661
Enotna osnovna šola — da ali ne?
KULTURNA AKCIJA
Brali smo, da se na pobudo sindikatov začenja kulturna akcija. Kulturna situacija slovenskega naroda je
vse prej kot zadovoljiva, mnogi so mnenja, da je celo porazna. Duhovna opustošenost nacionalnega in družbenega prostora in njune populacije je danes dejstvo, mimo katerega ni moč iti z zaprtimi očmi. Dolgoletno materialno in finančno onemogočanje in blokiranje vseh kulturnih dejavnosti seveda ni moglo ostati brez posledic, te pa se danes kažejo v vse večji siro-maščini in preproščini sodobnega slovenskega človeka. Sedanja politično-gospodarska taktika je potisnila sodobnega človeka v objem porabništva in v klešče brezglave samodelitve dobička in samodelitve osebnega dohodka. S tem pa je bila seveda zavrta kulturno-duhovna ekspanzija, podprte pa so bile zgolj človekove težnje za pogoltnim pridobitništvom in za hlastanjem po materialnih dobrinah. Dokončen razkroj sedanje slovenske kulturne strukture je več ko očiten. Ta razkroj je kajpak tudi logična in naravna posledica vsesplošnega konsumentskega sprijevanja človeka. Denar in materialno bogastvo sta postala edino možno in stvarno merilo posameznikove družbene navzočnosti in samozadovoljnosti. Toda, ali kulturna akcija, takšna, kakršna je zamišljena, lahko spremeni sedanjo situacijo? Najbrž ne, kajti premislek nam pove, da sedanji način družbenega življenja slovenskega človeka onemogoča kulturo, to pa seveda pomeni, da se ta človek odloča proti kulturi zato in predvsem zato, ker ga ustroj gospodarske in socialne eksistence sili v to. Kljub številnim političnim deklaracijam o »kulturnem in duhovno prebujenem človeku« je vendarle očitno, da je sedanji gospodarski sistem naše družbe v načelu protikultu-ren. Potemtakem je a priori nemožno kakršnokoli kulturno osvobajanje, osve-ščanje in prebujanje posameznika, dokler se ne spremenijo temelji družbenega načina njegovega bivanja in eksistence. Ali pa smo sposobni začeti s tovrstno kulturno akcijo, pa je seveda
662
scd
povsem drugo vprašanje. Nikoli namreč ne smemo pozabiti na preprosto dejstvo, da sta vsebina in oblika kulturne participacije prebivalstva pogojena s splošnim načinom življenja in dela. Dokler bo vrednost našega življenja odvisna od materialnega pri-dobitništva in upravljanja tega1 pri-dobitništva, bo kultura z vsemi svojimi oblikami le nepotreben in nadležen pastorek sedanje družbe in njene organizacije.
scd