Leto LXXm, St. 41 Uredništvo ln apravai Ljubljana Kopitarjeva 1 1'elofon 23-61-23 64 Meeečna naročnina Sil Ur - Cek rač LJubljana 10 61(1 ta naročnin« ln 10.394 ta inaerate Izključno ta •topatvo M oglaae Iz Italije la Inozematvai DPI S. A Milano Bokopliov a* Tratam« ronniM piaeana t ffotovm — 0» ro«*rtii»» «•» oetahit IZDAJA ZA NAR0DME PI0H1RJE Preis • Cena L 2 SLOVENEC KEBIIUAR - 1045 21 SREDA Obrambni uspehi pri Schwarzwasserju, Ratiborju in Vrafislavi so učinkovali Sovražno napredovanje na področju Lnuban—Sorau—Gubcn — Novi obrambni uspehi v Vzhodni Prusiji — Pri Gochu je bil zaustavljen kanadski velenapad Po peturnem močnem topniškem ognju je včeraj popoldne nadaljevala 1. kanadska armada s svojimi vclena- Fiihrerjev glavni stan. 20. 2. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Naš napad proti predmostju ob G r a n u je tudi včeraj dobro napredoval. Ob cesti vzhodnifbd Z v o 1 c n a so se izjalovili trdovratni boljševiški prebijalni poskusi. Na bojnih področjih pri Schvvarz-wasserj u, severno od K a t i b o r j a in južno od Vratislave so napadli Sovjeti po naših obrambnih uspehih zadnjih dni le s šibkejšimi silami. Povsod pa so bili odbiti. Vratislavska posadka jc odbila sovražne napnde ob jugo/.apadnem in vzhodnem bojišču. V teku hude borbe na področju Lau-ban, Sorau in Guben je sovražnik napredoval na posameznih odsekih. Med Pyritzom in Kalliesom v jnžni Pomorjanski so bili napadajoči boljševiki odbiti v sprememb polnih bojih: uničenih je bilo 26 sovražnih oklepnikov. Naše čete nudijo ogorčen odpor sovražnika, ki sili iz Tncheler H c i d c in zapadno od Visle proti severu. Grandenška posadka je odbila ogorčene napade. V obrambni bitki ze vzhodno P r u s i j o so dosegle naše hrabri^ divizije proti sovražniku, ki navaljnjc z močnimi silami, ponoven obrambni nspeh ter so uničile 64 sovražnih oklepnikov. V Samlandu so se razvili zapadno od Konigsberg« ogorčeni napadalni in obrambni boji, v katere so posegle tndi nemške pomorske sile s stanovitnim nspehom. V .Kurlandiji bo se razbili boljševiški prebijalni poskusi severo-zapadno od Doblcna kljub razširitvi na nadaljnje odseke tudi včeraj ob odporni sili naših čet. S posegom močnih lovskih in borbenih letalskih sil proti sovražnim četam, oklepniškim kolonam in preskr-bovalnim oporiščem so izgubili Sovjeti poleg visokih krvnih izgub številne oklepnike, topove in vozila. V zračnih bitkah in s protiletalskim topništvom je bilo sestreljenih 46 sovražnih letal. Pogled na celotni vojni položaj padi južno od spodnjega Rena. Napadi so se izjalovili v našem osredotočenem obrambnem ognju. Na odseku pri Gochu so bili zaustavljeni v globini glavnega bojnega polja. Močan pritisk 5. ameriške armade proti bokom našega položajnega loka ob severno luksemb urški meji še traja. V trdi obrambi so vzdržale nnše čete sovražni naval ter onemogočile po skromni izgubi ozemlja v globini bojnega polja sovražae prebijalne namere. Ameriški napadi, ki trajajo že nekaj tednov na področju pri R e m i c h u so včeraj narasli na silovitosti in rnz-širjenju. V Saurlauteanu so razbile nnše čete sovrnžne sunke ter privedle ujetnike. Nnše topništvo je 7. uspehom napadlo sovražne pripravljalne položaje na odseku pri F o_rb a c h u. Vzhodno od tod so višine Spicherer in posamezni ki-uji severno od Snra-g e m ti n d a v žnrišču obnovljenih sovražnih napadov. Amerikance, ki so napadali proti severu in vzhodnemu bojišču pri S t. N a z a i r u , je odbila naša posadka v borbi iz bližine ali v protinapadu. Ob popolnoma skromnih lastnih izgubah jc doživel sovražnik občutne izgube. Vzhodno od Monte C i m o n a v srednjem Ktruškcm Apcninu je izvedel sovražnik preko vsega dneva številne krajevne sunke brez omemb vrednih uspehov. Angloameriški bombniški oddelki so napadli poleg ve* krajev na W c s t-f a I s k e m mesto W e s c 1 ob spodnjem Renu. V Južnovzhodnem nemškem področju sta bila predvsem Dunaj in Gradec ponovno cilj sovražnih strahovalnih letalcev. V noči so bili usmerjeni napadi britnnsk'h letalcev na E r f u r t in nekaj krajev na saškem področju. Povračilni ogenj na London traja z le mulenkostnimi prekinitvami. Enajsti dan zahodne obrambne bitke Berlin, 20. febr. V nedeljo, na 11, dan obrambne bitke med spodnjim Renom in Mauso, so nemške čete znova odbile ponovne in z močnimi silami izvedene prebijalne poskuse prve kanadske armade. V trikotu med cestama, ki vodita iz Kleveja v Goch in Kalkar, so ves dan udarjali drug ob drugega sovražni napadi in nemški protisunki. V globoki razporeditvi kar naprej napadajoči Britanci in Kanadčani so sicer s pomembnimi izgubami — saj so v sedanjih bojih razen več tisoč mrtvih in ranjenih izgubili oklepnikov skoraj za pol oklepniške divizije — nekoliko napredovali, n nameravani prodor jim ni uspel. Britanske oklepniške konice so prodrle do severnega roba Gocha, koder so obležale v težkem ognju nemškega topništva. Odprto ozemlje, ki nudi kaj malo kritja, je omogočilo težkemu nemškemu orožju, da je uspešno obstreljevalo sovražna zbirališča, tako da so se vsi južno od Reichswalda napravljeni napadi razen krajevnega in takoj zajezenega vdora izjalovili. Na aachenskem področju ni prišlo do nikakih pomembnejših bojev. Težki topniški dvoboji pri Diirnu pa pričajo, da je nasprotnik dovršil svoje premestitve, ki so postale potrebne zaradi Roerine poplave. V sredi zahodnega bojišča so Se- vernoamerikanci na široki črti napadli severni in južni bok izbočenega nemškega bojiščnega loka med Priimom iu Echternachom. S severa med Kes-feldom, neduleč od luksemburške meje in Priimom proti jugu napadajoč sovražnik je po silovitem topniškem ognju vdrl pri Watzenrachu in Kes-felclu v nemške črte. I/, takojšnjih protiukrepov za odstranitev vdornega mesta so se razvili hudi, zvečer še trajajoči boji. Tudi z juga napadajoči Severnoamerikanci so dosegli le krajevno omejene uspehe. Zaradi novih nemških napadov je mogel razširiti nasprotnik svoje predmostje ob Sauer-ju doslej šele v globino pet in pol kilometrov. Zato je še vedno pod strnjenim ognjem nemškega topništva. Njegove izgube so temu primerno visoke. Tretje težišče je ležalo še nadalje ob nemškem pasu utrdb pred Saar-briiaknora. Po brezuspešnih naipadih na obeh straneh Forbacha so premestili Severnoamerikanci glavno težo svojih napadov na vzhodno stran nemškega premostja. Ob obeh straneh Gross- BTttersdorfa so večkrat napadli, vendar so se sunki v globokem obrambnem sistemu kaj kmalu ustavili. Boji so se tudi tu nadaljevali še v večernih urah. Z zgornjega Rena poročajo o topniških bojih. Roosevelt naj da pojasnila o Jalti Ženeva 19. febr. Debata v zveznem kongresu o pravem pomenu jaltskih sklepov postaja vedmo bolj intenzivna in kritična, javlja dolgoletni newyorški dopisnik »Daily Telegraphac Celo bivši senator in sedanji podpredsednik Truman jo zahteval, da ee pojavi Roosevelt po povratku na skupni seji senata in reprezentančne zbornice ter točno izjavi, kaj se je dogajalo na krimski konferenci. Kljub dolžini komunikeja so namreč mnogi senatorji naziranja, dd je o resnično važnih vprašanjih v komunikeju mnogo premalo povedanega. Predvsem so hoteli severnoameriški senatorji, tako nadaljuje dopisnik, pojasnila o naslednjih točkah: 1.) Ali je Roosevelt razjasnil, da so vse odločitve, izvzeto vojaške narave, h katerim bi dal svoj pristanek, lahko le provizorične, dokler jih ne potrdi senat? Ali je Roosevelt obvezal Združene državo h kateremu koli stališču v zadevi poljske vzhodne meje? fc.) Byrnes je govoril na novinarski koherenci o tem. da so o nekaterih točkah zelo dolgo razpravljali. V katerih tcčlsah so bili v teb pogajanjih doseženi kompromisi? 3.) Kaj je pravi pomen stavka o re-paracijnh? 4.) Katera organizacija bo osnovana, da bo garantirala izvedbo novih in tajnih volitev v »zasedenih« deželah? Posebno, kako hočejo omogočiti »demokratskim Poljakom«, da so udeleže volilme kampanje? 5.) Ali je Roosevelt pristal na sovjet- sko aneksijo Litve, Leton«'svobodnih« volitev. Churchill zopet v Angliji Amsterdam, 20 2. Reuter javlja, da je Churchill v ponedeljek prispel v Veliko Britanijo. Ministrski predsednik je bil tri tedne odsoten ter st je enajstič osebno sestal z Hoosevcliom in četrtič s Stalinom. Iz Aten je odšel na obisk v Kairo, koder se je mudil tri dni. Černjahovski padel Stockholm. Sovjetski armadni general Čeritjahoveki, vrhovni poveljnik v vzhodno Prusijo vdrlih boljševikov je umrl v nedeljo na posledicah težko rane. Amsterdam. Po Reuterjevi vesti so protestirali poljski begunci v Jeruzalemu proti sklepom konference v Jalti. Vprl-zorili 60 demonstracijski obhod, pri katerem so nosili plakate. Tudi v Tel Avi-vu je prišlo do demonstracij proti Jalti ter za londonsko poljsko vlado. Udeležil se jih jo tudi bivši poljski ministrski predsednik Skladltovvski. Reuter ugotavlja Izrecno, da sc židje demonstracij niso udeležili. Berlin, 20. febr. Globoki boljševiški vdori v nemški vzhodni prostor so Nemce hudo prizadeli. Izgube ozemelj in za vojno važnih dobrin jim nalagajo enako težke naloge, kot skrb za več sto tisoč sonurodnjukov, ki so se vrnili domov. Toda pruv zaradi vseh teb težav ne smejo Nemci izgubiti pregleda nad celotnim položajem, temveč se morajo še pruv posebno jasno zavedati vseli možnosti. Po znanih Mfiltkejevih besedah je strategija sistem, ki pove, kako si pomagaš v raznih položajih. Tudi danes jo uporabljajo v tem smislu. Trenutni vojaški položaj bo še bolj kot doslej pokuzul, da zuajo Nemci izbiti iz novega položaja nove operativne možnosti. Njihovo vodstvo je znova dokazalo, da je sposobno zgrabiti celo najtežje strateške probleme z neuklonljivo voljo ter izvesti svoje ideje ne-glede na vse napetosti. Odločenost in zaupanje sta pri tem sili, ki sta jim še vedno pomagali obvladati najtežje in najnevarnejše krize. Pa poglejmo na nasprotno stran. Kuj je sovražnik doslej dosegel? Res jc iztrgal važna ozemlja iz nemškega življenjskega prostoru, toda odporne sile nemške vojske ni mogel nikjer odločilno zadeti. To pn je bil glavni cilj njegove orjaške ofenzive. Kljub vsem izgubam na vzhodu so zgrudili Nemci v kratkem Času, čeprav s skoraj nadčloveškimi nupori, nove bojne črte. Sedaj pu izmenjujejo zasilne ukrepe 7. načrtnimi, ki se bodo končali njim v korist. Kakšen pa je vojušlko vzeto sploh celotni položaj? Da bi imel sovražnik vsepovsod pobudo v rokah, o tem ne moremo govoriti. S protiukrepi nu zu-padu so Nemci s podporo nuruvc preprečili nameravano »sinhronizirunjer veleofenziv na vzhodu in zapadu. .4e nadalje blokirajo velik del rokavske in utlnntske obale, s čimer ovirajo ves ladijski promet v jugozapadni Franciji. Tako so nastale za zapndne sile neštete vojaške in politične težave. Tudi v srednji Italiji jim jc uspelo, da drže sovražnike od septembra preteklega leta v Etruščanskih gorah ter du tuko obvludajo važen življenjski prostor. Iz Balkanu in iz tiske so kljub vsem težavam odpeljali svoje armade, ki so razbile vse obkoljevolne in uničevulne poskuse. Južni bok bojišča ščitijo sedaj na HrvaŠkem z uspešnimi lastnimi napudi. Res je sicer, da so trenutno še izpostavljeni navalu 7. vzhoda ter da trpe zaradi ojačenegu bombniškega terorja z zapada in juga. Toda življenjski prostor, s katerim razpolagajo, je še vedno mnogo večji, kot je bil kdaj koli v prvi svetovni vojni. Nemško vodstvo ni doslej opustilo nili Norveške, niti ni izpraznilo Kur-landije in Egejskih otokov. O tem, du bi jih pod sovražnim pritiskom ne moglo več opustiti, sploh ne more biti govora. Toda vodstvo se zaveda, da bi s tem neglede na vse ostale posledice oprostilo močne sovražne sile, ki l>i glavni pritisk proti Rcichu le Se bolj ojačile. Po poskusu, du bi pregnale Nemce iz Kurlandije, so dobesedno izkrvavele številne sovjetske armade, ki sedaj manjkajo boljševikom za odločitev, ln koliko sovražnih vojnih sredstev pa uničuje krepko oživljena podmorniška vojna ter uničevalni boji v vzhodni Aziji, tega pa danes sploh še ne moremo povedati. Kako je 7. nemškim gospodurskim prostorom? Postal je manjši ter se je na zapadu in vzhodu v enem letu pomembno skrčil. Toda Se vedno nudi številne operativne in vojuškogospo-durske možnosti in rezerve. Vsekakor bodo potrebne številne spremembe in premestitve, ki bodo rodile zopet gotove stiske in zasilne ukrepe. I oda na razpolago imajo Nemci tisoče pripomočkov, ako bodo šli energično po novi poti. Vojska, zlusti kopna, pa si prizadeva, da bi izvojevula 7.a to potreben čas. Tudi nemške človeške rezerve so nn področjih, ki so Nemcem na razpolago, še vedno dovolj velike. Treba jih bo le pravilno uporabiti ter čim bolj razdeliti bremena. Tudi tozudevno bodo morali stopiti Nemci na nova pota in zamenjuti shematične ukrepe s smiselno premišljeni. Poziv v ljudsko vojsko, ki je bil v pričetku improvizi- Izdajalci socializma Berlin, 19. febr. Takozvana svetovna konferenca delavskih organizacij se jo sedaj zaključila. Praktični rezultat konference obstaja v ustanovitvi »nadaljevalnega odbora«, kateremu je naloženo, naj izravna vse obsloječo nasprotstva ter se bavi z nadaljnjo prilagoditvijo skupni politiki. Pieko tega v okviru bivše Ženevske lige, njenih odborov in |k)dodborov potekajočega zboroval nega hrupa bi lahko kaj mirno prešli, ako ne bi pričala ta akcija o naimeravani ogromni prevari, katero je nakazal britanski delavski zastopnik Gcorg Isaacs, verjetno Žid, ob koncu zadnje seje z besedami: »V zgodovini delavskega pokreta govorimo lahko o važnem »preokrelu«.« To je dejal prav zastopnik delavske organizacije, ki do-lej ni biia sposobna, da bi v deželi največjega socialnega nazadovanja, kot je nekoč Filhier označil Anglijo, ulrla socializmu pot Enako kot so britanske delavsk' organizacije zgolj krinka, saj je dokazano, da dobe njih besedniki od plutokratov mastne nagrado za stalno varanje de ovnega človeštva, je nova delavska internaeionala slepilo mednarodne izkoriščevatne klike Da bi preprečili prodor soc;alizma, so napravili v Angliji ves ta zborovalski krog, ki hoče nasuti dela-nttiiu človeštvu peska v oči ter mu pričarati neko domnevno zaščito njegovih koristi. V resnici pa so te interese najhuje izdali. Kje je veliki so-caJni program te tajno pod vodstvom mednarodnih židovskih velefinančnikov sloječe delavske internacionale? Mesto lega smo slišali 9 srdom prežete fraze kot na primer o »razbitju nacizma«, torej o popolnem nasprolstvu prot, nemškemu socializmu, čignr uspehi s*, nedvomni. Istočasno se je izreklu !v. Končno pa je s tem, da je označila kot na'ogo mednarodne akcije delavskih organizact, podporo »velikih gospodarskih avcij mednarodnega obsega« izpustil* mačka iz v:eče. Drugače povedano pornen' U namerno podporo svetovne gos|odarske diktature mednarodnih židovski! velefinančnikov. Vidimo torej dn hoče svetovna izko-riščevalna klik« 1 vsem' rnfiniranimi triiki zatreti socializem. Kupuje si tako-zvane delavske zastopnike, ki prirejajo svetovni hrup in hoče,o z n im slepiti, dočim streme v resrici še nadalje za preprečitvijo uspešnega socialnega izenačenja. Tudi tu je narodnosocialisttčna Nemčija svarilec in kl.icai pozornosti. »Šale je konec« Stockholm t9. febr. Londonski Poljaki morajo doživljati sedaj, da jih |K> Churchillovem in Roosevellovem izdajstvu še Moskva obklada 7. roganjem in sramotenjem. »Pravda« končuje svoja izvajanja s temile besedami: »Šale je konec, zastor pada.« Londonskim Poljakom očita, da so se sami izločili iz zavezniških narodov. To je zadnja beseda Moskvo Poljakom, ki so nekoč za Anglijo stopili v to vojno. Anglija, ki je izvabila Poljsko s svojimi jamstvi v borijo, pa gleda sedaj prekrižaoih rok, kako Moskva požira Poljsko. Razpoloženje poljskih emigrantov v Londonu označujejo po poročilu lista »Svenska Dagbladet« besede: -Raje ostanemo tu, kot da I »i nas v Lubiinu po-strelili.« Anglija bo morala torej tudi po vojni sprejeti pod streho 150.000 poljskih beguncev. Turčija in Dardanele Bern, 19. februarja. Dosedanji ameriški veleposlanik v Turčiji Steinhard je izjavil v nekem intervjuju, da Združene države za enkrat še ne morejo pomagali Turčiji z dobavami blaga, ker vodi soda,j Amerika borbo na dveh bojiščih. Potolažil pa je Turčijo l upanji na povojno dobo Veleposlanik je moral priznali da je dobila Turčija tudi od obljubljenih zdravil le del pošiljke. Madrid. 20. febr. »Kremeljski imperializem je povzročil, dn so morske ožine danes nevarnost za Turčijo«, piše veliki politični tednik »E1 Espanol«. Ce bi se poskusilo prikazati odprtje Darda-nel kot skupen sklep podpisnikov iz Monlreuxa, ne obstaja noben dvom, da i« v resnici govor o sovjetskem diktatu. Ankarska vlada, ki svoječasno ni verjela nemškemu sporočilu, da jo Mo- I lotov svoječasno v Berlinu zahteval pro-| ste roke za Moskvo v vprašanju morskih , ožin, je sedaj postavljena med dejstvo, I da bo morala oddati ključ Dardanel Sovjetom in trpeti prevoz orož|a, ki ga bodo morda nekega dne usmerili proli Turčiji. Ankara ie morala utrpeli svojo samostojnost in jo bržkone ne bo več dobila nazaj. Črno morje, Iti ga je Churchill nekoč označil »za Stalinovo zasebno lužo« postaja izhodišče za boljševiški prodor v sredozemsko področje. Sovjetske jiošiljkc orožja skozi Dardanele ELAS-ovim četam so pokazale, kako visoka je cena, ki jo je morala plačati Anglija za sovjetsko prijateljstvo. Roosevelt je žalil Francijo Slock-holm. čeprav menijo, da je Roosevelt namenoma žulil Francijo in njenega šefa, kritizirajo vendar v širših pariških krogih de Gaullovo pro-tivljenje, da bi sc sestal z Rooseveltom. Člani zunanjepolitičnega odbora začasne narodne skupščine so zal*f -vali v ponedeljek od zunanjega min N stra Bidaulta izjavo, čemu jc odklonil dc Gaulle Rooseveltovo povabilo na sestanek. Minister je dejal, da jc smatral dc Gaulle, zvest svojim načelom, povabilo kot nesprejemljivo. ftJ Milan, 20. febr 0 brezobzirnem anglo-ameriškem izkoriščanju zasedene Ilalije nam priča uradno sporočilo zavezniške nadzorne komisije v Rimu po katerem so izvozili v Angl.jc in Zciužene države januarja 20000 Ion italijanskega blaga med drugim tudi živil v skupni vrednosti 153 milijonov lir. Varčujte z vodo! ran, bo v ojačeni meri oprostil vojaške *ile za odločitev ter tako pomnožil nemške operati\ne možnosti. Za dosedanje obdobje vojne je zna-čilnu uničevalna sila nemškega vojaškega odpora. Nemci se bore za svoj obstoj, pu tudi nn nasprotni strani ne vodijo vojno iz previškov. temveč |K>-žira osnovo, namreč sovjetske človeške množice. Zato gonijo Sovjeti vse izdajalske države v boj proti nekdanjim zaveznikom. Vojna pa uničuje tudi denar in gradivo zupuunili sil, katerih bogastvu izginjajo pri trajni ogromni tvurni iu blagovni uporabi z neverjetno naglico. K temu moramo prišteti še krvne izgube aiigloameri-ških armad, ki so postale v bojih zadnjih tednov posebno visoke. Vrli tega jib vežejo v zasedenih deželah naraščajoče napetosti v vojaških, gospo-durskih in političnih odnosih. Tako narašča tudi na sovražni strani spoznunje, oslnl dr. Sven Hedinu k njegovemu M), rojstnemu dnevu brzojavko b prisrčnimi ča-slitkaml. Berlin. K 80. rojstnemu dnevu Sven Ilcdina je izrekel državni minister dr. Giibhels slavnemu švedskemu raziskovalcu svojo prisrčne čestitke. Dr. Gdbbols je izrazil v posebnem pismu jubilantu svojo zalivalo iu svoje ol>čudovanjo za nespremenljivost mišljenja, s katerim so jo pokazal Sven Iledin kot odkritosrčen prijatelj nemškega naroda ler mu jo podaril kot darilo atlas Kitajske, ki izvira iz 17. stoletja. Nemški notranji minister Reirhstiih-rer SS lleinrich Ilimmler je odposlal Sven Hedinu k 80. rojstnemu dnevu prisrčno brzojavko, v kateri so spominja njega kot drznega Šveda, ki je bil pionir med raziskovalci in ki je bil kot Evropejec vedno — tudi v najhujših časih — prijatelj Nemčije, kar je tudi ostal. Državni minister Rusi je odposlal ve-Ifkemu raziskovalcu in učenjaku k njegovemu SO. rojstnemu dnevu brzojavko s prisrčnimi čestitkami, v k.iteri visoko ceni njegove velike zasluge za raziskovanje zemlje. Moč nemškega letalstva Stockholm. V britanskih in ameriških svetovnih krogih so po vesti lista »Svenska DagbladeU iz Londona v nasprotju z namenoma optimističnimi trditvami angleškega liska trdno prepričani, ot skozi Sredozemsko motje, kot je zn Sovjcle največjega pomena nadzorstvo nad Dar-Janelami. Tu se dejansko križajo medsebojno silnice. Se važnejše pa je boljše-viško prodiranje v Irak in Iran. Ne obstaja le nevarnost ,da bodo prišla romunska petrolejska [Kilj.i pod nadzorstvo na petroleju itak bogate Sovjetske zveze, temveč leže tudi za Anglijo neizogibno potrebne ntosulske zaloge v območju rdeče moči. Verjetno je, da bo svetovni mir odvisen od razvoja nn terr. področju. Tokio. Cesarski glavni slan objavlja: Popoldne 19 februarju se je pojavilo približno 100 letal tipa B 29 nad japonsko koiHiino in napadlo prestolnico in nično okolico. Kolikor je doslej znano, je bilo sestreljenih 10 sovražiuikovih letal. iSTjOVEJSEC«, sreda, 21. svečana 1045 • St. 41. Kovorski domobranci uničili dve Titovi »vasi« Med gorenjskimi domobranskimi postojankami leži kovorska postojanka na najskrajnejši obrambni točki proti komunističnim uničevalcem. Zato pa imujo kovorski domobranci od vseh gorenjskih domobrancev največ bojev s komunističnimi tolpami. Medtem ko je vsa Gorenjska vzhodno od Kranja skoraj brez komunističnih klatežev, se nahajajo prve večje tolovajske skupine že kake pol ure hodu iz Kovorja proti planinam. Kovorska domobranska postojanka je še mlada, vendar obsega njena kronika bojev že lepo število spopadov s komunističnimi tolovaji. Kovorski domobranci hodijo skoro vsak dan na izvidniške pohode. Skoraj na vsakem od teh pohodov domobranci zajamejo kakega komunističnega kurirja ali obveščevalca. Med zadnjimi večjimi akcijami kovorskih domobrancev pa je treba omeniti pohoda pod Stol in v Kropo. Pohod v bližino Stola so kovorski izreden uspeh. Pod Stolom so domobranci naleteli na hud odpor komunističnega »bataljona«, ki je imel nalogo Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Prihaja sv. Matija ▼ deželo O •». Matiju Je takoreko« čas, ko vdere v naše kraja zadnji občutnej&l mrzli val, da domobranci izvedli skupno z domo- ; svojo i . branci z Brezij. Pohod jim je prinesel I dosegli enega največjih uspehov. Domobranske novice z Gorenjskega na vsak način preprečiti nadaljne pro- I napravi «v. Matija led, 60 ca poprej ni bilo. dirunje domobrunske izvidnice. Domobranci pa so se ob srditem komunističnem odporu še z večjo voljo zagnali v boj, kajti vedeli so, da hočejo komunistični tolovaji preprečiti domobrancem vhod v skladišča naropanega blaga. Boj je trajal okrog pet ur. Končno so se tolovaji vendar morali umakniti, domobranci pa so vdrli v obe skupini barak, ki so jih nazivali Titova vas št. 1 in št. 2. Vsaka od teh vasi je štela okrog deset barak. Domobranci so po zmagi nud tolovajskim bataljonom obe »vasi« zažgali in nato nadaljevali z zasledovanjem tolovajev. Pri zasledovanju so domobranci odkrili še mnogo komunističnega materijala, ki so ga tolovuji na hitro skrili med bc-gom. V boju je padlo pet tolovajev, dva domobranca pa sta bila ranjena. S to svojo akcijo so kovorski domobranci Ii Voklega. Postojanka J« zelo delavna. Sedaj v zimskem času prireja po oko. Ušnlh vaseh posebne vaške sostanke. Ude. letujejo se Jih ljudje zelo radi. 14. fobru. arja so v Prebafevem naredili tak vaški •ostanek. Poveljnik je govoril o vzrokih, ki so pripeljali do nustnnka Gorenjskega domobranstva. Drug domobranec Ja prika-sal zgodovinski razvoj komunistično revolucije na Dolenjskem ln pomen »Bele gar. dti za vse Slovenoe. V Zagorlcl pri Bledn se je ustanovila nova postojanka, ki te prve dni kale velika znamenja delavnosti. Komunisti so hoteli ljudi preplašiti, da so domobranci krvolokl, toda ljudje *o se sami prepri- čali, da v tem nt prav nobene resnloe. Zanimivo je, da je neka tenska, ki je bila nekoliko priprta zaradi delovanja v prid komunistom, sama Izjavila, da nI pričakovala, da bi domobranci tako pravično postopati. Domobranei tudi pridno Igrajo. Sedaj ne več, ker je post, toda prve dni februarja se jo na nekaterih gorenjskih odrih pojavilo nekaj Iger. Domobranci v Voklom so na splošno priznanje Igrali S. In 4. t. m. vesotolgro »Trije ptički«. Igro so potem še večkrat ponovili tudi na drugih vaških odrih. V Smledniku so domobranci Igrali za pustno nedeljo veseloigro »Pričarani ženin«. Kaj )e novega pri naših sosedih? Iz Spodnje Štajerske lz Trsta Ii gledališča. Te dni predvajajo v Vor. rfljevem gledališču Verdijevo opero »Rigo-l«tto«, v kateri pojejo glavne vlogo Alda Nonnl. Laura Peruzzl, Rudolf Moraro, An. irej Mongelll. Dirigira Edmondo de Vceehl. Nesreče. Pri padcu al je Martin fiturk poškodoval lobanjo In Je pozneje umrl v bolnišnici. — Rudolf Furlan se Je zastrupil • plinom, vendar pa so mu v bolnlš. nloi rešili ivljenje. - V tramvaju, ki vo. si na Opčine, se je Alojziji Bosi« razbila stektonlca z ivepleno kislino ln jo je tekočina rnočno opekla po nogah. — 14 letni Albert Vccohlst si jo pri sekanjn drv rn. nll koleno. — 4 letna Marija Nedlč je požrla fliol ln se Je z njim zadušila. — 70 letna Marija Runtl« roj. Otavan se Je zastrupila s plinom in leži v mrtvašnici. S Koroškega Smrt na bojišču. Na vzhodnem bojISSu J« podlegel ranam nadporočnlk Josip Lu-šln iz Kaninga. Na istem bojišču je jiadel vojak Adolf Habič iz Rlbnloe na Koro- *kt, Dve nesreči. 15 letnega Maksa Mavrela Il Vclkkovca je pri dolu jorinen tako zagrabil T.a rokn. da mu jo je zlomil — 50-letni Štefan Tnler pa je tako nerodno padel, dn si jc zlomil nogo.Oba sta zdaj v celovški bolnišnici. VODA NI VINO! Gospodinja pere. Voda teče neprenehoma v polnem curku iz pipe tn ee isteka č<»z pralno posodo. Ce gospodinjo opozorimo, da je škoda tako tratati z vodo, pravi . »V Ljubljani! Je toliko vode, da celo •Jinai mesto teče.« RAČUN POTRATE: Ce ima perica ves (as pranja pipo popolnoma odprto, se po opazovanju in računih porabi na leto 400.000 m' vode pre-vel. To odgovarja pri ceni vode 1.20 lire za 1 m' približno znesku pol milijona lir. Čedna vsota, ki gre v mojo biaagol Boj POTRATII Umrl Je v Gradcu Rudolf Blati« ln bil t. februarja t. I. ondi pokopan. Smučki In sankaškl tečaj za ranjenee je bil nedavno pri Sv. Krvt. Udeležilo se ga je veliko Invalidov, ki so dosegli lepe uspehe. Slovo v Trbovljah. Zahrbtna morilska krogla Je nedavno ubila člnnleo trboveljske krnjovne skupine, Marijo Bezgovšek. ko so tolovali napadli njo in njenega možn. Ma-.•ija Bezgovšek je spr.dnla k najvnetcjšlm članicam trboveljske krajevne skupine. Nn grobu so se poslovili od nje zastopniki štajerske domovinske zveze, številni železničarji In domačini. Okrožni vodja Schultz se je poslovil od rajnlee z lepim govorom. Opeklinam Je podlegla v Radgoni 42-letna posestnlca Marija Ernlšer, ki se jI Je prevrnila petrolejka In se JI je vnela oblek«. Čeprav je bila prepeljana na praško kliniko. Je vendarle zaradi opeklin umrla. Visoka starost Karollna Stefankovl« m gradu PiMlnn pri Hartbergu je ts dni do-polnila 8« lot starosti. Stefankovlfeva je biin svoj čns odlikovana s častnim križcem za matere. Poaialo J« sedaj nekoliko mrzlejSe. Leto* je bilo obilo naravnega lodu, toda niso ga toliko sekali kot druga leta, kor nt delavoev, vtičih v sekanju ledu, tudi nI voznikov, ker so zaposleni pri drugih vožnjah. Ljudje ae drugače to pripravljajo za prva pomladanska dela. K požaru na Ravnikarjev! žagi Po sobotnem požaru povzročena škoda na Ravnikarjev! žagi Se nI komisljoneino ugotovljena. Cenijo škodo na I milijone lir. Smrtna žrtev požara, zidar Alojzij Dlmle, je bil miren, marljiv ln varčen delaveo. Naj omenimo, da je pri gasilni akciji s velikim požrtvovanjem sodelovala tudi prostovoljna gasilska četa za bežigrajski okraj. Prisilna delavnica pred 100 leti Takratna gradbena direkcija ali po »Novicah« o. k. vodstvo doželnega zidars va — Je februarja pred 100 leti razpisala javno 11-eltaoljo gradbenih dol za prisilno delavnloo. Stroški so bili preračunani na 66.928 goldinarjev. Prisilno delavnloo so začeli nato spomladi leta 1845 zidati na prostoru ob Ljubljanici v bližini Kodeljevega gradu In ob Ljubljanici skoraj nasproti Gadnerje. vem mlinu, kjer stoji sedaj Hribarjeva to- Opetno qlcdališce Operai Sreda, II. febr., ob 16.30: »Manon«. Operna predstava. Red B. „ Četrtek, 28 febr, ob 16: »Tannhluscr« Operna predstavo. Red Cetrtok. Gostovanje komornega pevca tenorista dr. Julija POlierJa. _ , Petek 23. febr., ob 16.30: »Stara pesem« In simfonična silita balet Šeherezada. Oper. na j>redslava. lted Prcmierskl, J. Alassencti »Manon«. Opera v štirih dejanjih (šestih slikuh). Napisula H. Mci-hao In F. Gllle. Prevedol N. fitrltof. — Osebe: Manon l.osoaut — Vldalljeva, Pou. sotte — Barbičova, Javotte — Bauknrtova, Roeette — .lančnrjevu, Chovnlicr des Grieux — Llpušček, grof des Grlouz — Bctctto k. g.. Lescaut, Oardo du Corps — Janko, Gulllot de Morfontnlne — M. Sancin. Bre-tigny — Dolničar, I. gardist — Lnngu«, II. gardist — Mencln, sergennt — Porko. — 1. slika so godi na dvorišču gostilne v Amionsu, 2. v stanovanju des Grleuxa v Parim, 3. Cours In Rcine, 4. v semlnaru St. Sulplee, 5. v hotelu Trnnsj-lvanljn. 6. na cesti v Havre. — Dirigent: dr. D. flvara Režiser: C. Dobevee. Scena: Int. E. Franz. Kostumi: D. Knčerleva. Operni stndlo. Od znčetka letošnje sezone delujoči Operni Studio, v katerem so zbrani mladi pevci In pevke, naš operni naraščaj, so bo predstavil javnosti v nedeljo, dne 25 t. m. Uprizoril bo Mozartovo opero »Čarobna plSfnl« pod mtiziknlnlm vodstvom In v režljt ravnatelja Mirka Poliča. — Opozarjamo na to predstavo, kl ho nudila v celoti pogled na našo dozorevajoče pevsko generacijo. Žrebanje za nagrade Gledališkega koledarčka ho 4. marca. Izžrebane številke bodo objavljene v časopisju. Nagrajenci prejmejo dragocena darila: umetniške slike. plastike, knjige In brezplačne vstop, nlce za predstave Državnih eledallS«, Nagrade so razstnvUene v Izložbenem oknu tvrdke Bat«. Gledališki kolodnrčok je v prodnjl v glodallSJu, knjigarnah ln večjih trafikah. KULTURNI OBZORNIK I £ «<»» iiimji t-, m 1 ———j opisauo izdajalsko početje poročnika Zu- pauuo, kl se je vrinil kot poveljnik bataljona med njega v tistih treb kritičnih V službi domovine Vedno bolj s« bo množila mod nami tako imonovana memoarska literatura, to je — spominska književnost, v kateri bodo najrazličnejši udeleženci sedanjega spo. ra doma lil v svetu pojasnjevali pred javnostjo svoj nastop ln razlagali potek vseh dogodkov, ki so imeli važne posledice za slovensko zgodovino zadnjih borbenih lot. Tnko smo žo lani ob obletnioi Turjuka dobili napol leposlovni spis z dokumenti zadnjih dni obleganja Vaških straž v tem gradu, kur bo gotovo prav prišlo bodo. čomu eplku slovenskega proilkomnnisti«. noga boja. Zdaj pa je aktivni častnik bivše jugoslovanske vojske ln sedaj domobranske napisal pod pomembnim naslovom »V službi domovine« zanimive spomine na svoje doživljaje, kl Jih jo doživel od poloma Jugoslovanske države do sedanje do. mobranske oborožene sile. Napisal jih je kot vojak, no kot politik, kot vojak, ki je prisegel narodu, da ga bo branil, ln kl Je zato. ker Je hotel biti v službi domovine, obrnil hrbet OF. bil med vodilnimi častniki bivših Vaških straž, prišel po bado-Ijovskl Izdaji v komunistične Ječe, se rešil kot inštruktor v komunistično šolo ln po. begnil iz nje po dvomesečnem bivanju v gozdu ter takoj vstopil mod domobrance. To svojo pot, ki je gotovo zanimiva, opU siijo tako prepričujoče dožlvljeno, da ne pušča dvoma o Iskrenosti odločb; poleg tega ima brošura še apologetlčen pomen, ker brani pred očitki sedanjosti in bodo«, nosti postopek toliko In toliko »izdnjaloev«. k! so se v službi domovine borili na strani VS ln SD. Zanimivi so že početki snovanja OF v njogovi rojstni fari Stični. Toilaj se jo prisiljen moral udeleževati njihovih sestankov, pa jo kot častnik tnkoj spoznal, l:nj se skriva za njimi ter se je umaknil. Prepričevalno nam opisuje sodelovanje OF z badoljevci že od vsogn pofetkn. knr se ie potem, ko je bil pisec poveljnik V8 v Stični, 60 jasneje videlo ln jo peljalo do razbitja domače obran, in do zvezo in- dnoh po fi. septembru, da Je lahko ves bataljon predal komunistični vojski. Trenutek, ko Je izdajalski poveljnik VS bataljona v Stični potegnil na seji svojega častniškega zbora revolver In je vstopil ta hip komunistični poveljnik z oboroženo posadko v sobo, kjer sta se poljubila, je naravnost dramatično tragičen ter bo gotovo še služIl kakšni bodoči tragediji »8. september« za motiv Judeževcga poljuba. Odslej je Sla njegova pot skupno e p Placldom od Ječe v ječo ln v gozd, kjer Je moral komunistični hlnavščinl z«, perstaviti svojo, da se je kot predavatelj komunistične podoficlrske šole na Turjaku ln strokovnjaški dodoljenec štaba mogel ob prvi priliki izmuzniti Izpod njihovega terorja, ter z novimi skušnjami o OF obogaten in še bolj prepričan o komunisti«, nem ellju celotne OF vstopiti v novo obo. roženo formncljo slovenskega nnrodo, kmeta. proti tujemu komunizmu, v Slovensko domobranstvo. Od to postaje svoje zanimive poti — od bivšega Jugoslovanskega aktivnega častnika preko VS do inštruktorja komunističnih podoficlrjev ln do vstopa v BD — je noimenovanl pisatelj, kl ga pa no bo težko uganiti, podal tudi komentar -sle _ _____ k svojim odločbnm kot neke vrste zagovor, zlasti pa kot bodrilo, da bi odprl oči onim, kl še ne vidijo prav, obenem pa tudi nakazal svoje mišljenje, zakaj je prišlo do katastrofe 8. septembra in kaj nrtin pomeni Slovensko domobranstvo. Brošura (str. 51, cena 10 liri nima torej samo vrednost spominov, temveč tu. dl propagandnega grndlva ln dokumentarnosti, razlago k dogodkom, ki bodo v bodoči zgodovini terjali še mnogo različnih osvotl lav. Koliko takšnih zgodb so doživeli naši ljudje In se jih skriva pod domobransko suknjo! Dobro je, da prihajajo nn dan, kajti Se poznim rodovom bodo pričali o naših težkih dneh in o težavah In junaštvu hranllecv nnSih dornov In na-rodn, ki ni holel biti v nnjtežjlh dneh svoje zgodovine komunističen. td varna pletenin. »Novico« ao pripomnit«, da bodo tja zapirali vladugarj« la vlučugartoe ter jih učili delati. Izrazil« so budi upanje, da bo tako kmalu konec rokovnačarjev In tatinskih poetopačev. Prisilna delavnica je bila naslednje leto dozidana. Uveljavljenje novih mezdnih ureditev Pokrajinska delavska zveza nam Je v torek poslala naslednje obvestilo: Vrhovni komisar sa operacijsko področje »Jadransko primorje« j« izdal SO mezdnih ureditev ter stopijo nove mezde ln ostali delovni pogoji v veljavo z različnimi datumi ln sloert 1. • t. I. 1144 sa aameUene« la 1. mezdnim tednom v septembru 1844 za delavce ln vajence v sledečih strokah: a) opekarska industrija ln obrt, b) Industrija la obrt predelovanja lesa. e) milni la obrati za Izdelovanj« jedilnega olja, č) obrati za obdelovanje naravnega kamna, d) železarska, kovinarska lu elektrotehnična Industrija ln obrt; 2. a 1. 1. 1945, oda. prvin mezdnim tednom v januarju sa sledečo etrokei a) kemično induatrljo, b) rudaratvo, 0) oblačilno Industrijo ln obrt, «) stavbno stroko, d) tiskarsko ln knjlgoveiko obrt tn Indn-strljo, e) živilsko Industrijo in obrt. f) industrijo oementa ln obrt, g) fino keramično industrijo, h) predilnic« avli«, 1) Izdelovanje ribjih, zelenjadnJh. sadnih ln drugih surovih konzerv, J) predelava papirja, kartona, oeJuloze, k) sušilnice tobaka, 1) prometna podjetja (avtobusni prom*t. cestna železnica); S. ■ 1. I. 1145. odn. prvim mezdnim tednom v februarju pa za: a) elektrarne, plinarn« ln vodovodi, b) kemične čistilnice, llkalnloo pralnloe perila ln oblek. Vsa pojasnila glod« višine novih me*d ter ostalih delovnih pogojev prejmejo prizadeti delojemalci pri Pokrajinski delavski zvezi ln njenih oddelkih v LJubljani, Miklošičeva eesta 22. Odločba Najvišje ceno za prevoznik«: prevoznik« osob z konjsko vprego (fljakerjo) v LJubljani. L Za prvih 10 minut vožnj« 40 lir za osebo. Za vsakih nadaljnlh načetih 9 minut 5 Ur za osobo. S. Za vožnje lz vseh predelov mesta v bolnišnico la sanatorij« v mestu 80 Ur za osebo. Za čakanje pri vožnjah pod 1 ln 2 za vsakih 15 minut 10 lir za osebo. Za povratek praznega vozila se ne more računati odškodnine. Vsako neposredno ali posredno zvišanj« cen je propovedano. Kršitelji m kaznujejo po zakonskih predpisih. Odločba Najvišje eeoe za nanje so: usnje za podplata v plovioah 1 kg 77.50 lir, krupoal 1 kg 105 Ur, vratovina 1 kg 70 lir, okrajme 1 kg 40 Ur. notrsnjki v plovlcah 1 kg 100 Ur, no-tranjkl vratovina 1 kg 7« Ur. kravlna rjava 1 kvadrat 81.25 Ur, teletlna 1 kvadrat 31-50 Ur. waterproof 1 kvadrat 51 Ur. boks črni 1 kvadrat 87 lir, podloga, goveje usnje 1 kvadrat 28.75 Ur, podloga, goveje okrsjine 1 kvadrat 22 lir, podloga, konjsko nanj« 1 kvadrat 22.25 Ur, podloga, svinjsko usnje 1 kva-krat 24 Ur, likaneo 1 kg 121 Ur, jermenski krupon l kg 14S Ur, galun, usnje za šivalna jormona 1 kg 208 Ur, gonilna Jermena 1 kg 317 lir, šivalna jermena 1 kg 840 Ur. Cen« ee razumejo franko tovarna, 1*-ključno davek na poslovni promet. OstaH prodajni pogoji za trgovce ostanejo zaenkrat še v veljavi. Cenik z najvišjimi cenami mora biti na v pogl od občinstvu na vtdnom mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku. Vsako neposredno ali posredno zvišanje oon jo prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih. ______ K i nema lograf I KINO UNION . iDunja - poitarjevs hči«. P« Puškinovem romanu lleinrirb t.eorge, Hilde Krahl. - Predstave ob 16 In 18. Tel. 22-21 KINO MATICA »t« Hnbaners« E«r«h Lesa der, Ferdinand Muria«. - Predstave eb 16 in 18. Tel. 22.41 KINO SLOGA - »Natakarica A«a« • Predstave Tel. 27-30 Mož uiora najti na zemlji največjo srečo v delu, žena v materinskih skrbeh. IVibelt.j Koieduri Sreda, 21. svečana: I. kvatre, Irena, do vica; Maksimiljun, škof in mučouec; Fe liks, škof tn mučeneo. Četrtek, 22. svečana: Petrov stol v Anti- Johljl; Marjota Kort., spokornlca. Lekarniška .ba; Nočno službo Imajo lekarne: mr. Snšnlk, Marijin trg 5| mr. Deu. Gosposvetska eesta 4; mr. Bohlno ded.. Rimska ceeta 81. ZATEMNITEV OD 18.25 DO I.W. JMfvice Meša zadušnica za pokojnima Jožico Sternišn in Robertom J«kša ho v četrtek, 21 t. m., ob 7 v eerkvl Marijinega ozna-njenjn. .Namesto venea na grob g. Helene ftporn iz Mule vasi jo daroval prokurist tvrdke Fr. Htuplen v Ljubljani g. Viktor Koza-mornik 500 Ur za socialne potrebe občine Ježica. Bog ptačajl Pogreb hlagopokojne g. Ivane Flor. innčlč, trgovke In posestnlce v Ljubljani, o v sredo ob 10 dopoldne Iz kapele sv. Jožefa na Žalah, ne pa Iz kapele sv. Antona. kakor je bilo sporočeno v objavljeni osmrtnioi. Za Rllznhetno konferenco na Jeilcl sta darovali rodbina Kozamernik z Viča 500 lir ln gdč Julka Kavčič iz Ljubljane 500 Ur namesto vonon nn grob pok. g. Helene Sporn. Konferenca so v Imenu revežev najtopleje zahvaljuje. POZOR! tmi križ * Brez dvoma je vse že tedne prej pripravil. Nato je Marija umrla — vseeno, če po njegovi roki ali ei je v hipnozi snma vzela življenje... Strel bi sliv ilrngi. Morda jo je zabodel, mor-du i /pila strup... Nato je izlil lahko vnetljivo tekočino preko trupla, predvsem preko obraza in po celem paviljonu. Nobenega dvoma ni več, da je Kadczinski v najožji zvezi z Vašimi korzi-škimi sovražniki. Več Vam bom povedal čez nekaj dni. Bodite previdni glede Vaših pisem, ker je Vas slugo Peter tiennvadno ra-dovedon. Vaš Sly. Sigmnrja ta nova odkritja niso več potrla. Sovražnik je prihajal na plan. Lahko mu je stopil naproti in »e pomeril z njim. Sigmnrjev trgovski duh sicer še ni mogel doumeti, da more misel krvne osvete, ki se zdi kot da bi oila vzeta iz romanov, pohoti strahotno tlej-stvo. A vendar je vse bilo straSn.s resnica... Kako daleč je že bila njegova zgodba? Pet in dvajset let... Pozabil je že nanjo popolnoma... Njegova krivda? Ne, blaznost je bila, urnor in zločin mednarodne morilske tolpe, kateri bržkone pripada tudi ta Kadczinski. A zdaj j iih bo mogoče zgrabiti, še danes bo brzojavil Slyju, da naj stori vse potrebno za Kadczinskijevo aretacijo. Zdaj se mu ni bilo več treba bati škandala. On in vsa njegova družina so bili žrtev nesmiselnega maščevanja. Tu ne gre za greh in zadoščenje. Njegova krivda — če je o krivdi sploh mogoče govoriti — je bila le neznatna, le drobna kapljica v primeri z morjem trpljenja, ki so mu ga povzročili •. A zdaj nI bil več telesno ln duševno /,'.rt. Zdaj nI videl več v svojem raz-•f ourjenju in strahu vsega povečanega in Šo bolj strahotnega kot je bilo v resnici. BU je zopet miren, preudaren in jasno misleč posloven človek, ki gleda na razrušitev svoje hiše, a nofe ostati v praznovernem strahu pokopan pod ruševinami, ampak hoče rešiti, kar se rešiti da... Polom je bil strahoten in skrivnosten, ker nihče ni poznal vzrokov in je vsa njegova družina 9tala brez hrambe pred strahotami, ki »o se pojavile nenadoma, kakor du bi prišle iz podzemskih glob i ti ?,daj pa je bil ts tajni In skrili sovražnik, ki je uničil njegov dom, ko je bil na višku rnzevita, odkrii Skriv- I sodiščem lastne ve*ti. nostna sila, ki se je imenovala osveta, je zdaj dobila človeško postavo in jo je bilo mogoče uničiti. Če bo prišlo do porotne razprave, bo ta v tuji deželi... Kaj tr.'i je mar svet .? Nobenega prizanašanja ne sme biti več za morilca njegovega el!ne,'i otroka . . Mttnnel je Ime' prav. Pa Ju'ita? '.r,tadi njega je prišlo nanjo toliko g.rja. Ali je ljubezen do te ženske re9 tako zelo zameglila Sigmarjeve misli in presojanje ali pa je njegov^ duša bila tnko razbolena, da ni mogel v svojem razmišljanju prodreti glob,je in odkriti korenine, iz katerih je zra-ln Julitina krivda? Brez dvoma je bila nedolžna kar se tiče zločinskega .1-janja. lega ni ho: tela in tudi vedela o. zan j. I oda — ali ni bila krivda že lahkomiselno in morda nepremišljeno popuščanje nagnjenju, ki jo je privlačevalo h Kadczin-skemu? Pomanjkanje orave resnosti, igračkanje s čustvi, kl so že v začetku stnla strogo ob meji dovoljenega in nedovoljenega, vse to io je naredilo za lahko uporabno orodje zločinskih načrtov. Prav v tem je bila krivda, ki Je sicer ni bilo mopoče dokazati pred nobenim sodiščem in ki je noben zemski *o:lnik ne bi mogel kaznovati, ki pa je kljub lemu še ostala pred najvišjim M f 1 ob 16 in 18. A L I Službo dob* Oospod. POMOČNICO sprejme boljia družina 4 odraslih oseb. N«. »top tskoj. Pogoji o sodni Naslov » upr. Slov.c pod it. 1174. { Prodamo f KOLO, damsko in mo-5ko, luksus modol — ngodno naprodaj pri Merkur, Puliarjev« 6. LESOVC za škornje prodam. Ogled 21. II. od 12—H t Delavskem domu, soba 14-1. | Kupimo t 1'OZORI Kopnjem vreče in vse tekstilne odpadke ter plačom C o najvišji ceni. Ure-cdc Alojzij • Gallusovo nabrežje št. 39, Ljubljana,_k KUPIM" Dolžan, »Botanika »a oižio razrede »red. Sol«. Nnslov pn Uiti v npr. »SI.« pod .Botanika« št. 1177. POSODO zs mnst. pločevinasto, 40-m litrov, kupim. Nsslov v npr. >S1«V.< pod št. 1179. | Knjige _ | LBPOSIOV |E dotensko in toir tet •stale ,ivirne knjise 10 r,»»nd» knntilf Isltri boliš*, kniipsrn« -ilritatjava alica. 0 GL A SI j Vajenci | Fotogrof. VAJENCA ali vajenko sprejmem tuknj. Fotograf Mavec, Smartinska eesta. j Denar j POSOJILO z vknjižbo aa psrcele iščem. Ponudbe z navedbo pogojev poslati na npr, >SI.« pod »Lir 30.000« St. 1184 (P Bzamer.jamr | BLAGO zs žen. plsič »edvojna dobra kvalitet«, kupim ali zame. tijam za protivrednost. Vmlov pustiti v npr. »Slov.« pod »Kurivo« it. 1176. |_____Razno_j IED1LNO OLJE ozlr. olinato meSsnire si lahko sami pripravite t Amlsan praSknm. ■ DrogeriJ« Anton Ksnc, židovska nlica 1. LIMONO » čnj« do- bro nodomelfs limo-nln ekstrnkt Citrel. -Stekleničko prinesite s «eboj. Drogerljs Ant. Kine, židovska nI. 1. ZBIRKA »SVET« Predprodafa vstopnic ob delavnikih dopoldne zaradi alarmov odslej od 9—10, ob nedeljah ln praznikih pa od 9—11. — Uprave kinematografov: UNION, MATICA ln SLOGA Za stare In onemogle v mestnem aave. tlšču v Japljevl ulici je podarila ga. AnL ca Hlcbš v počastitev spomina pok. gdč. Piedovlč Vere 200 tir; rodbini Popovi« ln dr.Adleštč sta namesto venca na krsto gdč. Zoro Prodovlč podarili 400 lir. — Naj. toplejša zahvalat OSEBNE NOVICE Poroka. V novomeJkt knptteljakt eerkvl sta se dne 10. februarja 1944 poročila t Golob Mirko, dipl. tur., šef podružnic* tvrdke »Ing. Hans Ledi« v Novem mestn z gospodično Cvetko Lidijo, aibs. Inr. hčerk* ugledna rodbino Cvetko Iz Trebnjega. Pri« ata bila advokat Iz Novega mesta dr. Pra-njo Ivnneti« In Jot« Ostroveršnlk, tel. uradnik Iz Trebnjega. Poročni Ju Je lenlnov ao-šoleo In prijatelj vikar novomeškega kapitlja «. g. Oblak. Jbema mladoporočeuoema obilo božjega blagoslova. NOVI GROBOVI t Jože Mehi«. V kandljsU bolnUnM j« umrl dne 14. t. m. gospod Mehle Joi«. telo zniAki nadkurja«. Pogreb J« bil v P*tok 11 februarja na novomeško pokopališč«. Sorod. nLkom naše Iskreno eožalj«. | Rdeči križ poroča Zahvala. Slovenskemu Rdečemu krtin «0 darovali: Uprava ln nameščenci knji. garne Tiskovne zadruge v počastitev hva. ležnegn spomina ns dolgoletnega bivšegs Srcdsodnika Tiskovne zadruge pok. gosp. r. Otona Fettlchs 1000 lir; v Isti namen vodstvo ln uradništvo 8lov. Rdečega kri. ža 500 lir; ga. Mara Mlejnlk z rodbino 200 lir; ga. Marta Mlkuž, vdova direktor, ja Hip. banke jugoslov. hranilnic 200 Ur: Beebler Leopold 800 Ilr; uslužbenci vrdke Kušlnn, LJubljana, Karlovška e. 84, v počastitev spomina pok. gospe Katl Oblak v Novem mestu 250 Ur. Prisrčna hvala! Za Socialno pomoč Za Sodalno pomoč so darovali: Ga. Marija Luckmann, UUoa 3. maja. Je darovala Ur 1000 v počastitev spomina svojega pok. brata g. Jo«. Luckmanna. Iskrena hvala. ZAHVALA. Vsem, ki so nas ob bridki izgubi našeg« ljubljenega alka. brata in strics, gospoda Antona Pogorelca pes. In kov. mojktra ter biv. župan« v Strugah tolažili, njega pa pospremili r tako lepem Številu na njegovi zadnji poti, izrekamo nojiekre-nejšo zalivalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. županu občine Videm-Dobrepolje ter g. županu občine Hibnica, domobrancem iz Ribnice in Vel. LaSč, ki so nam omogočili, da smo naSega drugega pokojnika položili k počitku na domačem pokopališču ter vsem domačinom, ki so nam na kukrScn koli način pomagali in nam stali ob strani. Ljubljana, Struge, dne 20. februarja 1945. Žalujoči otroci. «nBiwnwnnnmiHii«fm——— + Po kratkem In mučnem trpljenja nas jo zapustila naša nad vse ljubeča žena in predobra mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Avsec Anica raj. Resnik trgovka Nt zadnji poti io bomo spremili v četrtek 22. t. m. ob 9 z Zal, kapela sv. Nikolaja, k Sv. Križu Ljubljana, Zagreb, Vidsm ob Savi. 20. II. 1945. Globoko žalujoči: Svetovid, mož; MnrjetUa, hčerkica; Resnik Irena, sestra ter sorodstvo. + Po kratkem trpljenju, previdenn s tolažili 8». vere, nam je » 87. letu starosti umrla 11. t. m. nnSn ljubljen« mati, sestr«, stara mati, tet« io tnSču, gospa Katarina Oblak roj. Šolar posestnica In trgovka Pogreb drage pokojnice Jc bil 13. t. m. iz Lile žalosti na mestuo pokopa liiče. — Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli počastili blago pokojnico, ki jo priporočamo v molitev. Sv mn*a zadušnica se bn dtiru\u'.i v rerkvi M«r. Oznanjenja v Ljubljani 22. t. m. ob 8 zj. Novo mesto. LJnblinna, Krop«, Zagreb, dne 19. fcbruurj« 1943, žalujoči ostali. mmsmKHr?** v.«' + Umrla nam je nnša dobra, zlat« mam« in stnra mama, gospa Marija Pintar učiteljeva vdova Pokopali Jo bomo v četrtek 32. I. m. ob '/t 10 z žal, kapela sv. Cirila in Metod«, k Sv. Kfiš«. Ljubljana, dne 20. februarja 194J. žalujoči otroci In rnukl. POr »ljudska fsksrtis« r.» >l.ind«ko tiskarno«: Jože Krnmsrlč - Herstisjcher. Iz-dalatelj: JoSko Krnftell - Noltrlliieiicr urednik: Janko Hafosr.