Slike iz vojne. Habsburška Avstrija naj živi! Topničar Leopold Slapnik, doma iz Vranskega, nam piše iz bolnišnice v Košicah dne 24- aprila: Korajžo imajo naši spoduještajerslci iantje in možje! Koliko smo prestali in koliko naših bratov že spajva po krvavih bojih, to ve samo Bog. .Najvee žrtev so dali na oltar domovine pešpolki štev. 87, 47. 17 in 7 ter domobranski pešpolk štev. 26, kaikor tudi dragonski polk štev. 5 ter naši topničarski polki, v katerLh smo Slovenci in Hfivati. Dali smo za domovino in za našega cesarja Franca Jožefa I. svojo kri in svojo življenje. Tudi jaz sem bil 209 dni brez kake strehe na bojišCu. Bog daj, da bi se še jaz kedaj vrnil v svojo slovensko domovano, v mojo ljubo vransko faro! Do dne 10. aprila sem bil nepoškodovan in sem pobijal Ruse, da je bilo veselje. Pa je prišla ruska kukavica in je zakukala ter me je pičila v desno roko iu levo nogo. Potem sem pa moral vzeti slovo od svojih tovarišev. Težko sem se ločil od njih, a kot ranjenoc mi ni bilo mogoče ostati na Ironti, Bog daj, da bi bil kmalu zdrav in da bi že lahko šel zopet nazaj nad Ruse k svojim tovarišem. Bog jim 'daj doseči zmago! Slovenci ne odnohamo prei, dokler ne porazimo Ruse In vse druge naSe sovražnlke! Habsborška Avstrija naj žlvl! Vsem bralrem ,.Slov. Gospodarja" iskrene pozdrave! Leopold Slapnik. Slovencise vrnemo zmagoviti! TopniCar Alojz Hodnlk piše iz Karpatov svoji sestri v Smartnn pri Slovenigradcu: Blaga mi sestra! Žalost, otožnost pri men' je doflaa, pa tudi veselje se včasih zamenja. Veselja je ¦kJo, ker preveC je skrbi, po domu, po domu mi sr4b želi. Tja, kjer živite v miru, brez skrbi. rad, o rad bi prišel vsai za par dni. 0 ljuba ti hiša doma6a, fje si ti zdaj, kako daleC jaz od tebe oddaljen sem z\iaj! Ali, dira,ga mi sestra in sfiar&i, bratci Vi! Povejte, povejte, kako se Vam kaj godi! Nadalje radovedno je moje srce, kaJčo kaj mojim prijateljem in znancem Jcaj gre? Naznanim Vam to, da zima sedaj že |)renehuje, aji vojska naša v Karpatih vedno bolj napreduje. Na tisoče sovražnikov krogla naša pomori, da že prostor zanje več ni (da bi vsak sam za-se ležal). Res čudo božje je, da tako malokateri od Avstrijcev umrje od krogle ruske. Bog in Malrija, bodita z nami še zianaprej, premagali bomo sovražnika mod. in prišli bomo Slovenci zmagoviti in zdravi, k Vam, ljubi domači, drugofi. Z Bogom! Ostani mi zdrava! Potrdilo velikonočne spovedi poslal domov, Vrli lant Fraiic« Nerat, doma od Sv. Frančiška pri Gornjenigradu, ki služi pri pionirjili, piše dne '61. marca s severnega bojišea: ,,Dragi stariši! V začetku svojega slabega pisaliija Vas vse skupaj iepo pozdravim. Ne bodite žalostni, če je Valeatin moral iti k vojakom. Ce Vas kateri vpraša, ali se Vam , sinova smilita. odgovorite rau, kot je enkrat napravila Spartanka, iko ji je sin iz vojske domov pobegnil, izdrla urn je ostri me6 in ga je, usmrtila, Včasih je tukaj res slabo, a ko pridemo pa v kakšno vas ali kam si že bodi, prepevamo sloveaske pesmi, da se kar razlega po, Karpatih. Sedaj imamo bolj slabo stanovanje, ker smo pod milim nebom. Zima še tukaj ni pojenjala, veter iu sneg imamo dan za rlnevom. Kakor sem zvedel, je Janezov iz Okonine mrtev. Pošiljam Vain podobico ocl svoje velikonofine spovedi. Vsi pionirji smo jili dobili od vojaškega, kurata Goleca. Shranite to potrdilo moje velikonočne spovedi na bojišču tako, da se ne bo zgubilo. Ce bo mene zadela sovražna krogla5 boste imeli ta, spomin še 20—50 let. Rekli boste lahko: Tukaj imamo -spomin od svojega sina, ki je dal svoje življenje za domovino. Ce pa mi ljubi Bog da tfdravje, pa ne bodem imel lepšega spomina z bojišča kot to po"dobico. Hvala Bogu, da mi je dal srečo, da sem lahko v seclanjem času o]>ravil sveto spoved. Redikokedaj se le prigodi, da bi vojaki na bojišču lahko opravili velikonočno dolžnost. Nam slovenskim ivojakom je bilo to v izredno veselje; gotovo pa tudi Vas to veseli. Med nami so bili tudi taki, ki že |)o deset let in še več niso bili pri spovedi. Sedaj pa se je v9ak spomnil na Boga in je rad pristopil k mizi Gospoddvi. Za našega vojnega jturata je to bila velika radost. ¦ Star slovensla pregovor pravi: ,,'Kdor moliti prav ne zna, naj na morje al' na vojsko se poda!" Mnogi tedaj, ko ne sliši krogle po zraku frčati, pravi da ni Boga, moj bog je samo kruh in če imam dovolj denarja. A ko začnejo icrogle iz sovražnih pušk frčati proti nam, kakor sršeni in mušice, ta.krat se še tak brezverec le spomni Boga in pogleda proseč v nebo, kakor bi hotel v silobranu re6i: Bog, Ti me varuj in. mi pomagaj, jaz zaupam v Tebe, pripelji me sreCno domov, postal bom zopet veren mož. Vojsika u6i ljudi moliti, vojska je v marsikaterein zakrknjenem brezvercu že vzbudila živo vero v Boga. Sila kola lomi! Pozdravlja Vas VaŠ zvesti sin France. Slovenski vojak naredi vse. Tako misli mladenič Jurij Orož-Miheljakov, ki je v Zreče pri Konjicah poslal pisrao sledeče zanimive vsebine: Zborow, dne 24. jan. 1915. Draga mi sestra! Daues je prva nedelja, kar sem se podal' na bojno polje, kjer hodim pred sovražnikom in me vsaki dan neprenehoina sovražne krogle pozdravljajo, danes torej po šestih mescih sem dofiakal prvo srečno nedeljo. da sem imel priložnost, tudi cerkev obiskati in precej oddaljen od sovražnika, v miru se odpočiti. In ta trenotek porabim, da popišem malo moje dogodke. Mene eo prve ruske krogle pozdravile dne 8. oktobra pri Ropi. Od tukaj smo podili sovražnika proti Przemyslu, Na levi strani od Przemysla je vas Košice. Tam sera bil s strojno puško (vojaki pravijo: raašinengewehr) v ognjeni črti. Da povem: Stotine Rusov je našlo smrt tamkaj. Mi smo bili tudi dobro pozdravljeni 6d ruske artilerije. Vnndar je v no5i od 10. na 11. oktobra sovražnik naenkrat zbežal in mi smo šli za njim do mesta Radimno, ki leži ob reki San. Tam je Rus preskjočil vodo. Mi smo bili od 11. kora o Ideljeni ter smo se podali skozi Przemysl proti Novemu Mestu, nemško: Neustadt. Tam sem doživel velik boj. Skoro tri tedne sem bival v zakopu, na enem torišču, da nismo in ne Rusi za ped se premaknili- Tu so topovi gromeli od jutra do večera. Na obeh straneh.jih je mnogo zgubilo svoje življenje. Tam sem zadnjič govoril z Rajzmanovim Hanzekom. Od tam ga nisem vefi videl. Tudi Koskarjev Pepek, mislim, je bil tam ranjen. Odtod sem dne 5. novembra odmarširal proti Kalrpatom, in sem ob gasu večjega mraza bil pri Jaslisku celi mesec v ognju. Tu je bil RibiCev Pepek ranjen. Od tukaj sem šel na Ogrsko v Trg (Kurima). Tam se je nam posreCilo po štiridnevnem hudem boju Ruse pognati v beg, v Galicijo. skozi mesto Jaslow. Tam je bil krvav boj. Vendar je sovražnik zbežal v smeri proti Krakovu. Od tam je sovrafžniBč dobil novo po- moč, a mi smo se zafeeli umikati. In ravno božičn* praznike smo imeli prav žaJostne. Sv. večer bili smo pri Jaroslavu. Preskrbelo se nam je veselje. Zvečer smonanireč dobili kruha in pisma od pošte smo sprejelij Na Božič sem celi dan kopal kritjta, ali kakor tu praviino: (lekuiige. Na sv. Štefana dan bival sem v nekem hribu. Ker je bril prav mrzel veter ter pometal z dežjem in snegom, sem večkrat mislil na tople hi&© in domači kraj. V nedeljo je celi d!ajn snežilo in deževalo, oglašal se mi je tudi prazni želodec, ki je ž© onemogel, a tudi mraz in zimski veter je bil oster. Tukaj pri \ asi Rilival pri Gorlicah se je vršil mrvav boj z Rusi in je na starega leta dan Pecov v Bezovji, ki se Vivod, piše, našel svojo smrt, Jaz sem živel v vojni črti do lo. januarja, sledečega dne je prišel ukaz, da smo se podali k divizijam. Sedaj sem od 19. januarja v korni rezervi na Ogrsk-em, blizu Bartfa. Sedaj srao se znašli: BorlaKov Karol, Skakle, Pekošak Matija, JuraC, Godna od Sv. Kunigunde, Pajk z Oplotnice, Fajmoštrov Lojze z Blata. Vse vkup lepo pozdravijo, in tudi ja^. Več ne smem pisati, Danes smo bili v cerkvi in sem tudi Boga prosil, da bi me obv.aroval še zanaprej zdravega. Ko bi jaz mogel popisati, kaj jevojna! Ti jofieš, da se v solzah topiš, pa vendar slov)enski vojak vse naredi! Jurček. Karpati, dne 28. marca 1915. Draga sestra! Tvoje pismo sprejel. Bog usliši Tvoje prošnje in Bog nam daj ljubi mir! Meni ne gre tako slabo, aJcoravuo morem velike težave prenašati. Imani še za potrebo jesti in piti. Za to je sedaj mnogo bolje, kakor od kraja. Vendar željno pri6akujem dneva in ure. ko bode prišla vesela novica in bo potolažila vsa srca ter bo zasijalo solnce miru. Mogoče še bodem tako srečen, d'a, doživim veselega 6asa.' Vem, da se imam ljubemu Bogu zahvaliti za velikodobroto, katero mi je dosedaj dal in me zdravega ohranil. Z božjo pomo8jo gre \se. Ako me pa zadene neareča in ostaaem na tem krvavem polju, imam pa veliko bratov in sester na drugem svetu, kjer se vidimo in snidemo. Tam v domov^ni ne bo več vojske in sovraštva. Tam bomo imeli mir. Tudi se ni treba bati smrti. Enkrat moram končati svoje življenje, da* nes ali jutri. Prišel bi še rad k Vam in razložil taro svoje življenje. Ali kaj, ako ne bo mogoče. Le še enkrat bi rad videl zelene planine in ravno polje in drago mi hišico, kjer je moja zibka tekla. Oh daleč» daJeč si dom Ti moj! Bom li še te videl, ali nikolL Je srečen vsak človek, ki biva doma; oh, jaz se boju.jem noč in dan za nje. Tisti, ki je bil mene piknil, je bil dne 22. sušca ujet in Klin&arjeV tudi. Za Gačnikovega ne vem in Diobnika v Brezju. Mi smo potem napadli Ruse, smo jih čez )500 ujeli, pa naših nismo več nazaj dobili. Ko to pismo pišem, se nanajam v gošči in Caacam na sovražnika. Ka3co bo.de to Klanje izpadlo, ne vem. Vam želim vsem skupaj vesel© vielikonočne praznike, da bi jih zdravi in Teseli obhajali. To sprejmi od brata Jur6ka. Kdo nam daje moč? Iva-n Slana od 87. pešpalka, doma od Sv. Jurljja ob Sčavnici, iiam piše s Karpatov dne 17. aprilai! Sprejmite mnogo tisoč pozdravov od Tseh Slo« vencev. kar nas je tukaj. Naznanim Vam, da smo z^lo veseli Vašega lista, ki nas kot stari znaneo vsak teden obišfte. Mislil sem že večkrat, kaj daje našim slovenskim vojakom pogum, da s« kot levi zakadijo v sovražnika, da jih ni mogoče držati nazaj. Bilo je n&ki dan marca okrog 2". ure ponoči. Na našem lev©m krilu so prasketale puške m gromeli topovi, da je bilo groza. V tej uri1 sem slSal iz naših rovov polglas* no moliti sv. rožni venec. M o 1 i t e v je tisto sredstvo, s katerim si pridobiva slovenski vojak raoč, da more vs^trajno in junaško braniti svojo domovino. Dragi bralci ,,Slov. Gospodarja"! Ko boste 6itali to pismo, boste že v lepem mescu Marijinem, v krasnem maju. Ceravno bo zaradi prevelikega dela težko, se Vam udeležiti šmarnic, vendar si. prizadevajte, da bodete kolikor mogofte častili Marijo. Kajti ona nam najlažje izprosi skorajšnji srečni konec \oyne. Pozdrnv! Fvan Slana. Iz vojaške bolnišnice v Parizu. Prinesli so v bolnišnico črnega francoskega vojaka. Razne dame francoskega Rudečega križa so se brigale zanj v obilni meri in mu donašale vse polno darov. Plemenitaške so kar tekmovale med sebo], katera bolj obdari črnega vojaka. Nekoč, ko je bila njegova postelj zopet obložena z jedili, so opazile. kako je črnec nezadovoljen. Ena teh plemenitaškinj je skočila hitro v avtomobil in mu prinesla posebno darilo. Ali zamorec še ni bil zadovoljen. Poslale so po tolmaCa in po tem so izvedele, da bi crni vojak rad vmel — kofifiek krulia. Prinesli so v bolniŠnico vo.jaka, vsega umazanega in smrad se je širil od njega. Visoke gospe Rudefiega križa so se branile sleči ga in umiti. Morala je priti prava usmiljenka, ki je ubogega rojaka slekla, umila zmučenega in silno trneCega, mvi zavezala rano in ga spravila v postelj. Kdo je? so vpraSevale visoke dame in izvedele ao, da ,je ta vojak iz stare jako čislane rodbfne. Na to pa vse k njemu. Vojak pa reče: Hvala lepa! Prosim naj mi streže ona. ki je rai bila prva pomofinica. Umele so ta nawk in oflšle od njegove postelje. 0 miru. Iz Budimpešte se poroča: Bivši zunanji minister grof Berchtold biva zjdaj, na južnem Ogrskem, kjer vodi gospodarstvo svojih posestev, Nedavno je obiskal ranjence v. Lipi. Svojemu spremijevalcu, ki je grola Berchtolda vprašal, koliko 6asa da bo še trajala vojska, je odgovoril, da kakor on sodi, ni več da,le6 do miru. Kaj je z Italijo? VSaki dan se nam poroča iz Rima, daj se italijanski ministri posvetujejo sedaj s poslaniki Avstrije in NiemSije, sedaj zopet s poslaniki Anglije, Rusije in 1'ranoije. To je znaimenje, da s& Italija, Se ni na nobeno stran odločila, 0 predmotii posvietovanja ne smemo nič pisati, toda za kaj se v glavnein gre, to je naSim čitateljem dovolj znano. Boj za Carigrad in Dardanele. Do 150.000 mož so baje Angleži in Francozi poslali proti Turkom, da s suliiega napadejo 'Dardaneie in si tako skušajo izsi.iti dohod vojniii ladij pred Carigrati. Angleži so se izkroadi na polotoku Galipoli, Francozi pa napadajo s sivotJmi 6etanii utiViLe na aztjski strani Dardanel. Turška porocilai pravijo,, da so bili dosedaj vsi sovražni napadi sreeno in pod ve¦likimi, sovražnTmi izjgubanii odbiti. Angleži ia Francozi pa zopet poro6a.jo, da se jim je posrečilo na. Gn.ipolu in na azijski strani na šesfh krajih se kre|)ko utabonti. Gotovo je, da se je Augležem pri pri Bula. irju, kjer je najbližja pot po suhem do Da.rda.nel, \:o srečilo zavzeti nekaj zelo važniM- postojank, a. da s> bili na južni strani Bulairja mofino tepeni. Turki so potopili dva: angleška torpedna čolna in poškodovol! dve vielikl sovražni ladji. — 0b Bos^oru ho se pp/avile dne 2. maja ruskie bo',n|e ladje. 'Oddale so «nnio nekaj strelov na tur&ke utrdtaa m so nato odplule pro. ti severu. Kako b je potopii Gambetta". .,Leon V zadnjem ,,SLov. Gospodariu" snio med zad;i;iml poročili' opis'a.li, kakb je avstriski puJmorski h,\ ,,št. V" v torek, dne 27. apriita po noči potop'1 veli1 o francosko vojno ladjo ,,Leon Gambetta". L'sti priuašajo s'9daj podrobnosti o potopu lad'e. ,,Leon Gambetta je plul iz Adrije s rctv.-imi drugumi vojnimi ladjami proti otrantaM morski cžim dned Italijo in AJbaniio). PoM3ljni?c franc^ke lart:;e je bil poueen, da zasfleduj-e avstrijski podmorski čol,n njegovo ladjo. A Francoz se je preveG zai'ia.ša.1 na mo6 ladje in »3 rau je zdelo ši3- prem-alenkostno, misliti na <o, da bi si Avstrijci npali napa.'f mofino fra,ncosko križarko. ,,Leoa Gambietta" je Ml že ob izb-ruhu voiske v Adriji in ie dobil dopust, da se nioStvo na otoku Malta nekol ko odpočiie. Francoz' so HV t-i. ko lahkomiSl;eni, da n'so o.lrediii' liiti najpotrebnejš"li varnost-ih orlredb, Podmorski roln je napadel ,,T,eon Gn.mb<ptto" pn polnoči, ko so se slraže žie menja.le. Dve tref i i posadkie, ki je štela 725 mož, pta se porla.ii k poetkn. Tiidj velik del služhfiiioftega mošt-.-n je po&ivai, rfllc, č-a.stnik, ki je vorlil slnžbo, ie zaspal. Ta iava.nre'lpa lahkomiselinost ie b:la za* la.dV> nsodevolna.. ..T.eni Gambetta" je bil le slabo razsvotlien. 'S^mo * p, vr^.lnjem jamboru je gorela trobarvna svetilka, dočim ni svetila na krovu ro^ena Iu6. Kcr j-e torpedin naloi paSega r'olna za/Vl fra-cosko ladjo, ni nai ..Gambeilltu" še nih&e misbl. dn. \c ladja izgnbljeMa. Admira] S'enps, M sie ift tndi ^l1"1jal na Inrtu, je hotel moštvo prisilM? da, bi 1'i1« mirno Pavelinik lad''o, kap*tan Deperiere ie misMl, dn ie bila ladia- zadeta orl t^ ^ovskoga stnela^ in dn sn hn treba priprav't" na poniorskn hrt. NeTe-st^vio :n Vrjftal: ,,Napre,.j, niOTiar.ji Franri'«!" Tzdal je povd'-o, da se raj tonov.e talo' prioravi za boi Nn ladji "« na^tn.la grozna zjnešninvf: ^tpili pa je polnstil mo^tva. ATornnrii, ki niso mo-ili tnko' u svojili sob i,n oni, katen so 'bili v^.led razpoko noiSVoflova-ni, so grnz o kriftaM in klirali na romnft. Mo-i-o in t '.sluiki so l>:li le za slo nhlofoni. Na niiši '?• lil i pfipr.lua tema. ZaimaM ic moštvo »-k^išnln priž-rnii svotilke. elektr!.ftni t->k ni vetf rteloval. Vcr st Ivii st-v: vslei to:-perlne<jfa str-eln nni^eni. V grcmii lemi so V"dje horlili po liiirleh. T>ndin so ie v.o po prvem sti-n'" n-ioCno nfignila nn Ipvo stran m ko io "rvpmii fnri-e'1nemn na^oju slHiT ft« rlrn.ii, se i«. ladia n^ffriili. r.n, zadnjem kn^on rrlnboko pod vodo. Grozpn noi,- ;P 7o,|(,_ nel po tnorju. Drngi torpedo }e vtrsal v lndil voli'nnsko lnknin. v katoro io Modni ndrln 7 otrmr^t-o s-1o. Vrer; sto mornariev m mnslo iz s^odnrb. rrn^tn^n-- '-n(v' na krov^ Jas^o ie b:lo. da ie ladia izanbi:oiia. ^Tn-. na.rji, Jči piso mo!rl; priti v> k«ki reSiln' ^nbv so <5'-(v fiili pnlnngi v inrzlo mnr'p. ki pn ip hiln zo^rv niii-"n. Poveljnik DiooPriprP. Vi '« bil v pol"i iiri'ormi. sp '>'• *1al sora^ifi v rft-fiff^i ^r.ln. farp.vro "i in nioiv't"n ^Tln spboj. S noveljniškftcra str^na ie klin"T mom.nrionr,.. ..MislitP nniprvn na se'! TTrnrjprii s s^-n:n lirrn! r?,\xr>. la Fran^iia!" Ko sp ie l*ad!a žp nntanVnln. knr so ip zgodiln 7 minut no dnigem tnrp^dnflrn pfreln. «1 ip 'rv vPljnik nocr"al kroglo v glavo; hidi službnjovl fiast.:ik se je nstrpia. Itaiijanski torpedni lovici &o po nesrefti zgodaj v jmtru po"ovili 58 mrtvih mornarjev, reš:li pa so 130 mož. Mrtv.e so pokopali v italijanskam me&tu Castrignano. Iteljan^Vo prebivajlstvo je rakve nesrečnih žrtev, mecl katerimi se je naha,;al tu,di admiral Senes 111 večje &t?evilo eastiiikov, okinčalo s cvetlicami 111 venci, Pogreba se je udeležilo veliko število Ijudstva, častn kov in mornariev, Uradiio se j,e dognalo, da je avstrijskiii potlmorski čoln ,,št. V" junaško napadel sovražno ladjo popolnoma sam brez spremstva kafce drug.e li?ii'l.ie. V-es svet in oelo naši sovražniki s» Čudijo drzr.emu čiim avsL^jskh mornariev. H'v'stri'ci srno lailiko po 03iii, da navdaja naše b-ranitelje v Adriji nes pravi Tegettlioffov (lii''.. SJover.ci pa se posebno veselimo lirabrega Cina, ko vemo. da so aivstrijski mornarji skoro sanii Hrvati in Slovenci. Podmorski b ji med Nemci in Angloži. V zarlp.jii'.. 14 dneli so nomški pod-morski fiolni p(t)pM 21 anglcš'i''i in 5 francoskih trgovskih paruikov, L'ii čena, sta tudi dva -angleška torpedna( rušlca. V Sevi-MTiOm ino.-jn si Nemoi dne 2, niaja pot )j)ili a?ifileSki ribiški pan.ik ,.K.( lamUia" s 70 mož-mi. Divizi.ia angleških torpedovk je za.stedovRjla nat < n-e-mškn. ro 'imc; ska čnPa,. Po onourrom tae-gu sta; b"la o^ai zadeta od a(ng]eSkiJi krng^fil in sta. se potop'la. — Opazuje se tiidi živaiino gihi.nie med niskimi in nenišicimi voiniin'1 lairami v izlioir.Pm moriii. h boiišiB. >5 Zm^gn v zaho&ni Galiciji. Neaacl 0 je prišla z bojišča v©sela novica, ki je ra;xi iila co'o Avstrijo z nepops fun navdušeifem. V zalicdiii Galiciji so rv.ra .|e ] o.>rečilo v nedeljo dna 2. nvija O8lo rusT>:o bop 0 či'to od Karpa-tf>v (lo izl va. U'unajca v Vislo potisnit!1 ii;azaj ter zajef vefiikanski, šc l.e; roghnlui voi:ii plon. Tozadevno avstri.'sko uradno p,.roj-io S3 f/as': ..Z lcnžo-ie a-vstr''.;sk.o-o«3rs1:!e- ii romške sile so d e 2. ma'a napadle sovra/iiika na n.ie.'."o -ili 7.e mosi;;c9 priprr.vlje ;ih in zaseilonih poslo a ikali v zaliod i Galicji in po {/a na ce_ li v.r i M:;I st av—Gorliee—Graunik iyi &;ovPrrn (;;!fnfl vrgld nazai, nin zadnle težke izgu)w, irplo ral 8000 Bnsov in za^lenle to;-ovc in s>:ro.ji'e puJ^ke v domlaj šp v.e (logna,-em fctovilii1. Istoeasno sr> izsililei naž)3 6ete preho;l rez sY)V)ii T>uiia'pn." Xftmš!n nrvdno poroč lo pa jc naznanilo sijajno zinago s le;];!'!^ bss-ed^ni: ..V navzoSiosti vrhovrega poveljuika mnršila na-dvnjvod© Frifierik^i in ri vl vndstao:ii genPr^rve^n nolkovnikn. nl. M-^-p sti s^ zvozne fiete tlne 2. maja po ljutih bo;',1! rplo rnsk) li\-o ^rti v z^ioini Gar.oiil od blzn o'rr.skfi me'e d;'1 iziiva Dunaioa v Vis'0 »a vo.ft tifi!cavi prodrle' i 1 povKod ntisnle. Tisli deli ,cn ražni!'a. Vi:: po mmrii uiti. p:p. ''n,'';tT>p'o vmi^flvi t^rnti izhodu, ostro zns]pdova'i ^o zvp7. i'i fetah. Plen zmagp se še niti približno nc da, prp.g/ed-it1." Ka'or 11'sk se ~e razširV^ govoricn, po ool.i Avstriji in NejnfiT, i tor izzvala povsod vieliVa.^sko; vesfljp. Na v.nš"1 s*trari ;e ko'ieo um"kan,ia- prerl nvs'o prcmre"o. Sedaj vihrnjo na,še ZJastara zma-povito naprp.i. Hvaležnc in |>onosno w ob tej priliki oziramo posebr.o na naše lirabre vojake, ki so vzdržali »-'vrnžni ravnl, in sednj z l.ovim pogumom pro.lirajo in zmagujcjo. Nad 30 000 Rnsov njetih. Nnvp se v.ra;l'in fivslri.:3'o poro^-Io prnvi. (]n. }rx iifirri.rf.Io Stevilo uVOlv T?.iifo\i v zp;]io«lni. Ga.ljci.ji že in'l 30.000 mo^. Toio vsako 11 ro še prPiaia^o novi u. ;(f ,V \. k", se ii)i rp n^orp rrfl''krat preštpf. V zavzet'h rns!:i!i 1 ostn:anka.li so zn,;eli nawi r.enrp'?lod"o nv-o/ino brfi'-iepa frradivn, rmed n.iim 2?« tonr.v iti C4 stro;; i!i pršV. ToV/ vps p'P'i ^o ni prflirlerVin. PrpbJta boina ^rta -Pre' '(-'. Inj^a f'*tn v znhodni GnM'i'1 rnp r r-'i ATnla'tovp, f^n r,p",nTi'l-'fi ."? kmi. ovl tiv rlo Dnr^a-ion W km, sVnn^o t^^n' o!.(>1; 80 km. Tz j>orn(v'i1n. d^, V 1 il }.r\ orllnMl' i '¦¦"tVi 1 avzo^ '^'ivnh-o^n. Fri^nV. s11oPiMiio. d1 "p ' i'n "P. n\?.t'*';sVi stff"i nd,pfpžO"ih zpIo vol ko (v'pt F)i sn r<a cso-V1/>va.lR t''f'i ma^-* rpmt-i-o '"•pf-p., s-> \Tdi iz cga, ker jo roverevnl gerernl Mackpnse". Nnd 400 topov if> stottipIo. NaskoV na rnsko bojno črto r zaliodni Gnlieiji jo prinravl-i nnSa. artleriia. Nad 400 tipov. naS'h in npmftkih. .!© za.6elo bljuvnfi' granpte na pmTfi!žn;kia. Utis je bil, kakor pripovpdniKMO rnski uipt"iVi. t".ko slra.fien, fla po nfik^t^ri ivo-Tti 0 zblaznoii. Pri Gorli- cah so se užgala petrolejska skladišča, cela okolica je bila naenkrat kakor goreče morje. Zdelo se je, da bljuvajo hribi ogienj. Zemlja se je tresla, po zraku je sikalo železo, kakor da bi se pekel odprl in bi se ziagnala v boj, zemlja in zrak. Prva lavorikova veja za zmago dne 2. maja, pristoja arti.leriji, ki je s svojim groznim izpadom naši in nein.š.ki infanteriji pripravih la pot do ruskih pos-tojank. ZigoJilo se ]e, kaji' se j© zdelo nemogoče, neverjetuo dobro zavarovane ruskfe postojankie so se morale udati. Podrobnosti o naskoku. Naš ilzpad ob bojni 6rti \i zahodni Galicijii je sovražnika ocividno iznenadil. Njegovi letalci so se zadnji teden mesca aprila brigali bol| za karpatsko uego za zaiiodno-gaJ(iško froiito. In tako je prišel veliki dan za Ruse popolnoma neopaženo. V soboto dne 1. maja je naša artilerija sifcneljala le toliko, da si dolo&i Cil^e. Drugi dan se jc začela z jutranjo zarjo istina. Z nenavadno točnositjo sa granate padale na določene točke, Kakor da bi se zeinlja raztopila, so se vzd;-igovali k'v,šku proti nebiu debeli stebri rujavega zenielskega prahu. In če je top začel za nekoliko 6asa bljuvafi na, dru,go točko, potem se je iz zrakoplovov opazilo na prejšnji točki veliko razdejanje, zrovane zemeljskie plasti, podrta in potrta drevesa, raz_ ruženi jarki, popolna zmešnjava, kakor v ravnokar razdrtem mravljišfiu. Ruska art?lieri,iia je hrabro odi;ovarjala., toda bila je preslaiba. Takoj v prič€tku'p,o je pri nas pokazala taka premoč, da smo kmalu spoznali, na kateri strani bo zmiaga^ Ruski artilerijski odpor se Je v našem ognju zia.dušil. Iin potem so se začele v doiinicah, ob gozdnih robovih in za h-ribi zbira-f. naše infa; terijske množice. Za, kanoni je priSel bajonet na vrsto, Raisi so se tufli bajor.ietniemn naskoku ustavljali pogumno, feprav jim je že artlerij&ko obg^rcelievanjo zadalo stnašive izgub&. Ko so mora.li zapustiti prvo in drugo erto, ustavljali in blrani]i so se še v treti in četrti. Toda,, kakor ve\ikanski. val ie prorliral naš naskok in pliuskal ol> sovražne vrste. Naše čote sa nas*opale s pognmom. in silovito&t 0, da se iim je moralo vse udii.UUi. Proti 11. uri predpoldan dn,e 2, maja se je že laliko sodilo, da nam :e zinaga potova. Ruske 'Jete so se začele drobM, zapuSčati hidi zadnje u-trjene postojanke, na mnogili tofkah je ntlhnila njili artildrija. Na to so se za.oele razniikfiti tudi oMe ftete, ki 90 naijn state najbližje, in se spnščale v beg. Mi za njiimi. Zmaga je bila dobIjena. Borba v zahodni Galiciji še traja. B tka v zahodni Galiciji se Se nadaljuje. Toda. ta bifka s:e ne vrSi ve& iz strelskih jarkov, temvcfi na. ]iro>tom !.ojnem )>olju. Naše čpfe prodrajo z občudovnnja vredno prožno.-.fjo,. Znatne ruske fiete priliajajo od vseh vetrov na pomoč. Odločilne^a pomena bo, kako bo iznadla borba naših 6et južno od^ GorMo. Ako sc npm fo ])osrefti, da prodpemo prot' iz-liodu, potem se ruska bojna črta v D'uklelski kotlini ne more več držati. Ni ;zkljnfieno, da se bo sedaj začela! borba tudi ob' karpatski b.ijni .frti, Boj se nadaljuje. O I itki r>b reki Dunajeo se poroča: !Bo,;i še niso koncani, ker se Rusi v novih, popnej skrbnoi pripravlje ili postojankab krfievlito branijo., Toda prodiranje naš'h čPt, zlasJti na obeh krilili, se vrši neprestano in se jie polasflo tudi karpn^tske bojn e č r t e, Načrt za bitko je izideial n a č| e> 1 n i k avs t r i j s k"'\? g, a g ei n e r a li n e g a š t a b a y b aj v 0 n Hocendorf, zmago je pa Izvojeval general 11. Makenseii. NTadvojvoda Jožef Ferdinand zmagf valfc ob Dunajcu. Delavncst in oi i (ežke in lalike artilerije v zaliod: o-gnl škili Ijojih, ko se je prebila ruska bojna č-rta, lo naibrž ^o dolga lota kot vzvišen vzgled vrlin naS.e ar;ileri|.e. Ti 6ini bodo služiMi volaSkim strokoviijrk. m koi prcdir.et za 1 oneb.e vojnške študije. Tako tns'io sklon'pio i> 1 na široko razvrS6eno se i>e menda n: nobena aivražna frnnta na sprlaniili bo'iS,(v'ili prpb ln, če manj pa- v kaki prejš>ri vo'ski. Temu primer110 sn tnrli rrsl-p izgulip ;zrprl- 0 vpI kp iii po o^lo dares fis npiircirlprtiip. Vrzpl, ki jo ;o naša armada napravila v sovraž' ikovo "'rortr> pri Gorlica.li, že kažp. svoi unliv (urli na snf?odnn fronto. L-<, kp zaf-enia vslpd t«i*'tisk^, naSe nrmai!« mo6"O krliPti. "Dol vafio, karpntskf* arnnde žp knrnkf1 "finre'. "NTpd tpm. ko se nn jivžppm kr 1m za.^ndPO-paliSV^crfi boi:Si^a bnrrn prpdvsom rtPniškp ^pfip zdi'iižP'i,p r, a^^t^iiskinr nddplki. jp. sunp]q fioz rplo Dnna;er', na dps i '<n !ci strnt-i mesta Tari-ov i 7\ v r js, v 1 n a. r m a, t\ n< n ^ d v n "(V rj d e X 0 žefa Ferdinanda samn. Rnsi že iznrnzn»uipin Tarrov. Naš-p o>tP Hovo krilo> so prekora?:'1« Dup.njpc nr' mppifmi -Osfsinn. T~)a sA 'e zakril na^rt frbania ppš!1i ^pt v znhartni GaJiciii, so sp naši na T?us!:o-Po!.jske-m zadnje dni zdo živahno gibali. Istotako so se avstrijske in nemške 6etei ob celi karpatski Crti z močnim sunkom naval le na ru&ke postojanke in so tako prepreftile, da Rusi niso raogli poslatl svojihi 6et s Karpa.tov na ogroženo fronto ob Dunajcu in Biali. V oeloti J.e tokrat ravno mirni bojnij način na&egaj vodstva, z.vaibiil sovražnika v past in ga zazibal v brezdelje. R.usa do zadnjega trenotka niso hoteli verjeti naj daC^kosežne naše bojne načrte v zahodni Galiciji. Pripravie zai na^ skok so se na na&i str-ani izvršile tako. skrajno previdno, da prvofuo aelo dobropoufteni častniki, ki niso bili zaposlenii, pri vrhovnem povi&Včfl/u!, n/iso vedeli, kaj pravzaprav no\io gibanje ob Diinajeu pomeni. Do torka dnie 4. maia ob II. uri predpoldne so naši pripeljali v mesto Novi Son'5 30 uplenjenih rirskih topov. Vedno prihajajo v ozadje naše bojne fronte nore trume ujetih Rusov. Krasno vremie, ki pri; vsaikem podvzetju ugodno upliva na napadalce, spremlja sedanje naše boje. Ob 6, uri z,veeer ae ie poročalo z boiišča-: Rn. ske izgube so baje zelo velibe. Zlas i naša težka artilerija je taiela med Riusi bogato žetev. na ti.snče mrtvih Rusov je pokrivalo bq;no polje, toda določrrega števila se še ne more pavesti. Ker so zgra.dili iiaši pionirii neopaženo v tneh noeeb most čez reko Du"ajec pri krajn Otsinov, smo ujelii tamkaj ,1000 reranjenih Rusov, Kraj Oisinov so naše čete zasedle. Pomen zmage. Zmaga naših feet v zaihodni GailioiU jc največje važnosu za nadaljni razvoj vojske. Ruske postcranke med iziivom D-unajoa in severnim pobočipm Karpatov so bile silno spretno in Tnoeno utrjen«. Te postclanke so sedaj v n-aših roka-h in sovra)T:ni:k se .nmika ^rot' izhodu, S« ni mogoee presoiati vse dal>eko?,ežnoi-'t'> te zmage. Zato so porooila prekratka. iz nnverle ih krajev pa se da sklepafi, da j-e rusiko središee, ki je stalo pri Gorlicah, prebik). Prvai posliedica teh- paš;b zmag mora biti ta, da se bodo morali Rusi umaknHi vsaj iz zahodniega dplrs, Karpatoiv in onnsff vsai na.jvažnejši prelaz oez Karpate pri Dukli. Zdl se. r1a stoje naše čPte Riisom pri Zboru že- za hrbtirn. Tndi med Tuchovom in izlivom Diunaica so paše ftete sovražno ftrto n-a vefi krajih preHie. ter io povsoi rntisnile nazaj. Gotovo ie. da, so naše 5pte nn-iaipc žp prekoračle. Sovražnik se iimika. proti izhortu,, toro? v smeri Debira-Jaslo-Zm;gorod. Ali se bn "Riisom posreČ'lo, kmalu zopet zasesti ro\iei p<y?to'anke, cje iz. rnr^čil ne da posneti. To je Ofivisno pafi od tesa, ali imn.. Jo Rnsi pripravl'ene rezieVv©, koliko iih imn.io in k'p sfoje. S-edanji poMaj ruske vojske je vsfekakor najboli kofiliiv od zafietka te or'0,^ke borbe na snvero-:zhodu. Takrat, ko so se mcirali Rusi umavkn'ti izi Pjotrkova in izpred Krakbva, položaj dolgo p', r!'l "ti^r1 nevaren., kakor danes, ko ni izikliučpns; da^ ne ^odo samo izgubili vse, kar fo Mai zasedli, marveč izgubili $e velike dele lastnega ozemlja. Napredek pri Ostrem Vrlui. Rusi so od 20. aprila do 2, maia riieprestario poravljali svoie napade-na. naše višinske postojaiike pri Zvininu iri Ostpem Vrhu. Izhodno od mestecai Kozio. ve (ob reki Opor) so naši zavz-eli po budem boju novn važno višino. 'Avstrijct so Vi tem predtoru ifeli ve6 sto Rusov ter nplenli velikb število dragooenega vojnega gradiva. Armada giemer-ala HoMmaina, ki se tukaj Ijori, je prodrla, že nroti ml&st^imaj Dolina in Kaluš (južno-Tzhodno od Stryja). Pri vasi fOsmia-lodc, ki leži, kakili 40 km zahodno od Nadvorne, sirno zavzel' zelo važne višVne, ki obvladujejo dallno okolico prot; savteru in severoizliobi. S^cie-r s& pa na. ostnl'1 karpatski bojni črti ni pripet.lo ni8 kaj posebnega. Obkoljenl Rusi v Bukovini. V Biikov-ini se v.ršijo ž|i(vahni airtl^Vski boji. Ne dalee od mesti Zalešftiki ie naSa, art lerija užgala velko rusko zialogo streliva. Na: v;Mna.h ob Zalešeikiju na galilRko-JJ.ukovinslfi meji so utrjene ruske posto"iank)e v polkrogu obkoljiene od naših č-et. "Ra.di velikiii izgub so se Rusi v Besara.bi.ii.. kjaksr tudi v severo-izhodnemi kotu. Bukovime umaknili daleč nazai. (Mesto Znleščiki leži ob reki Dnjestr v severo-zalioclii€m debi Bukovine.) Gonoral Kusmanek v Nižnem Novgorodu. Branloa Praemysla, generala Kuamaineki), &¦) prepeljnli v Nižni Novgorod. isovo nernžko prodiranje v Rusijo. Dočim so obračali Rusi bojem v Karpatili svojo glavno pozornost, so se vršili v severno-izhodni I'rusiji ob pruskb-ruski meji viažni pripravljalni <logo,'lki. Že tedne so spravl>li Nemci številne eete v severnoizhodni del Pmsije, jih neopaženo i zbrali v (olikeiu številu, da sn mogli prodirati v Rusijo tako nspesiio, . ip s tako na.glico, dai Rusi niso imeli easa zbrati tolikega števila svojih 6et, dai bi bili mngli uspešno nstaviti prodiranje Nemcev, Presenečenp,, slabotne ruske čpte niso niti poskušale, se ustavljati, marveft so se v begn iimifcale pred 140 kin v notranjost Rusijo prodirajofimi nemškimi četami notri do mesta Sčavli (ki leži ob železniski progi Libalra—Dvinsk, kjer je prišlo dnp 2, maja 'do veftje bitke, v Idateri so bili Rusi poraženi. Posledica. ruskega poraza je bila., cla Rnsi niso mogli braniti v vojaiškem oziru zelo važnili železniških prog Libal.a—Dvinsk in Libava;— Kovno — Vilna,. Nerašike čete so razdirle omenjeni železniški progi in raizstrelile železniškte mostove. Važno rusko pomorsko pristanišče Libava \" Izhodnem morju je že popolnoma odrezano od mogočne ruske trdnjave Vilna. iRusi so nato vi.o.ig i osikušali a Čet&mi, katere so pokliciali iz Libave in Mitalve, zastlalviti pot prodirajočim Nemcem pri Sadovu, toda tudi tokrat brezuspešno. Morali so se umakniti. Nemško p-rodiranje se pa vrši naprej na celi črti v polnem teKu. •Je-li nam-en Nemcev, si ustanoviti s tem procliranjem novih opirališfi, da zasedpjo ruski pokrajini Kovno in Kurlandijo, ali pa bovio kirenili proti jugu z namenom, upa-sti z večjo armačlo za hrbet ruski armadi, ki se opira na trdujavsiki pas Vilna— Grodno—\ Varšava, bo pocazala bližnja bodočnost. Pol milijona Nemcev proti Calais«. Že zadnjič sAiio poročaliT da se ]e posrečilo Nemceni v Fla.ndri.ji prodneti na, dveh mest.h čez ipernski kanal, in sicer pri mestih Dixmuiden in Lizerne. Armada, ki je prekoračila pi-i m-estu D.xmuiden ipernski kanal, J3 proclirala proti trdnjavi Diinkirclieii, katero sedaj, ka,kor poroiamo na dnigem mestvi, usiiešiio obstrelju^. Arm-ada, pa, ki je prekorač la pri raestu Lizenie ip-ernski kanal, je pa; prodirala proti jugu, zavzela na :ovo due 4. t. m. angleško po?tija.!ike Zeve.ikote, Zonebeke, Poligone in ":\To-nne ter obstrel.eva.la', sedaj bel-gi.;sko trdnjavo Tpern 111 o us; eši:o, da je trdnjava i; > m.e^t) spreiiicvieno v razva,7i e. Lepo m,est> Ypern, kakor tudi reo?to Poper nghe na- znhodni strani Yperna, jc moralo; prebivalstvo zapusfti v na,iau.;šem (Tež"u krogel \\ granat. Na ^ tV:e most ega pirV ivrlstva, po na,',več že sk in otrok, je bilo ub t h. Napad Nemoev pa Ypor •• ;e ft- 1 A-gleže 530 častnikov Vi 13.420 mož mrtvili in ranjenih. Angleška poročila pravijo, da so bile tuU iz^nbe Nenicevi ogramie. Vojaški strokovnia1-i poi'0, 'ip, to Y^n.v^ T e Tf>-lrogiel dolgo drž' ti. Pol m l'.iona vojakov bro.;e6a neiinška, arm.ada, ki je seda-j zbra-a. i>a oz.einl.in mfid lresti Yp'11—Dinmriden— Diiiikirclien, nam-erava. po ] a/leu t-eli trdnjav prod'rati i;rot¦ Tia,iv.aSp.e-'ši fra-To^ki roiiors1:'! trd^.javi Calais 'jzgovori Kale), la ,;e poglav.'tp.a oriral^a, toeka z-'i. izk-(v?,n;.e a:;|f^-ili ('-ot nat francos':iC( toi|"šče in ključ ('o. S3ven:e Fran.cre. Kemci obs.treljnjc|o trdn]avo Dilnkirchen. Preteoeii petek zvečer so zatSeli Nem..ci huclo c^istreli-evaf- fraucosko pomorskb trdn.';avo Diinklrohe-.i. V trdnjavo je padlo tega večera 2G težkili g^ranat, ki so pczročle i;a utr(l,l:.inli in v mei-tu veV.kanskjškolo. isio6ns;o SD m«tali -trVe riemSki zrakoplovci bombe na trdnj.avo in meft>. Bombe so imele t :ko ;velilcansko razstrielivro moč. da, ie ena sa-m-a bomba. 'ra;(1ie]ala, in porufiitoi št r-\ liiše. Ubiitili) j-e bilo 20 oseb, io pa ranjeiiili. V mesta j-e ;vorelo na veft mesijh. Preb'iva]s-tvc znpušSa z vso uagloo mesto. Koj prvo noč je zanustiio čez 2000 e/.;eb inesto. 'Obstreljevanje trdn.iavo ii mesta, se na,da,l!,;iijei z: vso si!1,• Očividci pr.povediiieio, da je polovipaimesti že porušena.. Nemci so ob,ct^erievaU Diinkirclien s to]X)vi nairovip,;Se iznaidbe in sieer iz nečuveno velike razdaVe 2& kilometrov, t-iko usješiio, kakor če bi znašala. razdal.'-i lc 15- kilometrov. Vpra^anJM fn (lir^v^n. Plačilo nilinarjcni. Viffašan.ie: V naši fari je vec mlinarjev, dosedaj je vsak jemal drugač::o placilo. Kako je pravzaprav po pravici? O'# or: Glas-.n) vil i.-itrs!cega ukaza z dne 2. aprila 1915 drž. zak, št. .92, § 10 a, tret,;i odstavek, velja glede odškod'-ine ".¦?. mlet.je žita v mli ili, ki za. pllačilo me.lŁe]o, to-le: V mliiiih, ki za plaeilo meljejo od žitnih pridelovaloev pri/^-e.-e: o la.st"0 ž to se snie terjat1, oziroma dajrt za plaf'i'0 za mletev za ?to kilogrannov, in sicer pšenice največ 3 K, rži, ječmena i<n ovsa 2 K 50 v in koruze lauefi 2 K. M 1 i n a r f| e\ v o p 1 a č i 1 o s e mora dajatibrezizje ni e v d e n a r i n : "i 1 i, n a rj a p 1 a fi e v a t i z merico, tc j'3 z ž"tom, moko in otrobmi, je prepovedano. Kako se narerti vinski kis? Vpraišan;e. V svlili naim vpdro osta.ia ppkai moti-ega vina., oziroma goš(•ave. Vprašaim torpj, kako se naredi izi vinskih ostankov vinskr ks? Odgovor: Na to vprašan"''5 vam lahko ndgo\T/i"imo z glaslom kraniske IvmetMske drnžbp. s ..Kniebvailoeni". Kisove baktterije razkro^ alkoliol v'na v ocetno kislino, vs'ied fiesar se vii'O sk'sa, t. j. iznrp-nicM v kis. Kisove bakterre. ld ih ip. nnvsod dovoli, sp iiRoesio razvija;o pri zinclr- <t li tooliMi in ob navzoft-osti dovoli 7!raka, Odtod sledi, da je zanapravo kisa iz vina ^otrebpn zrak, zado^tva, toilipa in kisove baktPrije. Za napravo domaPega virske^a. kisa i/ nstanknv vina jc torei trelia gorkega. prostora. V tn svrlio :p ^nbra. Vpiki- iz1"1 !i1 ^ '> mr7t'a Vi ni xvoC'\ o. taka. ki se da knrti. Kdor liofe le malo kisa napraviti, t?mu sevpda zndn«t'i;e nrvp.dria so^a. prsnbno prostor Mizu pofi. V tem slufajn so naliip ppkoliko že stvorienPga vinskP/ga; kis-a v kakr SimVo i!i plošfiasto posodo, ki so pa6 da s pokrnvom pokriti. ne pa z.amaš!'ti, da ne n>ore mesnaga notri padat'. Za malfi miiožine ,je dobra tudi stoklonioa s S'rokim vratom, ki se pokrije, ne pa zaonaJv,, da. ima zraic prost pr.stop. Vin-ski kis ima nalogo v vino privesti kisove baktenje takoj v pričetiku v zadostni množini. V tako posoJo se potem nalije nekoEko- mlacnih vinskih &, stankov (segretih na kakih 30 stopinj Celzija}, ki za tvorjenje Kisov.e kisline dobte kisove bakterije od notn vl tega vinskega kisa, Ko se j.e 6ez nekaj feasa na povrsju tekoftine naredila materna koža, pod ktero se je že zadosti skisala, doli;enio polagoma in previdno zopet nekolko mlačnih vipskih ostankov, ne da bima terno kožo preveč raztrgali. Ce pa narejen k.is potrebujemo in ga hocemo nekaj odvzeti, ga moramo vselej odvzeti na dnu posode, kajti tajm je kis vsled večje teze najbolj močan. Zato imej posoda za napravo kisa pn dnu navadno pipo, ki dopusti kis od spodaj odta. kati n-e da se trga materna koža, Ce nimamo pipe, nioremo kis od dna potegniti z giimijevo cevjo ali s> srkalom. Paziti pa je, da materna koža ne priftne gniiti, kajti gnilobno razkroievanje se preseli tudi v kis., ki se }jot:'m laliko ves pokvari. Smrt zajcu in fazanom. Vpr.asa.nje: V&led zgradbe ujetniSkega tabora p,ri iSterntalu je vsa divjaoina pribežala k nam. Z-ajci in faza.ni najn d«lajo strašno škodo. Kaj naii stonnioy Odgovor: Občiusiii zasiov) mora nansditi s.<lep, v katenem se z ozirom na> lovski zakon štajerske dežele a dr.e. 24. sept. 1906, § 5-6 predlaga okrajnemu gl,a(varstv;u, da se takoj postreli neglede na eas zajcie. in lazane v vaši občini. Predlog sie vpošle okrajnemu glavarstvii v Ptniu. Gotovo je, da bo, glavarstvo' pokloačevanje dovolilo', kajti v sedanj-em času, ko va.ši si'io\i darnie;o zdravje in življenje za domovino, n© bo branilo življenje zajcev in faza ;Ov. Nofoene kaznl,. če žita ne daš. Vprašanje: K sosedu je prišla oblastvena komisija ter zalitevala od n ega, daj prostovoljno proda, odv šno zalogo žta in mlir-skih izdelkov. Sosed ni hotel prodati. Komisija je odšla in sosed ni bil kaznovan. Ali s© simemo braniti, J€ da bi bili kaz.ncva:iii ? Ddgovor: Aiko v Vašem okra.jn še ni o^ilastvieiio (od okrajpega glavarstva) določenih in razglašenih cen za ra-zne žtne vrste, mu komisiia spkih ne nnore do živega. AVo pa. 1=50 oene ž-e dolooene in razglašene, potem bo bržkone okrajnoglavarstvo žit'ie zaloge razlastilo ter za razlašoene zaloge plačalo oeno, ki je z,a, 10 od-stc^cov. nižja, nego oblastveno doloeena cena. Stvar j.e torej taka: Kdor linče prostovoljpo dati, se sioer rie kaznuje, pač pa se m-u zaloga razlati in plačai 10% manj, kakor fie bi prostovoljno prodal. Kadar ie žitf> obla^tve' o raz,lašceno, se mora posestnik ukloniti, le prosta pot pritožbe do naamestniStva in notranjega -mini&itrstva mw cstane. Uravnava vjtn in moka Vojno-žitni prometni zavod. Dne 7. maja ima vojno-žitni prometni zavod na Dimaju prvo sejo. Poslanee Pišek je nazn jnil predsedstvu, da bo kot priseduik ijiienovanega zavoda stavil te-le predloge: 1. V okrajnih glavarstvih Maribor, Ljutomer, Ptuj, Konjice, Celje, Brežice, Slovenjgradec se naj uravnajo zaloge žita po možnosti tv občini sami po občiiiskem uradu. Ako je treba daii žito na mlin, naj se upoštevajo vodni miini v domači ali sosedni občini. Tudi zmletju na žrmlje (ročni mlin) se naj ne delajo ovire. Samo pri imejiteljih velikih zalog smejo oblastveni odkup izvršiti strokovnjaški komisarji v sporazumu s prisedniki voino-žitnega pvometnefeiat zavoda dotičnega dela dežele. Kot prisednika zgoraj imenovan-ih. glavarstev veljata državni poslanec Pišek in industrialec Rakusch,. 2. Za J.ito, ki se je v okrajih Maribor, Ljutomer, Konjice, PtHJ, Celje, Brežice, Slovenjgradec že odkupilo, se naj doplačajo cene, alj(o so bile nižje, po le'=tvi'--i: P&enica 1 met. s-tod 44 K, rž-34 K, ief-men 33 K, turšica 30 K. 3. Za že omenjena glavarstva se naj imenujeio vladni komisarji in strokovnjaki, ki so slovenskega jezika zmožni v besedi in pisavi ,in kateiim so gospodarske irazmere Slovenskega Štajerja in življeiiiski način prebivulstva znani vŁ Hastne izkušnje. Uravnava v mariborskom okrajst. Okvajno glavarstvo je določilo za mletov nradno rek^.iranega žita šfi poleg i].r4inovanih štirih mlinov Kukovi"ev ralin v Slov. Bi.stiici in Korošcev v Spodnjem Porčiču. Občine, ki sq v svojem delokrogu same vnvedfe izravnavo žit.a in moke, so dJočile 6e itndi nekatere druge lnanjše mline za. mletev svojega iiita. Uravnava žita in moke se namreč v pnsameznili obrinah la-hko vrši n<i sledeči naoin: Ako se je v občini pokaznlo, da je po urad/iem izkazti bilo diie 28. febmarja pri nekaterih pose-tirikih Več žtt-ar čez, dnločeno mero, pri drugih pa zoprt premalo, sme župan na lastno roko z dovoljenjem okrajnega glavarstva za obeino po uradno določenih oenah nakupiti odvi fio f.'i.o pri posestfciikih in Idarfi isto \'l mlin, ter moko pntem produti za določeno ceno med 0ne občane, ](i imajo premalo zalo.se. Priporoča s:e, da občip.e preskibijo dcltičnim po.-;estniko]n, pri katerih so nakupile za ob("ino žito, če ne pred pc. vsaj po izvrfieni kupf-iii, uradno dovoljenje za piodajo odvišnega žita. Pose: tnik naj dotično .potrdilo dobro shrani, da se znimore pri slurajnom poznejšem uradno dolofenem poizvedovanju ali rekviriraniu izkazni, kam jo prodal ?.ito. Seveda mora župan s pomnčio obf-inskih s\-ct.iva'cev ali. članov žetvene komi-ije uravnavo žka ia molje t.iko izvrfiiti, da dobijo od nakupljenega žita oziroma moke vA tjsti obrai 'i, ki ;im primanikujc ž.iveža, za dolof-eno ceno del lrnko od nakiipl;«nega žit-a. PriporoCamo, d a v. u p a n i n <J s (I b n o v obMnah, k j e r s e j e s p 1 o š n o p o k a z a .1 o, d a j e p r' e m a, 1 o ž tt t;« i n m o k e z a prehrn.no p r e b i v a 1 s (v a, * a k o j i z v\ r Š i j- o n a k n p 7. iH a n r. 1 a. s t n o r o k o n a k o r i s t d o m a- f.ega p r e b iv alst v a.. S tom se izogne'o za. sedaj rekviriranju od strani lio'.!tirne dbliisti, oziroma, od voiaSkeia fcitno-prometnega urada, katero se bo skoro jrotovo izvršilo po vseli obfinah. Do sedaj se je uradno rekviriralo pii posaraižnih poses^nikih vefinoma le iiekiiko poloviro odviSnega žita. Mojrore pa je, da se bo v bližniem časi'. rekviriralo žito (razren koruze in. ovsa) p<rf vseh obfinab, pn vseh poser4nikih in ficer jie samo odvisno aflogo žita in moke. Za to se jim! bo dala vefja mno/.ina komze. Maribor. Nam-pst ija :r Imie^ovala. fierbaumovpga )int »valc-a .1. Urbana za komisTr.^a ])ri vo]nem žitno-])ron]et 'em nradu za lna.riborsV1. okraj. Ijiutomcr. Za k~nusaria. pri voirflm /¦ t -.pni prometnoni nradn za oVraj Ljutomier jc imenovan veletržcc Marko Ivosonberg.