V Mariboru 10. marcija 1892.
Tečai XXVI.
poduk in zabavo.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se no sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
se zavaruje vsaki posestnik in za vsako škodo po uimi ter da stojé vsi posestniki eele dežele za to, da se izplača vsakemu škoda, ki mu je prišla iz katere koli uime. V drugih besedah se reče to, da naj bode cela dežela prisilna in vzajemna zavarovalnica: vsak posestnik se mora zavarovati zoper škodo vsake uime in vsem skupaj bode nositi stroške za tako škodo. Za g. deželnim glavarjem je govoril potem še c. kr. namestnik, baron Kübeck ter je izrekel, da bode vlada, kakor doslej, tudi v tem zborovanji rada storila vse, kar bi sklenil dež. zbor v prid cele dežele.
Druga seja dež. zbora je bila potem koj v petek, dne 4. marcija. V tej so volili gg. poslanci tiste gospode, ki imajo v raznih odsekih pregledati nasvete, ki se stavijo ali že od c. kr. vlade ali pa od gg. poslancev za to, da jih potem v zboru ali vsprejmejo za postavo ali pa jih zavržejo za take, da nič kaj ne kažejo na korist dežele. Da imajo nemški liberalci večino v štajarskem deželnem zboru, to je znano. Oni torej v te odseke volijo, kakor se jim ljubi. Letos so ti gospodje pa bili nekoliko pravični in so torej volili v odseke tudi nemške konservativce in naše, slov. poslance. Odseki pa so ti-le : 1. finančni: grof Atteins, Endres, dr. Kienzei, grof Kottu-linsky, dr. Neckermann, Pfrimer, dr. Reicher, Vogel, dr. Wunder, Kaltenegger, dr. Lipoid in Proboscht. — 2. občinski: dr. Bayer, dr. Link, dr. Kolzbeck, dr. PortugalI, Posch; baron Stork, Thunhart, dr. Sernec in Wagner. — 3. poučni : dr. Rayer, dr. Goldbacher, baron Hackelberg, Kautschitsch, Koller, baron Moscon, grof Stürckh, Hagenhofer in Robič. — 4. poljedelski : Forcher, dr. Heilsberg, Köberl, grof Kottulinsky, Pongratz, baron Stork, Sutter, Hagenhofer in dr. Padaj. — 5. železniški: pl. Förster, dr. Heilsberg, dr. Kokoschinegg, Koller, Mayr, Posch, dr. Reicher, Rochlitzer, Vogel, Proboscht, Vošnjak in Wagner. — 6. prošinjski : baron Meinhof, Mayr, Morre, baron Moscon, grof Stubenberg, dr. Dečko in Kurz.
Tretja seja je bila v ponedeljek in so se v njej
Deželni zbor v Gradci.
Sedaj je doba deželnih zborov. Dne 3. marcija so se zbrali blizo vsi, v vseh kronovinah; izjema je samo pri deželnem zboru za Bukovino, v Črnovicah in pri tem zato, ker je večina poslancev odložila poslanstvo iz užroka, o katerem -smo že na drugem kraji govorili. Nam se ta ne zdi že le toliko važen, toda za-nje je že bil, kajti resni možje ne storijo važnih rečij brez važnih uzrokov.
Tudi deželni zbor v Gradci je imel tedaj v četrtek svojo prvo sejo. Skorej vsi gg. poslanci so bili navzoči. Pred njo je bila slovesna sv. maša, ali so bili tudi pri nJeJ 'gg- poslanci, vsaj po večini navzoči, tega ne vemo, toda tako stoji v zapisniku dež. zbora in zato je že tako bilo. Pri seji sami je imel, kar se razumeje samo ob sebi, deželni glavar, grof Wurmbrand prvo in skorej edino besedo. Iz njega govora povzamemo to-le: Na prvo je pozdravil gg. poslance, zatem pa se je spominjal žalosti, ki je zadela v začetku tega leta presvetlo cesarsko rodbino vsled smrti dveh nadvojvod. V znamenje sočutja so te besede dež. glavarja poslušali gg. poslanci stoječ in isto se je zgodilo, ko se je dež. glavar spominjal snirti uda dež. zbora, g. dr. Lippa. Na dalje pa je g. dež. glavar opomenil, da je deželni zbor lani dopolnil svoje 30. leto in da je njegovo delovanje se spisalo ter v peterih zvezkih natisnilo. Gospod dež. glavar sodi, da smejo gg. poslanci z veseljem gledati nazaj, na delovanje dež. zbora, ki se popisuje v onih zvezkih. V marsikaterih rečeh se je gospodarstvo našo dežele neki obrnilo na bolje, odkar se shaja deželni zbor v Gradci.
Gospod deželni glavar preide nato na delo, ki še čaka dež. zbor in v tem stoji neki v prvi vrsti deželna zavarovalnica. Ta ima se napraviti tako, da prevzame dežela zavarovanje zoper vsako škodo, ki nastane po kaki uimi, na-se, na svojo skrb. Za to pa je treba, da
-Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na iii-ni za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 25 kr., za četrt leta
<55 kr. — Naročnina se pošilja npravništvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deiežiiiki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v
potrdile nekatere nove volitve in bilo je prvo branje nekaterih predlogov.
—4--
V članku »Občinske volitve na Slatini« Vašega lista štv. 7 od 18. februvarija t. 1. govori se tudi o šoli, katero je »Deutscher Schulverein« občini v rabo prepustil. Ker je to, kar se tam trdi, večinoma neresnično, zahtevani kot načelnik okrajnega šolskega sveta, da se sprejme sledeči popravek na podlagi § 19 t. p.
Ni^ res, daje »Deutscher Schulverein« omenjeno šolo občini vrival; resnica pa je, da je »Deutscher Schulverein« to šolo le čez prošnjo občinskega zastopa in okrajnega šolskega sveta na svoje lastne stroške zidal, brez da bi bila občina le en krajcar uložila. Res tudi ni, da ima občina kakšno si bode plačilo, za to, da šolo rabi, ker njej jo je »Deutscher Schulverein« brez vsakega plačila v rabo prepustil in le-ta tudi na svoje stroške za poslopje skrbi.
Res je sicer, da si je »Deutscher Schulverein« na to svoje lastno poslopje od Mariborske hranilnice 10.000 gld. izposodil, katere ima pa sam poplačati, kakor tudi sam činž plačuje. Res konečno ni, da »Deutscher Schulverein« od občine za to šolo bodi-si one 10.000 gld. ali pa še dalnje 8000 gld. in sploh le en krajcar zahteva.
Slatina, dne 1, marcija 1892.
Opomba uredništva: Le-ta »popravek« ima skoraj toliko neresnic, kolikor besedij. 1. Na Slatini ni »načelnika okrajnega šolskega sveta«. 2. V našem članku ne stoji nikjer, da je občina že vložila kaj za šolsko poslopje šulvereina; zoper kar se torej gosp. »načelnik« vzdiguje, to ne zadeva našega članka, ampak je sad njegovi* domišljije in more biti tudi slabe vesti. 3. Sedaj šulverein res ne tirja niti hranilničnih 10.000 niti svojih K000 gld. od občine, toda kako tudi, saj še občina ne rabi poslopja, ki mu ga šulverein ponuja! 4. Z ozirom na te neresnice pa si človek tudi lahko posname, zakaj da se g. »načelnik okrajnega šolskega sveta« ne podpiše pod le-ta »popravek«, skovan v Celji — na ljubo nemškemu šulvereinu.
Cerkvene zadeve.
Janez Kraniberger, župnik Vurberški.
VII. Premišljevanje. — »Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce«, tako uči Kristus naš Gospod. Mat. 6, 21. Zaklad pobožnega duhovnika je trpljenje Kristusovo, s katerim je naš Zveličar poravnal krivico, katero smo mi s svojimi grehi Bogu prizadeli. Sveti križ je znamenje našega odrešenja; na njem izvirajo iz desne strani Jezusove vse milosti, ki se po daritvi sv. maše in po sedem svetih zakramentih v naša srca izlivajo. Zato se pa tudi vsak katoliški duhovnik, ki ljubi Loga in išče izveličanja neumrjočih duš, s posebno ljubeznijo sv. križa okleplje. Da so si naš rajni gospod na svoji prvi božji poti v Marijino Celje železen križ kupili, ki jih je spremljal po vsem njihovem pozemeljskem potovanju, to sem že preje omenil. Skrbeli so pa tudi za to, da so se kapelice in znamenja sv. križa, postavljena kraj polov, po njihovi fari skrbno popravljala, in o posebnih svečanostih čedno s cvetlicami ovenčala. Na znožju Vurberškega brega proti Grajeni je postavil svoje dni pobožni sosed prav lep križ in je dal v farne bukve zapisati, da hoče on in njegov rod za njim za to skrbeti, da se bo sveto znamenje vedno dostojno popravljalo. Ko je pa steber strohnel in se je sv. križ podrl, se ni
našel nikdo, ki bi bil za popravilo skrbel, dasiravno so gospod opominjali in prosili. Zato so pa naročili, ko ni vse nič pomagalo, sami na svoje stroške novo podobo Zveličarjevo pri domačem umetniku pri sv. Lenartu, in dali so posekati lep raven hrast v svoji hosti in tako so postavili nekaj proč od prejšnjega stališča, na lepem mestu, kjer se srečajo tri ceste, prelep in velikanski križ, ki jih je za vsem stal blizo 70 gld. Povabili so potem milostljivega prošta Ptujskega, naj bi sveti križ blagoslovili, prijatelju svojemu so pa naročili, naj spregovori o sv. križu primerno besedo. Govoril je pa prijatelj o tem, da naj spominja znamenje sv. križa vse mimogredoče, da gleda Bog na vsa naša pota, da vse vidi in vse ve, in da se torej greh delati ne sme. Ob nedeljah pa, kedar bodo mimo križa k cerkvi hodili, naj jim sv. križ pove, da pojdejo sedaj k nekrvavi daritvi sv. maše, ki je živ in resničen spomin in ponov-ljenje krvave daritve na sv. križu, in da naj tukaj pri tem križu vsi posvetni govori nehajo, da bodo tako lepo zbrani k presveti daritvi pristopili in pobožno moliti zainogli. Sv. križ naj pa tudi vsem mimogredočim oznanjuje, kako svet je Bog, in kako neskončno mu je greh zopern. Če se je namreč nad zelenim lesom, nad nedolžnim Jagnjetom, jeza božja tako razlila, kaj se bo še le zgodilo z nami, ki smo suhe veje na deblu sv. katoliške cerkve! Sv. križ nam pa tudi pove, kaj je človeška duša vredna, ker jo je odkupil naš Zveličar s svojo rožnato krvjo; pove nam pa tudi, kako lepa so sv. nebesa, ker je hotel Jezus toliko pretrpeti, da bi nam sveti raj odprl; pove nam pa tudi sv. križ bolje kakor vsako popisovanje, kako strašno mora biti peklensko trpljenje, ker je Jezus Kristus rad vse to pretrpel, da bi le nas večnega pogubljenja rešil. Gospodu župniku je pa rekel, naj se tolažijo na svojih težavnih spoved-nih potih, kedar se vsi utrujeni na strmi hrib vračajo, s pogledom na sv. križ in s spominom na besede (iospodove: »Kdor hoče za menoj priti, naj zatajuje samega sebe, naj svoj križ na svoje rame zadene, in tako naj hodi za menoj! Kdor svoje življenje izgubi zavoljo mene, ga bo našel.« Mat. 16, 24. Kakor bomo videli, so gospod župnik v resnici dali življenje za svoje ovce in vem, da so čuteč bližnjo smrt, ko so se zadnjo krat mimo križa domu vračali, še enkrat na njega pogledali in rekli: »Gospod, za Tebe sem živel, za Tebe sem trpel; vsprejmi mojo daritev, ki sem Tvoj živ in mrtev. Amen!«
Ko so rajni gospod to bogoljubno delo dokončali, se njim je pa veliki križ na pokopališču podrl. Takoj so se poprijeli popravila, ali dognati ga niso mogli več popolnoma. Še enega križa moram omeniti, ki je rajnemu gospodu toliko veselje napravil, da so se posol-zili, ko so ga zagledali. Naš milostljivi knezoškof so lansko leto sv. Očeta rimskega papeža Leona XIII., ko so jih v Rimu kot vidnega poglavarja vse katoliške cerkve počastili, za slovo še prosili, naj jim blagoslovijo nekoliko dragocenih križev za duhovnike lavantinske škofije, in naj za križe odpustke dovolijo. Sv. Oče so škofovi želji radi ustregli, so križeke blagoslovili in z odpustki obdarovali za vse umirajoče, katerim dušni pastir križek poljubiti dajo. Tak prelep križek so naš milostljivi knezoškof tudi našemu rajnemu gospodu žup* niku po prijatelju poslali, naj bi njih tako razveselili, v njihovih težavah potolažili, in v stanovitnosti do konca potrdili. — To znamenje škofovske milosti in pa pohvalno priznanje višjega pastirja o priliki lanske sv. birme, je bilo rajnemu gospodu menda zadnje posvetno plačilo za njihov preveliki trud. Ko so mi svoje veselje nad srečnim izidom škofovega obiskovanja o birmi odkrili, sem jim rekel: Ljubi prijatelj, kaj še le bode v nebesih, ko ne bodo več samo škof svoje roke zadovoljno na
tvojo ramo položili, ampak Te ho sam božji Sin pred vsemi svojimi angelji in svetniki pohvalil, rekoč: Blagor Tebi, zvesti hlapec, ker si bil v malem zvest, boš črez veliko postavljen! Pojdi v veselje svojega Gospoda!« Mat. 25, 21. Oni so mi pa odgovorili, bolj s pogledom, kakor z besedami: »Resnično, prijatelj, le delajmo, dokler je dan, zakaj hitro pride noč, ko nam delati ne bode moč«.
Mili darovi za družbo vednega češčenja:
Podsreda 67 II., Sv. Henedikt v slov. gor. 9 fl. 70 kr., Ptuj 4 fl. 96 kr., Selnica 12 fl., Sv. Marjeta na Pesnici
5 fl., Čadram 12 fl., Sv. .fanž na Dravskem polji 20 fl.
-
Gospodarske stvari.
Nekaj o gnojenji in gnojilih.
(Dalje.)
Kakor toraj razvidimo, je naš mešani gnoj, katerega smo brez živine vkup spravili, več vreden, kakor pa čisto živinski. Se ve, da ga moramo pustiti tako dolgo ležati, da popolnoma razpade. Posebno saje, kakor tudi nekatere druge tvari bi včasih celo škodile, ako bi jih neposredno rastlinam dodali. V kupu pri vrenji se pa vse snovi premenijo kaj vgodno za rastlinsko brano, /a to pa moremo vse to na toliko široki, kakor visoki kup spraviti in za primerno vlažnost skrbeti. Najbolje je z gnojnico polivati, vsled česar bo dobil gnoj še več hranilnih snovij, razi m tega bode pa tudi hitreje razpadal, katero razpadanje je posledica vrveža. Pri tem se bode tudi nekoliko organskih snovij (med tem mogoče posebno pri neprimernem ravnanji, dušca) razgubilo, vsled česar se bode kup sicer nekoliko, mogoče za kaeih 30"/o zmanjšal, toda hasnive reči v sebi ohranil. S takim mešanim gnojem zamoremo pa najmanj dvakrat toliko po-gnojiti, dvakrat tolikim rastlinam vstreči, kakor pa z isto vtežno množjo živinskega gnoja. Se ve, da se ne bode gospodarv pri zbiranji snovij za tak gnoj ravnal ravno po gorenjih vtežnih delih, vse eno je pa dobro, da si pojedine dodane snovi zapisuje, da zamore potem tudi brez kemika dobroto svojega mešanega gnoja ceniti. Zato smo pa tudi v našem primeru navedli jednako povsod po 1000 vtežnih delih, da zamore vsaki gnojilno vrednost enega odpadka proti druzemu primerjati. Po dobroti dodamo od tega potem več ali manj vsaki trti, vsacemu drevesu, kakor nas v kratkem že sama skušnja nauči.
Opomniti moramo, da je treba lak mešani gnoj večkrat prekopavati, mešati in sicer ne samo, da se pojedine snovi bolje premešajo, temuč tudi, da vse snovi enakomerno razpadajo in da se plevelnih rastlin seme vniči. V sredini je najbolj toplo, toraj tudi razpadanje najjače, med tem, ko je od strani hladneje, toraj snovi jako slabo ali celo nič ne razpadajo. Ako ni nam tak gnoj dovolj močen, zamoremo ene ali druge snovi več dodati, da ga v pravo razmerje spravimo. Kolikor bolj močen je, kolikor več hranivih snovij ima, tolikanj ceneje nam bode delo gnojenja. V tem učnem slučaju, stala bi nas vožnja ali nošnja v vinograd okoli polovico manj, kakor od živinskega gnoja, kajti potrebujemo ga samo polovico toliko za toliko rastlin, kakor od živinskega gnoja.	" (Dalje prili.)
Bučelno satovje.
Kdor ima premične satnike v panju, lahko porabi prazno, snažno satovje in s tem prihrani bučelain veliko dela. Prazno satovje se mora v zaprtih posodah
žvepljati in skrbno hraniti, sicer ga molji hitro vgono-bijo. Posebne previdnosti je treba, kedar dodaješ panju prazne sate, na to, da mu ne priložiš od molja okuženih. Molj je vosku velik sovražnik, vgonobil je že marsikateri panj, in ker se v pajčino zaprede ne morejo mu bučele do živega. Prazno satovje v panju ne puščaj nikoli prosto in žrela naj bodo vedno tako visoka, da le bučele lahko noter in ven letajo, sicer zlezejo tudi miši in neke velike veše v panj in delajo veliko škodo.
Prav lahko se hranijo in na satnike prilepijo s posebnim strojem napravljene voščene srednje stene, na katere bučele rade celice delajo, in kar je najbolje, morajo samo celice za delavke delati.
Čudno je pri bučelah to, da dostikrat tretjino in še več trotovih celic delajo, in znano je, da čem več je trotov, tem slabši bode panj in za vplemenjenje matice je le eden sam trot potreben. Če imaš prazno trotovo satovje, dolagaj ga le v času najboljše paše in nikoli novemu roju!	F. P -k.
Sejniovi. Dne 11. marcija v Mariboru. Dne 12. marcija pri Sv. Juriji na južni železnici, Sv. Lovrenci na Dravskem polji, v Selnici in v Slov. Gradci. Dne 15. marcija v Arveži. Dne 16. marcija v Imenem (za svinje.) Dne 17. marcija v Lembergu, v Podčetrtku in v Trbovljah. Dne 18. marcija pri Sv. Trojici v slov. gor. in v
Poličanah (za svinje.)
-------*--
Dopisi.
Z Ribnice. (Pogreb mladega Alojzija.) Milo se stori človeku, ko vidi lepo rožico v najlepšem cvetji pokošeno na travniku veneti. Srce mi trepeče, videti mladega golobčeka v krempljih jastreba preminiti. Nepopisna je tuga dobrih starišev, če vidijo svojega ljubljenca — malo dete — v velikem trpljenji umirati. Ali še več nego, krasno cvetko, mladega golobčeka ali drobnega deteta, še več je ljubi llog terjal od dobrih stari-rišev, vrlih bratov in sestre Vetušekovih, ko jim je vzel ponos njih življenja in nado v starosti, mladega Lojzeka. Ker je mali deček v šoli izvrstno napredoval ter je po svojem bistrem umu in lepem vedenji že zgodaj kazal, da je za kaj višjega namenjen, kakor je trdo delo krnela, pošljejo ga stariši v Maribor na realko, drugo leto pa ga vpišejo v učiteljsko pripravnišče. Tu je toliko napredoval, da bi bil že v dveh letih dosegel svoj cilj. ko ne bi bila božja previdnost sklenila drugače. Ko je o božiču prišel na počitnice domu, zbolel je naglo na hripi, katerej se je kmalo pridružila jetika in še več drugih boleznij. katere so po sedem tednov dolgem, hudem trpljenji ukončale naposled mlado bitje, starišem in rodbini v neizrekljivo žalost, nam v sočutno pomilovanje. Kako čutijo dobri ljudje žalost z otožnimi, kazal je pogreb dne 16. februvarija, ki se ga je udeležilo obilno ljudstva, pa še več bi gav bilo, ko bi se za gotovo vedelo povsod, da ga bojo iz Št. Lovrenske župnije pri nas pokopali. Ko so vlč. g. župnik v krasnem nagrobnem govoru ga primerjali z veličastnim njegovim patronom sv. Alojzijem, kakor morje neizmerna je bila žalost starišev in rodbine, nam pa je ta primera v veliko zaupanje. Potolažite se dobri starši, bratje in sestre, obrišite solze si, prijatelji pokojnega, saj Lojzeka niste zgubili! Verujte, da ga je kot krasno cvetko, katere ne sme poškoditi hudobni svet, presadil ljubi Oče nebeški v boljši vrt, kjer mu ne bo več truda z učenjem, ne težav z bolečinami, kjer mu je že tako zgodaj v plačilo za vse to večno veselje. Ko bo enkrat tudi Vam dotekla ura življenja in boste nastopili dolgo pot v večnost, zaupajte,
takrat Vam pride nasproti v lepej belej obleki Vaš Lojzek, za katerim sedaj toliko žalujete in takrat se Vam bojo za vselej spolnile besede: Blagor žalostnim, ker po-tolaženi bodo!
Iz Slatine. (Zupanov »popravek«.) Gospod župan, da boste boljše zadeli pri kakem drugem »popravku«, hočem Vas vzeti danes nekoliko v svojo »šolo«. Tablico in kamenček tedaj v roke! Računiti ne znate. Od-štejte 7271 fl. 51 kr. od 7275 fl. 91 kr.. kaj ne, da ste se zmotili v »popravku« za eden goldinar! Preveč ste plačali (?) in to iz svojega! Še en pogrešek, pa si ga sami iščite, tlake Vam ne bom delal. No, če z goldinarji in krajcarji ne znate računiti. kako Vam naj tisočake zaupamo? Tudi v zemljepisju ste slabi; vzamite mapo, pa poglejte, da sv. Križ ni samostojna občina, ampak Vaše občine. Slovnice se pa nikar ne lotiva, da bi se slovenščine učila, kajti bojim se, da bi me preveč spravili v nevoljo. Samo eno vprašanje še iz katekizma: poznate-li, gospod župan 8 božjo zapoved? Veste, med nama rečeno, Vi ste se v svojem »popravku« tolikokrat pregrešili zoper to zapoved, da še noben »Slov. Gospodar« v vseh 26 letih ni zapustil s tolikimi grehi obložen tiskarne, kakor zadnja številka. Pa kaj si hočete! Kdor pade v lužo, spravlja se iz nje, če je treba tudi po štirih. Zdaj bova pa malo prerešetala Vaš dopis. Vi ste ž njim le potrdili, kar smo mi dokazali v 7. štev. »Slov. Gosp.«, da namreč niste ne Vi, ne Slatinski gospodje varčni gospodarji; torej pri zdravi pameti biti ne more, kdor bi vas še volil. Tožbinih stroškov niso zakrivile samo druge občine, kakor trdite; tudi Slatinska je bila tožena, kjer ste Vi župan. Oprostite, da ta postanem malo siten in Vas vprašam: ali ni bilo v proračunski seji dne 80. oktobra 1888 odločenih 1600 11. za (iraško hranilnico, kateri pa neki niso zagledali (Iradca? In mar ni Graška hranilnica, ki ni ničesar dobila, tožila vsled tega? In kako ste storili pri g. Fr. O? Več kakor tri leta Vas je čakal brez obresti za šolski dolg in ko je lani terjal, dali ste mu kaj surov odgovor; in glejte, zdaj bo treba plačati na nepotrebnih obrestih in tožbinih stroških okoli 50 fl. Kdo je tega kriv? Vrli gospodar! Kako je z Vašimi plačili v Graško hranilnico od 1. novembra 1887 do 5. majnika 1890, razvidimo iz tožbine razsodbe*) od 5. maja 1890, kjer beremo: »Tožene občine Rrestovec .... (sledi še 7 občin, med temi tudi Slatinska) .... so obsojene plačati od izposojenih 8000 fl. ostalih 77097 fl. 17 kr. z obresti vred po 472"/0 od 1. novembra 1887 do dne, ko se bo plačalo; nadalje so obsojene plačati po 6"/n za zamujene obresti od deleža 320 fl., ki bi imel plačan biti 1. novembra 1887, in od naslednjih polletnih deležev v enakem znesku .. Čudno, zakaj bi pa bili toženi, ko bi bili kaj plačali za ta čas? Omenjenih 600 fl. ste sicer plačali, pa za leto 1886 in sicer plačali tri leta prepozno, ko je hranilnica grozila s tožbo. Zakaj pa niste hitro leta 1886 poslali za to odločenega denarja v hranilnico? »Na drugih terjatvah- niste izplačali 6675 fl. 91 kr. v tem poltretjem letu (od 1. 1887—1890), kakor trdite, ampak to so stroški osmih let od 1. 1882 do 1890, kakor ste sami spoznali v računu od dne 5. februvarija 1891. Le bolj pošteno, gospod župan, sicer ste sami krivi, ako Vam ke-daj nihče več ne verjame! Nam pa bodite hvaležni, da smo Vam to popravili, kajti kmetje so že debelo gledali, kako Vi gospodarite, da jim v poltretjem letu po-1 rosi te 6675 fl. — Občinske doklade povišali ste nam Vi in Vaši odborniki na 40"/'n, oziroma 55%,. ne deželni odbor. Mislite, da ne poznamo postav? Sicer pa je tudi Miglič našega mnenja, kakor piše v Graški ne-bodijetreba.	(Konec prih.)
Iz Št. Lovrenca ob kor. žel. (P u s t.) Kaj more biti, da so pri nas letos ta dan s tako svečanostjo obhajali? Marsikateri otrok sosednjih šol bo Št. Lovren-skim šolarjem zavidal, kajti ti imajo v ponedeljek in torek prosto, oni pa ne. Znabiti ima kr. šolski svet v Št. Lovrencu posebne pravice, o katerih drugi kr. šol. sveti še sanjariti ne smejo? Ali je pust izvanredni slučaj, pa samo za purgarje? Da, dragi starši, drugod je pust navadni šolski dan, v Št. Lovrencu pa velik praznik.
Od Sv. Lovrenca na kor. žel. (Zahvala.) Kmetsko bralno društvo je imelo dne 14. februvarija svoj občni zbor z veselico v prostorih g. J. Kresnika v Puščavi; tu smo se prav dobro ¡ujeli in reči smemo, da je naša že skoraj onemogla čitalnica zopet oživela in se tako pomladila, da je veselje za vsakega pravega1 rodoljuba, gotovo tudi za vsakega, ki nas je počastil s; svojim pohodom. Posebno se imamo zahvaliti gosp. dr. Rozini iz Celja, ki je imel o gospodarstvenih rečeh ,/a.ko* zanimiv in podučljiv govor. Radi se ga bodemo vedno» spominjali: na občno željo priporočamo se in prosimo" tudi, ako mogoče, drugokrat! Hvala lepa g. drd. Glažerju, ki nam je pripeljal tako izvrstnega govornika s svojim častnim pohodom seboj. Hvala pa tudi vrlim pevcem, gg. Šacu, učitelju pri sv. Lovrenca. Šilhanu itd. in drugim iz Ruš, ki ste nas s svojim milim petjem tako razveseljevali, da smo zabili na zemljo, ter mislili, da smo že v svoji najveselejši prihodnji domovini. Živili! Hvala č. g. J. Kralju, župniku v Puščavi, za lepo primerno besedo v zahvalo taistim, ki so nas z dalnjim potom, z govorom, petjem počastili. Posebno se imamo zahvaliti tudi pravim korenjakom vrlim Rušancem, ki so nas v tako obilnem številu obiskali. Kakor je razvidno iz vsega tega, vsak častiti bralec bode lahko spoznal, da .je bila takrat naša čitalnica veličastno obiskana, kakor tudi, da se je vse v najlepšem redu vršilo. Ljudij je bilo, da se je vse trlo in vse zidane volje; to je veselje pa tudi čast za vsakega, ki se zaveda našega milega naroda.
Od sv. Bolfanka v Ljutomerskih goricah. (Smrna kosa.) Koncem novembra bila je tukaj pokopana udova Katarina Zadravčeva. Blaga pokojnica je imela dva moža in z vsakim četvero otrok, izmed katerih je bil sin iz prvega zakona, Alojzij Pevec, duhovnik in je že leta 1885 umrl kot župnik na Višnici na Hrvaškem. Katarina je bila pohlevna, bogaboječa žena, večkrat je zahajala na leto k spovedi, rada je tudi hodila na božje pote, še lansko leto je hodila na božjo pot na Bistrico in od ondod na Višnico, kjer je zadnjikrat dolgo molilo na grobu svojega nepozabnega sina. Kako so vrlo po-kojnico spoštovali tukajšnji okoličani, dokazal je sijajen sprevod. Na pokopališči se domači gospod župnik vzeli od nje lepo slovo in nam prisotnikom med ostalim povedali, da je nekaj dnij pred smrtjo prišla k njim, plačala sv. mašo za svoja pokojna moža Tomaža Pevca in Andraža Zadravca. ter je želela, naj bi se božja služba opravila na dan sv. Tomaža, h kateri bi sama rada prišla, toda Bog je inače obrnil, baš istega dne večer jo je k sebi poklical. Uzorni ženi in vrli materi blag spomin!
F.
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Avstrijsko. Za delavce, ki so na Dunaji brez dela in zato tudi brez jela, nabralo se je pri 170.000 gld., vendar pa še ne zadostuje svota, da-si ni mala, za vse. Med njimi pa je tudi tacih veliko, katerim diši pač jelo, ne pa delo. Le-ti so tudi sedaj največji kričači. — Da
se denarna veljava uravna v naši državi ter nabije na nemško kopito, to je sedaj že blizo gotovo; ime »goldinar« pa nam ostane še tudi na dalje.
Češko. Vlada je predložila deželnemu zboru v Pragi načrte za spravo med Čehi in Nemci. Češki poslanci in sedaj že tudi ti velepossetnikov nimajo volje za to, da se v deželnemu zboru razpravlja sedaj o spravi, ko je češko ljudstvo vidno zoper njo. Za-njo so samo nemški poslanci in vlada na Dunaji. — Dr. Rieger, zaslužni vodja staročeske stranke, misli neki na to, da odloži vse častne službe svoje.
Štajarsko. V Gradci so izvolili za poslanca v državnem zboru Hugona Skala, njegov nasprotnik dr. Starkel je dobil precej manj glasov. Drž. zbor ne bode na dobičku z novim poslancem, pa bi si ne pridobil ničesar tudi z njegovim nasprotnikom. Ravnatelj na prvem c. kr. gimnaziji v Gradci, dr. Ferd. Maurer je postal deželni nadzornik srednjih šol po Spodnji Avstriji. Svoje dni je bil profesor na e. kr. gimnaziji v Celji.
Koroško. Deželni predsedsednik v Celovci, baron Schmid-Zabierow dela sicer, kolikor more, za nemštvo, vendar pa mu še nemški kričači ne zaupajo po vsem ter mu očitajo, da piše sam sebi hvalo v Celovčanki, ki izhaja na stroške države. No ti že poznajo svojega moža. — Slov. kmetje, ki prosijo slov. šole za svoje otroke, so nemškutarjem vedno le hujskači in hvala Bogu, teh »hujskačev« število množi še čedalje bolj, tudi v naši soseščini, v Prevaljah.
K ranjsko. Deželni glavar, Oton Detela, je nekaterim sicer na poti, vendar pa se kaže, da je mož in prav na svojem mestu. Dež. zbor je imel dosle.j že dve seji. Deželni predsednik, baron Winkler je v dež. zboru naznanil na neko vprašanje, da se delo za dolenjsko železnico začne že v prav kratkem času. — S Krškega polja jeli so se ljudje trumoma seliti v Ameriko ter upajo na bogat zaslužek v novem sveta, ali kaj, če jih njih upanje vara?
Primorsko. Slov. trgovci v Gorici se tožijo, da jih drugo slov. ljudstvo premalo podpira, posebno pa še narodnjaki v mestu nosijo neki svoje denarje kaj radi v štacune laških trgovcev. Tako pač ni prav, toda dogo-dčva se enako tudi po drugih mestih.
Tržaško. Vlada tirja sedaj od mestnega svetoval-stva v Trstu proračun stroškov, ki bi jih bilo, ako se ustanovite v mestu dve slov. ljudski šoli. Svetovalstvo računi tacih stroškov na 70.000 gld. in se ve, da se jih mesto brani. Ako pa je vladi resnica, tedaj se jih svetovalstvo gotovo ne ubrani in toliko denarja še že najde, če enkrat mora.
Istersko. V Pazinu je umrl župnik Simon Matejčič, bil je tudi mestni zastopnik ter vrl slov. rodoljub. »Banka Slavija« je odločila 200.000 gld. za posojila revnim slov. in hrv. kmetom v Istri.
Hrvaško. V mestnem zastopu v Zagrebu so bile te dni hude razprave in puščice so letele najbolj na župana, češ,- da zanemarja vedoma in hotoma mestne koristi. Ne vemo, koliko je na tem očitanji resnice, upamo pa, da ne veliko.
Ogersko. V državnem zboru še je doslej precej mirno in adreso do Nj. veličanstva so v^obeh hišah, gosposki in poslaniški, vsprejeli brez dolžjih razprav. Grof Czaky, sin ministra za uk in bogočastje, se je uni dan ustrelil, ne da bi se znalo, kaj da mu je mo-rilno orožje potisnilo v roke, a pravi se, da je bil 24 let star, toda že sit življenja. Prave vzgoje torej pri njem že ni bilo.
Vunanje države.
Rim. Sv. oče Leon XIII. so poslali prelepo pismo tistim katol. možem na Dunaji, ki sO bili lani koncem
leta poslali do njih adreso udanosti. — Kardinal Mer-millod je umrl, svoje dni je bil škof v Švici pa je trpel veliko preganjanja od protestantovskih rojakov svojih.
Italijansko. Huda nevihta se zbira neki nad glavo ministra Rudinija in njegovih tovarišev. Očita se jim, da njih gospodarjenje z državnim denarjem ni dobro. Težko pa je gospodariti, ako ni dovolje denarja, za vse potrebe.
Francosko. Nekateri katol. poslanci trudijo se za to, da spravijo vse katol. stranke pod eden klobuk t. j. v eden klub, ki naj dela na to, da se ne kratijo več s tako silo pravice sv. cerkve glede na šole in samostane, v drugih rečeh pa dela vsaka stranka za svoje posebne želje. Ni dvorna, da je to dobra misel, toda izpeljati jo bode težko. — Predsedniku republike so vzeli radikalci, republikanci najhujše vrste, za zlo, da ni vsprejel Gon-stansa v novo ministerstvo, a predsednik se izgovarja, da to kratko in malo ni bilo mogoče, ker bi potlej drugi ministri ne bili vsprejeli svoje službe.
Belgijsko. V Prusselji imajo velike preiskave, ker je vlada izvedela, tla se je v neki tovarni ukradlo veliko dinanuta t. j. streliva, ki je sila nevarno za poslopja. Sum leti na nejevoljne delavce, češ, da bi le-ti radi razstrelili hiše in tovarne onih mož, ki ne marajo za to, da dobe delavci volilne pravice.
Angleško. V Londonu, glavnem mestu velike Anglije, so pri volitvah v občinski svet zmagali nasprotniki sedanje vlade, tedaj možje iz stranke Gladstoneja. Iz tega se sklepa, da se bliža doba te stranke gledč na vlado, na ministerske stole; po naših mislih pa še to ni tako gotovo.
Nemško. Cesar Viljem je še mlad in rad govori, toda njegova beseda ni vselej srečna ter daje liberalcem priliko, da napadajo njegovo vlado tudi v tacih rečeh, ki so hvale vredne. Posebno »vrezal« se je neki cesar pri svojem govoru v Braniborskem deželnem zboru; tu je rekel neki: Kdor ni zadovoljen z mojo vlado, naj strese prah s čevljev ter gre v drugo državo! Resnica, to se reče lahko, ali izpolni se že težje.
Busko. Na nemških in avstrijskih mejah ima Rusija veliko vojaštva in zatrjuje se, da dobi general Gurko v Varšavi poveljništvo čez vse in general Ganecki, poveljnik v Vilni, dobi neki potem drugo enako službo. Ako se to vresniči, pa smo^s tem za eno stopinjo bližje vojski.
Srbsko. Mati kralja Aleksandra, kraljica Natalija, je razpustila svoj dvor t. j. gospe in gospode, ki so bili pri njej, kot srbski kraljici, doslej v službi in je rekla, da ne stopi prej na srbsko zemljo, dočim je nje sin, kralj Aleksander, ne pokliče k sebi. Dokler še ta nima let, ne more tega storiti in kdo ve, če bode pozneje to hotel!
Turško. Pravoslavni- očak v Carigradu misli v resnici na to, da dovoli Bolgarom tri nove škofije, ali boji se, da pride s tem v zamero pri ruskem earu. Zato je poslal sedaj svojega tajnika k njemu, naj poizve, kako da misli o tej reči car in »sveti zbor« v Petrogradu.
Grško. Minister Deliannys ni hotel pustiti svoje službe, da-si je kralj Jurij to od njega tirjal in ker je drž. zbor v Atenah potegnil z ministrom, zato ga bode nova vlada razpustila in razpisala bode nove volitve.
Afrika. Na zahodnjem delu Afrike je sedaj upanje, da se ustavi trženje s sužnji, ker je več vlad si seglo v roke, da ga hoče zatreti. Volja je sicer dobra, toda ali bode stanovitna?
Amerika. Neka bogata rodbina, Canfield-Bubber, v Novem Yorku razpisuje darilo oOOO tolarjev za najboljo pesem, primerno za razstavo leta 1893 v Chicagu. Bog zna, kacih rečij še vse izvemo, predno pride do razstave.
Za poduk in kratek eas.
Kako se je neniškutar izpreobrnil.
(Prizor iz kmečkega življenja. Napisal J. Sattler.)
Osebe: Križan, kmet. Lena, njegova žena. Lipe, njijin sin. Bnhnk, predsednik kmečki čitalnici. Micika, njegova hči. Meh, godec.
I. Dejanje.
1.	Prizor.
(Kmetska hiša. Križan hodi ošabno po sobi.)
Križan sam.
Križan. Iz mesta mi pišejo gospodje, naj delam na to, da zmagamo pri srenjskih volitvah. Hudimano! Kar pomnim, bili smo občinski oblastniki vedno mi, ki znamo tajč pošprehen. Še le v zadnjem času so začeli rovati in nemir delati nekateri ubogi kočarji, ki ne premorejo drugega, kakor medlo kozo. Pokazalo se je to lansko leto ob volitvah v državni zbor. Tedaj smo pro-pali prvokrat. Morda nas hočejo še vreči iz občinskega zastopa? Novi župnik je vsega tega kriv. Ustanovili so si bralno društvo, in hudoba vč,. kako drugo še. Na ves glas nas psuje ta zgaga pelinova, da smo nemškutarji in .Judeži. -— Ali le počakajte! Pokazali vam bomo, kdo je tu gospod! Dali vam bomo vetra, da vas bo ščipalo in grizlo po kajžarskih vaših črevih. — Sani liudir bi bil, da bi se jim vdali! —
Mene stiska sicer že starost; pa ne odstopim, ne. Tu gre za čast in — hvaležnost. Meščani me spoštujejo; pomagali so mi tudi že marsikaj. Napeti torej moramo vse sile, da potlačimo to zgago. - Volilcem kupimo obed, in če nimajo obutala, pošljemo jim črevlje: tistim pa, ki so nam kaj dolžni, zagrozimo z doktorjem. Ravno v tem-le listu (vzame ga z mize) pišem gospodom v mesto, naj pridejo k meni, da se pogovorimo, kako in kaj. — Mi bomo že učili te kočarje kozjih molitvic, da bodo vedeli, kaj se pravi nas psovati nemškutarjem. (Vdari jezno ob mizo.) Ti zgaga pelinova!
2.	Prizor.
Prejšnji in Lena.
Lena. (Stopi v sobo in vsede na klop za peč.) Mrzlo je zunaj. Vsa sem drevena. Zdi se mi, da ni nobene gor-kote več v mojih udih.
Križan. Postarala sva se, postarala.
Lena. Cas je, da se tudi odpočijeva. .laz ne morem več delati in trpeti. Treba bo mlade gospodinje.
Križan. Se ve, da bo treba. Časi so slabi; davki požrejo vse; gospodarstvo nam začenja iti rakovo pot. Potrebno bo krepkih rok v hišo in kaj — denarja.
Lena. Lipe je tudi že v teh lelih, da se oženi. Ali odkod nevesto? Ti veš dobro, da bi si on najrajši vzel Rrdnikovo Miciko. Roljše snehe si tudi želeti ne moreva; ali kaj, da je Rrdnik ne da!
Križan. (Osorno.) Zakaj bi je ne dal? Saj nismo berači.
3.	Prizor.
Prejšnja in Lipe.
Križan. Ravno prav prideš. Z materjo sva se razgovarjala, da bi ti prevzel kmetijo in se oženil. Letos je dolg pust; poišči si nevesto.
Lipe. Neveste ni treba daleč iskati; ali druga težava je; Rrdnik jo le pogojno da.
Križan. (Zaničljivo.) No, kakšni pa so ti pogoji?
Lipe: Samo jeden je: da pustite tisto neinšku-tarstvo in se oklenete slovenske domovine.
Križan. (Jezno) Hudimano! Vidva z Rrdnikom me ne bota učila, kaj mi je storiti. Šestdeset let že imam; postaral sem se o tem, kar zdaj nekateri nemirneži psu-jejo nemškutarstvo. Prijateljem svojim se ne bom izne-
veril na stare dni. Ne, tega nikdar ne stori siva moja glava.
Lipe. Tedaj pa ne dobim Micke, dokler bote vi
živeli.
Križan. (Jezno.) Kaj mi je do Rrdnikove hčere! Ta duša napihnjena morda misli, da ni več .deklin na svetu. Vzemi si drugo!	(Dalje prih.)
Smešnica. »Nekaj, oče«, reče neko jutro obč. sluga županu, »nekaj se mora izgoditi v naši občini, da pridemo na bolje«. »Kaj pa, sinko?« vpraša župan. »Moja plača«, odvrne sluga, »moja plača vzviša se lahko!«
Razne stvari.
(K odborov i seji družbe duhovnikov), ki se bode vršila bodoči torek, dne 15. t. m. ob 11. uri predpoldne v škofijski pisarni, čč. gg. odbornike vljudno vabi	Predsednik.
(Volitev.) Dne 2. marcija, to je na pepelnico, bila je v Gotovljah nova volitev župana. Anton Zvižej izvoljen je soglasno županom, korenjak od nog do glave in kakor nalašč vstvarjen za ta posel; njegovim namestnikom pa Valentin Vipotnik.
(Občina) Št. Jurij ob južni železnici je v ponedeljek, dne 7. marcija imela volitev župana in volili so na novo g. dr. Gustava Ipavec. On jim županuje že celih 23 let.
(Zupan.) Gosp. Jož. Stever, župan v Ljutomeru, je dobil od Nj. veličanstva zlati križec s krono za zasluge njegove v občne koristi.
(Sadjarstvo.) Sedaj je primeren čas, da se go-seniena zalega z drevja obere. Če mi zalege ne oberemo, oberejo nam pa potem gosenice sadje.
(Cecilij ino društvo) v Mariboru je pričelo na novo svoje pevske vaje in so mu premil. knezoškof, pokrovitelj njegov, darovali 25 gold.
(Starosta) duhovnikov naše škofije, vlč. g. Fr. Globočnik, zlatomašnik, kn. šk. duhovni svetovalec in župnik pri Sv. Juriji pod Tabrom, je umrl dne 7. marcija v 87. letu svoje dobe. Naj počiva v miru!
(Za društvo »Associatio perseverantiae sacerdotali s«.) P. n. gospodje, ki so udje društva »associatio perseverantiae sacerdotalis«, in so naročnino za društveni list »Oorrespondenz« (50 novč), eno ali več let na dolgu, blagovolijo naj jo čem preje poslati gosp. Karolu Hribovšek, kanoniku in ravnatelju tukajšnje bogoslovnice.
(N e m š č i n a.) Neko nemško tesalo norčuje se v Marburgarici iz rokodelcev pri Sv. Kungoti blizo Maribora. Če govore ondi rokodelci v resnici tako nemško žlobudro, kakor jo ona popisuje, tedaj so že vredni tega zasmehovanja, ali nam se dozdeva, da je taka žlobudra le mogoča v ustih spridenih nemškutarjev.
(Imenovanje.) V Radvanji pri Mariboru je postal učitelj J. Jauk. nadučitelj tamošnje ljudske šole. Le-ta je v rokah nemškega šulvereina in novi vodja te šole je neki nemške krvi (?) in ima torej vse lastnosti za to, da vzredi iz slov. otrok nemške — velikane. I tvala pa gre za to neki štajarskemu »deželnemu odboru«.
(Lanska le t i n a n a Š t a j a r s k e m) je dala blizo 770.000 hektl. pšenice, 880.000'hektl. rži, 234.000 ječmena, 1,608.000 ovsa, 1,008.000 koruze, 295.000 hektl. vina. Z ozirom na poprečni znesek prejšnjih 5 let, je bila lani pšenica slabša za 7"/„, rž za 14, ječmen za 5, oves za 9, turšica za 12 in vino za 35"/ .
(R a bel j.) Novi rabelj na Dunaji je brat prejšnjega, Alojzij pl. Seyfried. Za to službo je bilo 115 prošnjikov in vsi so imeli spričevala, da umejo to službo izvrstno.
(Železnica.) Da se izpelje železnica iz Poličan do Konjic, to namerava se že dalje časa, ali stvar ne more priti do konca, kajti nihče ne vč prav, čemu bi bila železnica, ki ne prinese brž nikomur koristi, stane pa veliko denarja. Vsled tega človek lahko razume, da ima prošnja zoper tako železnico, ki gre do deželnega zbora v Gradci, veliko podpisov in to od mož, ki so v tem okraji doma ter vedo, da gre v tem za koristi celega okraja.
(Katoliški shod.) Zoper slov. katol. shod, ki se vrši letos v poletnem času v Ljubljani, vzdiguje se vsa nemškutarija in skorej ves liberalizem, kolikor ga premore naša država. Ravno to pa je za naše, vzgledno slov. ljudstvo netilo, uzroka do volje, da se pripravlja za-nj, kar je največ mogoče. Če kje, na tem zboru pokaži se slov. ljudstvo za katoliško!
(M i ram ar.) Nje veličanstvo svitla cesarica se je peljala v nedeljo jutro po južni železnici v Miramar ter se pravi, da ostane ondi kacih osem dnij.
(Premeš čenje.) Gosp. Fr. Hubad, profesor na c. kr. I. gimnaziji v Gradci, pride za leto dnij na Dunaj v ministerstvo za uk in bogačastje. Kolikor se sliši, pripravlja spise pok. cesarjeviča za natis v slov. jeziku.
(Pust.) Kakor se v mestih godeva v pustnem času, ko sili vse na plesišče, to nam kaže mala opazka v nečem listu, ki izhaja v Solnem gradu. Ondi so prinesli ljudje v pustu posteljske oprave v zastavnico toliko, da je je za 800 postelj več, kakor do volje. Ljudje ti torej leže radi na golih tleh, če le morejo v tem priti na plesišče.
(Ošpice.) Ob Sotli, posebno v Rogatci in pod Donačko goro imajo otroci ošpice in so vsled tega ondi šole zaprli.
(Nevaren dar.) V Bilbavi na Španskem je tam bivajoč Lah cerkvi daroval velikansko svečo, naj bi gorela med božjo službo pri Marijinem altarji. K sreči pa je cerkovnik še zapazil o pravem času, da je bila sveča polna dinamita.
(»Nezakonska mati«.) Dne 23. februvarija je našla v Lembergu krčmarica Ana Leskovar v postelji mrtvo dete in ne dolgo zatem se je poizvedelo, da je to dete povila Amalija Antolinc in sumi se, da ga je nesrečna ženska zadušila. Ali pa je storila to sama rada, pojasni nam brž c. kr. sodnija v Celji.
(D i j aški kuhinji) v Mariboru so darovali gg.: Fr. Bindlechner, mestjan v Mariboru 90, France Hrastelj, župnik v Ribnici, 5 in Gregor Hrastelj, kaplan v Slivnici pri Mariboru 3 gld.
(Duhovniške spremembe.) Čč. gg. Jarnej Frangež, kaplan pri Sv. Juriji na Ščavnici, Ivan Sušnik, kaplan v Teharjah in Anton Aškerc, kaplan v Vitanji, stopili so zavoljo bolehanja za nekaj časa iz službe. — Č. g. Jožef Dekorti, kaplan pri Sv. Juriji pod Tabrom, postal je ravno tam provizor; prestavljeni pa sq čč gg. kaplanje: Marko Stuhec iz Laporja k Sv. Juriju na Ščavnici, Jožef Mere iz Ribnice v Vitanje in Matija Škorja-nec iz Vojnika v Ribnico.
Loterijne številke. Trst 5. marcija 1892: 66, 72, 9, 53, 58 Line » »	34, 3, 28, 72, 75
Zavarovalno društvo
„Unio catholica"
na Dunaji I., Backerstrasse 14 in v Gradci Radetzkystrasse 1.
priporoča se vsem katoličanom, kateri nameravajo složnost na gospodarstvenem p>'lji. Društvo oskrbljuje zavarovanje proti ognju, nesreči in za življenje, kakor tudi cerkvenim in občinskim predstojnikom zavarovanje zvonov proti razlomu in poklini. — Zastopniki se iščejo. Varnost popolna, premije po ceni.
Vabilo
Naznanilo.
Lastnik naprave za pokopanje mrličev
Friderik Wolf
v Mariboru
naznanja, da je zdaj njegova prodajal-nica v Tet;«'!tln>H'-o\ ili ulicah
liitv. IS in da ima tam veliko zalogo trn«;, katere so veliko ceneje, kakor poprej in se prodajajo, kakor pri vsaki konkurenci.	4-5
V
komad 30 Ur., prodaja 19-26
Jože Janezih,
■m Ki AcIjMkcm |»ri Itrr/.lrnli.
k občnemu zboru Ormoške posojilnice, re-
gistrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bode v nedeljo, dne 27. marcija 1891 ob 11. uri predpoldne v čitalnici Ormoški.
Dnevni red:
1.	Poročilo predstojnikovo, polaganje k6-nečnega računa in bilance za leto 1891.
2.	Poročilo nadzorstva o računih in bilanci za leto 1891.
3.	Predlog predstojništva in nadzorstva, naj se čisti dobiček izroči zadružnemu premoženju.
4.	Sprememba zadružnih pravil.
5.	Volitev predstojništva in nadzorništva.
6.	Predlogi.
Drugo vabilo.
Ako ob zgoraj navedeni uri ne bi bilo za sklepanje dosti navzočih udov, se koj s tem vabilom za ta slučaj nesklepčnosti prvega zborovanja odredi v smislu § 33. zadružnih pravil drugo zborovanje na isti den 27. marcija 1891 ob 3. uri popoldne na istem mestu in z istim dnevnim redom, kakor je spredaj za prvo zborovanje odločen.
Ormož, dne 7. marcija 1892. 1-3
J. Vertnik,	Dr. J. GerSak,
knjigovodja.	predstojnik.
Janez Bregar,
klobučar v Mariboru
£UM|)OgIic ulice. *
priporoča č. g, duhovnikom in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih
klobukov
in po vsem svetu znane Itn-klobuke, razno volneno in tudi fino z usnjem obšito »linije itd.
S spoštovanjem
10-10	j. Bregar.
Khiiiiki sejem
na Tinskem se vrši vsako leto dan po Sv. Jožefu, letos pa zaradi nedelje, dne 21. marcija.
PrnHp se v Vukovskem dolu pri Jarenini T I UUa 9 oralov zemlje, in sicer: 6 oralov proti južni strani ležečih njiv, 2 orala travnika, 1 oral pašnika in lesa, po prav nizki ceni. Ta zemlja leži tik okrajne ceste in se lahko na njo postavi hram Cena se poizve pri posestniku •V. Lorber-ju 2-2	v Vukovskem vrhu pri Jarenini.
Oies „Willkoimu".
Ta oves je v planinskih deželah med vsemi sortami najzgodnejši, plodnejši in težji; raste na visoko od 5—6 čevljev, ima močno, dobro slamo za krmo in se ne poleže.
Zadostuje, ker se ta oves redko seje, 50 kil kot seme za jeden plug. Cena za kilo 25 kr. Ako se vzame več, kakor 50 kil, za kilo 20 kr.
Razpošilja, kakor dolgo seže, vrečo po 5 kil za 1 gld. 80 kr. proti pošiljatvi zneska ali poštnemu povzetju franko na vsako poštno postajo
Benedikt II e r 11 . veliki posestnik na graščini Golič pri Konjicah.	4-8
SlužM orglarja in cerkovnika
pri Sv. Aiilira/.i v slov. goricah razpi-snna je do dne 1. aprila 1892.
Zahvala.
Za mnogobrojne doka/e, odkritosrčnega sočutja o smrti nepozabnega sina, oziroma brata č. g.
Alojzija Glažer-ja
bogoslovca IV. leta, izrekava tem potom svojo najtoplejšo zalivalo. Posebno se zahvaljujeva pre-častiti duhovščini, vsem p. n. gg. Velenjskim tržanom, ki so velikodušno darovali lepili vencev, gg. pevcem za ganljivo nagrobno petje, sploh vsem, ki so pokojniku skazali zadnjo čast sprem-Ijevaje ga k zadnjemu počitkn.
V Starivasi, dne 8. m^rcija 1892.
Žalujoča m; ti in brat.
Oznanilo.
1—2
Koiacnica
na Murskem polju se z orodjem in stanovanjem vred da v najem. Več pove uredništvo „Slov. Gosp."	3-5
Živinski sejem na Cvenu, okraj Ljutomer, bo se letos tretjokrat in sicer dne 21. mar-cija vršil.
Sejem je bil prejšnji dve leti vkljub slabemu vremenu dobro obiskan, ker se je vsakokrat prignalo do 1000 glav živine, in se je je mnogo po dobri ceni prodalo.
Da se ta sejem dobro utrdi, kar bi celemu okraju koristilo, vabijo se vsi kupče-valci in posestniki živine (posebno lepili konjev), da se v prav obilnem številu vdeležijo. Prostor brezplačen.	Odbor.
ílQflhP ki prihajajo mnogo z ijudstvom U5UUO, v dotiko, morejo si brez truda zagotoviti
lep zaslužek,
ki se spremnja v stalen letni dohodek in se more uživati do smrti. Kapitala zato ni treba, pač pa mora dotičnik znati razločno slovenski pisati. — Občinski tajniki, gostilničarji, trgovci, cestnarji, dacarji, občinski sluge in dimnikarji imajo posebno priložnost okoristiti se s tem zaslužkom. Pisma pošiljajo naj se pod šifro „J. Z. 31" poste restante v Ljubljano.	5-5
«Bssa
trganje po udih, izpadanje lasov, ohro-menje, bolezni v želodci in živcih se ne
odstranijo s skrivnostnimi zdravili, temveč z mojim iz močnega, planinskega vina destiliranim Konjakom. kateri se je poskusil kot najboljše duha in telo okrepčajoče in čudno delujoče zdravilo. Steklenica 1 fl. SO kr. 4 steklenice se franko razpošiljajo. Se dobijo le naravnost pri	5
Iteiieriiktu Hertl,
graščaku v Goliču pri Konjicah.
Živinski sejem
bode v ponedeljek, dne 14. t. m. pri Sv. Trojici v slov. goricah. Kupci in prodajalci so k vdeležbi povabljeni.
Obč. predstojništvo v slov. gor.
2—2
Bilanca hranilnega in posojilnega društva v Ptuji,
registrovane zadrugo z neomejeno zavezo.
Aktiva.
Hiša vi. št. 346 Ptuj . . . 52
V V ))	u 1)
Inventar .......
Posojila 2837 zadružnikom . Zaostale obresti od posojil Naloženi denar v hranilnicah Obresti od tega .... V poštni hranilnici Obresti pri poštni hranilnici . Menice in tiskovine . Gotovine v blagajni dne 31. dec. 1891
gold.	kr.
16000	—i_
7250	—
468	05
461521	16
3551	90
44898	95
97	11
270	72
24	56
320	21
1952	89
536355 55
Pasi v a.
gold.
kr.
deleži od 2850 zadružnik.
2000,-44835.04
432168.10
7744.10
Glavni ^ Opravilni ^
Hranilne vloge od 958 vložnikov .....
Kapital izo v. obresti od hranilnih vlog do 31. dec. 1891
Za 1. 1892 predplačane obresti od posojil Neizplačana dividenda *za prejšnja leta . Splošnji rezervni fond janu-varija 1891 . 6482,— 5n/0 obresti za 1.1891
od gld. 6482.— 324.10 Vstopnina 1. 1891 938,-
Specijalni rezerv, fond za slučajne zgube znaša 1. januv. 1891 18518,-5°/o obr. za 1.1891 od gld. 18518.— Donesek 1.1891 za pos. rezerv, fond
in ker se je dal ostanek čistega dobička v znesku
vsled^ sklepa današnjega občnega zbora k posebn. rezervn. fondu, znašata oba rezervna fonda vkup Cisti dobiček leta 1891 .
46835 04
16121.19 448289 1 29
4481 1566
159
925.90
133.80 19577.70 27321
27321.80 6678.20
80
34000,—

7861
536355 5
83 55
T