MERIENJE KAKOVOSTI 
. 
POMEMBEN DEJAVNIK
PRoCES AIZBoL劳ľĺł KAKovoSTI v
ZDRAVSTVENI NEGI
mag. Saša Kadivec, pľof. 
zdr. vzg.
Bolnišnica Golnik - KOPA
Splošne gonilne sile spľememb v Svetu So Znaĺle. Te so globalizacija,
informacijska revolucija in konkuľenca. Vsak dejavnik ne deluje Sam ZaSe, ampak
se dejavniki združujejo in seštevajo, zato je 
njihov vpliv še večji. Ze sama
informacijska revolucija 
je 
in bo spremenila vsębino in način oľganizacije dela.
Tudi v zdravstvu se tem spremembam ne moremo izogniti.
Pozomost naj bo usmerjena v (Brook, 1998):
. 
organizacijo zdravstvenega sistema,
. 
ekonomičnostsistema,
. 
zagotavljanje kakovosti, enakosti in vamosti obravnave,
. 
merjenje zadovoljstva uporabnikov,
. 
oceno izkoľistka ponujenih priložnosti.
Kakovost 
je pomembna kot središče za izboljševanje izdelkov ali storitev, kot
stľategija maľketinga in metoda nadzora stroškov. Kakovost se nanaša na izdelke,
na ljudi a|i na značilnosti' To so večkľat pojmi, ki so nevtralni, toda v splošnem
gľe vedno za neko sodbo vrednotenja v povezavi s kakovosdo. Ko slišimo, da
nekaj ali nekdo ima ''kakovost", je 
to vedno mišljeno v pozitivnem smislu. Vendar
Philip B. Crosby (Cľosby, 1980, cit. Marĺ, Giebing, 1994) meni: ''Prva napačna
postavka je, 
da kakovost pomeni odličnost, luksus, sijaj ali teźo... " .
Tradicionalni sistem kakovosti ima za cilj minimiziranje negativne kakovosti
(slabe stoľitve, izdelki). Zatakśen sistem 
je najboljše, kaľ lahko dobimo, da ni nič
narobe ''nothing wľong'', kar pa ni isto, kot da je vse dobro "anything ľight"
(Mazuľ, 1995).
Stamatis (Stamatis, 1996) našteva štiľi glavne raz|oge za uvajanje sistema
kakovosti:
. 
neustrezno upravljanje in vođenje (pomanjkanje kompetenc, viz1je,
načft ovanj a, izobr azb e),
, 
nezmotnost vnosa koncepta kakovosti (pomanjkanje informacij, idej),
. 
konkurenca,
. 
človeški dejavniki (navade, usmerjenost).
25

Sistem kakovosti upošteva štiľi temeljna načela sprememb v zdravstvenem
sistemu:
. 
merjenje kakovosti,
. 
usmeritev na uporabnika (bolnika, varovanca),
. 
usmeľitev na intelektualno moč posameznika v organizaciji,
. 
strateško načrtovanje.
Tudi v zdravstveni negi 
je 
koncept izboljšanja kakovosti pľisoten že dalj časa.
Tradicionalna miselnost zagovarja, da 
je kakovost dela v zdravstveni negi
povezana z osebnostnimi lastnostmi medicinske sestre. Tako 
je 
bila dobra tista
medicinska sestra, ki je bila pokoľna, ubogljiva, poĘežljiva in ustrežljiva.
Vendaľ obstajajo infoľmacije, ki so pogosto spľegledane v razpravah o kakovosti
v zdravstveni negi. To so zahteve o izvedbi zdľavstvene nege, predhodno
postavljenih merilih in merjenju kakovosti. Florence Nightingale v knjigi: What it
is and What it is not (Nightingale, 1859, cit. Kitson, Giebing, 1990) opredeljuje
podľočja v zdľavstveni negi, ki so morala biti izvajaĺa na sistematičen način:
. 
omejitev hrupa okľog ranjencev,
o 
sestava, kakovost in seľviranje hľane,
. 
kakovost in položaj postelje, źimnice,
. 
zračnost in čistoča sobe ranjenca,
. 
osebna čistoča.
Florence Nightingale 
je 
v času kĺimske vojne uvedla kontľolo okužb in na ta način
zmanjšala umĺljivost vojakov od 3Ż?o na Zvo.
Bila 
je 
Strog Zagovornik sistematičnega zbiranja podatkov v Zdravstveni negi, s
kateľimi se lahko oceni uspešnost negovalnih aktivnosti. Uporabliala 
je 
raz|ična
področja vrednotenja, tudi analizo stroškov in koľisti.
V Sloveniji se v zadnjih letih povečuje zanimanje za kakovost v zdravstvu in
zdravstveni negi. Pojavljajo se posamezni članki o aktivnostih, ki vodijo do boljše
kakovosti. Postalo 
je 
znano, da se kakovost ne bo razvila brez zagotavljanja
osnovnih elementov, ki so:
. 
oblikovanje in izpolnjevanje dokumentacije zdľavstvene nege,
. 
ustľezna in učinkovita organizacija dela,
. 
lastno strokovno izobraźevĄe,
. 
raziskovanje v zdravstveni negi,
. 
skrb za delovno okolje,
. 
razvoj informacijske podpore,
. 
komunikacija in sodelovanje z ostalimi zđravstvenimi delavci'
Ż6

Današnja vizija kakovosti zdľavstvene nege temelji na teoriji zdravstvene nege in
je 
usmeľjena k doseganju najboljših izidov pri varovancu in 
jih 
tudi meri.
Ključ kakovosti 
je 
v ľazumevanju zahtev za vsak element procesa. Razlog za
nastanek nezadovoljstva uporabnika v odnosu 
je 
v stopnji, do katere lahko
vplivamo ali zadovoljujemo uporabnikove zahteve. Kakovost mora biti definirana
v besednem izrazu pričakovanja ali doseganja nekega izida, ki ga določi
upoľabnik.
Razumevanje kakovosti zvid1kabolnika, se 
je 
s časom spreminjalo. Še nedavno
je 
bil standard: postelja na oddelku s skupno kopalnico in WC - jem, 
za bolnika
povsem sprejemljiv. Danes vedno več bolnikov zahteva enoposteljne sobe,
telefon, TV. Meľa kakovosti 
je 
odvisna od zahtev uporabnika' Upoštevajoč široko
raznolikost uporabnikov, pričakovanja in prepľostost v določanju, kaj kakovostje,
lahko ľečemo:
Kakovost 
= 
izpolnjevanje zahtev ĺn pľičakovanj uporabnika
Gaucher in Coffey (Gaucheľ, Coffey, 1990) pľiporočata, da morajo biti uporabniki
vedno neposľedno vključeni v definiľanje obojega: zahtev in pričakovanj teľ
merjenja kakovosti.
V sistemu vodenja kakovosti razlikujemo med pojmi:
. 
ocenjevanje kakovosti (quality assessment),
. 
zagotavljanje kakovosti (quality assuľance),
. 
stalno izboljševanje kakovosti (continious quality impľovement).
ocenjevanje kakovosti 
je postopek, pri kateľem z uporabo primeľnih metod in
izbranih meril, primerjamo med seboj opľavljeno in dogovoľjeno zdravstveno
oskĺbo. V zdravstveni negi pomeni primeľjavo med nudeno zdravstveno nego in
izbranimi, postavljenimi hôrili in śtandaidi. Šele ko ocenimo kakovost, láhko
oblikujemo sistem zagotavljanja kakovosti, ki pľipomore k izboljšanju in
doseganju želenih ciljev.
Zagotavljanje kakovosti 
je pľoces, ki zajema sistematično opisovanje, merjenje,
vrednotenje in izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti. Zagotav|janje
kakovosti ni enkĺatno, dokončno dejanje' temveč stalen pľoces, ki zahteva stalno
izboljševanje lastnosti izdelkov ali storitev (Kitson, Giebing, 1990).
Stalno izboljševanje kakovosti je proces, ki sledi stopnji ocenjevanja in
zagotav|janja kakovosti teľ odpľavlja ugotovljene ovire oziromatežave in dviguje
kakovost na višjo raven. Zagotoviti moramo vse pogoje, da proces zagotavljanja
kakovosti preide v proces stalnega izboljševanja kakovosti'
V želji za izboljšanjem kakovosti moľamo uvesti sistem, ki bo učinkovit in bo
dajal ustľezne rezultate.
Nekateri avtorji (Gaucher in Coffey, 1990, ovľetveit,7999, Stamatis, 1996) govorijo
o modelu izboljšanja kakovosti. Strategija modela se imenuje FoCUs PDSA.
Ż'7

Model ni namenjen menjavi obstoječega modela kakovosti v ustanovi, pač pa
pospeševanju izbolj šanj a kakovosti.
organizacije morajo pľi uvajanju spľememb ugotoviti, katere spremembe
pripomorejo k izboljšanju kakovosti. Ideje za spľemembe lahko dobimo na več
načinov: kĺitično razmišljanje, timsko ustvarjanje idej, opazovanje procesa, pomoč
stľokovne literature.
Glavna načela mođela:
. 
najti proces' ki gaje potrebno izboljšati,
. 
oblikovati tim, ki pľoces dobro pozna,
. 
analiziľati potek pľocesa,
. 
najti vzroke zavariacijo procesa,
. 
zbrati del procesa za izboljšanje.
V Bolnišnici Golnik - KOPA v zdravstveni negi uporabljamo model PDSA že od
lęta 1997. V modelu izvajamo stľokovni nadzor negovalnih aktivnosti, kjer
ugotavljamo probleme, ki se pojavljajo v zdravstveni negi in skladnost izvedene
zdravstvene nege S postavljenimi standaľdi in z uvedenimi spremembami. Na
podlagi ľezultatov izvedęmo ukľepe za izboljšanje ľezultatov ocenjenih aktivnosti:
oblikovanje novih standaľdov zdľavstvene nege, organiziranje malih delavnic'
dopolnj evanj e negovalne dokumentac ije, izobr aźevanj a ipd.
oceno kakovosti naľedimo z opazovanjem določenega kaza|ca kakovosti ali s
pregledom dokumentacije. Rezultati so predstavljeni v gľafični in pisni obliki na
straneh bolnišničnega intľaneta.
Tľend ľezultatov spremljanja standardov v letih uvajanja sistema kakovosti naľašča
(leta 1998 - Ż37o,(eta200I - 887o).
'l'udi 
pľimerjava bolnikovih odgovoľov v anketi pokaŽe na večanje zadovoljstva z
bivanjem v bolnišnici. Statistično pomembno se 
je povečalo zadovoljstvo bolnika
z nekaterimi dejavniki, kot so: spľejem na oddelek, dajanje pojasnil in infomacij'
čistoča oddelka.
Vse naštete ugotovitve lahko potľdijo vpliv sistema izboljšanja kakovosti na
zdľavstveno nego in na zadovoljstvo bolnika.
Literatura:
1. Brook C. Motivation foľ improvement in quality:personal and intemational
peľSpectives. int 
j 
Quai 
Heaith Care i998;i0:469-iŻ.
Ż' Marr H, Giebing H. 
Quality 
Assuľance in Nursing. Bľitish library Cataloguing
in Publication Data. Edinburg: Campion Pľess,1994.
3. Stamatis DH. Total quality management in healthcaľe. Chicago: Irwin
pľofessiorral publishing, 1996.
Ż8

4. Mazur G. Elicit service customer needs - Using software engineering tools. The
sęventh symposium on quality function deployment. Novi Michingan, june 11-
13,1995.
5' Kitson A, Giebing H. Nursing quality assurance in practice: Utľecht: RCN /
CBO publication. Nr.264, 1990.
6. Gaucheľ EM, Coffey R. Tľansfoľming healthcare otgaĺizations - how to
achieve and sustain organizational excellence. San Francisco: Jossey Bass
Publisheľs' 1990.
7. ovľetveit J. Integrated quality development in public healthcaľe. oslo: The
norwegian medical association, 1999.
8. Langley G, Nolan KM, Nolan TW, Norman CL, Provost LP. The impľovement
guiđe. San Francisco: Jossey Bass Publishers, 1996.
29