* Egipčanske glinene lutke, razstavljene v Oxfordu, so dovolj trden dokaz (po arheologu dr. Hamblyjuj, da so se v letih med 4000 in 2000 pred našim štetjem tetovirali tudi ljudje. ’ Angleški izraz .tattooing* je v Evropo prinesel kapitan COOK leta 1771: Telesa so si pobarvali z zbadanjem kože z majhnimi nazobčanimi orodji, narejenimi iz kosti. Luknjice so zapolnili s temno modro ali črno mešanico, pripravljeno iz -dima oljnatih orehov*. Na koži je ostala neizbrisna sled. • Painted princ, poslikan princ, je bil v 17. stoletju londonska senzacija. BU je tetoviran po vsem telesu, iz Avstralije pa ga je pripeljal slaven mornar, raziskovalec in pirat William Dampier. Bristoiskega mornarja Johna Rutherforda so v 18. stoletju na Novi Zelandiji ugrabili Maori in ga počastili s ™ _____. T /a ma! m a sihlrrrvjon c nnjntnim m Jama ma tv* V vročih avgustovskih dneh, ko so na nas ostala le pok omen tirali. 1997 30. PEN bo 25. septembra. Dišalo bo grozdje. 29. številka medtem pa sta ga duhovnika tetovirala po rokah, nogah, prsih, trebuhu in obrazu. Omedlel je in sini opomogel šest tednov. Po obredu so ga Maori sprejeli medse kot sebi (enakega. • Pravi profesionalec, kise je ukvar- I jal s tetoviranjem kot obrtjo, je | ameriški Nemec Martin HHdebrant. Bil je eden redkih, ki je v vojni med Severom in Jugom lahko prosto prečkal borbeno črto. Posel je cvetel, saj je lahko tetoviral vojake na obeh straneh. • Na pragu novega stoletja je tetoviranje spet hit. Ogromen vpliv na njegovo popularnost ima MTV, ki pravzaprav spreminja mnenje vsakega, zlasti pa mladih, o prav vsem. Člani popularnih skupin, ki so kulturni heroji in vzorniki mladih, se množično tetovirajo. Madon-na naprimer. * Danes tetoviranje niso le poslikana telesa mornarjev in vojakov, temveč ga vedno več ljudi sprejema kot umetnost, s katero se je mogoče srečati tudi na razstavah. Na neki tovrstni newyorški razstavi se je zbralo več tisoč ljudi, ki so NATAŠA: V tigru je moč ... ~ MITO; Simboli kot so kuščar, osa ... bogatijo moje telo. Še več jih bom dodal. MAJA: Metulj, spomin na Finsko. ‘ Večno in vedno samo moje ... ANDREJ: Naj se vidi, da je glasba moja največja ljubezen. ŠTEFAN: To, kar je na moji roki, sem čutil in mislil leta 1938. JOŽE: Indoktrinacija. celo blokirali promet. najnujnejša oblačila, smo posledice modnega trenda opazili tudi med nami ... Del svoje identitete so nam pokazali in VESTNIKOV MESEČNIK četrtek. 28. avgusta, avgust '97 tute pen tute VESrNIK 34 E NOGE ŠNE Nikar ne bodi nocoj slabe volje, če fantje govore za tvojim hrbtom (JOŽE RUŽIČ in DARKO KEGL) o tvojem prekratkem krilcu. Tako je svojo dolgoletno prijateljico iz Rih-tarovec, kozmetičarko SIMONO KOLBL, potolažila SIMONA WEISS, ki običajno ne nastopa v ničkaj daljših krilih Nagradno vprašanje: Zakaj je v naslovu govor o dolgih nogah (glej sliko)? Lipen NA RTV NIMAJO NITI POD ZOB! r LAKOTA Iz nenovinarskih krogov pogosto curljajo informacije, češ kako dobro in bajno in oh in sploh je plačana tako imenovana sedma sila. Žurnalisti naj bi imeli visoke plače, dodatke in dodatke na dodatke. Da vse to ni res, dokazuje fotografija z letošnjih bujraških dnevov - dopisnik RTV Slovenija (gre za ustanovo, ki noče predvajati reklam za POP TV) iz naše regije, gospod BORIS CIPOT, si je namreč globoko oddahnil, ko so mu vrli Ižakovčani j podarili pečeno mursko ribo. V denarnici je bilo namreč le še za prilogo, ki pa je niso ponujali. Dobro obveščeni pa vedo praviti, da je k ubogi novinarski plači za prehrano primaknil eden od desetih najbogatejših v Regiji, zlatar po profesiji ... Dober tek, Boris! ■ foto: NJ ZLO NE MIŠU! Beltinski župan gospod JOŽE KAVAŠ, nekoč nenadkriljiv ob-račalec pedalov na kolesu, dokazuje, da zna vrteti tudi kaj drugega! Za pentutarsko priložnost si je izbral znani ples šamarjanko, ob njej pa seveda tudi damo, s katero je svoje plesne sposobnosti pokazal in dokazal. Če jo kdo pozna (damo, ne šamarjanko), naj izda njeno ime (ali pa naj se v urednišrtvu Pentut javi sama)! JOG POČITNICE ’97 Po Istri, slovenskem Primorju, Kvarnerju in bližnjih otokih krožijo strahovi: zaradi pomanjkanja čiste vode je ogrožena varnost turistov, kopalcev in kopalnic! Tamkajšnje inšpekcijske službe so šle celo tako daleč, da nadzirajo vsakega kopalca (včasih tudi kopalko). Ponavadi pride inšpektor na plažo, se usede pod bor (ali podobno iglasto drevo) in čaka. Ko dočaka, takoj zaračuna mandatno kazen (na Hrvaškem je zaradi bolj členjene obale za dvajset odstotkov višja kot v Sloveniji), seveda ne vsem, pač pa samo tistim, ki pridejo iz morja in se v naslednjih dvanajstih minutah na oprhajo. Zlobni jeziki trdijo, da je veliko bolje biti prekr-škar pri hrvaških sosedih, saj so inšpektorji popustljivejši in jih lahko za pol cene prepričaš, da te ne kaznujejo. Vsekakor pa je najceneje, če naredite kot možaka na fotografiji. Ostalo vam bo za špricer^x kornet, pa Še čisti boste! NJ Že tretjič objavljamo fotografijo, ki ji lahko nadenemo naziv Naj... smeh meseca. Tokrat smo se odločili za LILJANO JAMBROŠIČ iz Velenja (prepoznali jo boste po veselem smehu in po teni, da razen svojih no9 nima v rokah ničesar) in PETRO GOMBOŠI iz Kroga (Petra ima močneje tonirane nohte, v kozarcu pa samo še za vzorec tekočine). Obe sta stan štiriinštirideset, vsaka posebej pa pol manj. Srečali sta se na študentski zabavi v Mariboru in sta veseli, ker imata obe pogoje. Za kaj, ugotovi^ sami! . Pa še to: fotografije za Naj smeh ’97 lahko še vedno pošljete na Pen, Ulica arh. Novaka 13, Murska Sobota. Smejoči se svet je lepši! tute ^<>lltute RADGONSKI SEJEM LETOS ONSKIM BIČKOM Boš letos res pobral milijon? 'C® # v dprl svojo steklarsko delavnico, ki jo imam še danes. Delate sami? Zdaj delam sam, včasih sem imel več zaposlenih. Živite dobro? Kar dobro, saj sem bil že sedemindvajsetkrat doma v Sloveniji. Prvič sem bil leta 1962 in upam, da bom prihodnje spet tukaj. Tega si vsakdo ne more privoščiti. Imam svojo hišo, z otroki nisem imel problemov. Recimo alkohol, droge ali kaj podobnega. Imam mercedesa, buicka in lorda. Zaradi dela seveda. Delavnica je od hiše oddaljena deset kilometrov. Delam od 8. do 17. ure. Sem lovec in hodim veliko na lov. Uidi lov v Kanadi si privoščim. Mislim pa, da bom prihodnje leto delavnico prodal. Ta sredstva bodo potem za mojo pokojnino. To je tam malo drugače kot pri vas. Se ukvarjate s politiko? Ne. Na volitve sicer grem, vendar bolj tako ... Imate otroke? Najstarejša, Slavica, je kemijska inženirka, Martin je inženir računalniške tehnologije, zdaj je star 31 let, najmlajša, Ann Margret, pa je zdravnica. Sin živi pri meni, dekleti pa v drugem mestu, vendar ne daleč vstran. Dobro jim gre. Slavko Polak se je rodil 8. junija 1933 v Murski Soboti. Oče je bil po prvi svetovni vojni policist, pozneje pa hišnik v Sokolskem domu v Soboti. Slavko se je izučil trgovskega poklica. Ni mu šlo preveč slabo, za politiko se ni zanimal. Takrat, 26. junija 1951, se je skupaj z dvema prijateljicama (ena se je pisala Karaš, drugega priimka se ne spominjaj podal na ono stran železne zavese. Ste spremljali osamosvojitev Slovenije? Če hočete, zapišite tako, kot mislim. Bil sem Jugoslovan. Po mojem vsega tega ne bi bilo treba. Če pa smo se že ločili, bi se morali na lepši način Rad sem šel po Jugoslaviji, tako rekoč od Triglava do Vardarja. Vidim pa razvoj Slovenije, vidim napredek in na to sem ponosen. Kako to komentirajo drugi Slovenci iz Vašega kroga? Tako kot jaz. V Ameriki je veliko narodov in mislim, da je moč v skupnosti. Razumem pa slovenski problem. To je pač politika. Je pa Slovenija napredna in zdaj ljudje živijo dosti bolje kot prej. Končno pa, vseh podrobnosti ne vem in zato kakšne končne sodbe ne morem dati. Preberete v Ameriki kaj slovenskega? Kar veliko berem. Ko grem od doma, vzamem tja veliko knjig. Najbolj me zanimajo zgodovinske stvari. Kako dolgo boste doma? Štiri tedne. En teden sem bil v Portorožu, en teden pri bratrancu v Velenju, malo na Madžarskem, v Avstriji, drugo pa v Prekmurju. Koliko stane pot? Zame in za soprogo skupaj med 5.000 in 10.000 dolarji. Tega si vsak ne more privoščiti. Kako živijo Slovenci tam? So marljivi. Mislim, da se jih je kakšnih 99 odstotkov dobro znašlo. Če bi bili še enkrat mladi, bi se spet podali v Ameriko kot takrat? Imam lepe spomine na Soboto ...Težko mi je odgovoriti Zdaj je moje srce tukaj in tam. Če bi takrat šel legalno, bi se verjetno vrnil Joe Reethooper Foto. Nataš Juhnov VESI NIK 39 Mafijska hobotnica v Evropi (2] avgust 97 Na Vaclavskem trgu lahko še danes kupite vojaške kape sovjetske armade. So taki, ki te »spominčke« radi pomerjajo in se z njimi fotografirajo. Celih 78 let je že preteklo od dneva, ko je bilo Prekmurje uradno pri ključeno Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in s tem seveda k slovenskemu ozemlju. Nepoučeni bi gotovo rekel, da je to pač res že zanesljivo dolga doba, v kateri se je datum priključitve že zdavnaj ustoličil kot najpomembnejši mejnik v življenju neke skupnosti, kot praznik skratka, ki navdihuje s spominom in pomaga razumevati sedanjost Vemo, žal, da to še zdaleč ni tako. V-resnici se je dogajalo prav, nasprotno. Kasnejše družbene in politične okoliščine so potem spet perfidno veličale le prek mursko skromnost in ponižnost, uradno zgodovinopisje je lahkotno najdevalo druge mejnike in junake, spraševanje o prekmurski identiteti je bilo nemalokrat marginalizirano in celo bogokletno Tudi zato, seveda, je dejstvo, da je občina Beltinci 17. avgust izbrala za svoj občinski praznik, gotovo dogodek leta v Prekmurju. Dodaja pa se mu bojazen, da je ta duha osvobajajoča gesta zgolj osamljena napoved obdobja, ko se bo Prekmurje znova sposobno zazreti vase. Tudi današnje družbene okoliščine se namreč zdijo prezapletene in prenapete, da bi lahko brez nazorskih strasti in brez kovanja trenutnega političnega kapitala spregovorili o zgodovinski vlogi Ivanocija, Klekla, Baše, Sakoviča, Lenaršiča, Jeriča in kajpada še mogih drugih tako ali drugače zaslužnih za osvoboditev Prekmurja Toda ali ni mar vsaj zgodovinska resnica nekaj tako moralno in etično zavezujočega, da je ni mogoče prepustiti novodobnim politikom? _ Za prvega častnega občana beltinske občine so razglasili dr Vilka Novaka, znanstvenika in občutljivega intelektualca, ki je prav v tem času spregovoril o nekaterih aktualnih vprašanjih prekmurstva. Ob tej njegovi zanesljivi in prepričljivi javni besedi smo se nemara zavedli, kako razredčena in dremava je sicer tu in zdaj razumniška misel Zato seveda tudi ne vem, ali ji bo dano dojeti, da sploh ni iz konteksta doslej povedanega, če za konec povprašam: Se dobimo vsaj pri Hotizi? Pred leti, ob nastajanju novih postkomunističnih evropskih držav, je neki znani filozof mimogrede pripomnil, kako je lahko za mlade države vsaka »prevelika demokracija« - škodljiva. Najbrž je mislil na nenadzorovano pretiravanje, ki je bilo za mnoge ventil v komunističnem loncu pa tudi hiter, nekritičen način življenja in bogatenja. Vsako pretiravanje je škodljivo - od prevelike doze mamil ali kraje, ki se lahko sprevrže v kleptomanijo, do vladanja, lastninjenja in drugih moralnih prestopkov (kar vse se lahko v rokah neosveščenih, pokvarjenih in netolerantnih ljudi spremeni v politično diktaturo, gospodarski kriminal ali mednarodno mafijo). Mnogi sociologi in politologi so prepričani, da večina zla še vedno prihaja z vzhoda, iz Rusije (poleg dobre literature, baleta, šanson in vodke). Posamezne nacionalne mafijske skupine so se že udomačile v Varšavi in Budimpešti ali trkajo na mestna vrata Prage, Dunaja in Ljubljane. Preden so novi župani v teh mestih zasedli svoje fotelje, so bili nevidni kriminalci s tujimi potnimi listi že v senci teh istih stolčkov. (Na začetku vojne je prišel srbski mešetar v Ljubljano in za tri kilograme zlata, ki ga je prinesel iz Bosne, kupil ženo in slovensko državljanstvo, dovoljenje za lokal in hišo in vprašanje je, ali danes lahko živi od prodaje sladolednih kepic ali prizrenskega nakita.) Kriminalistična poročila, novinarski članki, črna kronika in poslanske interpelacije so samo posledica klavrnega moralnega stanja, nevarnega družbenopolitičnega položaja, v kakršnem se je znašla nova demokratična družba. Podatki z ulice, predmestja in mejnih prehodov so namreč skrb zbujajoči, pesimistični. Pred dnevi je prišlo do streljanja v središču Prage, na Vac lavskem trgu, znanem kot Vac-lavak. najlepši, najširši praški ulici, pred znanim hotelom Jalta V spopadu dveh tolp so bili ranjeni trije Čečeni, njihovi napadalci, za katere je objavljeno, da so imeli temnejšo barvo kože, pa so izginili brez sledi. Krvave luže na asfaltu so pričale, da je bil spopad resen, da se je zgodil kar sredi belega dne, pred presenečenimi meščani na najbolj prometnem koncu Prage Čeprav je v zadnjem času v praški prestolnici čedalje več dežurnih poli cistov, pa jih tokrat po naključju ni bilo v bližini ... Kmalu se je izvedelo, da so ranjeni kriminalci Čečeni, prav čečenska mafija pa je ena najbolje organiziranih v Rusiji in Evropi Po ukinitvi železne zavese so se razsuli po Evropi ter v njej našli »ceneno delovno silo« za svoje nečedne posle Posamezniki so namreč pripravljeni ubijati za prgišče dolarjev (Na Slovaškem je namreč neki kriminalec ubil človeka za 25 nemških marki) Kriminalne sku pine v omenjenih državah živijo zelo predrzno, kajti policija se še ni prilagodila njihovemu načinu dela pa tudi neučinkovita je. Glede na njihove slabe plače so mnogi policisti podkupljeni Kri minalne skupine se že zdaj prepoznavajo po »stilu medsebojnega obračunavanja« Poleg klasičnih, naročenih umorov so znani tudi zverinski uboji; v Bratislavi so našli zaklano zvezano žrtev v skladišču starih avtomobilov -zanj so menda odgovorni kriminalci iz nekdanje Jugoslavije. Češki dnevnik Lidove noviny je objavil anketo, v kateri je večina vprašanih odgovorila, da je mednarodni kriminal prva, največja nevarnost za državo. Sledijo »nevarnosti«, kot so romunska manjšina, begunci, prevelik priliv tujega kapitala. Muslimani v Evropi, državljanski nemiri pa tudi prevelik gospodarski in politični vpliv Judov Seveda je takšen spisek v določenih primerih »naiven«, celo smešen, podoben »lovu na čarovnice«, ostaja pa prepričanje, da sta za češko državo nevarna predvsem domači kriminal, povezan s tuji mi, »gostujočimi« tolpami Prava domovina najstarejših Franco Bernasconi iz Barija je avtor ikone sv. Nikole, ki jo jeKatoliška cerkev podarila obnovljenemu hramu Kristusa Odrešitelja v Moskvi. Ikona je nadomestilo za izvirnik, ki se je zgubil leta 1932, ko je dal Stalin hram zapreti. Žal je prava povezava med italijansko in rusko mafijo mnogo manj slovesna in bogaboječa... mafijskih odnosov, Italija, pa je te dni prav tako doživela dve neprijetni presenečenji Eden od zaprtih mafijcev je »zapel« ter izdal, da je sam odstranil s tega sveta trideset ljudi, postregel pa je tudi s podatkom o mafijski peči, zasebnem Osvviencinu Na posestvu Salvadora Lige, sodelavca klana Cosa nostre, so našli veliko krušno peč, v kateri so sežigali ostanke ubitih sovražnikov, da bi tako zabrisali za njimi sledi. Kaže pa, da se Italijani niso kdove kako vznemirili nad senzacionalnim odkritjem, bolj jih je razjezila novica, da je neka nemška turistična agencija pripravila poseben izlet pod naslovom MafiaTour po Siciliji. Nemški turisti naj bi tako videli med drugim hišo v Ag-rigentu, kjer so aretirali znanega mafijca Giovannija Brusca (ta je iz maščevanja zadavil enajsl- letnega sina drugega mafijca ter ga raztopil v jedki kislini), kakor tudi vas, iz katere so doma znani italijanski mafijci, na primer Corleone ... »Absurdno je, da se mafija, bolečina, kri in nasilje s takšno lahkoto spreminjajo v turistično atrakcijo,« trdijo in besnijo sicilijanski politiki In človek si ne more kaj, da ne bi pomislil, kako se bo morda tudi pri nas kdaj pojavila agencija, ki bo radovedne potnike popeljala na ogled vukovarske bolnišnice ali množičnega groba v Sre brenici In če se čečenska mafija uk varja s tihotapstvom orožja, cigaret in plemenitih kovin, so se neke druge skupine lotile tihotapstva z mamili in jedrskim orožjem To slednje naj bi bilo mnogo bolj dobičkonosno pa tudi nevarno za človeštvo. Evropske policijske družbe že nekaj časa sodelujejo in pozorno spremljajo tihotapske poti z ma mili, predvsem tiste, ki prihajajo iz TUrčije prek Balkana v Zahodno Evropo Včasih gre pot čez Madžarsko ali Poljsko, v zadnjem času pa že čez Hrvaško in Slovenijo ali s hitrimi čolni v Italijo Albanski trgovci z mamili so že obdelali češki trg, kaže pa, da je zdaj na vrsti tudi Slovenija. Tako nemški novinar Udo Ulfhotte, novinar dnevnika Frankfurter Allgerneine Zeitung, piše, kako je italijanska mafija, ki je dobila hudo konkurenco iz Rusije, najbrž vložila precej denarja v nekdanjo Jugoslavijo (torej tudi v Slovenijo) Mafija naj bi na tem območju vložila svoj kapital v turizem (kar je vidno v Črni gori), trgovino z nepremičninami, v igre na srečo... In samo čas bo jjotrdil, ali je imel nemški novinar prav. In prav isti čas bo pokazal, kdo je lastnik pretihotapljene dves-tokilogramske količine mamila, vrednega sto milijonov angleških funtov Mamilo so namreč našli angleški cariniki v tovornjaku s Slovenko registracijo Upajmo, da si naši prevozniki ne domišljajo, da je to najbolj izvirna, uspešna pot v Evropsko zvezo! Branko Šomen Pc" avgust '97 VESTNIK 40 Slovenska ekipa s spremljevalcema po podelitvi kolajn in sklepni slovesnosti Plaža v Mar del Plati pozimi še zdaleč ni tako polna kot poleti. To polmilijonsko letoviško mesto ob atlantski obali med poletno sezono početveri število svojih prebivalcev. Obelisk na križišču avenije Corrientes in Avenije 9. julija je eden glavnih značilnosti Buenos Airesa. Na njem so vklesani pomembni mejniki na poti argentinske države v zgodovini. Rokovanje ‘ ki si služi)0 in se zapleti eksotičnimi se je v družbi ameriškega dolarja in nemške marke znašel tudi slovenski tolar Kelt ostrmel sem, ko sem zagledal Primoža Trubarja v hotelski vitrini Hotelu sem potem poklonil še Valvasorja na dvaj-setaku, s čimer sem si prislužil številne besede zahvale Vseeno je lepo videti slovenski denar tudi kje zunaj naših meja (navsezadnje, kakor nam je rekla Slovenka, potomka naših priseljencev, naj bi dandanes v Argentini živelo pol milijona Slovencev} • Argentina je danes demokratična država, ki pa jo pestijo številne gospodarske težave Zunanji dolg je pošasten - petdeset milijard dolarjev. Takšno stanje je zlasti posledica vojaške diktature, v času katere se je oblast v tujini čezmerno zadolževala, da je doma vzdrževala kolikor toliko normalne raz mere. Vladavina vojaške hunte se je končala v začetku osemdesetih let, ko je Argentina posku šala zavzeti Falklandske otoke (Argentinci jih imenujejo Mal-vinski in bodo zelo užaljeni, če boste uporabili izraz Falklandski) Ura je bila pol osmih zjutraj, ko smo se z naročenim kombijem z mednarodnega letališča v Buenos Airesu peljali proti središču mesta. Ravnokar se je začelo daniti. Sončni vzhodi so tukaj pravo doživetje. Ko se izza Atlantskega oceana na vzhodu začne dvigati sonce, se nebo za nekaj časa obarva v prekrasne odtenke. Čeprav je bil trinajsturni čezoceanski polet pravo trpljenje in sem v za pet ur podaljšani noči spal vsega skupaj dve uri, utrujenosti nisem čutil. Sicer pa, kako bi jo, ko pa se je pred mojimi očmi iz sna prebu jala ta, po velikosti sedma največja država na svetu, ki se razprostira od polarnih krajev na jugu do tropskih na severu. Argentina mi je bila pred nogami. Zdaj šele razumem, kako so se počutile množice slovenskih priseljencev, ko so prihajale na drug konec sveta. Buenos Aires, v prevodu dober, ugoden veter, to so vrata v Argentino. Peto največje mesto (bolje rečeno velemesto) na svetu je res mesto presežnikov. Kakor nam je pozneje povedal vodnik, ima mestno jedro štiri milijone prebivalcev, skupaj z okolico pa petnajst milijonov, to je slaba polovica vsega argentinskega prebivalstva. Mesto meri v premeru tudi do sedemdeset kilometrov. Gromozanskost te številke sem si lahko predstavljal šele potem, ko je vožnja od letališča do središča trajala celo uro. Mestoma tudi šestnajstpasovno avtocesto (pa naj se kakšna naša cesta poskusi primerjati s to) so od strani spremljale vedno višje stavbe. Smrtna nesreča podžupana Mar del Plate (mesta, kjer je bila olimpiada), ki se je dva dni po otvoritvi žal ubil v avtomobilski nesreči, pa je opozorila, da je previdnost potrebna tudi na argentinskih cestah. Poslopje argentinskega Kongresa na koncu Majske avenije. Danes imajo v njem večino pripadniki predsednikove peronistične str ruke vendar se v zadnjem času močno krepi tudi levica. 4 * Tedaj se je že toliko zdanilo, da sem lahko jasno videl avtomobile, ki so vozili mimo nas. Sicer |ih je bilo ogromno pa tudi -smrdeli« so, kot da bi jih bilo še več, a vseeno so kazali, da je standard v tej -deželi gavčev« (legendarnih govejih pastirjev v prostranih pampah) še vedno daleč od željenega. Pri opazovanju avtomobilov pa nekaj takoj pade v oči. Med vsemi stotinami tistih, ki so peljali mimo nas, niti enega ni vozila ženska. To je družba s še zmeraj močno moško dominacijo - živi se pač v skladu s tisto zgodbo, ko je mož želel, da bi njegova žena premislila, preden bi kaj govorila, žena pa mu je odvrnila, da ne more vse življenje molčati Ker sem prvi opazil to zanimivost, sem pri priči stavil s kolegom, ki je sedel poleg mene, da mu za vsako žensko, ki mi jo pokaže za volanom, dam pet dolarjev [po poznejšem premisleku je bila stava neumnost, ker nisem imel česa dobiti). Kakorkoli že, vsega skupaj sem na ta način izgubil natanko pet dolarjev. Prvo in edino žensko za volanom avtomobila smo med petnajstdnevnim bivanjem v Argentini opazili šele zadnji dan pred odhodom. Zato pa je ta vozila celo taksi, kar je bila prava senzacija in za tamkajšnje razmere nekaj nepojmljivega Dejstvo, da predpostavka o angleščini kot o svetovnem jeziku tukaj pade v vodo, smo spoznali takoj na začetku Z voznikom kombija smo se bili namreč prisiljeni sporazumevati s kriljenjem rok V argentinskih šolah naj bi se angleščina sicer poučevala kako pa je to v praksi oziroma kakšni so učinki tega poučevanja, pa sem pozneje še večkrat občutil na svoji koži Redkost tistih, ki znajo kakšno besedico angleško, se lahko primerja le še z redkostjo žensk za volanom Če boste torej kdaj potovali v Argentino, vam toplo priporočam španski slovar in tečaj španskega jezika pred odhodom. Argentinska zastava je modro-belo-modra s soncem na sredini. Ne vem, kakšna zgodovina bi bila razlog za izbiro sonca kot lika na zastavi, vendar bo najverjetneje kar čisto preprost - Argentina je dežela sonca V skladu s tem se je vreme letos odločilo, da nam zimo, ki v mesecih juniju, juliju in avgustu vlada na južni polobli, spremeni v poletje. Pred odhodom so nam napovedovali temperature okoli 5 “C, pričakale pa so nas tudi za 10 do 15 ” višje temperature. Sončnega vremena namreč kar ni in ni hotelo biti konec, in če je že deževalo, je deževalo ponoči Take tople zime, kot je bila letošnja, niti najstarejši domačini ne pomnijo. Za nas, prebivalce severne poloble, ki se nam zdi tako samoumevno, da je novo leto v snegu, je skoraj nepredstavljivo proslavljanje Silvestrovega na plaži, kot to počnejo v Argentini. Kar pa si je'še težje predstavljati, pa je sonce na severu. In v Argentini je res tako. Moja orientacija je bila nekaj časa čisto na psu, ker sonce za pot od vzhoda na zahod m izbralo tako »običajne« in »naravne« poti po južni strani neba, temveč je krenilo kar prek severa. Ni bilo videti, da bi domačine to kaj posebno motilo, pa tudi mi smo se hitro privadili na nove razmere, kjer je vse postavljeno na glavo. Edino, kar je ostalo nespremenjeno, je bilo to, da je sonce še zmeraj sijalo podnevi in ne ponoči (kaj drugega je tudi verjetno težko izvedljivo). To pa še zdaleč ni bilo edino presenečenje, ki me je pričakalo V hotelu, v katerem smo bili nastanjeni v Buenos Airesu, imajo namreč zbirko bankovcev z vsega sveta in med vsemi Neke vrste matematične igre brez mei^ Najprimernejše ime za to »športno P9 nogo< bi bilo kar metlomet, saj se ’ nasprotju z nogometom pri tej igri n> mesto nog uporabljajo metle. Matjaž Titan, še ne sedemnajstletni v številne panoge usmerjen Sobočan, ki bo v novem šolskem letu obiskoval 4 letnik Gimnazije Murska Sobota, se je z 38 matematične olimpiade v Argentini vrnil z bronastim odličjem in z reportažo za Pen v vojno z Veliko Britanijo Takratna britansk9 premierka Margaret Thatcher je Argentince n9 podila s Falklandov, ki so tako še naprej ost^‘ britanska kolonija Notranjepolitična posledic0 tega poraza pa je bil padec vojaške diktature. D9' našnji predsednik dr Carlos Saul Menem, ki ie bil tudi častni pokrovitelj matematične olimp‘9 de, je v svoji predvolilni kampanji obljubil, da * odplačal zunanji dolg in uredil gospodarske ra* mere Vendar Rima niso zgradili v enem dne'91 in verjetno bo trajalo kar nekaj časa, preden hod9 njegove besede meso postale Kakorkoli pa id* državi slabo, jo bodo Argentinci vedno z vse!* srcem ljubili Naj se v njej dogaja karkoli in naj19 počne kdorkoli, bodo slabe besede na račun svol9 domovine hudo zamerili V njih še vedno veje c*‘ čan duh napisa, ki sem ga prebral pod državn9 zastavo pred predsedniško palačo, napisaneg9 ob osamosvajanju Argentine izpod španske n9 doblasti. Ta namreč pravi, da se bodo fantje 19 države poslej borili pod svojo in ne pod tujo za* tavo in za blagor svoje, ne tuje domovine Argentinska strast številka ena pa je nogom^ Ravno tako kot se dva Angleža, ko se srečat* r začneta pogovarjati o vremenu, se Argentine9 ' začneta pogovarjati o nogometu Revna bat9' karska naselja, ki obkrožajo Buenos Aires, n9 premorejo dobesedno ničesar, razen ene san*9 1 stvari In ta stvar je nogometno igrišče To ru °9 navaden travnik, kaj šele asfaltirana površin* j to je čisto običajno območje blata, ki ni »zarasM s kolibami Da ta površina predstavlja igrišč sploh ne bi vedel, če ne bi na enem m druge)11 koncu stali improvizaciji - poskusa nogomet^ ' vrat. Če obstaja kaj, kar združuje razslojeno ) gentinsko družbo, potem je to zagotovo nogom*5 Sam sem imel srečo, da je dva dni po našel* H prihodu argentinska nogometna reprezentant9 (mimogrede: nisem se mogel upreti skušnjavi. Matjaž z argentinsko ministrico za šolstvo Susano Decibe, ki je odprla oUm-piado. Poleg je slovenski veleposlanik v Argentini dr. Janez Žganjar. plinih cestnih umetnikov na trgu Recoleta, " ^mičnim stanjem na mestu. • 51 He bi kupil dresa argentinske reprezentance, ' ‘ zdaj nosi ime legendarnega zvezdnika Diega 'iparadone) igrala tekmo z Venezuelo. Čeprav 1 komentatorja po televiziji komaj kaj razu spremljanje tekme ni bilo nič manj zabavno. ' Nikoli doslej še nisem imel priložnosti poslušali ’ nekoga, ki bi komentiral s tako gorečnostjo in | ^zetostjo kot bi mu šlo za lastno življenje Ko 10 Argentinci zadeli, je sledila prava eksplozija ^vdušenja, »o« v besedi gol se le vlekel kakih • ‘hdeset sekund, da sem se že začel spraševati, 1 **l kod komentatorju toliko sape No, vso stvar pUpaj je moral ponoviti še dvakrat, saj je Argen-lria tekmo dobila s 3 1 Nepričakovan učinek ’ Ulične trgovce pa je naredila ena sama kapa, 1 J sem jo takoj prvi dan kupil v Buenos Airesu. njej je namreč napis Boca Juniors, to pa je ?aibolj znan argentinski nogometni klub, v ^terem je svojčas igral Maradona Vsi trgovci *• Vrsti so mi navdušeni segali v roke, meneč, da zvest navijač kluba, in mi kar drug za ^Ugim dajali popuste, tako da se mi je »naložba« ^apo večkratno obrestovala Toliko bolj, ker ima klub iz Buenos Airesa hudega mestnega , hkurenta, s katerim se gledajo približno tako kot psi in mačke Psi pa so v Argentini poglavje zase So veliki jjspodje in na sprehod gredo v najrazličnejših bacilih Iz tega bi lahko sklepali o skrbnosti Ulovih gospodarjev, ki si prizadevajo, da bi bilo 'Movim ljubljenčkom čim lepše (vprašanje je, kaj 'ha to navlako, ki jo morajo nositi, rekli psi sami), ^hdar ni čisto tako. Prav v centru mesta je ^hreč neke vrste »pasje parkirišče« Prideš s plačaš m ga »parkiraš« pri pazniku, potem । greš po svoje, ne meneč se za psa in njegove ’krbi Paznik tako lahko drži tudi po petnajst psov O tem. kaj imajo psi od takega sprehoda, čredno izgubljati besed . Ljubi tel jem domačega kruha pase v Argentini .^bo piše. Čisto navadno štruco kruha je ^besedno nemogoče dobiti. Narod je mahnjen ■ rogljičke in prepečence Takšen je bil tudi naš 4ltrk v hotelu, ki pa je bil poleg vsega še atančno izkalkuliran. Dva rogljička in dva r^Peconca na osebo. To seveda ni zadostovalo ' J® meni ne drugim in tako sva s kolegom, ki je Jtel za mano pri isti mizi, zaprosila za več j*hha«. Natakarica je vzela željo na znanje, a u~rila ni ničesar Ko sva za »kruh« ponovno . ^Prosila, sva dobila dva prepečenca • po enega Vsakega Komentar je odveč , ^oleg tega, da so mahnjeni na nogomet, so rSentinci mahnjeni na še kar nekaj stvari ^jbolj znana je seveda Evita, legandarna Eva ?ron, žena nekdanjega argentinskega pred ^hika Juana Perona Množice, še posebej listi j ’hejši sloji, so jo oboževale, ker je bila živ dokaz, ^■Se je mogoče iz revščine prebiti čisto do vrha piskali smo njen grob, pokopališče, na katerem ^iva. pa daje videz vsega drugega, le pokopa ne. Grobov ni - so le velike grobnice, ki na /o pogled spominjajo na hiše Upravljale! pokopališča so sli celo tako daleč, da so poti med grobnicami v stilu ulic kar poimenovali. V kateri »ulici« pokopališča je Evitin grob, si žal nisem zapomnil. Argentina pa je po svetu znana še po tangu, ki se je tukaj rodil. Tango pomeni utrip življenja. Vrtijo ga na vseh radijskih postajah, noč in dan. To je poleg nogometa verjetno edina stvar, brez katere si Argentine ni mogoče predstavljati. Center Buenos Airesa je zares lep. Stavbe so zidane v kolonialnem slogu, ulice pa so strogo pravokotne, prekinjane s številnimi trgi, polnimi zelenja Med vsemi ulicami so najbolj znane tri. avenija Corrientes (to je argentinski Broadway, na njej je uresničena tudi želja Alberta Olmeda, pesnika - tam sloji namreč plošča z odtisom njegovih rok, to je namreč vse, kar si je pesnik želel, da bi ostalo za njim), Majska avenija (Avenida de Mayo), ki se končuje z Majskim trgom (Plaza de Mayo) in predsedniško Rožnato hišo (Časa Rosada) ter Avenija 9. julija, ki je najširša ulica na svetu (široka je sto trideset metrov, poimenovana pa je po datumu postavitve prve argentinske vlade) Zanimiv je tudi trg Recoleta, kjer nastopajo razni zabavljači. Najbolj mi bo ostal v spominu čarovnik, ki je »odčara]« mojih pet dolarjev Najprej si jih je sposodil za trik, ki ga je izvajal, na koncu pa jih je kar zadržal kot nagrado, ker je stvar uspela. Nisem mu preveč zameril, tudi zaradi tega ne, ker sem bil za to nagrajen z bučnim aplavzom Križarjenje s katamaranom po Rio de la Plati je doživetje posebne vrste, čeprav je v prevodu »reka srebra« bolj kot reka blata Rio de la Plata je skupen estuarij rek Parana ter Uruguay, v svojem najširšem delu tik pred izlivom v Atlantik pa men neverjetnih dvesto dvajset kilometrov od enega brega do drugega.Vodnik, ki nas je spremljal na tem izletu, nam je na koncu zastavil vprašanje: How did you like the train? (Kako nam je bil všeč vlak9) Menda je star komaj nekaj let Meni se je zdel čisto navaden, zato pa se mi je zdelo toliko bolj nenavadno, da se vodnik hvali z vlakom - navsezadnje je vlak pri nas nekaj čisto običajnega Kako pa se lahko stave iztečejo tudi dosti slabše, kot je recimo izguba petih dolarjev, pa so na olimpiadi dokazali mehiški reprezentanlje. Zgodba je taka: S svojim spremljevalcem - vodjo so šli še pred pisanjem testov stavit, da bodo dosegli določeno število točk. Ce bi uspeli, bi njihov vodja ostal brez brade, ki si jo je puščal že 25 let, če pa ne bi uspeli, bi sami ostali brez svojih las. No, zgodilo se je slednje Na sklepni slo vesnosti ob podelitvi kolajn smo jih lahko opazovali obrite, vodja pa je tako dobil priložnost, da svojo brado neguje še naslednjih petindvajset let. Prijetno presenečenje pa so nam pripravili predstavniki slovenske skupnosti v Argentini, ki so nas obiskali v našem hotelu in so z mano posneli intervju za oddajo v slovenskem jeziku, mene pa je še posebej obiskal član Društva prekmurskih Slovencev Naročil mi je, da vas moram vse pozdraviti, poleg tega pa je izrazil upanje, . da bo čimprej lahko obiskal Prekmurje Skupaj sva spila čaj mate To je tradicionalna argentinska pijača, narejena iz zelišč, piti pa se sme le iz izdolbene bučke, katere zunanjost je lepo okra šena Osebno pa vam bolj priporočam osličkov čaj - cachamai (kaaamaj) - ta je iz zelišč z argentinskega severa, povezavo z osličkom pa je pobral po zaščitnem znaku podjetja, ki ga proizvaja Ko smo se z letalom še zadnjič dvignili nad Buenos Aires in se usmerili proti Frankfurtu, mi je bilo kar žal, da odhajam, da zapuščam to deželo, v kateri sem doživel toliko lepega in zanimivega A moja zadnja beseda ni bila zbogom, temveč »hasta la vista« (asta la vista) -dokler se spet ne vidimo. Za sabo sem pustil zimo in severno sonce, a bil sem odločen, da se nekoč vrnem sem - da pred našo zimo pobegnem v poletje. V ušesih so mi še vedno odzvanjali zvoki argentinske himne, ki poje o svobodi, ko smo pristajali v z oblaki prekrili Evropi in zaploskali pilotu za varen let. Na Brniku sem se srečal z družino, ki sem jo pogrešal, ter se pol ure pogovarjal z ljubljanskim dopisnikom Dela, ki je potem v svoj Članek uvrstil le drugega našega dobitnika bronaste, kolajne, ki je pač doma iz Ljubljane Temu »novinarju« se »zahvaljujem« za njegovo vestno delo, moja prisrčna zahvala brez narekovajev pa velja vsem tistim ljudem tu ob Muri k. so mi omogočili, da v Argentino nisem šel kot sezonski delavec, temveč svoji državi m svojemu narodu dostojno. Ena od »ulic« pokopališča in grob slavne Evite 4 * A . »n««« Pasie parkirišče ■ ra Nenavadna dekoracija spomenika, posvečenega začetku upora proti Spancem - vreče smeti Muzej avtomobilizma Juana Manuela Fangia v Balcarcu, Ta dirkalni zvezdnik iz šestdesetih let je na sliki skupaj s tragično preminulim Ayrtonom Senno. VESTNIK 42 avgust '97 --------Pe"--------- ^-^BALONI NAD gr TIHO DOLINO " £7 e se najdejo ljudje, ki vedo kaj o Jakobu Svetonji alias dr. Jakobu Jakoboviču, poznati pa ga ne more nihče od danes živečih, saj je umrl že davnega 1892. leta. Ali je njegov rojstni kraj Brezje pri Vidmu in so njegovi sorodniki prišli pozneje v Blaguš, tega nisem raziskoval. V tistih časih, ko se je Jakob leta 1823 rodil, je veja svetonjevega rodu živela tudi v Hrašenskem Vrhu, v Rač jaku in Murščaku. Babica kardinala Jakoba Mišje, ki se je rodil v Hrastju - Moti, je bila tudi iz rodu Svetonjev. »Tukaj v Brezju ni nikogar, ki bi se pisal Svetonja,- me je poučila Senčarjeva Milica, ki je imela opravka z grabljami in pokazala dol proti Blaguškemu jezeru. »Tam, na oni strani jezera, pa malo levo in gor... tam pa so Svetonji ...» Naključje je naneslo, da smo to zvedeli na dvorišču nekdanje domačije Frana Ilešiča, literarnega in kulturnega zgodovinarja, ki se je v začetku tega stoletja ukvarjal tudi z življenjsko potjo Jakoba Svetonje. Pri lovskem domu po asfaltu torej dol proti jezeru, nato pa se makadamska cesta obrne levo, nato desno mimo dveh kmetij. Še malo naprej - tam je stara kmečka hiša, ki je, po videzu sodeč, vzdržala že nekaj rodov Nikjer žive duše. Na stari hruški se je zasmejala grlica. Povsod mir, skoraj boleč mir, če ga nisi vajen. Kakšek kilometer proti vzhodu je cesta. Tam so drveli avtomobili Za oglom se je znenada pojavni moški, Svetonjev Viktor, ki sicer živi nedaleč proč na ženini domačiji. »Oče, dedek in pradedek so živeli tukaj - Toliko mu je pripovedoval oče... o Jakobu Svetonji pa ni nikoli ničesar slišal, nakazal pa je smer - Kraljevci, Dokl. Kdor rad pešači in ima za to tudi čas, lahko gre po dolini navzgor Med njivami, travniki, starimi sadovnjaki, predvsem pa po gozdovih bo prišel v zgornji del vasi Kraljevci. Kdor nima časa in je povrh tega še len, se bo z avtom napotil nazaj čez potok, ki priteka iz Blaguškega jezera, se usmeril desno proti Cerkvenjaku, mimo nekdaj rojstne hiše prof Davorina Trstenjaka, ki je v drugi polovici 19 stoletja »spisova! zgodbe o Jakobshof v Crešnjevcih - danes uprava črešnjevskega delovišča Radgonskih goric narodnem blagu«, kot so jih nadnaslavljaii v ljubljanskih Novicah in drugih listih Malo naprej levo, za nekdanjo serpentino, je staro že precej sključeno Zorkovo gospodarsko poslopje, ki je bilo novo v davnem 18 stoletju. Še malo naprej, spet desno, m že ste pri Doklovi domačiji. PRVI STIK S SVETOM Vinska letma 1834 je bila v Slovenskih goricah nekaj izrednega, kot je nekoč zapisal Fran Ilešič Zato se je že naslednje leto, ko je priteklo to vino v vinogradnikove mošnje, oče Anton Svetonja odločil da bo poslal drugo leto svojega enajstletnega sina Jakoba v varaždinsko gimnazijo. Še trije ali štirje očetje iz okoliških vasi so enako storili s svojimi sinovi. Varaždinska gimnazija je bila v tistih časih znana šola in mnogi nadobudneži iz spodnjega dela Slovenskih goric so v njej prejeli prvo učenost. Ib je ostal Svetonja do petega razreda. Njegova nemirna pustolovska kri pa mu ni dala miru, zato se je napotil v Karlovec, kjer naj bi študiral naprej, a je ostal v Zagrebu. Tu je leta 1843 končal gimnazijo, nato pa študiral pravo. Tam se je potem spoprijateljil z nekim uslužbencem na pravni akademiji in začel ponarejati dijaška spričevala ...V tem delu se je toliko usposobil da sta kasneje, nekaj pred letom 1848, z domačim trgovcem Krambergerjem ponarejala denar Ta ie bil nekaj časa zaprt, Svetonja pa je menda pobegnil. Po nekaterih virih naj bi nekaj časa živel v Zagrebu z neko staro bogato vdovo, po drugih pa naj bi se marljivo učil turščine, francoščine in italijanščine, kajti znanje jezikov mu je odpiralo pot naprej... Z BALONOM NA OBISK Brezmejna je človekova domišljija in težko je izluščiti iz ljudskih govoric, koliko je resnice, da se je Svetonja -leta 1868 se je dal »prekrstiti« v Jakobovits - klatil po Srbiji, kjer na) bi bil odvetniški pripravnik, da je na Dunaju prišel do nekakšne blagajne, ušel z njo v Rusijo oziroma v Romu-Z očetom že prek štirideset let prebirava Vestnik, je povedala hčerka Angela Dokl. O BALONIH... Leta 1783 je poletel balon s premerom enajst metrov, ki je bil izdelan iz platna in papirja, 1830 m visoko. Še istega leta je balon ponesel človeka osem kilometrov daleč, polet pa je trajal petindvajset minut. Naslednjih sto let je razvoj balonov precej napredoval. Leta 1859 je ameriški balon preletel razdaljo 1300 kilometrov med St. Louisom in Hendersonom. V francosko-pruski vojni 1870. so bili baloni edina povezava med Parizom in zaledjem. Zrakoplovi, ki so imeli lasten pogon, so bili opremljeni tudi s krmilnimi napravami, ki so jih izdelovali vse od sredine 19. stoletja naprej. nijo, tam pa naj bi sodeloval pri gradnji železnice v Bukovini, in da si je tudi v Bolgariji nabral velikansko premoženje. Kakšnih deset let o njem ni bilo glasu, potem pa je sporočil bratu in sestri, naj prideta v Ptuj na železniško postajo. Pripeljal se je kot carigrajski konzularni advokat na poti na Dunaj, kjer je zastopal interese turških firm. Na Dunaju se je ukvarjal z vrednostnimi Na njeni zunanjščini se vidi, da je preživela kar nekaj Svetonjevih rodov... papirji in, lahko bi rekli mimogrede, izposloval nekemu Wmdischgraetzu milijon goldinarjev kar mu je vrglo 100 tisoč goldinarjev nagrade V Turčiji je preživel dvanajst let. Poln denarja je kupil otok Lokrum pred Dubrovnikom, ki meri okoli 92 hektarjev. Ker pa njegovi ženi - poročil se je leta 1860 - carigrajsko podnebje ni ustrezalo, je zapustil Turčijo, nekemu od avstrijskih cesarjevičev prodal tudi Lokrum in se odselil na Dunaj Tam je bil lastnik dveh hiš. Ko se je ločil, je eno prepustil ženi Potem je nekaj časa živel tudi v Gradcu V tem obdobju je bil lastnik grafitnih rudnikov na Moravskem. Skrivnostna zgodba, kot je ta o Slovenskogoričanu Jakobu Svetonji oziroma o dr Jakobu Jakobovču, pa je že blizu fantastičnega, če verjamemo, da se je Svetonja vsaj nekajkrat pripeljal iz Carigrada na domačijo pri Vidmu - z balonom »In to vedno ponoči,« zatrjuje Martin Dokl, ponavljajoč pripovedovanje svoje matere Marije »Res je, mati mi je o tem velikokrat pripovedovala,« se spominja Martin in potem dodaja, da je bil sosed Štunfof Tunek za hlapca v Jakobshofu v Crešnjevcih, drugi sosed Johan Korošec, ki je bil sedlar, pa je za Svetonjo izdeloval konjsko vprežno opremo Ko se je Svetonja dokončno poslovil od širnega sveta m se vselil v novozgrajeno vilo v Crešnjevcih, je bil človek, ki bi mu lahko prisodili čudaštvo. Tako so ga ocenjevali poznavalci in o svoji preteklosti se ni rad pogovarjal. Na radgonskem pokopališču je bil še pred desetletji ob ograjo naslonjen njegov nagrobni spomenik, na katerem je bilo poleg drugih nujnosti vklesano Herrn dr JAKOBOVITS. Tudi o njegovem doktoratu se je veliko ugibalo. Nekateri so trdili, da si ga je pridobil na budimpeštanski univerzi, drugi, da je na samosvoj način prišel do njega v Heidelbergu, spet tretji so trdili, da si ga je pridobil v Carigradu, po mnenju njegovega brata Jožefa pa naj bi doktorat zagovarjal v Budimpešti. Svetonjev! sodobniki in njegovi osebni poznavali i so o njem natrosili še celo vrsto drugih, tudi nasprotujočih si trditev Tako naj bi nekaj časa študiral tudi v Pečuhu na Ogrskem. Z denarjem so povezovali celo Sveto n] e vo poznanstvo z Lajošem Kossuthom, vodjo madžarskega narodnega gibanja leta 1848, ko naj bi z nekim denarjem skupaj pobegnila v Carigrad. Doklova mati je sinu pri povedovala, da je bil Svetonja v Turčiji zaposlen v banki in tam naj bi obogatel ... Svetonja oziroma Jakobovič je bil pustolovec in s tem človek, ob katerem se je sproščala tudi ljudska domišljija Besedilo: Juš Makovec, foto: M V., A A Skrivnostna prikazen Okrogla prikazen je bila podobna uri ŽIVLJENJE V SAMOTI Mariji Vrbnjak je 77 let, Sama živi na domačiji in zavzeto spremlja vse, kar se dogaja tam naokoli. Njeno hiško z ene strni obdaja razsežen gozd, z druge pa se pogled izgubi v neskončno nebo, saj se tam pokrajina zlije v dolino. Dneve preživi ob okopavanju vrta, kuhanju, listanju časopisov in ob poslušanju Murskega vala ter še katere domače radijske postaje. Zgodaj leže k nočnemu počitku, a ne zaspi kmalu. V svoji kamrici ugasne električno svetilko in prižge radijski sprejemnik. Takšen je Micikin vsakdanjik na Ivanj-ševskem Vrhu. POJAVIL SE JE KROG V OKENSKI ŠIPI______________ Četrtek, 10. julija letos, je bil sprva podoben neštetim drugim doslej Ob 21. uri in deset minut je Marija Vrbnjak prisluhnila razvedrilni oddaji Murskega vala Geza se zeza. V sobi je bilo povsem temno, tudi njen mali tranzistor ne oddaja nobene svetlobe. Micika posluša navihane klice radijskih poslušalcev in posrečene odgovore priljubljenega humorista Geze. Smehlja se, a se okoli petnajst minut pred polnočjo zresni, saj je zagledala v šipi navznoter odprte okenske stranice rjavi krog. O pojavu je dobesedno povedala: »Najprej sem pomislila na luno, a je bil tistega dne komaj začetek prvega krajca GEZA SE JE »ZEZAL«, Prikazen na nebu pred hišo Marije Vrbnjak na Ivanjševskem Vrhu 64 smo narisali na podlagi pripovedi. Foto: F. Š. in tudi luna ni takšne barve. Nekaj Časa opazujem ta krog iz postelje, nato vstanem in se odpravim k oknu in se skozenj zagledam v nebo. Na nebu je mirno lebdel krog, velikosti polne lune. Spominjal me je na uro. Naokoli so bile temne številke, vsaj zdelo se mi je tako, in v sredini sta bila dva temna kazalca. Oba sta bila nekako enako dolga in nisem vedela, ali kažeta tri četrt na štiri ali pol devetih ... Nebo je bilo jasno, a zvezd nisem videla. Notranjost kroga je bila svetlo rjava... Vse je mirovalo, krog in kazalca. pri oknu sem stala kakšnih pet minut in se nato vrnila v posteljo. Geza je na Murskem valu poslušalcem zaželel lahko noč. Ležim v postelji in na šipi je bil Še vedno tisti krog VESTNIK 43 Pen avgust '97 na polnočnem nebu Priznati moram, da sem najprej nejeverno prisluhnil pripovedi Marije ali po domače Micike Vrbnjak z Ivanjševskega Vrha 64. Ko pa je zgodbo o nočnem videnju še nekajkrat ponovila v povsem enaki verziji, sem ji zavzeto prisluhnil. Ob polnoči poslušam poročila Radia Slovenija. Po poročilih se spet zazrem v okno in predmet je bil še vedno na istem mestu. Nisem mogla zaspati. Malo pozneje sem opazila, da se je prikazen pomaknila nekoliko naprej, kazalca pa sta še vedno mirovala. Rekla sem si, da bi bilo dobro, da bi bil takrat ob meni še kdo, da bi skupaj gledala nenavadni pojav. Mislila sem si, da me bodo imeli ljudje za noro, če jim bom Marija Vrbnjak nam je pokazala, kje je zagledala nenavaden krog. MICIKA PA NE pripovedovala o tem. Menili bodo, da sem si vse skupaj izmislila... Po telefonu nisem poklicala nikogar, ker je bilo že pozno Nikoli v življenju nisem ničasar videla, zdaj pa se mi je to prikazalo ...« _ BREZ PRESENEČENJA Marija je povedala, da je pojav na nebu bi presenetil. V časopisih pogosto zasledi sestavke o nenavadnih prikaznih na bočnem nebu. Zjutraj, 11. julija, so se blizu Micikine hiše Znašli vodovodarji radgonske Komunale. Prišli so popravljat glavno vodovodno cev, ki je prejšnji dan začela puščati vodo. Sla lih je pogledat, a jim o dogodku ni pripovedovala, ker je menila, da bi se ji smejali, se med seboj spogledovali, jo imeli za neprištevno. K sosedom ni šla pravd So precej oddaljeni in tudi noge ji slabo služijo. O dogodku prejšnje noči je najprej P° telefonu obvestila hčerko, ki živi in dela v Gornji Radgoni. In potem se je o prikazni Pogovarjala še z drugimi ljudmi in tako je Prišel dogodek tudi na naša ušesa Morda so bili nad Radgonskimi go hcami te noči vesoljčki, ki so prera cunavali, koliko litrov janževca bo dala letošnja trgatev? Zapisal Zemljan FRANČEK ŠTEFANEC PROŠNJA ZA SREČEN POROD t s skodlami, e stara več stoletij. Na dan proščenja je bilo okrog nje veliko novih avtov. Sodobni romarji pač ne prihajajo več peš. Počešcena, sveta Ana, / z božjo milostjo obdana, / mati božje Matere! / Lepo zarjo si rodila, / zemljo z lučjo razsvetlila, / zveselila grešnike. /-/ Dala svetu si pomočnico / in nebesom si Kraljico, / mater Sinu božjemu. / Bodi počeščena, / o presrečna sveta žena, / v milosti pri Stvarniku. / - / Ko življenje si sklenila, / ti je hči ob strani bila, / te vodila v srečni raj. / Kadar ura nam odbije, / sprosi nam pomoč Marije, / da nas pelje v sveti raj. Tako poje o sveti Ani ljudska pesnitev Ana je bila mati sv. Marije, ki je brezmadežno spočela Jezusa Kristusa. Njej je posvečeno več cerkva in kapelic Tudi v Prekmurju in Prlekiji, na primer v Bakovcih, Podgradju, Gomilicah, Boreči... V Slovenskih goricah pa se po njej imenuje celo sam kraj - Sv Ana. God sv. Ane, ki velja za zavetnico nosečnic, je 26. julija, a ga praznujemo v nedeljo, ki je najbližja temu dnevu. MALO ZGODOVINE V nedeljo, 27 julija 1997, je bilo praznično tudi pri cerkvi sv. Ane v Boreči, saj je tudi tam bilo proščenje oziroma buča, kot pravijo Goričanci Medtem ko prihaja tja k nedeljskim mašam le okrog petdeset ljudi, nas je bilo tokrat desetkrat več - kakih petsto. Med te nisem štel onih, ki so v gozdiču pripravljali veselico. »Cerkev sv Ane v Boreči je zelo stara Košič je v svojih Starinah navajal, da so jo zgradili 1137. leta Dr. Franc Ivanocy pa je trdil, da je bila ta cerkev pozidana proti koncu 13. stoletja. V17. stoletju je bila še vedno pokrita s slamo, zvonik pa je nadomeščal strešni stolpič. V notranjščini se je zdaj od prvotne gotske zasnove ohranil le zašiljen slavolok. Požar, ki so ga zanetili Turki ob svojih vpadih in pohodih po naši deželi, je cerkev zelo poškodoval Leta 1739 so cerkev v celoti baročno obokali in predelali. Stroške sta pokrila gornje lendavski (graški) grof Leopold Nadasdy in gybrski škof Adolf Groll Nad oltarjem je bila slika sv. Ane s hčerko Marijo v sredini. Zgoraj je bil sv Jožef z Jezuščkom, na evangelijski stra ni podoba sv. Joakima .« beremo v knjigi Moja župnija PRIŽNICA IN SPOVEDNICA “Leta 1911 je dobila cerkev sv Ane v Boreči nov oltar, prižnico in spovednico, vse pa so izdelali v Sombotelu Oltar je lesen, nad tabernakljem v sredini oltarja je kip sv. Ane s hčerko Marijo, na eni strani je kip sv Alojzija, na drugi pa kip sv. Neže Boreška cerkev je dolga 18,70 metra, [v prezbiteriju 9 m v ladji 9,70 metra); v prezbiteriju je široka 5,30 metra, v ladji pa 7,20; visoka je 9 metrov, zid pa je debel kar 1 meter. Spodnji del romarske boreške cerkve je iz kamna, zgornji del pa so tedaj, ko so strop obokali, sezidali z opeko. Zidan je tudi kor, zvonik nad korom pa je lesen in pokrit s skodlami..« Žvona boreške cerkve, težka 120 in 160 kilogramov, sta pred mesecem dni privabila lepo število romarjev. Ti so pa niso prišli peš, kaj šele v procesijah, kot s(m)o nekoč hodili v romarske kraje, ampak so se pripeljali z motornimi vozili, predvsem z avtomobili KAJ MI POMENI ROMANJE •Romanje pomeni, da še nismo na cilju, ampak šele na poti k cilju, k dovršitvi naše človečnosti, našega bivanja na zemlji... Zato so se ljudje vedno znova odpravljali na pot k svetim krajem, da so prosili pomoči v svojih stiskah in skrbeh, da bi si izprosili zdravje in odvrnitev od nesreče Ljudje so se odpravljali na daljna in težavna romanja da so delali pokoro m dobili odvezo za svoje grehe Končno so se odpravljali na božjo pot zato, da so se svojim pnprošnjikom zahvalili za izprošeno pomoč,« piše v knjižici Slovenski romar. Cerkev sv. Ane v Boreči je bila nabito potna. TUdi na koru niso bili le cerkveni pevci, ampak tudi navadni verniki. Celo zunaj, pred vhodom v cerkev, je bilo kakih sto ljudi. Mašo je daroval starosta slovenskih duhovnikov g. Ivan Camplin. Ker cerkev nima ozvočenja, je med obredom stopil tudi na zunanji prag cerkve in nagovoril še tiste, ki niso mogli priti v bogoslužni prostor Ljudje so predano sodelovali v verskem obredu in večina jih je pristopila k obhajilu. Po obredu so stopili v vrsto in šli ok rog oziroma izza oltarja in darovali (v zahvalo za srečno prevožene kilometre) svoje prispevke za misijone. V dar so dobili avtomobilsko na lepko MIVA Gre za sk lad, s pomočjo katerega kupujejo motorna prevozna sredstva za delo misijonarjev Oltar sv. Ane v Boreči je iz leta 1911, izdelali pa so ga v Sombotelu. Daritev je na njem, v večini drugih cerkvah pa že imajo daritvene mize, tako da huhovnik med obredom ne kaže hrbta. IZJAVA ANE SUKIČ Po verskem obredu in darovanju tolarjev za misijo sta se cerkev in okolica nekam hitro izpraznili, saj je ostalo le še nekaj ljudi, zlasti žensk, ki so hoteli doživeti romanje bolj globoko, bolj osebno So bile to ženske, ki so se prišle priporočit sv. Ani, da bi pri tudi nekaj mladih. Med tistimi, ki so že matere, verjetno tudi že stare matere, so pred cerkvijo sv. Ane ostale tudi Marta Lichtenwbrter, Ana Sukič, Marija Hadler in Adela Bedek O sveti Ani je spregovorila Ana Sukič. Povedala je, da so se nekoč ženske, ki niso mogle zanosti, res zatekale k boreški sv Ani in prosile materinstva. Uidi ona (sv. Ana) menda dolgo ru mogla postati mati, potem pa je le rodila. Celo Marijo - našo nebeško mater' K boreški sv Ani so romale tudi nosečnice in jo prosile za srečen porod in zdrave otroke. Vse to so potrdile tudi preostale tri ženske »KLJUČAVNIČAR« JANEZ Gospodu župniki Ivanu Camplinu je tudi tisto nedeljo pomagal Janez Bedek, ki mi je povedal, da je »ključavničar« (cerkovnik) v tej cerki že dvaindvajset let Vsako nedeljo odpre cerkev, zvoni, pomore župniku pri oblačenju, prižge luči ...Če slučajno ni »dvornikov- (ministrantov), potem tudi streže župniku med bogoslužjem, včasih bere berila, vsakokrat pa se tudi sprehodi med verniki s košarico, v katero lahko darujejo za cerkvene potrebe Na dan sv. Ane je imel pomočnike, kajti bilo je veliko romarjev in najbrž ni bilo nikogar, ki ne bi česa daroval Darovi pa so potrebni za vzdrževanje cerkve kot stavbe, ki je pod spomeniškim varstvom, zato na njej niso dovoljeni kakršni koli posegi, ampak obnavljanje za ohranjanje kulturne dediščine, to pa velikokrat ni poceni. Izdaten dar pa bi bil potreben tudi za daritveno mizo. Cerkev v Boreči je ena redkih, ki nima daritvene mize, ki omogoča, da je duhovnik med obredom obrnjen k ljudstvu V cerkvi sv Ane duhovnik, obrnjen k oltarju, kaže hrbet DALEČ OD KRISTUSA Za konec pa še misel o romanjih: »Če si poln slabih mislih, si vendarle daleč od Kristusa, četudi romaš na Golgoto, na Oljsko goro ali na kraj vstajenja,* je zapisal nekdo Reformatorji krščanstva so romanja celo odsvetovali Trubar je menil, da so Slovenci »premočno praznoverni, kajti ljudstvo hoče vse svoje zadeve pn Bogu, pri devici Mariji in pri svetnikih urediti samo z daljnim romanjem in zidanjem novih cerkva« Seveda pa so tudi mnenja, ki so naklonjena božjepotništvu in v njih cerkveni očetje (in tudi verniki) vidijo nekaj lepega, koristnega za dušo in telo. Je pa tudi res, da nekega enakega vedenja ni: eni bolj poskrbe za dušo, drugi za telo. Tako je bilo tudi na romarskem proščenju v Boreči, ki pa ga niso obiskali le katoličani, ampak tudi mnogi evangeličani MOLITEV: Sv, Ana, pomagaj pri materinstvu, srečnih porodih ... Izprosi milost, da bo na goričkem svetu več otrok in bo tako večji živžav tudi v družinah, ki »planirajo* le enega razvajenčka. Daj, da bodo ljudje še naprej živeli v lepi slogi, pa naj so papinci, evangeličank binkoštniki... Amen/ Besedilo m fotografije: ŠTEFAN L. SOBOČAN VESTNIK 44 H®"----------------------------------------- -/&■— avgust '97 —————— Če ženska vozi tudi »šleperja« »Glej, babn’ca!« Drugod po svetu ni nič neobičajnega, če vidite za volanom avtobusa, trolejbusa in tudi tovornjaka žensko, v Sloveniji pa je ta »čudež« mogoče videti bolj poredko. No, po informacijah Penovih sodelavcev obstajajo na levem bregu Mure kar tri dame, ki večkrat sedejo v tovornjak in se z njim podajo na službeno vožnjo. Ena od njih je tudi nekaj nad 40-ietna Milena Horvat iz Srednje Bistrice. Tudi »babnce«, kakršna je Milena, vozijo tovornjake. (Foto: J. G.) Ko sem se povzpel v razbeljeno, a prepišno kabino, me je polilo, kot da sem štrbunknil v prevrel nogometni kotel Dvoje velikih zvočnikov in ojačevalec so kajpak preglasili pozdrav in vljudnostne fraze, čokat, izdrti obraz je le pokimal in se namuznil, češ dva, četudi popolna tujca, imata vsekakor več užitka od prvoligaškega derbija kot sam, naveličal da se je bil že prenosov, ko po zadnjem sodniškem žvižgu nima z nikomer razjasniti nerešljive in nerealizirane položaje, sodniške kikse in zadnji čas številne dosojene ofsajde, ki mu pošteno dvigujejo adrenalin. Namestil sem se, kakor se je pač dalo, saj je bila kabina natrpana z vso mogočo ropotijo, on da vozi katran ali neke naftne derivate na long veliche, na long time, prijatelju, poletna vročina te razžira, oči se zalepijo od prahu, cb-prenosnik je odpovedal, moj gazdaSlovenac, kot je večkrat ponovil, pa samo trpa in trpa v to prastaro kripo, ki lahko ob prvem ovinku počepne kot kokoš. - Jebiga, prijatelju, nogomet nije za zenske Če me katera štopa, moram takoj ugasniti tekmo. Potem pa imam čas, da... Kar prebiral sem ga. da se nagleda njenih zagorelih kolen, stegen in pozibavajočih se joškov, da jo nagovarja z ljubica, ajmo na kavico, ona pa menca, češ da se ji mudi, da se je že mesec dni potepala po morju, da pripravlja izpite... Milan Vincetič Kako se je podala med tovornjakarje? Mož Slavko se že več kot dvajset let ukvarja s prevozništvom. Je torej samostojen podjetnik. Ves čas je navduševal in priučeval za to »obrt« tudi starejša dva sinova, ki sta medtem oba tudi že šoferja Tudi Milena je najprej na tihem gojila željo, da bi sedla za volan tovornjaka, ko pa jo je k temu začel spodbujati še mož, ni bilo več daleč do uresničitve tega cilja. Seveda je morala prej narediti izpit, kar ji je uspelo v prvem poskusu To se je zgodilo leta 1990. Od takrat dalje je vedno pripravljena, da se poda na službeno pot, če je potrebno zamenjati katerega od šoferjev, kajti sicer je še vedno »zaposlena« kot gospodinja. Ali je medtem doživela že kaj nepredvidenega, neobičajnega ...? Nekaj časa je premišljevala, kaj bi odgovorila na to vprašanje, nato pa dejala, da ni bilo še nič takega. Torej ni imela karamabola, ni povozila živali na cesti niti ji ni počila guma na »šleperju«, da bi se morala spoprijeti s to nevšečnostjo. Priznala nam je, da sama ne bi zmogla zamenjati kolesa, ker je 'to pač pretežko delo za žensko njenega kova, pač pa bi najbrž poskusila zaprositi za pomoč kakšnega drugega šoferja tovornjaka ali bi poklicala domov, če ne bi bila predaleč na vožnji, ali pa se obrnila na kakšnega vulkanizerja v bližini. Sama pa je že odpravila druge manjše okvare. Njena službena pot jo je doslej vodila največkrat do tovarne sladkorja v Ormožu, kamor je v lanski sezoni pripeljala največ tovora na liniji 6. Najdlje pa je vozila v Ajko na Madžarsko, od tam pa v tovarno aluminija v Kidričevo. in kako se počuti kot ženska za volanom tako velikega tovornega vozila? Opaža, da se nekateri temu čudijo, njej pa je to že nekaj vsakdanjega. Pravzaprav je kar ponosna, da lahko dela tudi nekaj takega Slišala pa je že pogovor dveh šoferjev*po CB-postaji, od katerih je eden vprašal drugega, ali je videl »babn’co« za volanom in kakšna je. Temu se je le nasmehnila. JOŽE GRAJ ko samo po njegovih burnih reakcijah posnel vso dogajanje na M arak aru, vso vratarjevo vpitje, ki je preglasilo poročevalca ter prerivanje v kazenskem prostoru. Nekajkrat, ko je bil, vsaj po njegovem, po kri ' PRVA REGIJSKA FRAČIADA Pen želi streljati - ne na bralce ali glinaste golobe, pač pa kar tako, v daljavo (morda tudi v tarčo). In ne s čimerkoli, pač pa s pravo fračo iz leske! Streljali bomo dan pred začetkom novega šolskega leta, torej v nedeljo (31. avgusta) na nogometnem igrišču v Moščancih. Fra-čiada bo posamična in ekipna. Mi (Pen) ekipo že imamo (lahko je moška, ženska, še najbolje pa mešana) in pričakujemo, da se vas bo prijavilo kar največ. Ekipno fračanje bo ob 11.00, posamično pa ob 13.00. Orodje lahko prinesete s sabo, mogoče pa je tekmovati z organizatorjevim (orodjem). V NEDELJO VSI NA MOŠCANSKO IGRIŠČE - PRVA REGIJSKA FRAClADA! - Zato raje, prijatelju, kar je tebi čudno, je lomil slovenščino, vzamem muškarca... Kad je žena pored mene, jaz pozabim na cesto I moram ti priznati, ponekad i na utaknice, a nikoli na derbije Tebi se niti ne sanja, a neke kratko-krilke štopajo samo nas, teglače, ker da imamo dober vonj, kot mi pravijo kolegi, po daljinah... A jebi ti daljine, prijatelju, kod fuzbala toga nema, nema m ženske šminke in, kot vi pravite, afnanja, zato je najbolje, da ponovno vključiva radio... Nisem si mogel kaj, čeprav me je kar spreletel srh, kako naj mu dopovem, da se mi kar dvigne želodec, če me bombandirajo nervozni, zaripli poročevalci, ki že dvajset let trobijo v isti rog z »vre kot v kotlu« ali »to je tekma za infarkt«, v ozadju pa vuklan vznesene, podivjane množice, ki pljuva ogenj in smolo ob vsakem žogo-brcaškem triku. - Jebiga, prijatelju, je začet ko je malce potišal radio, ostal sem pač v Sloveniji, a ja sam po duši delija. A ti sploh veš, kaj je to delija? Jaz sem s srcem in dušo za Crveno zvezdo, a one Partizanove grobare bih . Samo jih poslušaj, kakšne živali so ... A, moj prijtelju, se mu je zakislil obraz, tebi se niti ne sanja da su i mnoge delije postale izdajice... Prije delije, zdaj pa viole ali vrtnice, eden je čak i neki black gringos... A svi ovi su pičkin dim . Nišam ja razrušio Jugoslavije, ja sam samo vozio, kot vi temu pravite, kamor je gazda zapovedal... A ako sam još delija prijatelju, je nekam zaskrbljeno žvečil, valjda še nisem politični nasprotnik . Ošinil sem ga: mislil je prekleto resno. Za nekaj minut je utihnil in nabral čelo, zdelo se mi je, da ob radijskem prenosu tekmecev, ki da ju je nazadnje videl v živo pred nekaj leti, ne uživa preveč, da mu iz spomina, čeprav se trudi, uhajajo slike nedeljskih vzhičenj, veseljačenj, popivanj pa tudi razočaranj. - Znaš, prijatelju, je znova nabiral, prije sam vozio avtobus.. In to svoje delije. Nikad, da ti pravim, nišam imao problema sa njima... Kao da je šofer kriv, ako nije ena opica, kot vi temu pravite, zabila gola iz zicera, jeli, prijatelju... Moral sem mu prikimati. Še več, kar pošteno sem mu pihnil na dušo, ko sem le črhnil, da sem tudi sam nekoč navijal za Zvezdo, on pa mi je začel z raz-sijanim obrazom stresati iz rokava vsemogoče postave, rezultate in kočljive položaje, ki pa so jih športni novinarji, ki da nimajo pojma, razlagali in razbobnali po svoje in s tem dvignili na noge vso sosesko. Še sreča, da mi ni bilo treba niti pisniti; komajkdaj sem se spomnil kakšnega izida, kaj šele postave, nogometaši so zame tako vsi isti, le na ulici jih spoznaš po kavbojski hoji in otresanju glave ter po važnjakarskem napletanju v lokalih, v katerih postajajo provincionalni kralji. Pokrajina pa je po polžje drsela mimo zaprašenih šip, njegovo ostro oko in žilnate roke so spretno krmarile po razritem asfaltu, tu in tam me je ošinil, če sledim radijskemu prenosu, in pokimnil, češ prijatelju, to ti je utakmica, to je prvoligaški derbi, delije protiv grobarima, ne pa neki vaši seljački Beltinci ali Korotam, ki si ne znajo niti prav, kot je zaničljivo ciknil, naglancati kopačk. Nogomet je moška zadeva, je molče pregibal ustnice in vrtel oči, samo da mi je dano biti zdajle na tekmi, sodniku bi odrezal uho, si je grizel košate brke in besno mlasknil po volanu, ko so Zvezdinemu napadalcu nastavili ofsajd zanko; zdelo se mi je, da bi lah vičnem dosojen prosti strel z roba šestnajsterca, je z desnico pograbil francoza in prav malo je manjkalo, da ni z njim ravsnil po nemirnem kazalcu vrtljajev A se je vznesel. Kot se je nekoč, hvalabogu, nad ženo. - Znaš, prijatelju, je znova začel, a vse žene so iste . Kako naj ji objasnimo, da je utakmica mnogo važnija o neke Sante Barbare in davno, davno Pozorišta u kuči... Čitam ti iz oči, prijatelju, se mi je zarežal v obraz in mi ponudil radlerja, a i tvoja je gotovo takva... Raje sem se ugriznil v ustnico in zagledal vstran, kot mu kar tako pritrdil, a če bi mu priznal, da za naju z Mileno utakmice sploh ne obstajajo, bi me gotovo pahnil skozi zaprta vrata. A tudi njemu je za hip zmanjkalo Tekma se je bila umirila, motor je enakomerno podrdraval, tu in tam poskočil, v zrcalu sem opazoval zdaj velikansko cisterno, zdaj njegov obtesan izraz, za hip se mi je zazdel kot kapitan tankerja, tu in tam sem imel občutek, da naju tovor bolj poriva kot ga midva vlečeva, zamotil sem se, pozabil na razboriti derbi in se stresel, ko me je dreznil s komolcem. - Daj no, prijatelju, obrni kaseto! - Kaseto? sem požrl slino. Pa ni bil neposredni prenos? - Ne budali, prijatelju, obrni jo, so mu posinjele oči, jaz pa sem se ob prvem semaforju izgovoril, da pač izstopim, ker da moram na neki podeželski derbi. - Pa, prijatelju moj, reci onom sladoledarju, onom Irfanu, da mi vrati tisti dve kaseti iz devetega kola ali pa mi za uzvrat posname naslednji derbi med Zvezdo in Vojvodino, je krakalo za mano, še preden mu je uspelo igraje premagati preoster ovinek. VESTNIK 45 Pen avgust ’97 Proga preživetja je bila res, •da znoriš«. Blatna - eni so uživali kot pravi pujski. ... in seveda mokra (se je Džejn vsaj okopala). DESET DNI ŽABA1 Na prvem taborniškem zletu v samostojni Sloveniji (sicer pa as enajstem slovenskem) se je v začetku avgusta zbralo blizu 800 mladih iz Slovenije in drugih evropskih držav, Tema zleta -energija - je bila posrečeno izbrana, Zietniki so je imeli ogromno in je niso prav nič skrivali. Za kaj pa bi jo, smisel zleta je bil itak druženje, zabava in izmenjava izkušenj. ACI V VELENJU Potrebuješ rutko in zletno majico, pa je okrog tebe vse polno lepih deklet. Vsaka ima svoj faktor (oziroma kaliber)... Med tem ko se eni zabavajo, drugi »mesarijo«. 4- Od28. avgusta do 25. septembra HOROSKOPOV Pripravlja: Agencija Hogod s OVEN STRELEC (21. III. - 20. IV.) sredo ne odgovarjajte na pozive, v četrtek nekoga pokličite in mu povejte, kar vam leži na duši. Majhen prepirček bo prinesel spremembo na bolje. Pričakujte stresno situacijo, ki bo prinesla nemir, vendar ne bo trajala dolgo V odnosih s starejšimi pokažite več strpnosti Pri seksualnih zadevah si vzemite čas za premislek, čeprav so razmere dokaj primerne ____________________ (23. VII. - 22. Vlil.) k^zte v pozitivnem obdobju, zato je čas, da prevzamete pobudo tam, kjer menite, da bo največ koristi Pri ljubezenskih zadevah ste lahko za kanček pogumnejši, pri poslu previdnejši. To, da vas ima, da bi se ves čas gibali, ni slabo, vendar ima vsaka stvar svojo mero. Če pripravljate srečanje, ne povrnjeno. (22.XL - 21. XII.) ladavina Venere vam prinaša veliko pozitivne energije, ki pa jo lahko izniči ljubosumnost ali prevelika občutljivost. Če se le da, se ne prepirajte Spoznali boste tujca ali kakšno novo osebo, vendar to poznanstvo vsaj v začetku ne bo prineslo kakšnih sprememb. Povabila ne odklonite. Če imate možnost, se odločite za potovanje ali vsaj za izlet. varčujte, saj bo dvakrat BIK KOZOROG (21. TV. -21. V.) obra novica Poleg tega, da se boste bolje počutili, se kaže velika sprememba tudi na ljubezenskem področju. Tam, kjer ste se doslej počutili nelagodno, boste zaželjeni in tudi vleklo vas bo tja. Pri delu ne pretiravajte, vendar to ne pomeni, da bi ga zanemarjali. Oseba nasprotnega spola v službi nima dobrega namena. d partnerja pričakujete več, kot je normalno, to za vas ne more biti dobro, zato malo popuščajte. Finančno stanje, ki ni zadovoljivo, se tudi v prihodnje ne bo popravilo, zato bodite pri nakupih previdni in varčni, nikakor pa ne skopuški. Pazite na zdravje, kajti mogoča je celo povišana temperatura. Pozornost posvetite tudi prehrani in se več gibajte. P (22. xn. -20. I.) ustite skrbi ob strani in se raje posvetite bližnjim ali svojemu konjičku. Pri neki potezi, ki ste jo nedavno potegnili, ste na dobri poti, vendar je potrebna malo večja vztrajnost. Tildi če še niste nikoli poskusili: zdaj je čas, da napišete pesmico. Dnevi pred vami kažejo uspešnost v poslovnem življenju, zato lahko tudi malo tvegate. DVOJČKA (22. V. -21. VI.) k^Jrečali se boste z osebo, s katero ste si bili nekoč zelo blizu. Svoj prosti čas morate malo popestriti. Odnosi s sorodstvom, predvsem v prvi dekadi, bodo zelo pomembni. Krajše potovanje bo prineslo veliko zanimivega. Če boste dobili zasebno pismo, ga odprite ob polni neparni Uri. Malo več se gibajte. EHTNICA ri zdravju sprememb VODNAR (21. I. -13. H.) ne bo oziroma se ne bo RAK (22. VI. -22. VII.) XYo boste mislili, da ste v labirintu, se bodo odprla Prava vrata Pred vami je mirnejše obdobje Zdravje je Ustaljeno, pazite na opekline ah odrgnine. Bodite previdni Pri nakupih. Mogoče bo, da boste šli po kruh, vrnili pa se boste z neko drago rečjo in - brez kruha. Če niste na dopustu, pričakujte spor s sodelavfl. Prva dva konca tedna 'mejte odprte oči. P«n ripravljeni bodite na dogodek, ki bo imel posledice pri vaših nadaljnjih odločitvah Nekdo pričakuje pozornost ali celo odrekanje. Planeti se vrtijo v vašo korist, zato boste dobili več, kot pričakujete. Zdravje se izboljšuje, vendar ne pretiravajte. V službi bodo zahtevah več napora, sprejmite to z razumevanjem. poslabšalo. Začenja se vladavina leva, ki je dobra za vaše čustveno življenje Pozornost posvetite stikom z naj-bližnjimi. Od njih bo predvsem odvisno vaše počutje Pripravite se na to, da bodo vaši nadrejeni delali napake. Ohranite hladno kri in ne skačite po nepotrebnem. ŠKORPIJON (23. X. -21. XI.) V ašemu znaku se približuje Mars, ki prinaša nemir in željo, da zmagate ali nekoga premagate. Nekaj podobnega se bo dogajalo v ljubezni Treznost in preudarnost bosta vse skupaj pozitivno usmerila. V poslovnem življenju bodite popustljivejši, vendar ne na svojo Škodo. Opravite dolgo načrtovani obisk, ki pa naj ne bo predolg „ . - „ „ . nriloea In Ima tudi sicer zvezo z Pen je kratko rečeno. Vestnikov* F dft bi. v skladu z Imenom in naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovne I ■ etran[než (prodiral ec, asociacijami. učinkoval kot časopisni pen p o*™! '"H ter bil poln fotografi), kakor se ra tabloid spodobi- RIBI e kdaj, potem je zdaj čas za novo ljubezen, zato racionalnost pustite na stranskem tiru in se prepustie čustvom Okolica vas opazuje, zato lahko svoji zunanjosti namenite malo več pozornosti. V petek se bo pojavil nepredviden problem, vendar ga ne rešujte pred ponedeljkom. S tistim, kar ni pri vas v navadi, ne pretiravajte preveč. Izdaja ga Pod jel |e za informiranj e.Udgo varni urednik matičnega časopisa je Janko Volek, uredniki Pena so Bojan Peček. Jože Rituper in Irma Benko Oblikuje ga F n dre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Johnov In Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emrl. RAČim aln iško ga oblikuje Bobe rt J. Kovač. Za Pen ni posebne naročninel SPANJE PRAVIČNEGA Pen VESTNIK 46 Sanjarila nervozna Priscili Hillary Clinton je zelo jezna na Julijo Roberts, ki v svojem najnovejšem filmu vsakokrat, ko je nervozna, kadi cigareto. In nervozna je ves čas. Film so s ponosom pokazali v Beli hiši in na takšno reakcijo predsednikove gospe vsekakor niso računali Menda pa je znano, da Hillary, k sicer tudi kadi, ko je sama, zelo nasprotuje prikazovanju znanih oseb s cigaretami, češ da je to samo propaganda za kajenje, ki škoduje mladim. Slavna Ivana, nekdanja soproga ameriškega milijarderja (2,5 milijarde dolarjev) Donalda Trumpa, je ostala brez drugega moža. Medtem ko je pri prvem možu ona zahtevala ločitev zaradi nezvestobe, je zdaj Riccardo Mazzuchelli izjavil, da zapušča 48-letno soprogo, s katero je srečno živel šest let Govorijo, da se je ta Londončan poročil z Ivano le zaradi njenega bogastva, čeprav sam pravi, da je bil uspešen poslovnež že prej, preden se je spoznal z njo, in da ga je doslej Ivana stala 5 milijonov dolarjev Nekdanji mož Donald pa pravi, da ta siromak še zdaj spi v njegovih pižamah Tako je, ko bogataši perejo umazano perilo. Ivana in Ricardo: Medtem ko je vodil Ivanino firmo, je ona pisala ljubezenske in zakonske nasvete. kersko življenje. Pans Match pisal o njem in Claudii Schiffer oziroma o tem, da sta podpisala pogodbo o tem, kako bosta dala v javnost novico, da se ljubita. David pravi, da jo neizmerno ljubi in da se bosta zdaj zdaj poročila. Od francoske revije zahteva, da mu plača -j -j O 4^ J Eddie Murphy je od-1 l I I vJ V/ • stopil od tožbe proti reviji National En-quirer, ki je pisala o njegovi aferi s transvestitsko prostitutko Verjetno je bilo v pisanju nekaj resnice, saj je Eddie poslal reviji ček za pet milijonov dolarjev, da se pobotajo Toži se tudi David Copperfield. V prejšnjem Penu smo pisali, da je nes bi bila raje z Ivana spet brez moža Francoski predsednik Jacques Chirac (64) je kar nekam jezno pogledal, potem pa se obrnil vstran, ko je deset let starejši knonaški princ Ranier k III pri sprejemu častne legije rahlo A zadremal Pa kaj I bi, gospod je malo . pred tem prišel s krajših počitnic na Costi del Sol v flSindaluziji, tam pa je a '- -'HH ob *em ' ' času v i- navadi siesta odškodnino v višini 30 milijonov dolarjev, ki jih bo potem daroval v dobrodelne namene Upajmo, da se Davidova tožba ne končala tako kot Eddijeva. Tudi življenjska zgodba dokaj mlade igralke Carrie Stevens je podobna pravljici. Ko so se starši ločili, sta -se z materjo odselili v Memphis, * kjer si je kot tinejdžerka hodila ogledovat Presleyevo hišo in si zamišljala, kako bi bilo, če bi bila Priscila. No, rokenrol ji \ je sanje uresničil, čeprav k malo drugače. Spoznala je Eriča Karra, bobnjarja L popularne heavymetalske skupine Kiss, ki je imel 38 let, Bi ona pa 18. Bil ji je kot M oče in ljubimec, H vendar je zaradi H raka hitro umrl. V | tern času je spoznala | veliko vplivnih ljudi Bp in se tako znašla pri filmu. Rada igra w resne vloge, o 4 sv0’em 9^. Ijenju pa ■ pravi: »Nekoč a sem . živela v mm F pesnikom kot z bogato rock zvez- VESTNIK 47 Pe" avgust '97 Wemer sam Requiem ]e vroč Tistim, ki ste pozabili, kakšna je bila videti pred striženjem, namenjamo tole fotografijo. Andrejino novo podobo pa vam bomo predstavili prihodnjič, ko boste do potankosti zvedeli vse o njenem najnovejšem albumu z naslovom Čas naj se ustavi. Pa še nekaj: kljub govoricam Andreja še ni noseča, vendar >dela na tem«. je se vedno Lep, mlad, postaven, a osamljen, z veliko ljubezenskih težav Taka je Wernerjeva usoda, ki jo prepeva na svoji novi plošči in kaseti z naslovom Sam Namenjena je vsem, ki jih je ljubezenska bolečina doletela tako kot njega Osem skladb vam bo v tolažbo in tisti, ki Wernerja že poznate, se boste lahko razveselili dveh »Werner mixov«, torej dveh venčkov njegovih uspešnic. Ob pomoči Simone Weiss, ki je prispevala večino besedil, je nastala lahkotna glasba, ravno pravšnja, da si jo boste zavrteli pred spanjem in potem vso noč jokali. In ko se boste Ko smo že pri kratkih pričeskah oziroma pri laseh nasploh kratko je modno, je potrdila tudi pevka skupine Panda Suzana Werbole, ki jo je pičila še eno »modna« estradna muha, postala je namreč rdečelaska. In rdečelask je na sceni vedno več. Tako sta rdečelasi tudi Anja Rupel in Marta Zore. Slovenska glasbena scena je res smešna. Kako smešna, boste lahko prebrali v zbirki anekdot Dejana Vodovnika z naslovom Smešna scena. V njej boste kajpak našli anekdote, bolj ali manj zabavne, bolj ali manj zabavnih medijskih oseb. In na kakšen račun se boste lahko smejali? Že za 350 tolarjev. Čuki so v Logatcu pomagali Madagaskarju. Priredili so namreč nastop, katerega izkupiček bodo prispevali Madagaskarju. Melodije morja in sonca so se, kot že nekaj let zapovrstjo, končale zelo lokalno, saj so tudi letos zmagali sami Primorci. Tinkara Kovač, Avtomobili, Faraoni... Skrajni čas, da tudi Prekmurci naredimo svoj festival, na primer Melodije ravnice, pšenice in veselice. Pa ostanimo pri Melodijah morja in sonca, kjer je bilo cel kup nezadovoljnih izvajalcev, razen primorskih seveda. Čemu nezadovoljstvo? Vsi izvajalci so morali plačati neke vrste start nino, torej prispevek, da so sploh lahko so delovali, poleg tega J da so že tako imeli । stroške s snema '' n’em sklacib Drga Na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca Portorož ’97 je barve pokrajine ob Muri zastopala osemletna Lucia Herženjak iz Lendave. Kot najmlajša med nastopajočimi na najstniškem delu festivala je kar zasijala z iskrivo izvedbo pesmice Portorož in jaz, ki jo je zanjo napisal očka Viljem, Njen nastop je pritegnil pozornost glasbene srenje in vrstijo se pozivi za nastope na raz ličnih prireditvah. Pesmica je pristala na glasbeni lestvici Mini 5 pred vsemi drugimi skladbami s festivala MMS. Očitno je zvezda rojena in lepo je, da je z našega brega Mure. Očka Vili naj kar zaviha rokave, da bomo slišali še nekaj lepih otroških pesmic, preden deklič odras- zjutraj zbudili, boste ugotovili, da niste edini s srčnimi težavami in da življenje teče naprej. Na koncu postane namreč vsa ta samota le bolj optimistična, saj si Werner in Simona v zadnji skladbi v duetu obljubita, da bosta ostala skupaj. To tudi prav gotovo bosta, saj je njuno glasbeno sodelovanje že dolgotrajno in tesno. Ob vsem tem človek razmišlja, ah Wernerjeve ljubezenske težave ne tičijo prav v tem grmu. Morda pa je nesrečno zaljubljen v Simono, in ker je Simona že oddana, ostaja Werner za vedno sam spomnite dolgolase Andreje Makoter^ Je zelo vroč ker gori, ker je ogenj. Sicer se pa prav ogenj poda njihovi glasbi saj so ena redkih slovenskih skupin, ki igrajo nekakšno mešanico hard rocka in havv metala 90. let. Naslovna skladba je Balada ki j e ze postala uspešnica, in ne bo naključje, če bo to postala še kakšna skladba s tega albuma. Hardrockerji so Requiem spoznali ze pred leti, ko so na policah lahko zasledili album MCMXCV, X. Njihov nov izdelek je v primerjavi s prejšnjim veliko boljši in tudi svetlejši. Fantje se stilno pravzaprav gibljejo med skupinama Deep Purple in Wishbone Ash. Se ena pohvala pripada skupini. Skorajda vse pesmi, razen dveh, so v slovenščini, kar je za ta slog glasbe pri nas redko. Requiem ostaja torej zvest svojemu slogu, se več, iz leta v leto ga izpopolnjuje in izboljšuje. Zvest pa ostaja tudi svojim načelom. Prvo in najvažnejše je, da je rock proti drogam Fantje so bili pred dobrim letom glavni organizatorji velikega rockovskega koncerta, katerega izkupiček je šel za pomoč z drogami zasvojeni mladim Prav zato so se odločili, da bodo svoje poslanstvo predstavili po širni Sloveniji s koncerti po šolah. Tako lahko upamo, da bomo tudi Prekmurci v živo slišali njihovo glasbo Sicer pa bi bil to že skrajni čas, saj je njihov kitarist Marc Kavas naše nore. Dardon, ravnice list. Skratka, ko se začne novo šolsko leto, se začne tudi njihova turneja. Do takrat pa naj ogenj gori v vaših CD playerjih in kasetofonih.____________ nizator pa nobenemu ni plačal niti potnih stroškov, kljub temu da je / pridno pobiral vstopnino. Prišlo je skoraj do bojkota prireditve, a so se glasbeniki vendarle odločili drugače Ja, je že tako, da te cenijo Fk toliko, kolikor se ceniš sam Hrvaški izvajalci, ki so bili povabljeni kot gostje večera, se znajo ceniti zelo dobro, ker so dobili tudi visoke ' honorarje. Visoko pa se zna ceni« tudi gospa Molk, saj je za povezovanje dobila kar nekaj tisoč mark Zlobni jeziki pravijo, da bo ta denar porabila za ponovno plastično popravilo ustnice, saj ji je od zadnjega posega ostala zelo očitna nepravilnost: njen nasmeh je namreč postal (prijstranski. Portorož in Lucia župan, župana, županu, župana, Pen pri županu, z županom, od župana O tovariših Mišku Kranjcu in Ferdu Godini je, če drugega ne, slišal vsak povprečen Slovenec. In to v glavnem dobro. O gospodu Jožefu Kleklu starejšem je večina Prekmurcev, če je, v glavnem slišala slabo. Za življenja so bili na žalostna različnih straneh (če ne na treh, zanesljivo na dveh}. Danes imajo ti gospodje vseeno nekaj skupnega: počivajo v miru božjem in vsi izhajajo iz današnje občine Črenšovci, v katero se je danes, k županu Antonu Tornerju, odpravljala Penova trojka. PeNOVA TROJKA SE ZGUBI IN - NAJDE Že na začetku je slabo kazalo. Ob napovedanem času sem se pri županu pojavil sam: ostala dva (Irma in Bojan) imata vedno neke druge obveznosti in tako ima človek občutek, da obisk pri »šefu* občine ni najpomembnejša zadeva Penove trojke. Toda nobene škode ni bilo in z županom sva se kar lepo pogovarjala. Tako lepo, da me je kar motilo, ko sta kakšne pol ure pozneje še onadva potrkala na vrata in zmotila najino prijetno kramljanje. Občina Črenšovci ni kar tako. V devetih vaseh živi dobrih 6000 prebivalcev, in ker na tem območju v starih časih nikoli ni bil postavljen kakšen večji industrijski objekt, na katerega bi se navezovali ljudje in družine, je zdaj tamkaj drobno gospodarstvo »prva liga«. Čez 200 podjetnikov premore občina in samo v Žižkih, recimo, je vsaka tretja hiša podjetniška Bogve, ali to ni slovenski rekord! Pa še nekaj je morda zanimivo: tamkajšnja prodajalna tekstila in konfekcije, kjer prodajajo tudi Murine izdelke, je znana po vsej Slo vemji Poceni so in dobri, in tako lahko tam mimogrede vidiš obraz kakšnega znamenitega Slovenca, ki se je skozi Soboto pripeljal naravnost v čren-šovsko trgovino. Kolišču Bobri, nepozabni turistični točki več generacij Pomurcev, se končno obetajo lepši časi (župan skrajno levo, Bojan skrajno desno). No, potem pa sta že potrkala onadva, da smo se lahko odpeljali do bistriškega mlina na Muri. Po stari navadi: midva z županom spredaj, onadva z Juretom pa za nama Zdaj se ne spomnim, ali mi je župan potožil ali pa se je pohvalil, da je verjetno »njegova« občina edi na, ki nima službenega avtomobila Ja, Bistričani niso od muh Na Muri, ob nekdaj popularni kantini pri mostu, so pos tavili pravi pravcati mlin. Sicer ni pravih dimenzij in je še začasen pa vendar In kar ni nepomembno: ob Jože Laki z nožičem, s kakršnim je začel, da lahko danes izdeluje serijske spominke, ki jih tudi izvaža. Župan z mam 'co Verono Žalik pred obnovljeno domačijo v Mali Polani. Sin Jože, ki jo je obnovil in dela na Nizozemskem, se lahko s ponosom vrača domov. pomoči tamkajšnjega mlinarja Antona Kolenka, ki je prispeval dele iz nekdanjega mlina, lahko zdaj meljejo moko. Kar lep začetek, ki se bo časoma znal spremeniti v pravo turistično znamenitost. Kako prijetno je v mlinu in kako nam je teknil pravi langaš iz kruhovega testa, ki nam ga je kar tam ocvrla mlinarjeva soproga! Kruhov namaz s salom, ki gaje pripravil Kreslinov Naci, pa je bil krona vsega. Najraje bi se tam kar zasidrali, če... Bobri O njih je bilo že vse napisano. Za spodbudo naj zapišemo, da imajo novega lastnika ki jih hoče revitalizirati, da so projekti že gotovi in da bodo Bobri, če bodo, približno takšni, kot si jih zamišljamo oziroma želimo. Tudi s Copekovim mlinom, ob katerem smo se mimogrede ustavili, in ki ga je nekoč »pognal« Štefan Smej, pokojni nepogrešljivi član Penove trojke, se bo prej ali slej zgodilo enako. V Polam, o kateri smo tudi veliko slišali in brali, živi Jože Laki. Pred 15 leti je začel s pipcem (»pičapalaš«) in ob treh električnih žarnicah izdelovati spominke iz lesa. Zdaj smo se pogovarjali v lepo in s številnimi stroji opremljeni delavnici Prek miniaturnih orodij, mlinov, kmečkih domačij in kozolcev, da ne bomo naštevali naprej, predstavlja našo pokrajino tudi, kot sam pravi, prek naših meja •Gremo naprej!« pravi župan, ki ima v načrtu še nekaj točk, da jih obiščemo, vendar se vozkih uličicah Male Polane izgubimo. Zaman čakava na nekem križišču Irmo in Bojana, da bi si ogledali še največji gozd s črno jelšo v Evropi. Z županom se odpeljeva v Žižke, v gostišče Žabjek, kjer naj bi se končalo naše kroženje po občini Če se tam ne oglasijo, sva si rekla, me bo peljal domov, v "C// \ avto kleparstvo --- AVTO LIČARSTVO IH TRGOVINA