta daljnovod po gosto naseljenih krajih, bo poleg rudnika velik odjemalec toka .tudi guštanjska je-klarna.
Izlet v Belgrad in Šumadijo. Na Številna vprašanja glede izleta, ki prihajajo vsak dan, pojasnjujemo sledeče: Tega izleta se lahko v prvi vrsti udeleže člani Zveze absolventov kmetijskih Sol, ker ta organizacija izlet prireja, vendar se more pridružiti vsak kmečki človek in je že veliko prijavljenih izven članstva ZAKŠ. ženske se tega izleta ne morejo udeležiti. Z doma gremo 27. junija zvečer z brzovlakom iz Ljubljane in pridemo v Belgrad ob 7 zjutraj 28. junija. Dva dneva sta določena za ogled mesta in raznih narodnih in kmetijskih ustanov (kmet. oddelek vseučilišča, posestvo, hlevi in vinska klet Nj. Vel. kralja na Topčideru itd.). Tretji dan obiščemo grob viteškega kralja Aleksandra na Oplencu, kjer si ogledamo posestvo, gospodarstvo in vinske kleti Nj. Vel. kralja ter okolico. Četrti dan, 1. julija, bomo v Kragujevcu, kjer si ogledamo kmetijske šole in kmečka posestva ter nekaj srbskih narodnih spominkov. Isti dan zvečer se vrnemo v Eelgrad in napravimo izlet z ladjo po Donavi in Savi ter se z nočnim brzovlakom vrnemo domov in pridemo v Ljubljano okrog 9 dopoldne 2. julija. Za vožnjo, hrano, prenočišče in razne vstopnine je plačati 350 Din (za člane ZAKŠ 300 Din). Vsakemu prijavljen-cu pošljemo položnico za plačilo obrokov. Kdor bi se od kmečkih ljudi rad udeležil izleta, naj se takoj priglasi Tajništvu Zveze absolventov kmetijskih šol, Ljubljana, Tyrševa 29T, ali voditelju Ovseniku Janezu, Predoslje pri Kranju, ker bomo prijavljanje kmalu zaključili, da iz-
poslujemo potrebne stvari za ta izlet.
•
Zavarovanje kolesarjev. Nezgode kolesarjev zavarujemo: Ako se kolesar smrtno ponesreči, Izplačamo 10.000 Din. Ako postane kolesar trajni invalid, izplačamo 40.000 Din, ako kolesar do smrti povozi eno osebo, izplačamo 30.000 Din, ako poškoduje aH povzroči smrt več oseb, izplačamo 100.000 Din, ako kolesar poškoduje tujo lastnino, izplačamo za stvarno škodo do 10 tisoč Din. Letna premija za eno kolo stane vsega skupaj samo 50 Din. Zavarujemo osebe proti vsem vrstam nezgod, zavarujemo avtomobile, trgovine, privatna stanovanja, urade, proti vlom-ski tatvini in ropu. Kdor hoče hiše, premičnine, trgovine zavarovati solidno, naj se obrne na glavni zastop »Vzajemne zavarovalnice«, Maribor, Loška ulica 10 (glavni zastopnik Franjo Z e b o t)	624
Kolar zahteva
Vam ne diši jed,.gospod Kolar?
Pojdite |est v hotel"„Unlon" vi stari Izbirčne? I
Od kdaj pa |e čist nomlznl
lubuil,
To, pravite, da je belo? Mo|l gostje so drugačnega mnenjal
Ha, potem p« na| Vaši gostje enkrat
sami
.....zato bomo odslel
prali samo z dobrim, davno preizkušenim
S€HICH?ov,M MILOM JELEN
obžalovanja vredni slučaji.
Drzen nočni vlom. V noči na 12. maj je bil izvršen na Aleksandrovi cesti v Mariboru drzen vlom v delavnico tvrdke »So-fra«, ki je last T. Sokliča. Vlomilec je razbil šipe in je na ta način prišel v delavnico. Ker ni našel denarja, je odnesel nov pisalni stroj in žensko kolo. Soklič ima 6000 Din škode.
Dva vloma. Neizsledeni storilci so odnesli posestniku Jožefu Štromajerju pri Sv. Petru pri Mariboru obleke, perila, čevljev in raznih drugih predmetov za 2000 Din. — Na Javorniku pri Guštainu so po-
kradli nočni vlomilci mlinarju Kališniku ea 500 Din povojenega men,
Obupal radi slabih živcev. V Marenber-gu so našli obešenega 46 letnega upoko-
S'enega finančnega preglednika Rudolfa Ješla iz Ljubljane. Zapustil je na sina poslovilno pismo, v katerem navaja, da si je izbral prostovoljno smrt radi slabih živcev.
Utopljenca pri Gornji Radgoni. Pri G.
Radgoni so potegnili iz Mure na avstrijski »tram kakih 20 let staro utopljenko, koje truplo je bilo že dalje časa v vodi. — Isti dan so iztrgali valovom Mure na naši strani precej razpadlo truplo neznanega utopljenca. Najbrž gre za samomorilca iz Avstrije, ki sta skupno skočila v Muro. Reka je trupli nekaj časa zadržala, sedaj pa ju je izpustila in sta priplavali do Gor. Radgone.
Broši z dijamanti ukradeni. Še neizsle-den storilec se je splazil v stanovanje po-sestnice Marije Novak na Pragerskem in ji je sunil dve z dijamanti okrašeni broši v vrednosti 4000 Din.
Angleška prlncczinja Elizabeta, najstarejša hčerka angleške kraljevske dvojice, zapušča po kronanju staršev vrcslmlnstersko opntijsko cerkev.
Na časi kronanja angleškega kraljevskega para so se vršile velike parade angleška mornarice.
Angleška kraljica Elizabeta.
V takih uniformah so se vršile v Londonu ob priliki kronanja parade angleškega vojaštva. Kronanja so se udeležili vojaški oddelki iz vseh delov angleškega Imperija.
Pretep v pijanosti. V Lešanah pri Apačah ob severni meji se je družba v vino-toču Amalije Kokol napila jabolčnika in je prišlo do pretepa. Franc Rotman iz Le-šan je zabodel nevarno v hrbet Petra So-merja, posestnika iz Lešan. Ivan Žižek iz Ščavnice je lažje poškodoval z nožem Jožefa Črnka iz Lešan in služkinjo Jožefo Androvič iz Lešan.
Znan celjski trgovec se je ustrelil. Na vrtu svoje hiše ha Bregu pri Celju se je ustrelil 56 letni Maks Oswatitsch, znani celjski trgovec. Po obupnem dejanju so ga sicer prepeljali v bolnišnico, a je še isti večer umrl.
Pod vlak. Pri prelazu v Puharjevi ulici v Ljubljani se je vrgel pred lokomotivo tržaškega vlaka mlajši moški. Stroj je samomorilcu odrezal obe nogi in je vlekel nekaj časa razmesarjeno truplo naprej po tiru. Samomorilec je pred usodepolnim skokom na tir zaklical železniškemu čuvaju in brezposelnemu invalidu Andreju Lovku: »Zbogom, gospodje!« Odvrgel je gorečo cigareto in že je legel na tračnice, po katerih je brzel vlak. Pri samomorilcu ni našla policijska komisija nobenih dokumentov, iz katerih bi se dalo sklepati na njegovo osebnost.
Podminiran evharistični križ. Že večkrat so beležili listi z ogorčenjem o podžaganju evharističnih križev, ki so padli na več mestih kot žrtev slovenskih brezbožnikov
v logaškem okraju na Kranjskem. Doslej se ni posrečilo niti v enem slučaju, da bi
Angleški kralj Jurij VI. po kronanja.

bili storilci izsledeni in kaznovani. Najnovejši zločin na evharistični križ je bil izvršen zadnje dni na Malem gradu v Kamniku. Križ je bil postavljen na daleč vidni točki na cvetni petek leta 1935. Postavitev je stala pobožne vernike 4000 Din in je bil križ večkrat v noči razsvetljen. Ne-izsledeni komunistični zločinci so v noči ta križ podminirali in ga je n>čna močna eksplozija prevrnila. Kamnik in okolica se zgražata nad vse obsodbe vrednim zločinom in želita, da bi se slejkoprej oblasti posrečilo prijeti krivce.
Vlomilska družba pod ključem. Orožniki iz Št. Vida na Dolenjskem so zaprli petčlansko vlomilsko družbo, ki je vlamljala ter kradla dalje časa po Dolenjskem. Uzmovičem je načeloval Franc Žnidaršič, star 36 let in doma iz Razbora pri Prim-skovem. Aretirani Žnidaršič, pri katerem so našli 20 vitrihov, je izdal svoje poma-gače in ti so: brata Franc in Ludovik Strmec, Lojze Trunklj in Janez Mavrič. Žnidaršičevi tovariši so doma iz okolice Doberniča.
V Avstriji za roparski umor ne poznajo šale. V »Gospodarju« smo poročali, da je bil 24. aprila pri Dunaju izvršen roparski umor, kojega smrtna žrtev je postala Ingrida Wiengreen, hčerka paragvajskega poslanika. Oblast je kmalu izsledila krivce, ki so prejeli 11. maja v Dunajskem Novem mestu po dva dni trajajočem procesu plačilo. Trije obtoženci: 21 letni Herbert SchlSgel, 20 letni Fritz Fleck in 19 letni Viljem Stejskal, so bili obsojeni zaradi roparskega umora, in sicer prva dva na smrt na vešalih, Viljem Stejskal, ki je še mladoleten, pa na 16 let težke ječe, poostrene s trdim ležiščem in postom vsakega četrt leta in temnico vsakega 24. IV. Smrtna kazen nad obema na smrt obsojenima je bila še isti dan ob devetih zvečer izvršena. Najprej je bil obešen Schlogel, nato pa Fleck. *
Ali sl le obnovil
naročnino?
DIVJAŠTVO BREZ PRIMERE
Dravsko polje pod Ptujem je doživelo te dni krvavo dejanje, ki mu je iztežka najti primero. Miroljubni ljudje so tudi iz dna duše ogorčeni radi tolike in naravnost neverjetne podivjanosti, ki se je razpasla med vaško mladino in nekaterimi mlajšimi posestniki, katerim sta vera in cerkev španska vas!
V vasi Muretinci v župniji Sv. Marjeta na Dravskem polju je bilo na večer dne 11. maja zagrešeno najbolj gnusno krvavo dejanje, nad katerim se mora zgražati vsak, ki nima kamna mesto srca.
66 letni posestnik Franc Žnidarič in njegova dve leti mlajša žena Marija sta preživljala zadnja leta kot prevžitkarja.
Sin Franc ima nezakonskega otroka, za katerega ni hotel skrbeti. Da bi se odtegnil očetovskim dolžnostim, je prepisal posestvo na ženo. Njegov oče s tem korakom ni soglašal in je ob vsaki priložnosti opominjal sina, da ne sme otroku delati krivice. Radi tega sta se oče ter sin večkrat sprla in ti prepiri so prodrli celo na sodišče. Pred nekaj dnevi sta stara Žnidarič dosegla na sodniji, da je moral sin vzeti k sebi otroka. V tej zadevi je bil stari Žnidarič 11. maja ponovno pri odvetniku v Ptuju, kar je sina, ki je itak vdan jezi, razburilo.
Ko se je Žnidarič starejši omenjenega večera vrnil iz Ptuja domov, je že pričel prepir. Oče in mati sta se zatekla v svojo izbo. Sin jima je sledil, da bi se še dalje prepiral. Pri tem se je tako razburil, da se je celo spozabil nad očetom. Stara dva sta zbežala pred razljutenim sinom na prosto.
Franc mlajši pa je pograbil sekiro, stekel za očetom in ga je pobil z enim udarcem na tla. Nato se je obrnil za materjo, ki ni mogla zbežati v vrt radi zaklenjenih vrat. Tudi mater je doletela ista usoda kakor par trenutkov prej očeta.
Ko je več nego živina v človeški podobi opravil krvavi posel, je odvrgel sekiro in se je javil sam orožnikom, ki so ga po zaslišanju predali sodišču.
rez Bayer-jevega križal ni,Aspirin tablet.]
Vsaka ^Asplrfnjableta inri Bayer-jev križ.
Pri reomatiirriii, gripi in vročini.
OtlHj« reiislr.jo4£J(UJSMjiiAJUI.JMfc
Po odhodu sina je stari Žnidarič So da* jal znake življenja in radi tega so sosedi poklicali reševalni oddelek iz Ptuja. Po« moč je prišla prepozno, ker je starček med tem časom že podlegel prehudi poškodbi.
Trupli na smrt pobitih staršev so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Marjeti, kje? je bilo izvršeno sodno raztelesenje.
Ubijalec Franc je bil pred leti pred poroto radi uboja nekega sorodnika. Radi pomanjkanja dokazov je bil oproščen.
Slovenska Krajina.
Obsojen radi vnaprej napovedanih po žaro/. Anton Recek, 46 letni tesar iz Večeslavcev, s« j« vrnil pred leti Iz Kanade. Kmalu po vrnitvi J» začel prepire s svojimi sosedi. Po občem nemir« je začela Recekova soseska prejemati grozilne, pisma, ki so napovsdovala požige. Recekovamu sosedu Madjaru je enkrat zgorela kopica s lam», drugič Skedenj in v tretje gospodarsko poslopje. Ti trije požari so bili poprej pismeno zagroženi. Sum pisanja grozilnih pisem ln po žaro* pri Madjaru je padel na Receka, ki j» bil v Mariboru te dni kljub zanikanju krivde obsojan na Sest mesecev strogega zapora.
„Slov. Gospodar" slane:
četrtletno Din 9.— polletno Din 16.— celoletno Din 82.—
Angleži iščejo petrolej Stotine angleških in-ženjerjev in delavcev so prispele na Bahrerinske otoke v Perzijskem zalivu, kjer so odkrili nove petrolejske vrelce. Lastnica petrolejskih polj na teh otokih Je družba Standard Oil, ki pa deluje v najožjem stiku z angleško vlado. Za prevažanje petroleja uporabljajo tudi letala. Bahrerinski otoki so pod angleško zaščito In predstavljajo zelo važno oporišče za britske vojne ladje in letala. Zato je umljivo, da so nova ležišča petroleja na teh otokih zbudila v krogih angl. admiralitete veliko pozornost. Doslej se je moralo angleško morsko in letalsko brodovje v Indijskem oceanu zalagati Iz petrolejskih ležišč v Iranu.
Grofov jagar.
Povest iz domačih hribov.
19
Piskal je na klarinet, da ni mogel bolje, plesal je, skakal čez mize in stole in se ni spotaknil.
Še čez polnoč je trajal direndaj. Potem se je jela vsa banda spravljati proti domu, pijani vsi in glasni čez silo. Edini jagar je ostal v krčmi. Tako ni moglo biti drugače, kakor da se je, omočen od pijače, zopet vdal pregrehi.
Pozno zjutraj, ko je bilo sonce že visoko nad gorami, je s težko glavo prilezel zopet v pivnico in velel Špeli, ki je tudi šele pravkar vstala, naj mu natoči vina. S hladno pijačo, je mislil, si bo poplak-nil zoperni okus v ustih in razbistril omočeno glavo. Špela mu je prinesla poln vrč in je najprej sama odpila, potem pa ga je postavila pred jagra.
»Na, na zdravje!« je dejala in ga radovedno pogledala.
Medtem ko je on v kratkih požirkih izpraznil vrč, je ona razdejano sobo nekoliko pospravila.
»Prinesi mi še vina,« je velel, »pa pridi in pij z menoj!«
Poslušala ga je. Ko je videla, da se mu je mrki, od ponočevanja pusti obraz počasi jasnil, se je jela zopet po svoje okoli njega smukati. Iznenada je vprašala:
»Anza, kdaj se bova ženila?«
»Ženila, haha,« se je zakrohotal, »ženila se ne bova nikoli, ljubica moja.«
»■Kaj? Saj si mi obečal.«
»Kdaj sem ti kaj takega obečal?«
»Včeraj — danes — prej že tudi.«
»To si le misliš tako. Jaz vem, kaj obečam, In kar obečam, to zmeraj tudi držim. Cesar pa držim ne, tega tudi obečal nikoli nisem, in za kaj takeg» tudi čuti nočem.«
»Ali tako, kakor je med nama, to kaže vendar na ženitev. Ljudje tudi mislijo tako.«
»Naj mislijo ljudje, kar hočejo, jaz na ženitev nisem nikoli mislil. Pa sva si kljub temu lahko dobra.«
Obraz se ji je hudobno skremžil. Na videz se je kujala, v srcu pa se je smejala, saj je bila trdno prepričana, da ga bo še dobila. Kratko je pomolčala, nato pa ga je zbodla:
»Eno naju veže, da ne moreva narazen. Saj menda še nisi pozabil na denar in zlatnino iz šmar-ske cerkve.«
»Takoj mi utihni, če nisi nora!« je razburjeno zašepetal.
»Nikogar nI v hiši ko oče. Ta pa spi po takih nočeh, kakršna je bila nocoj, ko polh in se ne zbudi pred poldnem,« ga je mirila; hotela sem te le spomniti, da naju drži ta reč skup.«
TABOR
fantov in mož Slomšekovega fantovskega okrožja bo prihodnjo nedeljo, dne 23. maja, na Ptujski gori! Fantje in možje iz dekani j: Ptuj, Zavri, Dravsko polje, Slov. Bistrica, Jarenina, Maribor desni In levi breg ter Velika Nedelja! Pridite, vabimo vas, da v skupni manifestaciji pokažemo evestobo katoliški in slovenski misli ter svojo pripravljenost za bodoče delo v katoliški mladinski organizaciji. Proslavimo ta dan • Številno udeležbo stoletnico knjige našega Slomšeka »življenja srečen pot«. — Zbirališče do devetih pri križu pod Ptujsko goro, odkoder odkorakamo v štiristopih, s prapori in godbo k službi božji, katero bo daroval mil. g. prošt iz Ptuja. Po maši bo slavnostno zborovanje na trgu pred cerkvijo, kjer bosta poleg zastopnikov posameznih deka-nij govorila zastopnika Fantovske podzveze iz Maribora: gg. Camplin in prof. Fran jo Sekolec. — Na okoliških hribih naj na predvečer v pozdrav našemu prazniku zagorijo številni kresovi! Fantje in možje, v nedeljo 28. maja prav vsi k
Materi božji na Ptujsko goro!
*
Sv. Andraž pri Velenju. Tukajšnje Prosvetno društvo vprizori 23. maja v društvenem domu ljudsko igro v petih dejanjih »Tihotapec«. Igra je vseskozi zanimiva in bo zadovoljila vsakogar. Začetek ob treh popoldne. Vsi domačini kakor "osedi vljudno vablejni!
Frankolovo. Naše katoliško prosvetno društvo Slomšek Je zaradj preureditve svoje knjižnice za hiesec dni ustavilo izposojanje knjig in prosi vse, ki imajo Se knjige izposojene, da nam iste takoj vrnejo. Ker je društvo brez premoženja, Frankolovčani pa radi čitamo, se obračamo s proSnjo do vseh blagih src, če bi nam kdo hotel pokloniti kakšno že čitano knjigo, za katero bi bili zelo hvaležni. — Dopisnik liberalnega »Kmetijskega lista« nas je v 13. št. napadel, ker nismo društvu, ki uživa njegovo zaščito, dali za njihovo igro naSe dvorane na razpolago. Očita Jiam, da so kmetje dajali les za zgradbo društvenega doma. Res je, da so dali, in sicer še
Pri lenivosti črevesja,
črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba
FR ANZ-J OSEFO VE
vode odlično regulira funkcije drevesja.
Ogl. reg. S br. 15485/35.
mnogo, pa g. dopisnik gotovo nič, ker mu je katoliška organizacija trn v peti. Ko Je prosvetno društvo Slomšek priredilo lepo igro »Zagorski zvonovi«, ni bilo nobenega liberalnih fantov in deklet na igro. Nekaterniki so celo z vso silo agitirall za neudeležbo. Seveda vse to in tudi, da se naši člani in drugi naši pošteni možje od gotovih ljudi na cesti napadajo, se gotovo zgodi iz »ljubezni do bližnjega«, katero imajo liberalci vedno na jeziku, sami je pa ne izpolnjujejo. Vse veri vdane Frankolovčane pa pozivamo, da svojih otrok, od katerih bodo enkrat dajali odgovor Bogu, ne zaupajo ljudem, ki vzgajajo tako, da prirejajo pouk o plesu, kakor da bi naša fran-kolovska mladina drugega pouka več ne potrebovala. Dejte mladino v katoliško prosvetno društvo in pomagajte mu, da se bo razvijalo v blagor Frankolovčanov ter bo nudilo mladini pravo srčno izobrazbo, da bo naša mladina poštena ostala ter zvesta Bogu in domovini.
Brežice. V nedeljo, dne 30. maja, bomo svečano proslavili 20 letnico Majniške deklaracije. Ob 10. uri predpoldne bo zborovanje v brežiškem Narodnem domu. Govoril bo g. prof. dr. Josip H o h n i e c.
Šmarje pri Jelšah. Pevski odsek Prosvetnega društva priredi v nedeljo 23. maja po večernicah v Kato! skem domu koncert narodnih in umetnih pesmi ter spevoigro »Čevljar In vrag«. Prijatelji lepe slovenske pesmi ln kdor si želi smeha in razvedrila, vljudno vabljeni I
Dol pri Hrastniku. Pod okriljem fantovskega odseka so se na pobudo g. župnika spet zbrali stari »borci«, zdaj že večjidel ugledni možje na vodilnih mestih, osnažili so telovadno orodje, ki je dolga leta rjavelo, in se z navdušenjem pripravljajo za vežbanje svojih moči. Tudi na odru Slov. kat. prosvetnega društva se je vzbudilo novo, veselo življenje. V nedeljo 2. maja so priredile pod okriljem tega društva vse naše katoliške prosvetne organizacije: cerkveni pevski zbor, pevsko društvo Dol in njegov orkester ter gasilci skupni .majnišM katoliško-prosvetni dan kot nadaljevanje in zaključek preko zime trajajoče »farne univerze«. Naši najboljši igralci so odigrali z iskrenim doživetjem ter očividno občuteno novo narodno spevoigro »Na Trški gori«, ki je naravnost sijajno uspela, kar je zasluga predvsem našega občinskega tajnika g. Adolfa Dragar, ki je imel v rokah režijo. Po igri so predvajali člani in članice pevskega zbora Del ob spremljevanju svojega orkestra dobro na-študirane tukajšnje stare narodne plese, ki so nudili gledalcem lep estetski užitek, ker so bili res mojstrsko izvajani. Naše katoliške prosvetne organizacije so s to prireditvijo pokazale, kako razumevajo svojo kulturno nalogo, g. župniku pa, pod čigar pokroviteljstvom vse navedene organizacije delujejo, smemo pripisati velik del uspehov, ki jih v prosvetnem in vzgojnem oziru dosegajo med farani, posebno med mladino. Zato pa: Le tako naprej!
Odprla iič in dan so gr*ba vrata.
Polenšak pri Ptuju. Zadnji čas bela žena-smrt močno redči število Polenšanov. Dosedaj je pobrala že devet ljudi. Dne 24. aprila smo poko--jali nad 90 let staro Zorko Ano, zasebnico na
Polenšaku. Dne 4. maja pa smo spremili v številnem sprevodu na božjo njivo pokojno Sire Marijo, vdovo in posestnico iz Polenec, ki je umrla vsled raka v starosti 60 let. Zadnji petek
»Nič naju ne drži skup. O tej reči ne maram čuti ne besede več.«
»Seveda, to ti kar verjamem. Denar in zlatnino imaš ti, jaz pa se lahko pod nosom obrišem. Na tvojo besedo se nI kaj zanašati.«
»Moja beseda drži ko skala. Dobila boš prav toliko, kolikor jaz.«
»Tedaj razdeli vendar že! Zadnji čas je.«
»Vse reči so skrite tako nekje, da v tem času nihče ne more do njih — še jaz ne.«
»To našim kravam pripoveduj, ne pa meni!«
»Ali si že čula, da sem se kdaj zlagal? Povej, ha!«
»Hahaha! Saj si mi sam pravil, kako si onega Gašparja in vso sodnijo potegnil, ko so preiskovali šmarsko tatvino. In kolikokrat si ljudi že za norce storil.«
Anza je zaškripal z zobmi.
»Ne bom obešal ljudem na nos, kar jim ni treba vedeti. Ali besedo svojo zmeraj držim.«
»Ko bi človek do sodnjega dne čakal, kaj?«
»Nič ti nisem obečal, do kdaj. Tako zmešan pa tudi nisem, da ti bom zdaj že dal zlatnino. Ti bi se Btokrat izdala.«
»Pa mi daj denar! Saj je denarja tudi precej.«
»Denar, ha! Ti ni take sile zanj.«
»Seveda je! Obleči nimam kaj, vsaj kaj poštenega ne, da bi mogla med ljudi.«
»To povej očetu!«
»Očetu tega ne pojdem pravit. Saj veš, kak skopuh je.«
Od jeze se je zajokala. Potem je začela spet napol zbadljivo, napol prilizavno:
»Vi moški nas ženske zmeraj ogoljufate. Dokler smo vam zakaj, smo vam dobre. Kaj vse sem zate storila in dala! Zdaj pa delaš z mano kakor s psom, ki ga brcneš od sebe, ko se ga naveličaš. Seveda, meni ubogemu dekletu ti ni treba besede držati.«
»Vrag ti!« je zaškrtal.
Segel je po denarnico, pobral iz nje dvajset goldinarjev in jih vrgel na mizo.
»Na, tu imaš! To je vse, kar imam danes pri sebi. Deset krajcarjev mi še ostane.«
Hlastno je pobrala denar in ga shranila.
»Hvala ti lepa! Za danes sem zadovoljna. Pa nikar se ne jezi, Anza! Ko bova mož in žena, bova imela itak vse skupaj.«
Ne pogledal je ni več, niti besede ji ni voščil; vstal je, vzel klobuk, nahrbtnik in palico in s trdimi koraki odšel.
Nekaj časa je gazil po celem, .potem si je privezal krplje in je stopil hitreje. Glava mu je bila še vedno motna, tako da ni zmogel pametne, jasne misli. Ni čutil drugega ko trpko jezo na ves svet.
Po treh urah težavne hoje je prilezel pod Hude peči. Tedaj so z vseh strani zadoneli rezki piski; videl ie dve tropi gamsov, kako bežijo... Kaj jim
Sipe iz sladkorja
Na zborovanju ameriške kemične družbe je poročal kemik George Stearns, ki je znan po svojem delu za filmsko industrijo., da uporabljajo v tej industriji le šipe iz sladkorja. Pri snemanju filma se često zgodi, da morajo igralci razbijati steklo, skakati skozi okenske šip« in udarjati z golo roko po zrcalih. Ce bi šlo v teh primerih za pravo steklo, bi jim bilo življenje težko. Tako so si izmislili, da izdelujejo s posebnim postopkom steklo iz sladkorja. To zelo tenko »steklo« dobiva prevleko iz laka, ki mu daje blesk zrcal.
Granata na pokopališču
V okolici Pule se je zgodila v manjšem kraju velika nesreča. Stari
pa je imel lep sprevod prerano umrli mladenič Janžekovič Alojz iz Polenc. Jetika ga je položila na mrtvaški oder v 26. letu starosti. Bil je priden in miren mladenič, absolvent kmetijske šole. Zelo rad je čital »Slov. gospodarja« in druge dobre liste, na katere je hiša naročena, in stal je neomajno v vrstah naše JRZ. Bil je član mla-deniške Marijine družbe ln vnet častilec presv. Srca Jezusovega. Ko je še mogel, je redno vsak prvi petek v mesecu bil pri sv. maši in prejel kruh življenja. In prav na prvi petek v krasnem Marijinem mesecu se je razvil dolg in lep sprevod od cerkve na pokopališče, v katerem so nesli fantje Marijine družbe krsto, vence in lepe šopke. Upamo, da njegova duša obhaja zdaj pre-veseli in prelepi majnik tam pri nebeški materi Mariji. — Pokojnim naj sveti večna luč, žalujočim pa naše sožalje!
Starešinci. V naši vasi je preminula v visoki
starosti 82 let posestnica Terezija Kostevšek. Rajna je vzredila štiri spoštovane otroke in je gospodarila na domu do smrti. Njeno občo priljubljenost je dokazal številno obiskan pogreb, ki se je vršil na božjo njivo domače župnije v Cinkovcah. Blagopokojna je bila stalna naročnica »Slov. gospodarja«. Dobri materi bodi Vsemogočni obilen plačnik, preostalim naše sožalje!
Sv. Frančišek v Savinjski dolini. V nedeljo 2. maja smo pokopali truplo Ivana Fedrana, posestnika izpod Homa, v starosti 87 let. Sprevi-den s sv. zakramenti je mirno zaspal v Gospodu. Bil je vrl krščanski mož ter dober in napreden gospodar. Radi svoje prijaznosti je bil v vsej okolici priljubljen. Domači pevci so mu zapeli par žalostink. Ob grobu je spregovoril v lepih besedah o vrlinah pokojnika domači g. župnik Vogrinec. Naj v miru počiva! Žalujočim domačim in sorodnikom naše sožalje!
Prevalje. V št. Danijel ne morejo prodreti. Vse lile so sedaj naperili naši sodrugi, da bi kolikor mogoče vsilili svoj listič »Delavsko politiko« med kmete. Prizadevajo si z vsemi mogočimi stvarmi ln lekcijami, da bi vsaj eno številko svojega lističa vsilili v vzorno župnijo št. Danijel nad Prevaljami. Pa zastonj! Naš kmet je že od nekdaj naročen, odkar postoja »Slov. gospodar«, le na njega. Z veseljem ga prebira, najde notri novic in poučnih člankov na pretek. Sodrugi pa z bledo zavistjo gledajo, zakaj se njihovega lističa v št. Danijelu nihče ne poprime. Z možato zavestjo lahko gleda župnija Št. Danijel morda čez vso Slovenijo, da nima niti enega naročnika tega rdečkarskega lističa. Kmetje p. d. Pluder, Zvonik, Gradišnik, Crešnik ln drugi so stebri našega obmejnega kraja v vratih Koroške. Niti najbes-nejši vihar, pa bodisi političen ali drugi, jih ne omaje. Držijo se slovenstva in vere, ki jim jo js vcepil še njihov ded in praded, ki je pred davnimi časi kraljeval po Št. Danijelu. Dokler imamo še tako zavedno ljudstvo, kot je v št. Danijelu pri Prevaljah, se nam še nI bati, da bi kmalu izumrli, pa četudi že gledajo razni hitlerjevci in pošiljajo razne agente, ki hodijo brenkaje po
naši zemlji. Sotrudnike »Del. politike« pa tudi blagohotno opozarjamo, da naj se njihovi poverjeniki ne trudijo v št. Danijel, ker bodo vedno dobili velik nos. — Kakor vsako leto, tako se tudi letos udeležuje mnogo vernikov majniško pobožnosti, ki se vrši pri nas zvečer po Ave Mariji. Pa tudi prošnjih procesij se je udeležilo naravnost ogromno število faranov. Ljudstvo je uvidelo, da nI iskati druge poti iz te stiske, kot edinole k Bogu.
Ljutomer. Pod naslovom: »Naš stari Ljutomer« je prineslo »Jutro« članek, ki je pisan v precej obupnem tonu ter v marsičem ne odgovarja resnici. Začenja tako-le: »Kakor smo že poročali, se širijo govorice, da se mesto Ljutomer kot občina združi s svojo kmetsko okolico. Ljutomerčani so upravičeno razburjeni, saj je njihovo mesto ena najstarejših meščanskih naselbin v Sloveniji.« K temu je treba pripomniti,
Za sv. birmo —
molitvenike in rožnivence v knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. —
Kupujte katoliške molitvenike v katoliških knjigarnah.
Ogljene šeeike
Dobavlja najhiireje za vse vrste električnih strojev ia aparatov
Domača tvrika
ivan paspa i sinovi
Zagreb I. Pretinae 60.
da se razburja le peščica ljudi, ki je že leta in leta tukajšnjo občino izkoriščala v svoje poli-tično-strankarske namene, večina Ljutomerčanov pa se združenja veseli in ga težko pričakuje. Dalje pravi člankar med drugim, da so bile Ljutomeru v novem veku pod tujim robstvom meje stalno zasigurane in nedotaknjene, kakor da bi hotel te meje po združitvi občin Ljutomeru kdo vzeti. Člankar pravi dalje, da znaša davčna moč občine Ljutomer-mesto 387.000 Din, občine Lju-tomer-okolica pa 206.000 Din. Toda ne eno ne drugo ni res. Po uradnih podatkih znaša davčna moč občine Ljutomer-mesto okroglo 180.000 Din, občine Ljutomer-okolica pa 153.000 Din. Ta razlika je nastala vsled znižanja katastrskega čistega donosa pri njivah, ki je začasna, in bo davčna moč občine Ljutomer-okolica po eventu-elni ukinitvi tega znižanja enaka občine Ljutomer-mesto. Za davčno moč se more smatrati le znesek osnovnega davka, od katerega se smejo pobirati občinske doklade, ne pa tudi drugi državni davki, od katerih občina ničesar nima. Tudi število prebivalcev ni pravilno navedeno. Mesto ima nekaj premoženja, pravi člankar, ki obstoja večinoma iz dobrodelnih ustanov, darovanih od občanov le v korist prebivalcev Ljutomera. Gospodje slabo poznajo zakon o občinah. Naj bo-bo čisto brez skrbi za to premoženje, ker bo po združitvi gotovo boljše upravljano kakor pa sedaj, ko mora prispevati občina iz doklad od neposrednih davkov h gospodarstvu precejšen znesek. Koristi od tega premoženja bodo imeli tudi po združitvi občin le prebivalci mesta Ljutomera. Dalje pravi dopisnik, da bi bil Ljutomer z združitvijo obeh občin najhujše prizadet v svojih stremljenjih za nujno potrebno izpopolnitev kanalizacije, graditve prepotrebnega vodovoda, pri izvajanju gradbenega načrta, policijske službe, javne razsvetljave, izpopolnitve mestnega gledali-
grobar Gabrijel Ustič je pripravljal za nekega umrlega vojnega invalida grob na pokopališču, ko ee je nenadno zgodila silna eksplozija. Grobarja, ki je stal v napol izkopanem grobu, je raztrgalo na kose, bližnji pokopališki zid je podrlo na širino 10 m in ga vrglo po pobočju. Neko kmetico, ki je delala pod pokopališčem, je zadel zidni kamen v stegno in ji ga zlomil. Eksplozija je bila tako silna, da je premaknilo več stotov težak pokrov sosednega groba in se je ta odprl. Vse križe v bližini je podrlo, a napol izkopani grob se je spremenil v tri metre globoko, s črnim dimom napolnjeno jamo. Kakor se je pozneje izkazalo, je grobar z lopato zadel t granato velikega kali-
je? Ali ga tudi živali mrzijo? No, potem adijo, prekleti svet!...
Stopil je v kočo, zapahnil vrata in se vrgel oblečen, kakor je bil, na ležišče. Komaj se je stegnil, je že zaspal in je spal brez prenehanja celih petnajst ur.
Ko se je drugo jutro zbudil, je bil neznansko lačen. Skuhal si je poln lonec močnika in ga vsega pojedel, zraven pa je pil ledeno mrzlo vodo. Med jedjo je premišljeval o dogodkih zadnjih dni. Kako se je kesal! Denar je zapravil pa še tako ponižal se je in je vse svoje lepe sklepe prevrgel in postavil na glavo. Kako si je prej kdaj norce bril iz pijancev in je kaj dal na to, da je bil vedno zmeren! Zdaj pa se je sam pred ljudmi pokazal kakor prav zapit pijanec. Kar pa je bilo še najgrše: v pijanosti se je zopet vdal pregrehi.
Zastudilo se mu je tako, da je pljunil.
Da, v lice bi ji pljunil, Špeli, ko bi bila tu!
Kako ga je vendar moglo zopet tja zanesti v to prekleto beznico? In da je mogel toliko piti?
Nihče drug ni bil kriv kakor ta Veronika, ki ga je s tistim zaničljlvim mrdanjem tako razkurila. Kaj si je hotel drugače, kakor da si je z vinom poplaknil jezo ?
Ne, kriv je bil sam. Vdal se je zapeljivim vabam; ko je godce začul, ga je pamet zapustila. Šleva «i, Anza! Prava šleva, ki še samemu sebi nisi kos!
Dalj ko je premišljal, bolj se je studil samemu sebi in sram ga je bilo, da bi se bil najrajši v pod zaril. Grabil se je za lase, kakor da si jih hoče populiti.
Čez nekaj časa je stopil iz koče, da bi za gamsi pogledal. Kako se je začudil, ko so živali tudi danes bežale pred njim! Nekaj se je moralo zgoditi. Krenil je po sončnem pobočju in je nenadoma zadel na mrtvega gamsa, ki je bil ustreljen.
Hudirja, to pa je moral biti kak divji lovec, ki je izvohal, da ga ni bilo doma!
Ali zakaj gamsa ni odnesel, ko ga je ustrelil?
Ni bilo treba dolgo iskati, že je našel sledove krpelj, zatem pa že rdeče srage v snegu in gamsov drob.
Lump je torej več ko enega ustrelil. Onega je odnesel, po tega pa še pride.
Pa se je jagar le zmotil. Prežal je tri dni, pet dni, ves teden, toda divjega lovca ni bilo na spregled. Sledovi so kazali proti Slemenu in na Veliko planino. Ves iz sebe je bil od jeze. Ko bi mu zdaj kak divji lovec prišel na pot, nak, tega bi ne bil oprasnil samo po roki ali skozi klobuk. Skoraj tri tedne je trajalo, da si je gamse spet udomačil in ukrotil.
Ker je zdaj moral biti bolj na straži, več ko mesec dni ni šel od svojih gamsov in iz svoje samote. Za hrano si je dobil kakega planinskega zajca, ki jih je bilo dovolj.
Zanimivi računi.
Kdor pokadi na dan pot najcenejših cigaret, zakadi na mesec 60, oziroma 31 Din. Ker je takih kadilcev, ki bi pokadili na dan samo pet cigaret, malo, lahko računamo, da zakadi najbolj skromen kadilec mesečno do 30 Din. Od kajenja nima dejansko nikdo nič; ves ta denar jo torej zanj izgubljen. Pravijo, da se kadilec ne more odvaditi kajenju. Ta ali oni morda res nima toliko moči, nekaj pa lahko vsak stori Najbolj »strastni« kadilec premore toliko moči, da si pri-trga na dan vsaj eno cigareto. Tako prihrani na mesec najmanj 30 cigaret,.kar stane 6 Din. Malenkost, kajne? Res, malenkost, a glejte, kaj se s to malenkostjo lahko napravi?! Vsakdo se lahko zavaruje za mesečnih 5 Din pri »Karitas«. Teh 5 Din mu potem nudi stoteren, tisočeren sad. če je kdo star ob sklenitvi zavarovanja 24 let In plačuje mesečno (skozi 20 let) 5 Din, je zavarovan za 2250 Din. Ce je star 34 let, je zavarovan za 1750 Din. če je star 74 let, je zavarovan za 340 Din itd. Malenkostna vsota 5 Din dela torej čudeže, in sicer naraste tem bolj, čim mlajši je kdo takrat, ko se zavaruje... Možje In fantje, nekoliko računite in premislite, kako korist boste imeli, če si na dan pritrgate po eno ali dve cigareti ter se za mesečni prihranek zavarujete pri »Karitas«! Radi pritrgovanja pri kajenju ne boste imeli nikake škode, od zavarovanja pa bodo imeli domači korist. Poskusite, ne bo vam žal! Potrebna pojasnila in navodila dobite pri zastopnikih »Karitas« in Vzajemne zavarovalnice ter pri vodstvu »Karitas« v Mariboru, Orožnova ulica 8.
šča i. dr. Kar se vsega tega tiče, je treba nagla-Biti, da bi se moglo s skoraj 80% no doklado na neposredne davke v zadnjih letih že marsikaj napraviti, kar pa se je napravilo, se je napravilo iz prispevkov banovine. Ljutomer je kulturno in gospodarsko središče Murskega polja in se je kot tak vedno zavedal svojih dolžnosti napram okolici, katero je ob vsaki priliki najizdatneje materialno in moralno podpiral, pravi dopisnik nadalje. Res bi radi vedeli, koga in kdaj je Ljutomer v okolici tako izdatno podpiral; kakšne strankarske prijatelje že, s tem pa ni podpiral okolice. Ljutomer je imel vedno velike koristi od okolice, zlasti trgovci, čeravno so bili ob vsaki priliki proti njej, okolica pa od Ljutomera prav malo ali nobenih. Dalje pravi, da kmetsko in vinarsko prebivalstvo občine Ljutomer-okolica gotovo nima interesa na tem, da bi z združitvijo oviralo napredek mesta kot takega, sigurno pa tudi nI pripravljeno prispevati, zlasti v današ-
njih težkih gospodarskih prilikah, za razvoj mesta s tem, da bi prevzelo obveznosti za plačilo velikega dolga, ki ga ima mesto. V velikih skrbeh so gospodje za okoličane, ki so pa čisto nepotrebne. Pri pametnem gospodarstvu je Ljutomer sam zmožen odplačevati svoje dolgove in skrbeti za razvoj mesta z dosti nižjo doklado, kakor je že več let bila. Združitev obeh občin je velikega gospodarskega pomena za obe občini in če bi šlo to gotovim gospodom v njihov politični račun, bi seveda govorili drugače tudi tedaj, če bi Ljutomer v resnici imel od združitve škodo. JRZ presoja vso zadevo iz gospodarskega stali-■šča, JNS pa iz čisto političnega.
Veržej. V starodavnem Veržeju lepo napredujemo. Cerkev imamo lepo; trg pri cerkvi smo si lepo navozili, da nam ni treba ob dežju po blatu hoditi. Vsako leto se nekaj hramov nanovo pozida, letos se bodo celo štirje. Ker je bil 6. maja praznik, je bil živinski in kramarski sejem dne 7. maja, na katerega so prignali precej lepe živine, ki je bila skoraj vsa prodana; cene so se nekoliko dvignile. Mura nam trga na dveh krajih obrežje; ako ne bo hitre pomoči, si bo naredila drugo strugo; dosti bo škode na zemlji in velika je nevarnost za železniški most.
Sv. Andraž v Slov. goricah. Kljub slabim časom smo imeli dve poroki. Prvi se je poročil Janez Dimnik z Marijo Kovačec iz Smolijec. Dalje je stopil pred poročni oltar vrl fant Leopold Zelenik, posestnik iz Rjaveč; da bi mu bila življenjska pot lažja, si je izbral za družico zgledno Marijino družbenico in cerkveno pevko Ge-novefo Rajsp, posestnikovo hčer iz Vitomarške-ga vrha. Ženin je bil član Apostolstva mož in fantov ter -met dopisnik »Slov. gospodarja«, kateri je v njegovi hiši stalen gost. Tudi nevesta
Bodoče matere
morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice.
FRANZ-JOSEFOVA
voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Ogl. reg. S br. 15485/35.
je iz krščansko zavedne hiše. Pred poročnim oltarjem je domači g. župnik v Jedrnatih besedah orisal njuno lepo mladeniško in dekliško življenje. Novoporečenca naj obilo blagoslovi presv. Srce Jezusovo tja do skrajnih mej človeškega življenja!
Loče pri Poljčanah. Kufri gor — kufri doli Hm! Kaj pa že zopet Imajo v Ločah? Nič posebnega. Le naša občinska pisarna se je pred kratkim preselila od Honnigmanna k šketu. Pravijo, da bo tako bolje. Seveda vsem to ni prav. Pa marsikaj vsem ni prav, pa mora biti prav. Tudi se je preselil naš trgovec Kačičnik od Flecka h Krautsdorferju. Ja, pa še našo cesto na pokopališče popravljamo in še druge, da kdo v blatu ne ostane, če pride k nam. Saj se je zadnjič zgodila nesreča, da so zlikovci prišli do nekega kolesa in so sapo spustili. Ta sapa pa je bila posebne vrste, ker stane za dvoje koles 100 dinarjev. Sicer pa menda zato, ker je priromala iz soseščine, ki je tam nekje za ločkimi šuma-mi, kakor pravi Pavliha. Hudo je že to! Pa kaj se hoče, če tam v naši dragi soseščini »ženske hlače nosijo« in hočejo vse komandirati tja do zadnjega cestnega pometača, če ga sploh imajo. Toda skomine se naj le cedijo, a Ločani smo toliko tudi prevejani, da še do danes zraka nismo plačevali In ga tudi ne bomo. Saj Pavliha pravi, da je že večkrat srečal tam za šumami neko osebo, ki je bila hujša od Sokratove žene. Pa je znala s pomijami ugnati človeka. Toda mi damo pomije raje pujskom, da se potem prilto-bacajo pod jesen ali na zimo na prijazno mizo. So pa ljudje okrog nas, ki hodijo svoje pomije po Konjicah prodajat. Bog jim trgovino lepo blagoslovi in basta!
Loče pri Poljčanah. Ni samo blata pri nas, je tudi lepa pomlad in še dokaj cvetja, ki ga pridne čebelice obirajo in sladki med nosijo v svoje hišice, da bo kaj za zimo in še za gospodarja kaj priboljška. In zato je treba tudi, da te pridne živalice poznamo, Jim pomagamo z umno čebelorejo pri njih delu. Da se to doseže, priredijo vrli čebelarji konjiškega okraja v naši župniji 23. maja ob 9. uri čebelarsko predavanje. Predavanje se vrši na domu Olup Nandeta, Breg 3, p. Loče, ob vzorno urejenem čebelnjaku. Predava znani čebelarski strokovnjak č. g. Pe-ternel Henrik, upokojeni župnik. Čebelarji ko-
Šele kraj meseca se je podal do bližnje kmetije, da bi kupil kruha in sira. Začudil se je, ko je videl, kako zapeti so bili domači, ki so bili druge mali tako prijazni, in kako so se ga skoraj bali. Počasi je spravil iz njih, da se je neki mlad kmet z Gore izgubil in da že več ko pet tednov ni kaj čuti o njem. Na lov da je šel, so pravili ljudje, in da se ni vrnil. Jagar je kmalu razbral, da njega dolžijo, da ga je on ustrelil, ker mu je zašel v lovišče. Bridko se je zasmejal in rekel: Vsakemu svoje! Nič ni oporekal, niti ni tajil, kakor bi bil po resnici lahko; saj mu je bilo prav, če so se ga ljudje bali. Bolj ko se ga bojijo, je menil, manj si bodo upali na njegove gamse.
Pa še nekaj drugega je zvedel jagar; to mu je razburilo kri, da ne kmalu kaj tako. Povedali so mu, da se je Špela zadnje dni pusta potepala z Lavrincem, s sodnikovim, in se vlačila zunaj v mestu z njim. Bojda sta bila večkrat tako pijana in razuzdana, da sta bila pravo pohujšanje in so ju morali neki večer celo zapreti. Le malo je manjkalo, pa bi bili Speli vžgali sramotno znamenje in ji porezali lase; tako so namreč v starih časih kaznovali ne-sramnice. Na sramotni oder pa so jo itak postavili. Pet ur je morala stati na sramoti sredi mesta, b slamnatim vencem okoli vratu; potem pa so ju z Lavrincem s šibami spodili iz mesta. Šmarčani in Kapelčani se hudo jezijo; saj spravita taka nesram-aeža ves kraj ob dober glas.
Jagar je poslušal in mrko gledal predse. Potem se je naglo poslovil in se je napotil nazaj v svojo planino. V duši mu je divjal vihar... Ta Špela, ta kača, ničvrednica! Najprej se je delala, kakor da brez njega ne more živeti; slinila se je okoli njega in se mu nastavljala, kjer je le bolj mogla. Komaj nekaj dni nato pa se že obeša na tega babjeka Lavrinca in se vlači z njim Bog ve kod. In tiste lepe denarje, ki jih je jagru izvabila! Le za to jih je bila potrebna, da jih je mogla na veselicah zabiti.
Da so jo na sramoto postavili, to ji je iz vsega srca privoščil. Naj bi ji bili odrezali lase pa še nos! Toda njega, jagra, mora biti sram, pred vsem svetom sram, da je s tako žensko, ki so jo javno zaznamovali kot ničvrednico in nesramnico, kdaj kaj imel. Za vse ga je ogoljufala, za čast, za poštenje, za denar.
Ko je prišel do Slemena, je preudarjal, ali ne bi zavil dol na Fužino, da bi Špeli pošteno povedal, kaj misli.
Nak, si je mislil, s to žensko ne mara več govoriti, še pogleda je ne več, kakor da je ni na svetu.. .•
Toda ena reč ga le druži z njo: tista nesrečna tatvina v šmarski cerkvi. Skupaj sta jo izvršila.
Še to prekleto vez mora raztrgati. Čim bo mogel, bo šel po ukradene, reči in jih.bo zagnal Špeli skozi okno..<
(Dalje sledi.)
bra, ki Jo je bila med svetovno vojno iztrelila bržkone kakšna italijanska vojna ladja.
Najstarejši sladkov
Japonsko mesto Nara hrani najstarejši kos sladkorja na .svetu. Ta sladkor je star najmanj 1200 let. V letih 710 do 784 je bilo mesto Nara prestolica Japonske. Njegovi prebivalci eo poznali niz zdravil, ki so bila drugim ljudstvom neznana. V zabojih iz tedanjih časov so našli tudi košček sladkorja iz sladkornega trsa. To je bU prvi poskus za pridobivanje sladkorja na svetu. Japonci so torej poznali sladkor že pred več nego tisoč leti, dajali pa so ga v prvi vrsti b^-om za krepčilo.
njiškega okraja, na plan ln v obilnem Številu na 8vlden;c na dan predavanja!
Prekopa pri Vranskem, Tukajšnja gasilska Četa hoče s svojim delom dokazati, da noče biti ter tudi ne bo odvisna od ljudi, ki se zatekajo pod obrambo jeenesarske »Domovine«. Ti ljudje so se uračunali, ko so si domišljali, da brez njih ne moremo. Dobili smo nove odrske igralce, ki se vežbajo za vprlzoritev lepe ln zanimive igre. In to je »domovinarje« razburilo. Sedaj se trudijo, da bi razbili novo skupino igralcev. Poslužujejo pa se v to svrho pravih jeenesarskih sredstev. O priliki gledališke vaje so nai«očeni elementi delali nemir ter izzivali naše igralce s »čuki, kaplanovimi barabami« Itd. Naši igralci so spričo take jeenesarske olike ostali mirni. Svarimo pa te izzivače, naj svojih surovosti ln nesramnosti ne ponovijo, ker tudi najbolj potrpežljivemu človeku lahko zmanjka potrpežljivosti. So tudi oblasti, ki nas bodo zaščitile pred drznostjo in surovostjo takih elementov. Naši vrli fantje ln naša dobra dekleta pa hočejo s svojim nastopom in delom dokazati, da so, čeprav kmečki, bolj olikani in bolj inteligentni kot tisti, ki črpajo svojo dvomljivo izobrazbo in omiko iz »Jutra« ali »Domovine«.
Pef€r PxMm rcšetei.
Bojkot. V Mariboru so zavrnili pri neki posebni komisiji tri vagone vina, ki je prišlo iz Banata, ker vino ni odgovarjalo — pravemu vinu. Pa kako razburjenje je nastalo zaradi tega po vsem Banatu! Pravijo, da ne bodo zaradi tega sedaj jemali blaga iz Slovenije! No, Bana-čani bi pa vendar lahko pomislili, da moremo mi Dravo in Savo itak preje zajeti kot oni doli in da ni treba, da bi nam jo oni v vagonih nazaj pošiljali kot nekaj banaškega. Pa če bi tudi poslali pravo banaško vino, je treba vendarle omeniti, da se v Banatu štajerskega vina nikjer ne dobi. Kaj ko bi mi tako napravili, da bi se pri nas banaškega vina nikjer ne dobilo?
Kaidružena opozicija. Dosedaj smo vedno pisali, da imamo v Jugoslaviji združeno opozicijo. Sedaj že lahko pišemo, da imamo razdruženo opozicijo.
Mladina se daje! V Ljubljani se je zdramila mladina. Tako so se spoprijeli, da še celo samo »Jutro« ne more preko tega. Če je enkrat mladini dovolj, potem bo kmalu konec »Jutrovega« upanja na boljše čase! Starcev nima, mladine nima, moških nima, ženskih nima, ostane še samo srednji spol!
Valovanje. Po mestih so začeli javkati, da se Je draginja prevalila, na mesta, da sedaj ni mogoče več živeti, ko je mleko 'dražje, meso dražje, jajca dražja, sploh vse, kar pride s kmetov, je dražje. Jaz pa mislim, da bi bilo prav, ako bi se pred leti bolj javkalo, ko je kmeta stiskalo. Tedaj smo šteli malo prijateljev. Sicer pa tudi sedaj rečem, da se jim ni treba nič bati, če kmet dobi malo več za svoje pridelke. Saj bodo vse zopet nazaj znosili, saj so nagi in bosi in brez orodja. Je pač tudi v gospodarstvu valovanje in je potrebno, da pride enkrat spet kmet na vrh! Tedaj bom tudi jaz lažje rešeta-rll, ker bom imel zadovoljne čitatelje, sedaj se jim dopadem le, če fest pozabavljam.
Vse ponarejeno! Nekdo je prodal v mesto mleko, ki ga je pa zelo žalil z vodo; imel pa je smolo, da je dobil po:-are jen 50 dinarski novec. Sel je v gostilno in pil za ta novec ponarejenega dalmatinca. Ko je prišel domov, je kazal ženi ponarejen račun, da je kupil blago za njo, pa da ga je po poti izgubil, žena je videla to moževo ljubeznivost, se mu je lepo zahvalila in drugi dan nesla sama ir.'oko v mesto. Ko se je vrnila z denarjem, je mož rekel: »Ti si pametna
žena!« žena mu je pa odgovorila: »Ali je to tudi ponarejeno?«
Vse narobe! Pod režimom JNS je bilo vse narobe, to pride šele sedaj počasi na dan. Tako so se zastonj vozili tisti, ki Imajo veliko denarja, tisti, ki ga je imel malo, je moral plačati celo karto. Zdravi so dobivali rento namesto invalidov, živi pokojnino na račun tistih, ki so bili že mrtvi. In tako dalje in tako dalje. Izvoljeni so bili tisti, ki jih narod ni volil, narod so zastopali tisti, ki ga niso smeli zastopati, k svobodi so ga pripeljali tisti, ki so bili v zaporu.
Zoper dve cesti. Iz Ljubljane proti št. Vidu delajo sedaj drugo cesto poleg prve, da gresta kar dve vštric. Citam v listih, da so ljudje proti. Jaz sem tudi proti. Zakaj bi se recimo ne napravila ena tu pri nas, kjer še ene ceste nimamo?
Kabelj Maribor—Belgrad. Po vsej Srednji Evropi gre velika podzemeljska žica, kabelj, po kateri bomo lahko govorili. Sedaj jo bomo gradili tudi v Jugoslaviji, ln sicer preko Maribora do Belgrada in dalje. Pa je že nekdo napisal, da se mora Ljubljana priključiti. Seveda se mora, drugače nam bodo ta kabelj neprestano oponašali, kaj vse da imamo Štajerci!
Luštno je bilo! Namreč na ohcetl v Londonu. Dobro se nismo počutili samo fantje v črnih in rjavih srajcah, ki so se razburjeni vozili iz Rima v Berlin, iz Berlina v Rim.
Vročina! Poletje prihaja in zrak je vroč in tla so vroča in vse je vroče! Bog nas vari toče, ledene in jeklene!
Postcdnfe vesli.
Politične novice iz drugih držav
Turški zunanji minister v Bukarešti. Na poti v ženevo se je pomudil v Bukarešti 17. maja turški zunanji minister Ruždi Aras. Imel je razgovore z romunskim zunanjim ministrom in ministrskim predsednikom.
Hitro zadušena vstaja v Albaniji. Zadnjo soboto v noči je skupina revolucionarjev pod vodstvom bivšega ministra Etema Tota zavzela mesto Argirokastro in je prekinila telefonske zveze. Vlada je odposlala lz Valone proti upornikom vojaške oddelke, ki so naglo zavzeli Argirokastro in so se uporniki razkropili na vse strani. V boju je padel brat vodje uporniškega gibanja Izmet Toto in še dva vstaša. Prebivalstvo je v upornih krajih z navdušenjem sprejelo albansko vladno vojaštvo.
Iz bratomorne Španije. Zadnjič sme poročali, kako je došlo v Barceloni, ki je prestolica Katalonije, do hudih krvavih spopadov med anarhisti in rdečkarji. Po daljšem medsebojnem klanju je uspelo v Barceloni sestaviti novo vlado, v kateri so med drugimi en anarhist, en komunist, en kmetijec in en katalonski levičar. Vkljub temu še ni prišlo v Kataloniji do pomirjenja, ker vršijo anarhisti še naprej atentate in nasilja nad mirnim prebivalstvom. Nič boljše kakor v Barceloni so razmere med rdečimi v Valenciji, kjer je sedež levičarske vlade. Predsednik vlade Largo Caballero je odstopil s celo vlado. Predsednik levičarjem preostale španske republike Azana je poveril sestavo nove vlade zopet dosedanjemu šefu vlade Largu Caballeri, ki se pa težavne naloge ni lotil. Novo vlado sestavlja sedaj bivši finančni minister in socialistični voditelj Negrim. — Na severu stiskajo nacionalistične čete vedno bolj obroč okrog baskiškega glavnega mesta Bilbao, katerega branijo z zadnjimi napori sovjetski oddelki, opremljeni z mnogimi tanki ter strojnicami. Krvavi obračuni med rdečkarji dajo s sigurnostjo sklepati, da bo general Franco kmalu očistil Španijo rdeče strahovlade.
Ako ceniš svofe zdravje*
a trpiš na debelosti, revmatični in gihtični bolezni, vzami Krušen sol. Ker Krušen sol urejuje prebavo, prepreči zbiranje tolščobnih zaostankov in sluznih naplavin v telesu, katere so pred* pogoj, kakor za debelost, tako tudi za revmatično in gihtično bolezen.
Originalna steklenica Krušen soli se dobi v apotekah, stane samo 45 Din, zadostuje za tri mesece, a mala 27 Din. Oglas reg. S. br. 29.613—35.
Domače novice
60 letnica delavnega duhovnika. Za binkoštne praznike je slavil 60 letnico g. Ivan Serajnik, župnik v Kotljah na Koroškem. Jubilant je doma iz Roža na Koroškem. Kot duhovnik je plo-donosno deloval pri D. M. na jezeru v Prevaljah, pri Sv. Jakobu v Koprivni pod Olševo, pri Sv« Danijelu in Sv. Urhu v Strojni nad Pliberkom, v Temenici pri Tinjah, odkoder je prišel za župnika v Mežiško dolino, kjer župnikuje na občo priljubljenost 23 let. G. Serajnik je goreč duhovnik in za obmejne Slovence neumorno delaven ter zaslužen rodoljub. K 60 letnici g. jubilantu »Slov. gospodar« častita z iskreno željo, da bi deloval pri krepkem zdravju še dolga leta med slovenskimi Korošci v službi duhovnika ln požrtvovalnega prosvetnega delavca!
Stavka usnjarskega delavstva v Konjicah. V Konjicah je znana usnjarna Lavrič, ki zaposluje 200 delavcev. Slovenski delavci so morali V Lavričevem podjetju mnogo prestati od strani nemških mojstrov in preddelavcev, ki so bili to« likanj drzni, da Slovencev niso samo zmerjali, ampak so jih celo klofutali. Ce je kateri ugovarjal radi psovanja in nasilja, je bil odpuščen. Da bi se delavstvo zavarovalo napram brezobzirnosti vodstva podjetja, se je organiziralo in je bila 3. maja ustanovljena podružnica »Zveze združenih delavcev«, ki je odločno krščanska organizacija. Podjetju je bila novoustanovljena organizacija koj ob pojavi tm v peti ln je bilo ž«
10.	maja odpuščenih 38 organiziranih delavcev. Radi odpusta brez pravega vzroka so delavci
11.	maja zasedli vhod y tovarno in je nastopilo radi burnih prizorov orožništvo ter je poskusil s posredovanjem tudi g. okrajni načelnik. Vsi razgovori so potekli doslej brezuspešno. Delavci stražijo tovarno, v kateri se nahaja noč in dan 38 delavcev s preddelavci, katerim pošilja tovarna skozi zasebni vhod prehrano in razna okrepčila. Težnje in zahteve stiskanega slovenskega delavstva j» podprla banska uprava, ki je po pregledu nevzdržnega položaja izdala ukrep, po katerem so morali vsi inozemski uslužbenci in mojstri zapustiti naše ozemlje. Kmečko prebivalstvo je odločno na strani zatiranih delav-eev, ki bodo s svojo vztrajnostjo dosegli to, kar že imajo njihovi tovariši po drugih usnjarnah.
Prostovoljno v smrt radi bede. V Mariboru V Stolni ulici 1 so našli na binkoštno nedeljo v stanovanju obešeno Karolino Resnik, 72 letno vdovo po natakarju. Resnikova je pred enim mesecem zgubila svojega moža in je obupala nad življenjem radi bede.
Dva mlada človeka si vzela življenje. V Ljubljani so našli na Gradu ustreljenega 25 letnega brezposelnega ključavničarskega pomočnika Mihaela Kokalj lz Ljubljanske ulice v Mostah, in njegovo izvoljenko Angelo Jereb, ki je bila v zadnjem času sobarica in je doma iz Kresnic, Na sredi med žrtvama je ležal samokres. Nesrečneža sta naslovila na starše poslovilni pismi, v katerih navajata kot vzrok obupnega dejanja nesrečno ljubezen.
Mačka povzročila požar. Zadnjo soboto po« poldne je v Frankolovcih pri Ormožu zgorela
hiša in gospodarsko poslopje posestniku Matiji Šešerko. Ogenj Je povzročila domača mačka, ki Je ležala na ognjišču in se Ji Je vnela dlaka. Mačka je zbežala na svisli, zanetila krmo in hitro je bilo poslopje v objemu plamenov. Hišo so deloma rešili gasilci Iz Loperšič. Skoda Je krita deloma z zavarovalnino.
Število birmancev v mariborski stolnici. Na blnkoštno nedeljo je blrmal škof dr. Ivan Jožef Tomažič v stolnici 1088 birmancev, na binkoštnl ponedeljek pa 151.
Utopljeno so našli. Iz šmartna pri Litiji javljajo, da so našli v plitvem potoku Kostrevnica utopljeno Ivanko Leskovšek. ženica je bolehala na živcih in bolečinah v glavi. Ponoči je večkrat vstala in se je podala na sprehod krog hi-6e. Najbrž si je tokrat hotela omočiti glavo z mrzlo vodo, je pokleknila, omahnila v vodo in utonila. Ležala je z glavo v vodi, truplo pa je bilo na bregu.
Usodepolno trčenje motornega kolesa z avto-nobilom. Na binkoštnl ponedeljek se je peljal proti Sp. Hrušici pri Ljubljani z motornim kolesom tam stanujoči 83 letni zidarski mojster Matija Terkol. Na ovinku ni opazil avtomobila in se je zaletel vanj. Terkol je obležal ranjen na glavi in nogah in z zlomljeno levico. Motoclkel je razbit. Hudo poškodovanega Terkola so prepeljali reševalci v ljubljansko bolnišnico.
Opozorilo. Prebivalstvo mesta Maribora in >kollce opozarjamo, da je stopila 16. maja v veljavo nova naredba kr. banske uprave o odpiranju In zapiranju trgovin, ki se v nekaterih določbah razlikuje od prejšnje. Posebno poudarjamo, da se zapirajo trgovine v mestu Mariboru ob pol enih ter odpirajo ob pol treh popoldne, v mesecih junij, julij in avgust pa se odpirajo šele ob treh popoldne. Razen tega še prlpomnl-
V Kamniti pri Mariboru je preminul po mukapolnem bolehanju tamošnji g. župnik Franc Božiček dne 18. maja ob sedmih zjutraj.
Rajni se je rodil 16. februarja 1880 v župniji Buče pri Kozjem v prijazni Jagro-vici iz trdne in krščanske Kladovšekove rodbine.
Gimnazijo je študiral v Celju in v Novem mestu. Bogoslovje je končal v Mariboru, kjer je prejel mašniško posvečenje leta 1908.
Kaplanoval je na Pilštajnu, v Pišecah ter v Selnici ob Dravi, kjer je bil nekaj časa provizor. Iz Selnice je oskrboval na-kratko župnijo Sv. Jerneja nad Muto. Iz Selnice je bil prestavljen za kaplana v Zavre, kjer je bil tudi provizor po smrti g. dekana Kralja.
Iz Zavrča je prišel 1920 za župnika v Kamnico, kjer je ostal do mnogo-mnogo prezgodnje smrti.
Rajni je bil goreč duhovnik, požrtvovalno delaven prosvetni delavec in vzor modrega in naprednega gospodarja.
Kot kamniški župnik je prenovil župno
mo, da ostanejo mariborske trgovine ob državnih praznikih (6. septembra In 1. decembra) ter ob vseh verskih praznikih cel dan zaprte; isto velja seveda tudi za nedelje, razen poslednje nedelje pred Božičem, ko so trgovine v Mariboru odprte cel dan.
Letošnji spomladanski velesejem v Ljubljani
od 5. do 14. junija bo obiskovalcem nudil celoten pregled naše domače proizvodnje, njenega napredka in novih izsledkov našega tvornega duha, Svoje izdelke pa bodo razstavile tudi Inozemske tvrdke, zlasti onih panog, ki se pri nas še niso udomačile, kot n. pr. avtomobilska industrija lt4 Primerno grupirano v posameznih paviljonih bodo razstavili: strojna in kovinska, lesna in tekstilna, papirna in kemična, živilska in usnjarska industrija in obrt Naši napredni mizarski podjetniki bodo pokazali, da zmorejo ugoditi že najbolj razvajenemu okusu in najbolj praktičnim težnjam glede stanovanjske opreme. Bogato bo zastopana tudi mala obrt. Poleg splošnega dela razstave bodo prirejene letos tudi še sledeče specialne razstave: gospodinjska v zvezi z modno revijo; lovska, ki bo služila izbiri materiala za svetovno lovsko razstavo v Berlinu; avtomobilska, katera naj v cilju razvoja motorizacije v naši državi predstavi širši javnosti najnovejše modele svetovnih znamk. Na razstavi »živalce« pa bodo rejci malih živali: perutnine, kuncev, kanarčkov in drugih eksotičnih ptičev pokazaU, kakih smernic se je treba držati pri reji teh živalic. Enkraten vstop na velesejmske prostore bo stal 10 Din, skupine bodo imele znižano vstopnino. Velesejmske legitimacije po ceni 25 Din bodo omogočale 20 pose-tov, in sicer 10 dnevnih in 10 večernih na vese-lični prostor, kjer bo poskrbl-jeno za najrazno-vrstnejšo zabavo. Posetniki velesejma imajo 50 odstotkov popusta na železnici; pri postajni blagajni povejte, da greste v Ljubljano na velesejem, nakar dobite za 2 Din še posebno rumeno izkaznico, da bo po obisku velesejma veljala vozna karta za brezplačen povratek. Na letalskih linijah 10% popust, na parobrodih »razred za razred«.
cerkev znotraj in zunaj ter istotako znano cerkvico pri Sv. Urbanu, katero je pustil povsem nanovo poslikati. Pod njegovim župnikovanjem je dobilo pokopališče novo lice z novim vhodom.
Z lastnim denarjem je postavil v žup-nišču prostorno Slomšekovo dvorano, kjer se lepo razvija kamniško prosvetno društvo.
Svojim faranom je bil očetovski vodja. Za vsakega je imel pripravljen najboljši nasvet.
Kjerkoli je služboval, je bil narodni vodja mladine in starejših in je v Dravski dolini za narodno probudo veliko storil v predvojnem času.
Poleg župnije ga bo najbolj pogrešala občina, za katero je skrbel kot blagajnik bolj kakor bo to zamogel katerikoli drugi.
Kjerkoli je služboval, se je veselil obče priljubljenosti in je užival ugled kot prosvetni in gospodarski delavec.
Blagemu rajnemu bodi Vsemogočni obilen plačnik za vse številne dobrote, žalujočemu nad 80 letnemu očetu, sestram in sorodnikom naše iskreno sožalje!
1
G.župnik Franc Božiček umrl.
Iz Slovenske krajine.
Beltinci. Volitve, ki bodo 6. junija, so že sedaj razgibale večji del prebivalstva. Kandidatov se je pojavilo kar pet, toda mačkovi rdečkarjl so s svojim neodvisnim klubom že odšli k JNS-
arjem v goste, kjer so jih takoj sprejeli. S srač-jlm gnezdom mislijo doseči višek, po katerem tako hrepenijo, da že sedaj cele noči ne spijo. Prej do smrti sovražniki, so zdaj kar čez noč postali prijatelji, prav po pregovoru: Gliha vkup
Strlha. Za JRZ se pripravljata dve listi: prvm z nosilcem Glavač Martinom, posestnikom ia Beltinc. Mož je trezen in sposoben, da ga ljudstvo vol L Ugled Ima, je že več let predsednik
prosvetnega društva, ki v zadnjem času zasluti priznanje za svojo gorečo aktivnost Na drugem mestu kandidira sedanji predsednik Cigan Marko, sodar iz Gančan. Mož se je posebno odlikoval s tem, da je v času najhujšega režim« porazil pri občinskih volitvah dvakrat JNSarje. Dne 6. junija bomo šli vsi na volišče, kjer bomo glasovali za JRZ. Bog živi!
Beltinci. Naše prosvetno društvo, ki res zasluži priznanje v zadnjem času, se je odločilo, da priredi prosvetni tabor meseca julija.
Slovenska krajina. Zadnjič smo poročali o sa. mamoru g. Džubana, šolskega upravitelja. Poročamo sedaj, da do danes še nI podlegel rani.
Prireditve
Razkrižje pri Ljutomeru. Prosvetno društvo Razkrlžje priredi v nedeljo 30. maja ob treh popoldne zunaj na prostem igro »Revček Andrej-ček«. Predstava se bo vršila pri Zavodu sv. Janeza tNepomuka. Ker vsako novoustanovljeno društvo rabi obilo pomoči, ste vsi od blizu ln daleč vabljeni! V slučaju dežja se Igra odloži n* 3. poblnkoštno nedeljo, to je na 6. Junij.
Vojnlk pri Celju. V soboto 22. maja ob osmii. zvečer bodo farni igralci predstavili »Slehernika«. Skrivnostna igra bo dobila še posebno silo z igranjem na prostem pred mogočnim vhodom v farno cerkev. V nedeljo ob isti uri bodo igralci ponovili »Slehernika« za tiste, ki se sobotne predstave ne bodo mogli udeležiti. Pred Igro bodo šmarnice. Pri igri pojemo vsi!
Sv. Rupert v Slov. goricah. Tukajšnje prosvetno društvo »Slomšekov tabor« priredi v nedeljo 23. maja v Katoliškem domu materinsko proslavo z govorom, deklamacijaml in simboličnimi vajami članic, petjem ln igrico »Sirota Jerica«, da pokažemo hvaležnost in ljubezen našim mamicam. Vljudno vabimo vse, zlasti matere! Odbor.
Dopisi
Smihel nad Mozirjem. Tujski promet se širi vedno bolj tudi v naših krajih. SPD namerava zgraditi nov turistovskl dom na planini nad Sv. Radegundo, katerega temeljni kamen bodo posvetili 6. junija. Res, najlepšo to$ko si je za to SPD Izbralo, saj se gledalcu nudi prekrasen razgled vse tja do straže hrvaške. To delo SPD pa bo zelo otežkočeno radi pomanjkanja primerne ceste vsaj v bližino. To, kar označuje cesto v črtt Mozirje—Šmlhel, je čisto navaden graben, po katerem je tukajšnje prebivalstvo prlmorano mučiti živino; zlasti ob deževnih dneh je res pravi hudournik. Za smučarje, ki poznajo ugodne terene v teh planinah, to še ni prevelika ovira. Tudi poklicni turisti še zmorejo naporno pot. Drugače pa je s počitniškimi izletniki, ki bi sigurno v velikem številu posečall lepo izletno točko na teh planinah, ki so dostopne vsako-« mur, ko bi se ne bilo treba potiti iz Mozirja še tri ure po naših, menda edinstvenih kolovozih, že dolgo se mnogo govori o gradnji nove ceste Mozirje—Smihel, ki je za tak obljuden kraj nujno potrebna, in mislim, da ni v naši banovini potrebnejšega javnega dela, kot je ta cesta. Cela župnija Smihel je dobesedno odrezana od vsakega prometa. Ker je nam še vedno edini vir dohodkov gozd, smo vsled tega tembolj prizadeti, ker po teh kolovozih lesa absolutno nI mogoče več voziti. Nismo pa mi sami krivi, da nimamo primerne ceste. Vso to krivico pripisujemo še vedno obstoječemu centralizmu. Ob vsakih volitvah v narodno skupščino so nam »po-
Bivši angleški kralj Edvard Vm. in gospa Simpson se bosta v kratkem poročila v nekem grad«
na Francoskem.
Banat In Bačko, ga tam brez denarja prodati, kar se je vsa zadnja leta dogajalo. Kar se tiče izstavljanja listkov delavcem, je treba pripomniti, da se Ima marsikateri delavec zahvaliti ravno nakazilom živil, da ni njegova družina, ob času brezposelnosti sredi najhujše zime strada-
Novi generalštabnl šef ruske armade maršal Je-gorov. Spredaj poročamo, da so poslali dosedanjega načelnika sovjetskega generalnega štaba' Tuhačevskega za podrejenega poveljnika v kraje pb Volgi. Tuhačevskega je nasledil Jegorov»
V noči slovesno razsvetljen znameniti EiffeloV stolp v Parizu, kjer bo letos svetovna razstavah
Ernst Lehmann, preizkušeni zrakoplovni kapitan, ki je podlegel poškodbam, katere jo dobil ob prilik! eksplozije »Hindenburga« na letališču v La-kehurstu pri Njujorku.
žrtvoval ni« kandidatje delali cesti In železnico, tako da smo kar gledali v dolino, kdaj pripelje vlak ob porečju Savinje. Upamo, da sedanja Javna uprava upošteva že številne tozadevne prošnje in uvidi največjo potrebo javnih del ter vzame cesto Mozirje—šmihel takoj v načrt, saj eo za cesto tu ugodni tereni in je v bližini tudi material. Prebivalstvu celega kraja bo s tem zagotovljen sedaj tako ogrožen življenjski obstoj!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Odbor okrajne JRZ za Sv. Lenart je preteklo sredo, 12. maja, priredil v dvorani Narodnega doma pri Sv. Lenartu proslavo 65 letnice našega voditelja g. dr. Antona Korošca. Proslave, ki jo je otvoril g. Jože Spindler, se je udeležilo ogromno pristašev JRZ ter je nato pri nabito polni dvorani izčrpno govoril o slavljencu g. Marko Kranjc iz Maribora. Shod je dokazal, kako globoko je prešinjeno naše ljudstvo z Idejami dr. Korošca, dokazal je močno skupnost stranke in voljo do nadaljnjega vztrajnega dela za naš okraj, ln posebej za Sv. Lenart. Udeleženci shoda so Izrazili željo, da želijo še večkrat, posebno še pred bodočimi volitvami, pozdraviti v svoji sredi take govornike. V živi zavesti skupnosti ln navdušeni za nadaljnje delo so s pesmijo »Hej Slovenci« zapustili udeleženci to lepo uspelo proslavo dr. Korošca.
Stari trg pri Slovenjgradcu. Mi se prav pridno pripravljamo na dan, ko sprejmemo svojega nad-pastirja v svoji sredini. Ob tej priliki bodo tudi odkrili spominsko ploščo v svetovni vojni padlim vojakom. Malo pozno sicer, toda upajmo, da bodo dobili padli sedaj lepši, trajnejši spomenik. Olepšuje se tudi glavni oltar naše župne cerkve. Na blnkoštnl ponedeljek je bila v naši dvorani proslava materinskega dne. Proslava je v vseh točkah prav dobro uspela, za kar gre hvala predvsem našima dušnima pastirjema, ki se vneto trudita posebno za krščansko vzgojo naših najmlajših.
Berkovci. Tukajšnja gasilska četa priredi v nedeljo 27. junija, v slučaju slabega vremena pa na Petrovo 29. junija na vrtu g. Jurinec Matija v Berkovcih veliko javno tombolo s sledečimi glavnimi dobitki: 1000 Din, vreča pšenlčne moke, fina. moška obleka, klaftra trdih drv, nov sod, ženska obleka in še nad 400 drugih lepih in koristnih dobitkov. Cena tombolski karti samo 2 Din. — Za prvovrstno ljutomersko vino in dobro pečenko bo preskrbljeno. Prleški krapci ln gibanice bodo na razpolago. Igrala bo malone-deljska godba. — Sosedne gasilske čete kakor tudi druga društva prosimo, da Istega dne ne prirejajo drugih ali sličnih prireditev. — K obilni udeležbi vseh od blizu ln daleč že sedaj vljudno vabi četa.
Marenberg. Kar se tiče dviga cen lesu, je to
znak splošnega izboljšanja lesnega gospodarstva in konjunkture. Le radi tega, ker se kupci lesa zopet po dolgih letih sami zglašajo tukaj pri nas, bo mogoče spraviti našo lesno trgovino na solidnejšo podlago, ker ne bomo več izpostavljeni težkim rizikom, to Je ves les postaviti v
Jezuitska cerkev v španskem mestu Bilbao, katerega oblegajo nacionalisti generala Molle. — Krasno stavbo bodo skoraj gotovo rdeči pred umikom Iz mesta spustili v zrak.
N. Chamberlain, bodoči angleški ministrski predsednik. Po kronanju angleškega kralja Jurija VI. bo odstopil sedanji šef angleške vlade Baldwin in bo njegov naslednik Chamberlain, dosedanji finailčni minister.
la. Ta nakazila se morajo pri trgovcih plačati ter se le prepogosto zgodi, da delavec prejetega predujma ne odsluži. Na čigava ramena pade ta »dobiček«, menda nI treba posebej poudarjati.
Vprsiaiiia in odgovori.
Brezplačna vožnja po morju. Z. I. Zal nam ni znan način, kako bi se Vaš sin zastonj pripeljal V Avstralijo.
Davščina od domačega zakola, M. J. v P. Ob domačem zakolu morate plačati 6.25% vrednosti zaklane živine državnega davka na poslovni promet. Vrednost se določa po teži. Ako menite, da jo je mesoglednik določil previsoko, se pritožite na občini. Opozarjamo Vas pa, da ni merodajno, koliko ste VI faktično za meso iz-kupili, marveč splošna povprečna vrednost. — Ali sme občina pobirati še posebno takso 10 Din, lahko razvidite iz občinskega proračuna, v kolikor ga je banska uprava odobrila.
Taksa na ples. Isti. Takšna taksa že obstoja, In sicer se plačuje za vsako javno plesno prireditev banovinska taksa 100 Din, v trgih In mestih pa več. Prisiliti občine ne morete, da bi pobirala še kako posebno takso.
Taksa za tiskovine. Isti. Vprašate, ali je Vaša občina upravičena pobirati 4 Din takse od
tiskovin v zvezi s kmetsko zaščito. — Ta taksa «
je gotovo protizakonita, ker so tiskovine izšle šele v zadnjih mesecih In občina nI mogla že ob novem letu 1937 dobiti odobritve od banske uprave za tako takso. Tiskovina stane vsaka le 1 Din.
Prošnjo za sprejem v orožnlško službo (A. G. v D.) napravite pri najbližji orožniški postaji. Pri nas je ne morete.
Pogoji za orožniško službo. F. F. v K. O teh
pogojih smo pisali 3. marca t. 1. Prošnjo lahko vložite vsak čas.
Varuh zapravil 5000 kron. Valorizacija. I. K. Leta 1915 je Vaš oče prodal domačijo za 5000 kron, določil, da se ima ta vsota s 6% obrestmi po njegovi smrti izplačati njegovim otrokom ter odšel v Ameriko. Oče se 21 let ni oglasil. Med tem sta kupec in Vaš varuh za otroke potrošila kvečjemu 1000 kron, ostanek pa »stihotapila«. Vprašate, kakšne pravice imate otroci, koliko je danes krona vredna in koliko obresti smete terjati. — Varuh bi bil moral vsako leto na sodišču polagati račun. Ako ga ni in ako sodišče ni odobrilo izdatkov, zamorete otroci tožiti varuha, da plača glavnico in vse obresti, v kolikor ne bo dokazal, da je porabil denarja za vas otroke. Za krono pa morete zahtevati le 25 par, ker se predmetna terjatev žal ne valorizira.
Razdelitev posestva — določitev meje. P. A. v "L. Vi in N. sta kupila posestvo, pred pričami sta si ga razdelila, pri čemur je N. sam določil meje, ki so se takoj označile. Sedaj pa N. mej noče priznati ln zahteva, da inženjer razpolovi posestvo. — Ako nočete. Vam ni treba pristati, da Inženjer znova razpolovi posestvo, kajti razmejitev je bila dogovorna in je N. na njo vezan. Treba je le, da geometer napravi skico ter v zemljiški knjigi sprevedete novo stanje.
Znižanje dednih odpravščtn. A. G. v Z. Leta 1929 ste prevzeli po pokojni ženi posestvo ter se obvezali izplačati otrokom 84.000 Din. Ako mislite, da se je vrednost prevzete nepremične imovine zmanjšala za več kot 25%, smete do 26. septembra 1937 zahtevati, naj sodišče Vaš dolg sorazmerno zniža.
Boljši gmotni položaj upnika. A. N. pri Sv. P. Ako je Vaš upnik v boljšem gmotnem položaju nego Vi, se Vam vsled tega Vaš dolg še ne tniža. (Ostali odgovor dobite drugič.)
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Služkinja, poštena in pridna, ter hiapeo za kmetska dela, zanesljiv pri živini, nad 40 let star, se sprejmeta na kmetijo Klemen Franjo, Rečica nad Laškim.	773
POSESTVA:
Prodam novo štiristanovanjsko hišo, polovico izplačati takoj, ostalo na odplačilo. Izve se od dveh dalje: Vodnikova 38, Studenci, Maribor.
760
RAZNO:
Zabelo, svinjsko mast, surovo in kuhano maslo, jajca, suhe gobe in vse poljske pridelke kupujejo vedno trgovine Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Strigova, — Velika zaloga oblačilnega blaga, sešitih oblek, perila, čevljev ter vseh potrebščin, dokler traja zaloga še po starih nizkih cenah.	684
Poizkusite enkrat kupiti trpežno blago za perilo meter od 5 Din naprej, cvirnato blago za domače obleke, meter od 6 Din naprej, In vse, kar rabite, ker najugodneje dobite le v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štri-gova. Zaloga vsakovrstne moke!	735
Vrvico (špago) vseh debelosti dobite v Mariboru v Cirilovi, Koroška cesta 5, in v Ptuju, Slovenski trg 7.
Zakaj pa ne ubogaš? Saj sem ti rekla, da najmočnejše čevlje in oblekce kupiš najcnejše v manufakturi Grajske starinarne, Vetrinjska 10, Maribor.	772
žagano kolje 25 par, krajniki 2 Din komad. Lesna trgovina Pistor, Mlinska 18, Maribor. 763
Hranilno knjižico Hranilnice in posojilnice Sv. Jurij ob ščavnici kupim do 8000 Din. Naslov v upravi lista.	762
Zidni ščitniki (krasne slike), preprodajalci popust — največja izbira v Tiskarni sv. Cirila.
Te dni dobim Iz tovarn veliko ostankov svile, delena, cajga, belo, rjavo ln plavo platno, oblekce, predpasniki, moške čevlje, srajce, hlače, plišast divan, pohištvo. Starinarna Koroška cesta 10, Maribor.	761
Trgovina z ostanki vseh vrst blaga in oblek, predpasnikov. Rotovški trg 4, Maribor. 759
Papirne vrečice raznih velikosti tudi posamezne komade prodaja Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Prodam lepega, krotkega bika, 15 mesecev starega, pomurske pasme. Vpraša se v gostilni A. Kračun v Ločah pri Poljčanah.	771
Helikon F ali B, tudi Es, dobra tuba ni izključena, dunajska uglasitev. Navedba cene! Kupi Babnik, Mislinja.	767
Redni letni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Ormožu, r. z. z n. z., se vrši v soboto, dne 5. junija ob pol 1. uri popoldne v zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročili načelstva in nadzorstva. 3. Potr-Jenje računskih zaključkov za leto 1936. 4. Volitev načelstva ln nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ce hi ta občni zbor ne bil sklepčen ob napovedanem času, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor v istih prostorih in z istim dnevnim redom, kateri veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.	764
Redni letni občni zbor Kletarskega društva v Ormožu, r. z. z o. z., se vrši v soboto, dne 5. maja 1937 ob pol 3. uri popoldne v mali dvorani Kletarskega društva s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročili načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1936. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ce bi ta občni zbor ob nave denem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje drug občni zbor v istih prostorih in z istim dnevnim redom, kateri sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.
5. do 14. junija 1937
XVII.
Ljubljanski velesejem
40. razstavna prireditev
Železniška izkaznica za polovično voz-nino se dobi pri blagajnah železniških postaj za Din 2•—. Velesejmske legitimacije se izdajajo pri blagajnah na velesejmu. — Sejmišče obsega 40.000m'. Preko 600 razstavljalcev iz 14. držav. Posebne razstave: Lovska, gospodinjska pohištvena, avtomobilska, male živali. Modna revija z varietejem. — Veliko zabavišče. — Koristno —prijetno.
Papirni krožniki vseh velikosti v Tiskarni sv, Cirila v Mariboru in v Ptuju.
Vabilo na občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z., ki se bo vršil dne 30. maja 1937 ob 9. url dopoldne v hranilnl-škem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva, 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1936. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načelnik: Veternik Ant.	770
Zaboje v raznih velikostih odprodajamo stalno v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
P1RMANC1!
Najlepše obleke, klobuke, perilo, čevlje itd. nudi ugodno
Konfekcija
JAKOB L/i SI, M APIBOR
Glavni trg 2
IV I 545/37-7
Meni oMic.
Dne 13. avgusta 1937 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Selnica ob Mudi vložna št. 144
cenilna vrednost: Din 38.304.95 vrednost pritiklin: Din 550.—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti zemljišča
najmanjši ponudek: Din 25.536.70
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 12. maja 1937.
vzorci
H I F
Maribor, Aleksandrova cesta 24.
Za birmanke
Tafet svila vseh barv po 12 Din pri 517
Trpinu, Maribor, Tetrinjska 15.
KOSE!
kovane iz prima Švedskega jekla, vsak komad jamčen, dobite samo v železnini
ANDRAŠIČ, MARIBOR, VODNIKOV TRG
CIRILOVA KNJIGARNA V MARIBORU priporoča nove knjige:
Dr. Jaklič Franc: Svetla pot, vez. 48 Din.
Dr. StrmSek Pavel: Kratek pregled svetovne književnosti, broš. 10 Din, vez. 18 Din.
Petančič Davorin: Igrski vodja, ideologija lgr-Bkega vodstva, broš. 40 Din.
Dr. Lenček Ignacij: Problemi filma, Pij XI. 0 kinu, »Naša pot« XII. zv., 10 Din.
Seigerschmied: Dobri Zveličar, Vrtnice za leto 1037, broš. 16 Din, vez. 23 Din.
Devetdnevnica v čast Svetemu Duhu, broš.
Din.
Kästner: Emil in detektivi, vez. 36 Din.
Weiser: Najmlajši poročevalec, vez. 45 Din.
Dr. Dragaš: Otrok v šolski dobi, broš. 36 Din, vez. 44 Din.
Breme-Tominec: Od življenja strta, izpovedi
otroka, broš. 26 Din, vez. 40 Din.
Dickens-župančič: David Copperfield, II. del, yez. 80 Din.
Dr. Rupel: Valvazorjevo berilo, I. del, vez. 110 dinarjev.
Javh-Kern: Spomini ob 30 letnici prihoda v Ameriko, vez. 40 Din.
Puškin-2upančič: Pravljica o carju Saltanu, Vez. 38 Din.
Ob Kresu, »Mladi oder«, H. zvezek, broS. 10 dinarjev.
Žitnik Vinko: Pomlad, pesmi, vez. 50 Din.
MRE
od Din 35.— naprej udilke Din 39 -„ Urarska in zlatarska popravila za 50% cenejša. — Steklo Din 2 -, pero Din 12"-Generalna popravila od Din 20"— do 25'— samo pri Kari Ackermann-u Ptuj, Krekova ulica 1. Kupim staro zlato in srebro.
Lepe tlsfíoyine
za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice ▼ latinici in cirilici
izvršuje
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Tiskarno s?. Cirila
«Mariboru
Koroška g. S
Čekov, račun štev. 10.602 U
Telefon interurb.št.2ii3
§m!orii ¥ Mariboru, Gosposka si. 49
telefon 23—58.
Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba I. razreda 120 Din, n. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. C e r n i č. 51

Kanigarn
modno vzorčast
r- V20r¿asto
' " itaS-A* "
■Wimm

SLUŽBE:
RAZNO:
MUnarski pomočnik, dobro izkušen, želi preme-niti svoje mesto s 1. junijem. Ponudbe naj se pošljejo upravi »Slov. gospodarja«._752
Veleposestvo išče pridno, pošteno gospodinjo od 30—60 let, s primerno kavcijo, za stalno. Naslov v upravi »Slov. gospodarja«.	754
Vinotoč Kuhn Razvanje otvorjen!	757
Proda se košnja sena, dva orala, Lovrec, Loža-ne 15, Sv. Marjeta ob Pesnici.	755
Gostilniške stole, mize in ledenik ter umivalnike z marmornato ploščo proda Hotel »Zamorec«, Maribor.	751
POSESTVA:
Oglas! Posestvo 24 oralov, tri orale krasnega gozda, drugo sadonosnik, travniki in njive, poslopja vsa zidana, vse z opeko krito, se z viničarijo vred proda v Partinju št. 168, p. Sv. Jurij v Slov. goricah.	756
»MOSTTN« za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po Din 20. Drogerija J. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.	462
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	536
Sl0¥ci8sfic gorice!
Pripravil sem za Vas veliko izbiro spomladanskega blaga za moške, ženske, otroške obleke in perila, robcev itd. Radi ugodnega nakupa Vam nudim vse vrste manufakturnega blaga po Izredno nizkih cenah.	670
V zalogi imam tudi vedno sveže špecerijsko blago. Velika Izbira železnine itd. Apno, cement.
Za nakup teh potrebščin se Vam priporoča trgovina
ANTON HRASTELJ, Št. Lenart v Slov. goricah — ANTON HRASTELJ, podružnica, Sv. Benedikt v Slovenskih goricah.
Poštena, točna in solidna postrežba!
Nogavice in perilo v veliki Izbiri priporoča po tovarniških cenah — tovarniška zaloga
Jabolčnik ali hruškovec, izvrsten, naredite, ne da bi rabili naravni sadjevec, le lz snovi »Ja-blus«; s povzetjem stane za 50 litrov 35.50, 75 litrov 49.50, 100 litrov 64.—, 150 litrov 89.50 Din. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo: Franc Renler, Podčetrtek.	753
Premog za domačo kurjavo samo 30 D 100 kg. Branko Mejovšek, Tattenbachova ulica 13, telefon 2457._657
Goruterodgonsha obCinsha podtetto
iščejo agilne zastopnike za prodajo vseh vrst zidne in strešne opeke za vse večje kraje Slovenije. Blago priznano prvovrstno. Cene konkurenčne.
Reg. br. 2007/32.
Cement, glasovito Bohnovo strešno opeko, koruzo, banatsko pšenično moko, manufakturn« In špecerijsko blago na veliko in malo, nudi po izredno ugodnih cenah E. Zdolšek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob južni železnici.	428
Moštna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanj« jako dobre in zdrave pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpo-šiljatev. Drogerija Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11.	533
CENIK IN VZORCI ZAIT0NJ
modra galtca «solnc e~ . ccltc
je za zatiranje peronospore in škrlupa ter raznih paležev neobhodno potrebna! — Vinogradnik, sadjar in vrtnar, ki ne škropi pravočasno in pravilno svojih kulturnih rastlin, ne more pričakovati obilnih in zdravih pridelkov. Vporabljajte v ta namen le domačo modro galico znamke „Solnce",
hi vsebuie 997*7o bakrenega sulfata! ^"^Pi
Dranllnlca Dravske banovine Narlbor
Centrala: Maribor	Podružnica: Celfc
y lastni no?! palati na oglu	nasproti poŠte, pre| JnžnoSta-
Gosposhe-Slovenshe ulice.	27	iersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
VSA K prevdaren slovenski gospodar
ZAVARUJE
sebe, svojce in svoje imetje L E P R S
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI ¥ LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. ©i. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
m
i
najbolje In najvarneje pri
SpodnještaiersM ijudshi posojMnld
Gosposha uiica 23 f H0fil)0r0 Ulica 10. ohtobra
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000
Tiskar: Tiskarna av. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. — Urednik Janu« Goleč, novinar y Mariboru, — Izdajatelj r
TIskarna av. Cirila, predstavnik« jrrano HraateU K Maribor«,