Dopisi. Iz Dravinjske doline. (Povodenj — Sl. Bi8tri6ani). Nekdo po Dravinjaki doliui potujo5 je obSndoval jeno rodovitnost in jo je zarad tega primerjal egiptovaki ob reki Nil. Vendar mislimo, da bi jo Nilorej dolini v Egiptu smcl priraerjati tudi zarad povodenj. Kajti, kakor reka Nil po mo5nem deževju izstopivša poplavlja vso dolino, tako dela tudi naaa Dravinja in prinaša mnogo blata v dolino, in jo gnoji pa tudi pogosto rodovitno, že obdelano zemljo s vsejauim semenom vred odnaša. Tako ae je zgodilo letoa 8. in 14. maja, ko je povodenj poplavila vao Dravinjsko dolino, poaebno v Makolski fari, kder Ložnica v Dravinjo priteka. Iste dni je Makolam zopet obveljalo atarodavno irna: sv. Andrej na jezeru. Kajti, kakor nekdaj, tako je tudi sedaj bilo vse eno jezero. V nedeljo 14. maja ve6ina farmanov ni mogla do cerkve in kmet F. bi se bil lehko v potoku ared trga utopil, ako ga nebi 2 mladenča še izvlekla. Do začetka maja je vao lepo raatlo — aedaj pa je neizmerno zaoBtalo. Na Jurjevo smo videli že rženo klaaje in cvetno nedeljo grozdiSe na trtni mladiki. Sedaj je V8O nekako odrvenelo. Krompir, kuruzo in fižol, kolikor ga ni povodenj odplavila, utegne prevelika mo5a vzeti — Bog nae raruj še ve5jih neare5! — Slov. Bistričani — ali prav za prav Formacberjevci — so uekaj učinili, čemur bi 8e lebko vse krave ob vsem Poborju smejale! Izvolili so si — 5astnega mestjana ali ehreubttrgerja. No, in koga? — Konrada Seidla, na Stajersko nprivandranega taj6pema", dosluženega stotnika in nebodigatreba kamškega predstojnika, ki še vedno z medvedovo kožo sedi na deželneni in državnem poslanstvu, Seravno so mu dijete zarubljene v deželnem in državnem zboru — nadalje nspecija" znanega celjskega arestanta Brandstetterja itd. — tega 51oveka so nemakutarski burgarji Sloven8ke Bistrice napravili za 6astnega mestjana. Gotovo velika 6a8t za Bi8trico! nGliha rada vkttp atriha". Naj ga pa le imajo! Morebiti ae mu tudi poplačajo sitne dolgove, ali ga kedaj sprejmejo v napitalu, a pa zapišejo med svoje nStadtarme", 5e ga kde sami ne izvolijo drngo leto za poslanca, ker ga bodo menda le enkrat sloveuski kmetje zavrgli. Kdo ve! ? Iz Kamce. (Zopet Seidl). Prvo nedeljo po sv. 3 kraljih jeg. Seidl predložil bresterniškemu srenj8kemu odboru prazno polo rekoS: tukaj 86 podpišite (karta bijanka); prepisal se bo na to polo srenjski proračun nvoranschlag" za teko6e leto. Udje so podpiaali. Nek poseatnik reče na tako podpisovanje ,,pametni pa le 8te, kaj bi pa tedaj bilo, ko bi smrtno obsodbo podpisali!" Bresterničani smo za g. Kocmuta šolnino že odpla5ali, srenjake doklade tudi plačujemo, kaj bo le prinesla karta bijanka ? — Kakor slišimo je g. Kager 3. nedeljo po veliki noči v srenjski kamaki pisarui službeno napovedal, da se morajo iz njegove biše to je iz hiae pod atv. 15. vai ,,apokati". Tamkaj je imel tudi g. Seidl 8voje ,,fakti5nou etanovališSe po zadnjem volilnem liatu. G. Seidl je terjatev službeno podpisal, toraj tudi atraha iz at. 15. zapodil. Kje bo le prihodn.ji5 svoje nfakti5no" stanovalia5e napovevedal ? Radovedni amo, kako dolgo naa bo za atorove imel. — 15. maj je že minol arenjskega računa pa ae ni, ob, kako naa je pred nekterimi tedni debelo nnaštrihal" !! Takega preroka ne ruoremo za našega odrešnika imeti, ker se mu nikdar prerokovanje ne izpolni! Pri uaa ir&amo tudi nbritofako prašan.je", kakor nekdaj Dunaj6ani. Sej je bilo že veliko, dela se pa ni6 ne vidi. Pred 3 leti je že g. V. iz Bresternice naro5il, naj 8e okoli britofa napiavi globoka jama, da se zamore voda odtekati, kar je res edino sredstvo vodo iz pokopališča spraviti, da se nebi Ijudje več v vodo metali. Pa tukaj je pod zdajno kamško vlado le sliaati: rwir werden schon macben" pa tista sre5na ura neče priti, da bi se kaj storilo. Moiamo že g. Seidlu prizanaaati, ker še ima 14. služb in zraven še rava in kavs z jetnikom v celjski kazini. J. D. BresterniSar. Iz Teharjev. Leta 1699 so arenjaki zastopniki, nekdaj slavnih in mogo6nih Tehar6anov, v svoji aamoupravni oblasti akienili na sr. zemljišču k 6asti božji cerkev poataviti, in se zavezali in zaobljubili — za sebe in za 8 voje na«l ednike — jo s vsern potrebnim oskrbeti, pa tudi vse potrebe iz sr. blagajnice poplačati, ako se nebi iz proatovoljnih darov poravnati dale. V kratkem je stala lepa cerkev sv. Štefanu v 6a8t tik ccste iz Celja proti Šmarju. — Na trati okoli ceikve ao znani sejmi, ki se morajo med najiruenitniae prištevati v celem spodnjem Štajerakem. — Pa s Časom se je prvotna lepota pokvarila, — tieba je bilo popravila od zuuaj in od zuotraj. Lani ao jej dali Tebar5ani novo, bolj okuBno strebo ; les so darovali za 5aat božjo in za lepoto svojib cerkev vneti farmani. — Pa kakor je zunaj postala lepa, potrebovala je tudi od znotraj popravila in lepšanja. To potrebo je spoznal sr. odbor Tebarski, ter enoglasno sklenil: vse stroake za olepsanje cerkve iz sr. blagajnice popla5ati, ako ne zadostujejo prostovoljni doneski. Zato ae je porazumel 8 cerkvenim predstojništvom, da so poklicali — v naši škofiji slavno poznatega rnalarja Jakoba Brollo. — Veselje farmanov je občno, pa tudi delo krasno. V kakih 3—4 tednib bode malar J. Brollo svoje delo pri podružnici av. Štefana v Teharjib izgotovil, ki bode lep spomenik njegove umetnosti, pa tudi spodbudiven izgled blagega, pobožnega 5uta Teharčanov! Slava jim ! Od Ormuža. (Bela vrana — volitve). Ormužki okrajni odbor je pved kratkim razposlal občiuam tega okraja ukaze, zarad popravljanja zanemarjenib cest v slovenakem jeziku pisane. — Že od dobe, ko so okrajni zastopi za5eli životariti, ni bilo od ormužkega okr. zastopa niti slovenske črke videti; nismo se tedaj mogli preSuditi, odkod taprikazen? — Mar ae je naš okrajni odbor 5rez noč poslovenil? Mar je sklenil, da se naj a Slovenci tega okraja piaviSneje ravna? Nikakor ne! Ta bela vrana (alovenski dopisi) 5isto nekaj druga pomenijo! Želodarji ormužkega okr. zaatopa živo čutijo, da zarad njibovega nemSurskega vedenja, bi pri bližajočih ae volitvah narodnjaki zmagali ter bi se nturen", ki ga že tako dolgo zidajo, zopet podrl. — Da bi se tedaj Slovencem dopadli ter da bi jih zopet volili, ao sedaj za5eli slovenski dopisovati, ter tudi za naše zanemarjene ceste nekoliko skrbeti. — Toda 8 to zvija5o se ne damo ukaniti! Predobro vemo in 5utimo, kar je naš ormužki okr. zastop za nas storil. Drugače tudi nismo pri6akovali, ker v tem okr. zastopu po nesieSnih volitvah le nemčurji gospodarijo. — Tega pa za naprej nikakor ne smemo trpeti, marve5 goapodarstvo jim ho6emo iztrgati ter jihovemu životarenju v ormužkem okr. zastopu odklenkati. Ormužki narodnjaki! na delo; pri bliiajo5ih se volitvah v okr. zastop ne smemo rok križem držati! Zmagati moramo z našimi Ijudmi, in to bo labko, 5e vsak narodnjak svojo sveto dolžnoat u6ini. Ali bomo ae še dalje pustiti voditi od sovražnib tujcev? — Bomo li dalje pustili, da bodo tuji nemčurji z naaim krvaro zasluženim denarjem gospo- darili? Ne nikakor ne! ", cq ish «a Pii bližajoSih se vclitvah naj naše obfiine izvolijo poštene alovenske može, enako naj storijo tudi velikiposestoiki, in nadjamo se tudi, da Središki trg letoa zopet izvoli odlo5ne narodnjake, in tako bomo v novem okr. zastopu nem5urje lahko na prate ^preateli". Da pa 8mo si zmage gotovi, je neobhodno potiebno, da se narodnjaki ormužkega okraja zarad možev, ki bi se naj v okr. zastop volili, pogovorijo, ter zediuijo. — V to svrbo bi naj go-spod Dr. Geršak v zvezi z drugimi odli5nimi narodnjaki potrebne korake storil, ter narodnjake in obč. predstojnike na pogovor povabil. — To vse pa bi se naj zgodilo ob pravem času, sicer naa nem- 6urji zopet prehitijo ter na limanice spravijo. — Tedaj na delo! Iz št. Danijela na Koroškem. Vse se pritožuje zarad letošuega mraza iu vetrov, kteri brez nehanja pibajo in vlečejo po bribih in dolinab. Re8 budi bo, pa najbujai vlečejo po nasi šoli, ki 80 vsi takjuapibnjeni, kakor tista žaba, ki je botla volu enaka biti, in se je tak dolgo aapibovala, dokler ni po5ila. Ravno taka 8e našim napibvavcem godi, za nobenega ni šola iu poduk, imajo rajši svoje ovce, kakor otroke! Bog se jihusmili! Kedaj bodo ti napihnjenci spoznali korist aole in poduka!? V planinah pri Železnikaplji in v Obirskem ao 8e prikazali tako lačni volkovi, da so že ve5kiat v bleve udrli in ovce trgali. Sicer je bil 11. majaob6en lov na te hude goste, vendar nobeuega ni moglo zadeti svinSeno zrno. Bržej ko ne 80 tezveri priale iz sosedne Kranjske. — Deževno vremepretecenib dni je zopet neizmerno veliko akode naredilo. Vse naae vode, potoki, budourniki in reke so neusiniljeno razsajale in mnogo lepega rodovitnega zemljiača poplavile. Okoli Celovca je voda napolnila vse kleti in iz mnogih blevov in bia živino in ljudi pregnala ! Razun tega je še nov sneg upanje na dobro letino bržej ko ne popolnem uničil. Kaj si bodemo začeli!