Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 15.
Z urednikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi so no vračajo.
Inserati:
beststopna potit* vrata 4 kr., pri večkratnoin ponavljanji dajo so popuat.
Ljubljanski
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak elan razen nedelj in praznikov ot> 5. xxx*i zvečer.
Velja
za I^jubljano
v upravniStvu: za celo leto6gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na meseo 50 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več.
Fo pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za joden mesoc 85 kr.
Štev. 82.
V Ljubljani v soboto, 7. junija 1884.
Tečaj I.
Kranjska hranilnica in nemška šola v Ljubljani.
Pred enim tednom je sklenil občni zbor kranjske hranilnice, voliti petdeset tisoč gol dinarjev za delavska stanovanja ter na društ vene troške ustanoviti in vzdržati nemško čveterorazrednico v Ljubljani, oboje v trajni spomin osrečevalnega prihoda Nj. veličanstva, Vladni zastopnik, priznavaje sicer človeko ljubne namene hranilničnega društva, mora! je vender opozarjati na § 12. hranilničnega regulativa s 26. septembra 1884, štev. 29304 kateri sl6ve: „Sollte der Reservefond cine ho here Summe erreichen, als fiir diesen Zweck mit Buclcsicht auf den Stand der Anstalt er
forderlich erscheint, so kann,..........cin	an-
gemessener Theil desselben, iiber vorlaufig ein-zuholende Genehmigung der vereinigten Hof-Jcanzlei (ali sedaj deželne vlade), zu wohl-thatigen oder gemeinnutzigen Localzwecken vervoendet iverden.u
Po tej določbi ima tedaj vlada potrditi sklepa, in stoprav od te potrditve zavisna je njih pravna moč in veljava.
Znano je, da je sklep kranjske hranilnice o napravi nemške čveterorazrednice takoj po vsej deželi med slovenskim prebivalstvom vzbudil nevoljo, katera se je uže izrazila v nekem protestu ter bode gotovo prouzro-čila še mnogo sličnih izjav in pritožeb od strani slovenskih vložnikov. To nam nalaga dolžnost, baviti se tudi s tem vprašanjem. Storili bodemo to „sine ira et studio", oziraje se le na zakonske določbe in stvarne razloge, ne da bi hoteli v katerem koli oziru prejudicirati vladi ki bode sigurno ukrenila v tem slučaji, kar ji velevajo postave in ozir na koristi naše dežele.
Pred vsem pa moramo poudarjati, da tu ne grč za vprašanje, ali dobijo ljubljanski Nemci sploh svojo nemško šolo ali ne? Ta stvar je uže z davna rešena postavnim potom; uže § 59 drž. postave z 14 maja 1869 in v soglasji ž njim § 1. dež. post. z 29. apr. 1873
Listek.
Spomladi le nikar!
Vekovita usoda izrednih talentov je , da vzbujajo zavist podlih protivnikov, kateri z nagajivim zobom glodačem hlastno oglodajo lavorov venec, od hvaležnega n&roda ovit okolo temena zaslužnemu možu. „Es liebt die Welt, das Strahlende zu schivarzen/“ pravi nemški pesnik , in kar se dandanes z neke strani godi prvemu slovenskemu pesniku sedanje d6be, Jo s. Stritarju, je uprav drastična ilustracija Schillerjevega izreka. S kako vzgledno pieteto je dr. Iv. T. v 21. štev. „Slo-vana" svojini rojakom opisal Stritarjeve zasluge! „Ze dolgo časa — pripoveduje o Stritarji — je živel sam o kapitalu, in ni čuda, da mu je konečno pošla zaloga! Potem je pričel ponarejati denar, in komu je ljudstvo odgovorilo: prijatelj, denar, ki ga kuješ, ne nosi več tvoje podobe! razsrdil se je in raztogotil ter kričal, da je ljudstvo, katero dobri denar bolje ceni od ponarejenega, nehvaležno in brez zdravega okusa!“ Na vrhunec
določa, da se mora šola ustanoviti povsod tam, kjer se oglašata vsaj 40 za šolo godnih otrok, kateri imajo več nego pol milje (po šolski noveli z 2. maja 1883 več nego 4 kilometre) do bližnje šole. V tem smislu tolmači ta zakon ministerstvo, v tem smislu ga razlaga upravno sodišče, katero zaporedoma odbija vse pritožbe, naperjene proti izpeljavi teh do-ločeb. Brnsko mesto, nemško-česki mesti Briix in Dux so se protivili ustanovi ljudskih šol s češkim učnim jezikom: vse te občine izgubile so pravdo ter so jo morale izgubiti vsled jasne postavne določbe. Baš te dni Či-talo se je po časnikih, da je bil Liber ec (Reichenberg), trdna ta postojanka skrajnega nemštva, odbit s svojim rekurzom proti češki šoli; sedaj mora jo ustanoviti na mestne troške, in liberški Čehi dobili bodo svojo češko tri-razrednico, dasi njih število pri zadnjem ljudskem številjenji ni znašalo več nego 2488 duš, tedaj niti polovice toliko, nego je bilo prijavljenih osob z nemškim občevalnim jezikom v Ljubljani.
Taka je tedaj ta stvar! Na tem stališči je stala od nekdaj narodna večina mestnega odbora, to je moralo merodajno biti tudi deželnemu šolskemu oblastvu. Trdno se nadejamo, da mestni odbor tudi v svoji sedanji sestavi ne bode mogel ukreniti nič drugega. Deklamacije, kakor jih čitamo n. pr. v zadnjem »Slovanu": „S slovenskim denarjem napraviti nemško šolo, nemška ljudska šola v Ljubljani je čisto nepotrebna" i. t. d. niso razlogi. S takimi mjilinimi penami se sicer lehko zabavajo otročaji, resnim možem pa, kateri zastopajo gmotne in duševne koristi največje slovenske občine, ne more zadostovati tak „Krims-Jcrams der Imagination*, oni se ne morejo navduševati za slavnoznano načelo, katero dunajski Nemec drastično izraža z besedo: „Justamcntndtu, oni ne bodo mogli posnemati dolgorogatega preživača, kateri se s svojimi rogovi v bran postavlja dirjajočemu parnemu hlaponu! Mestni zastop ljubljanski bode znal, da kakor hitro ljubljanski Nemci zahtevajo
pa se je povzpel Stritarjev Zojlus, primerjajoč mojstra-pesnika s starim glumačem, kateri, „obdau z zlatimi penami in napačnim bleskom, še jedenkrat nastopi upajoč, da bodo skrhanega grla skrhani glasovi navdušili občinstvo isto tako, kakor so ga navduševali tedaj, ko so še sladko doneli iz mladega grla! Tak prizor je mučen — dostavlja »Slovanov" esthe-tik — posebno pa občinstvu, ki se hote ali nehotč (ako mora gledati starčka na odru) spomina izreka: „Sic transit gloria mundi/“ S čudovitim taktom našel je naš dunajski prijatelj in sodelavec primeren odgovor na to surovost, lapidaren odgovor, obstoječ iz treh črk. bolj pomenljiv nego dolge razprave „pro domou. „A kaj (hočem odgovarjati) gospodu dr. Iv. T—u v „Slovanu“? — vpraša Stritar soncem svojega „Pftgovora“, — Nič!"
In zopet je stcpil na oder surovo zasmehovani „starček“, zopet je vzel v roke „pohabljene“ strune, kojim smo nekdaj prislu-šali z zamolklim navdušenjem, in izvabil jim je v srce segajoče glasove, kakor jih z davua uže nismo več čuli po slovenskem logu. Zadnja številka „Ljubljanskega Zvona" prinaša na prvi strani elegično pesen Stritarjevo: „Spo-
svojo nemško šolo — in to se je med tem uže zgodilo — jim zakon jo priznava v razmerji, določenem s § 11 dež. šolske postave. Tej nujnosti se ne bode mogel upirati, in vprašanje se suče tedaj le okolo tega, ali bode potrebno nemško šolo ustanovilo mesto ljubljansko ali jo bode na svoje troške prevzela kranjska hranilnica.
V tem oziru tedaj ne bi mogli ugovarjati sklepu kranjske hranilnice, olajšati mestni budget za izdatno svoto, toda drugi pomisleki vsilujejo se vsakemu nepristranskemu opaze-valcu. Ne bodemo se spuščali v razpravo vprašanja, če jebaš hranilnično ravnateljstvo, vodstvo tedaj denarnega zavoda, poklicano, ne le ustanoviti, temveč tudi stalno vzdržati šolo, imenovati učitelje in ravnatslja, vplivati na učne črteže i. t. d. Skoraj se nam vidi, d? se ta posel le slabo strinja z delokrogom hra-nilničnih ravnateljev — toda le tangirati smo hoteli to zadevo, in naglašati nam je drugih razlogov, na katere se bode gotovo tudi vlada morala ozirati, predenj da potrdi hranilnične sklepe.
Ne da se namreč tajiti, da se z ustanovo hranilnične Fran Josipove šole stalno obremeni reservni zaklad tega društva. In to za precejšnjo svoto, kajti gola fikcija je, ako si domišljevajo gospodje, da bode v ta namen zadostovalo na leto 4000, k večjemu 5000 gld., tedaj obresti, recimo od 100000 gld. Pozabiti ne smemo, da se k učiteljskim plačam imajo prištevati petletne doklade, remuneracije in podpore, potem pokojnine — (in ljudski učitelji imajo slabo navado, da dolgo uživajo svoj® trdo zaslužene penzije) — dalje troški za šolskega slugo, za hišno opravo, za zbirko učnih pripomočkov in za sto drugih rečij, na koje v prvem trenotku nikdo niti mislil ni. In tedaj smelo trdimo, da bode hranilnična šola kmalu stala 7000 do 8000 gld. na leto, tedaj zahtevala obresti od 140000 do 160000 gld.
Stalno obremenjen bode tedaj z novo šolo rezervni zaklad, — a kaj je namen temu fondu? To določa § 20 hranilničnih pravil,
mladi le nikar!“, najlepši proizvod divne njegove muze. S privoljenjem „Zvon“-ovega urednika ponatisnemo duhtečo pesen, prešinjeno z nevenljivim čarom prave, nehlinjene poezije. Obogatil je pesnik s prekrasnim darom slovensko slovstvo, ob enem pa z dovršenim umotvorom menda za nekaj časa usta zamašil pritlikavemu rodu svojih obrekovalcev. Pesen se glasi:
Dan se bliža, skoraj mi napoči,
Vsaki živi stvari dan strašan;
Dan, ki dušo od telesa loči,
Pridi, klanjam se nebeški moči,
Meni ni strašan poslednji dan!
To ok(5, ki v njem nebo brezmejno Ogledava se in drobna stvar;
Ki sedaj tako svetlobe žejno
Pije luč nebeško blagodejno, —
Skoraj zadnji mu ugasne žar.
Srce to, ki up in strah in želje Noč in dan miru mu ne dade;
Žalost mine, mine mu veselje,
Ko ga umiri z nebd povelje,
Vekomaj bo mirno to sreč.
r
kateri od rezervnega zaklada zahteva, da jamči vložnikom za največjo varnost ulog ter nadomesti eventualne izgube, da se ž njim pokrijejo upravni troški, ako se ne morejo po polnem pokriti iz navadnih dohodkov, da se iz njega dopolnijo pokojnine in miloščine, v kolikor v ta namen ne zadostuje letni dohodek penzijske zaklade, ter konečno, da se po njem podpirajo dobrodejni, občekoristni lokalni in deželni nameni. Vsakako bode tedaj en del dohodkov rezervnega fonda odtegnen glavnemu namenu, izraženemu v odstavku a) in b) § 20, ako se z napravo nemške četverorazrednice naloži trajno breme tej zakladi.
Dobro znamo, da je hranilnično društvo vsled izbornega svojega vodstva v prijetnem položaji, da se mu ni treba zatekati v reservni zaklad, temveč da se ta fond leto za letom iz letnih dohodkov množi in širi. Tako utrjeno je ugodno stanje kranjske hranilnice, da skoraj niti misliti ni na kako neugodno spremembo. Ali po vsem nemogoča vender le ni! Kedo je nam porok, da ne nastane tudi v naši državi jedna onih velikih gospodarstvenih kriz, katera z elementarno silo uničuje, kar so v potu svojega obraza zidali rodovi, katera razsipa in raznaša, kar so z mravljinčjo marljivostjo nabrale cele generacije ? V taki vihri bode morda tudi naša hranilnica morala segati po nabrani rezervi, bode morala za nekaj časa opustiti svoje dobrodejne podpore ter se omejiti na druge svoje naloge. Ali svoje šole o d k riža ti se tedaj ne bo mogla, kajti recimo tudi, da jo 'razpusti v tako usodnem trenotku, U&ieijev svojih se vender ne more iznebiti in pokojnine se bodo morale izplačevati prej ko slej.
In uže v tem momentu tiči nek razlog, ki utegne preglavico delati marsikateremu izmed vložnikov, ter je na vsak način premisleka vreden.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Prihodnji ponedeljek začel bode deželni zbor goriški svoje zborovanje. Javlja se, da pridejo v tej sesiji zanimivi in za Goriško zelo važni predlogi na dnevni red.
V predvčerajšnji seji hrvatskega sabora predložila je vlada osnovo proračuna, kateri iznaša za avtonomno upravo Hrvatske in Slavonije za leto 1884, 4008833 forintov, torej za 5793 forintov manje, nego za leto 1883. Kot pokritje navaja vlastne dohodke posameznih oddelkov deželne vlade z 286312 forintov in pa 3 725 521 forintov dohodkov iz tangente direktnih in indirektnih davkov.
Ogerska vlada poprijela se je resnih sredstev, da se zaprečijo krvavi volilni ekscesi.
Bodi! Kakor okno čem zapreti To oko, da bo mi noč okrog;
Saj zadosti videl sem na sveti,
Ko človeka videl sem trpeti:
Zemskih sem nagledal se nadlog.
Bodi! Srce to naj že miruje,
Kakor dote trudno naj zaspi;
Bolečine svoje, in kar huje,
Bolečine je nosilo tuje, —
Čas, da težko breme odloži.
Bodi! Temno zagrinjalo padi Ter zakrij mi solnca zlati žar;
Kadar te je volja, me presadi,
Stvarnik, v drugi svet, lo ne spomladi, Le spomladi, prosim te, nikar!
Ko vse tiho v logu in dobravi,
Redek grm in golo je drevo;
Ko marjetico mrjo po iravi,
V južni kraj leteli so žrjavi,
Duh ted&j zapusti mi tel6.
Ne sedaj, ko s cvetjem svet odeva, Radost trosi, koder grd, pomlad;
Srca solnce in zemlj6 ogreva,
Sklenilo se je, da se ima v vseh važnejših mestih namestiti vojaška posadka, kateri bode naloga, skrbeti za javni red in mir. Gotovo je žalostno, da je vlada bila prisiljena, poslužiti se vojaške sile in bati se je, da pri raznih volilnih shodih pride do resnega sukoba med volilci in vojaki.
„Pol. Corresp." piše se iz Sarajeva, da se položaj v zasedenih provincijah od dne do dne boljša. Tudi inaterijalno blagostanje prebivalstva se množi; poljedelstvo in živinoreja vidno napreduje in ljudstvo je zadovoljno z novo upravo. Tudi izseljevanje mo-hamedancev je ponehalo.
Tuje dežele.
Srbska narodna skupščina bavi se sedaj z reformo srbskih financ. Finančni odbor skupščine predlaga, da se po polnem odpravi glavarina (Kopfsteuer), a na njeno mesto da se uvede zemljiščni in dohodninski davek. Na ta način se bo uvel namesto dosedanjega ne-jednakega davka pravičen davek, odgovarjajoč velikosti posestva in dohodkov. Vsi članovi finančnega odbora izjavili so se za reformo.
V francoskem senatu razpravlja se zakonska osnova o razrešenji zakona (Ehe-scheidung). Marcel Berthe je proti razrešenju zakona v interesu delavskega stanu, kateri bi potem trpei škodo, ker bi žena, ločena od moža, ne mogla vzdržavati svojo familijo. Naquet je odgovoril, da se vsled razrešenja samo popravi, kar se slabega stori, ako se zakonska samovoljno ločita. Zena delavca, katero je zapustil mož, more vzdržavati sebe in familijo samo v nezakoniti zvezi; a nikdo jej ne bode zameril, ako si v drugi zakouiti zvezi poišče svoje obskrbljenje.
Glede egiptovske konference poroča se, da je sedaj malo upanja, da bi se konferenca sešla, ker se ni posrečilo doseči spo-razumljenja med Francosko in Angleško. Najnovejše vesti cel6 pravijo, da se je dogovarjanje med francoskim in angleškim kabinetom po polnem razbilo.
Dopisi.
Iz Kranja 6. junija. (Izv. dop.) Te dni se je dogodila v našem obližji zgodbica, kateri bi nihče ne prisojal, da je mogoča med našim vrlim ljudstvom, tako diši po velikomestnem „šviudlu.“ Posestnik France Bajželj iz Zgornjega Bitnja je dobil od sorodnice na Koroškem 200 gld. denarja po pošti. Nek drugi France Bajželj iz Stražiš je šel na pošto in tam vzel denar, češ, saj je on tudi „France Bajželj!“ Misel, da on pač nema od nikake strani dobiti tolike svote, mu ni grenila vesti — saj je bil France Bajželj! Ko gaje pravi lastnik pozval, da naj mu da nazaj nepravično pridobljene novce, ni nič pomagalo. Zato je pravi France Bajželj pozval žandarmerijo na pomoč.
V gozdu zelenečem kos prepeva,
Ljubi, snubi vrabec in strnad.
Ko življenje iz življenja klije,
Vse veselo giblje se povsod;
Ko lepoto, ki po svetu sije,
Kakor med metulj ok6 mi pije,
O kako bi mogel zdaj od tod!
Saj ne branim se; ko dan napoči,
Zapovej, življenja gospodar,
Da se duh mi od telesa loči,
Klanjam volji tvoji se in moči, —
Le spomladi, stvarnik moj, nikžir!
O proizvodih dr. Iv.T.—jevega sloga izjavil bode nepokvarjeni okus poznejših rodov, — kakor se nadejamo, kmalu — sodbo svojo, nepremišljenega politika komične skoke spoznaval bode o pravem času zdravi razum slovenskega naroda. Ali se bode g. dr. Iv. T— kmalu zopet upal na kritično-esthetično polje, na katerem je ravnokar tako sijajno dokazal duševno razboritost in plemenito srce ? Dvomimo, jako dvomimo!
Komaj je pseudo-adresat zvedel o tem koraku, prinesel je lastniku nazaj 101 gld. — druge novce pa je uže bil porabil, kakor je trdil. Žandarmerija je preiskala kočo nepoštenega možakarja, a denarja ni dobila nič. Pač pa mu je vzela za 37 gld. blaga, katerega si je bil nakupil za tuje novce; ostale goldinarje je bil drugod potrosil. — Možaka poštenjaka so prijeli in odvedli v bližnji Kranj pod ključ.
Iz tržiške okolice 6. junija. (Izv. dop.) Iz naše okolice se le redkoma v časnikih kaj bere in tudi danes Vam ne morem nič veselega poročati. Kakor so mnogovrstne pritožbe o žganjepitji po vsem opravičene, tako se tudi v našem kraji množijo nasledki te grdobije. Dogodjaj, ki ga Vam zabeležim, je živ dokaz, da nesrečno žganje človeka zares podivja. Pretekli torek na večer okolo 9. ure nastal je pred krčmo Jakoba Zupana v Retnjah prepir in potem hud pretep med nekaterimi fantalini. Lehko si mislite, kako divje so se klali, ker sta brata Janez in Gašper Čepič, prvi pet s unij e j e v z nožem, da so mu čreva iz trebuha stopile — drugi pa osemnajst sunljejev, tudi z nožem, dobila.
Iz Trsta 5. junija. (Izv. dop.) Danes ob 2. uri je prišel grški kralj Jurij na svoji jahti „Amfitrite“ v Trst s svojimi sinovi in jedno hčerjo. Tukajšna grška naselbina najela je več Lloydovih parnikov, kateri so mu šli, gosto zasajeni naproti do Pirana. Kralj je imel uže sinoč priti v Trst, pa vreme na morji ob dalmatinskem obrežji je bilo tako burno, da se je kraljeva ladija morala v Visu vstaviti, od koder je sinoč ob 8. uri odplula. Ta ladija ima velikansk stroj ter vozi hitro, ko malo kateri parnik. Ona ima štiri dimnike, je velika in dolga ter reže valovje ko lastovka zrak. „Amfitrite“ je pa še zaradi vstaje na Kreti znamenita, kajti iz vseh turških oklopnic se je norčevala.
Prejšne nje ime bilo je „Panhellenion“. Pod tem naslovom je navzlic pazljivi straži turškega brodovja vozila živež, orožje in strelivo vstašem na Kreto. Nikdar je ni zasačilo vojno turško brodovje, in ako je trčila nanj, metala je iz svojih topov smrtne krogle na turške oklopnice ter ob enem zginila izpred oči. Necega jutra izkrcavala je v nekem zalivu ustašem potrebne stvari, dve turški oklopnici ste jo zapazili, zaliv blokirali, in gorje ladiji, katera bi se bila drznila mimo turških fregat uteči. Zaliv je bil plitev, oklopnici ste tedaj daleč od zunaj ostali in pazljivo stražili, kedaj bode vstaška tiča pobegnila, toda zastonj! Kapetan „Panhelleniona“ zaukaže namreč, da naj ustaši z otoka vedno donašajo zelenega grmovja, slame in družili tvarin, katere prouzročujejo mnogo dima.
S tem so kurili neprenehoma ladijo, da se je iz vseh štirih dimnikov kadilo ves dan ko iz pekla, po noči se \6, da ni bilo tega treba. Turški oklopnici videvši, da „Panhelle-nion“ kuri svoj stroj, da bi ložje pobegnila, začneta tudi kuriti, neprestano, da so imeli dovelj para. Toda tretji dan, ko niso Turki imeli več premoga, in niso mogli več kuriti, popihala jo je „Panhellenion“ pri lepem dnevu iz zaliva Turkom pred nosom, ne da bi je bili mogli loviti, ker so njih stroji stali. Iz tega uzroka hotel sem omeniti to kraljevo ladijo, na katero smejo Grki v istini ponosni biti.
V soboto bodo volitve v koprskem okraji; zmaga je gotovo naša, Italijani se sicer trudijo na vse pretege, lazijo okolo nekaterih volilcev, pošiljajo svoje apostole k njim, jim celo groz6, toda zaupanje imamo, da hrast se omaja in hrib, a zvestoba volilnih mož ne gane. Istrsko laško politično društvo dela na vse kriplje, kar lazi in gre, vse je v boj zagnalo proti našim volilcem. Nasprotna kandidata v koprskem okraji sta dva zagrizena Italijana, v volovskem okraji se niti kandidata postaviti niso upali. O volilnem izidu hočem telegrafično poročati. (Prosimo! Uredn.)
Razne vesti.
— (Ven or a) je od 1. junija naprej v največjem blesku in zato se vidi lahko pri belem dnevu — se ve v naši Ljubljani je to precej problematično, ker imamo tako tožno — jesensko vreme. Kdor ima daljnogled, ki povekša 6- do 8krat, jo zamore ob 11. uri zjutraj prav lepo opazevati; a tudi s prostim očesom se zamore videti, če je zrak čist in so gleda skozi črno cev, ki zadržuje moteče solnčne žarke od očesa.
— (Hitrost in moč konj.) V ^Journal des Debats" priobčuje K. de Parvillo sledeče zanimljive podatke o omenjenem predmetu. Hitrost je sploh toliko večja, kolikor manjši je tovor, ki ga ima žival vleči, oziroma nositi. Sploh se pa lahko reče, da konj, ki vlači tovore na čolnih, premeri pol m.etra v eni sekundi; navadno tovorno kljuse en meter, pri vojaških transportih 1*2 metra, v navadnem trabu 3 3 metra, v vojaškem galopu 4‘44 metra, v galopu pri dirkah 13 metrov; da, posebno izvrstni konji za dirkp še celo 16 metrov, tedaj tako hitro kot brzovlaki. Pri omenjeni normalni hitrosti znaša breme za čolnarskega konja 77 kilogramov, ali 38’5 metričnih kilogramov v sekundi. Ker dela tak konj deset ur na dan, odvrže njegovo delo v tom času za 1 386 000 metričnih kilogramov. Tovorna kljusa zaleže pri deveturnem dnevnem delu za 2 041 200 metričnih kilogramov; vojaški konj za 1 512 000; lijakarski konj za 1058 400. Sicer pa menjuje delo konj med 35 in 65 metričnimi kilogrami v sekundi ter zaostaja za konjsko silo pri parnikih močno, človek zvrši, no da bi se premočno trudil, kot težak, 7-5 metričnih kilogramov v sekundi, kar je toliko, kot pri osemurnem dnevnem delu 210 000 metričnih kilogramov na dan. Lotavci pa tudi lahko zdrže tri ure na dan, če znaša hitrost njihovega toka tri metro v sekundi. Človek soveda opravi in zdrži sam na sebi veliko menj, kot konj, zato je pa konj tudi tolikokrat te^ji. Če pa jemljemo ravno ozir na težo, so vspehi pri delu skoro jedni in isti pri človeku in pri konji.
— (Strašna nesreča na železnici) blizo Salisbury na Angleškem, o kateri smo uže poročali brzojavnim potom, zgodila se jo vsled tega, ker jo vlak skočil iz tira. Samo dve lokomotivi ste ostali na šinali, vsi vagoni so se prevrnili čez 30 metrov visok nasip. Vagoni so so deloma razbili, doloma pogreznili v močvirnat svet, ki leži ob nasipu. Od vseh potnikov jo le jeden nepošk odovan!
Domače stvari.
— (Na adreso „Slovenskega Naroda.") Včerajšnja številka „Slov. Naroda11 prinaša med domačimi stvarmi notico, v kateri na zlobni način tolmači faktum, da je prof. Šuklje brezpogojno umaknil svojo tožbo proti g. dr. Ivanu Tavčarju. — Istina je, da je glavni urednik „Ljublj. Lista", surovo napaden od dotičnega odvetnika, sodnijsko pot nastopil in nastopiti moral, ker mu je dobro znano, daje „ Orlando fur ioso" radikalno stranke navzlic svoji navadni brezobzirnosti vender ginljivo obziren glede svojega ljubega telesnega zdravja. Prof. Šuklje bil jo pripravljen z urad n imi a k ti i n verodostojnimi odličnimi pričami pred porotniki dokazati, da je insinuacija dr. Tavčarja čisto navadna, po vsem neosnovana laž. To jo tudi dr. Tavčar dobro znal, sicor ne bi bil u oži ugovora pri graški nadsodniji, katerega je pa nadsodnija zavrgla — temveč prod sodiščem navajal bi dokaze za svojo trditev. Ali profesorju Sukljoju prigovarjali so osobni in politični prijatelji, naj odstopi od tožbo, ker bodo sicer domači razpor, škodljiv vsomu narodnemu gibanju, vsled to pravde neizmerno se poostril.• La ta ozir vplival jo toliko na glav>-. noga urednika našega lista, kateri jo ob jednom narodni deželni poslanec, da se je udal prijateljskemu prigovarjanji. Obžaluje, da so jo varal glede lojalitote nasprotno nam stranko. To-daj je v neprijetnom položaji, „Slov. Narodu" ter vsem onim, kateri posnemovajo ,,Narodov11 vzgled ponavljajo njogovo obrokovanjo, odločno izjaviti, da jjo „Ljublj. List" izključna lastnina založnika gosp. Ot. Bamberga ter ravno tako malo kakor njegov urodnik vkatori si bodi zvozi z dispozicijskim zakladom
ali kakim drugim državnim fondom, da je bilo tedaj očitanje dr. Tavčarja, izražano v znanem „Poslanem" „Slov. Naroda", gola, po vsem neutemeljena laž. To svojo izjavo bode profesor Fr. Šuklje zastopal, kakor komu drago, pred sodnijo ali osobno.
— (Semeniški vodja) je postal začasno konsist. svetnik in špiritual semeniški, g. Ivan Flis.
— („ Matica Slovenska") ima v sredo 16. junija ob 5. uri popoludne LXIII. odborovo sejo v Matičini hiši na Kongresnem trgu štev. 7. Dnevni red: 1.) Potrjenjo zapisnika o LXII. od-borovi seji. 2.) Naznanila prvosedstva. 3.) Poročilo tajništva. 4.) Pretresovanje prenarejenih pravil in opravilnega reda. 5.) Poročilo gospodarskega odseka. 6.) Posamezni nasveti.
— (Pogreb) preč. g. kaplana trnovskega, Ivana Kilarja, vršil se je včeraj ob x/a7. uri zvečer jako sijajno. Skorej vsi farani so spremili ljubljenega pastirja k večnemu počitku. Med žalujočimi smo opazili g. župana Grassellija, več gg. kanonikov in državnega poslanca g. Kluna. Sprevod je vodil stolni župnik, kanonik gospod Urbas.
— (Zlata poroka.) 10. t. m. bode so vršila v trnovski farni cerkvi redka slovesnost. Posestnik Josip Vidmar bode obhajal s svojo ženo Marijo, roj. Ver b an čičevo, zlato poroko. Poročena sta bila 12. maja 1. 1834 na Dobrovi.
— (Žveplenke jodla) je včeraj popoludne 701etna Katarina Boh iz Ilovice. Mestni zdravnik je ukazal, da so jo odpeljali v b61nico.
— (Pod voz) jo prišel včeraj popoludne ob štirih prod E. Luckmannovo hišo na Poljanski cesti 41etni fantek Rudolf Kramar. Splezal je brez hlapčevega vedeža na zadnje kolo voza in ko hlapec konje požene, šlo je zadnje kolo ubogemu fantičku čez prsi, kojega so težko ranjenega morali odnesti v b61nico.
— (Pretep.) V Godešiču pri Školji Loki jo bil binkoštne praznike tudi pretep. 2. t. m. po noči zaboden je bil kmetski fant Tone Alič v glavo, Ivan Križaj pa v vrat. Prvi je jako nevarno ranjen in na vsak način zgubi jedno oko, če hujoga ne bodo. Drugi pa je tudi težko poškodovan.
— (Tatvine.) Predvčerajšnjem popoludne vkradli so kočarju Isteniču v Hudniku neznani tatovi iz sobe njegovo hiše vso njegovo praznično obleko in nekaj v suknji shranjenega denarja. — Izidorju Gutmanu, tehniku z Dunaja, ki je v družbi s štirimi kolegi na potovanji predvčerajšnjem prenočeval v gostilnici g. Goltnerja, je po noči, ko je spal, ukradel neznan tat srebrno uro z mo-nogramom „J. G.“ na pokrovu, verižico iz niklja in pritrjenim tako zvanirn Jurjevim tolarjem z letnico „1625“; vse je vredno 25 gld. — V pod-kovski šoli na Poljanah bilo je včeraj ukradeno kovaču Ravniku iz zaprte omare, od koje je neznan tat odtrgal ključanico, mnogo obleke, srebrna žepna ura s srebrno verižico in ključkem; vse vkup je vredno 22 gld. — Voskarju g. Oroslavu Dolencu v Gledaliških ulicah bilo je ukradeno zadnje dni mnogo rumenega voska. Tatvine sumljiv je baje znani tat Dobravec, ki posebno rad krade kurotnino. Policija ga jo zaprla.
— (Surovost.) Dnd 2. t.m. v mraku sta šla dva kmetska fanta skozi Borovnico doniev v Pokojišo. Ko sta korakala skozi Borovnico, napadla sta jih dva druga fanta in vrgla na tla. Lopova sta imela v ruti zavezano kamenje, s katerim sta neusmiljeno mlatila po vbogih žrtvah. Tudi z nogami sta jih suvala. Jeden izmed napadenih ima sedem ran na glavi, drugi pa šest; vrh tega mu je poškodovana desna roka. Oba sta težko ranjena. Surova napadovalca trdita, da sta v pijanosti izvršila zločin — a upati je, da jih ta izgovor ne bode rešil zaslužene kazni.
— (Nevaron človek.) V hlovu posestnika Ir#na P. (vulgo Jurež) v Lukovci godila se jo 1. t. m. proti večeru sledeča znamonita dogodba. Kočar Karl ČudenSpropiral so je iz malenkostnega vzroka z Antonom Ž. v omenjehem hlevu. Ko Pleško čuje prepir in rovanje, pokazal jo Čudnu hlevno duri, češ, tak „ravbar“ naj so takoj pobere. Ker Čuden ni vbogal in celo z žepnim nožem žugal, vrgel je omenjeni Anton Ž. s pomočjo svojih dveh sinov Čudna na kup peska prod hlovom ter mu vzel nož. Čudon pa se jo s črnimi mislimi vzdignil s kupa, šel domov, prinesel nazaj veliko sokiro
in letel pred hišo Pleškotovo, vedno kriče: „Jureža mora hudič vzeti!" Ljudje so bili pametni in so zaprli pred divjakom hišne duri. Čuden jo parkrat vsekal po vratih in oknu, potem pa je skočil k bližnjemu kozolcu in tam jel sekati lesen steber. Ko se je malo naveličal, šel je zopet domov, a okoli 9. ure pride v novič na terišče, oborožen s puško! Postavil se je pred hišo in vpil, kakor nekdaj Lambergar Posavec proti Pegamu: „Prokleti Jurež, pojdi vun, jaz te moram vstreliti!" — Res je nameril v sobo in sprožil, a počila jo le kapica, smodnik se ni vnel. Po tem činu se je dal Čuden pregovoriti od župana in šel je zopet proti domu. Od tedaj miruje; a ker je znan kot nevaron človek, ki se rad pretepa, vzela mu je žandarme-rija puško. Nož pa so oddali sodniji.
— (Pretep.) Dn<š 1. t. m. zvečer so ga vlekli kmetski fantje v gostilnici Ivana S. v Vnanji Gorici pri Ljubljani. Da bi bila zabava boljša, jeli so se konečno prepirati; posebno nek Ivan S. imel je glavne zasluge, da se je stvar tako zasukala. Bil je pa vender toliko pameten, da je šol iz pivnico in jo krenil naravnost domov. Ostalim pa je bilo srčno žal, da bi Ivan S. prišel kar meni nič, tebi nič v posteljo. Zato je skočil za njim Tone S. in ga s kamenjem, kojega je pobral na cesti, jel obdelavati. Brat napadenega, Blaž S., je hotel bratu iti na pomoč, a drugi fantje ga niso pustili na bojišče. Vsled toga jo je krenil proti domu; a noč ima svojo moč, kajti komaj je šel 1000 korakov dalje, popadle so ga trde pesti in ga vrgle na tla. Par udarcev s kamenjem je pokazalo, da ima trdo glavo. Ti udarci pa so prišli od dveh fantov, ki sta bila sledila Blaža S. Po teh poskusih so se fantje razšli, in noč je tekla mirno naproj.
— (Hrabrost.) 1. t.m. okolo 9. ure zvečer pila je družba kmetskih fantov žganje v gostilnici Jere R. v Tomišlji. Ko so so vračali fantje domov na močvirje, šel je nekov France Sm., ki je prej ž njimi skupaj vlekel žgano kapljico, z motiko za njimi, glasno jim preteč. Ko se je tega naveličal, skočil jo nazaj v hišo po — menda s samim smodnikom — nabasano puško, vstrelil pred hišo, in potem — smuk! nazaj za varni zid. Fantje pa so pridrli nazaj, pobili nekaj šip in razdjali hišna vrata; ko jo bilo to dovršeno, zdolo se je oboma strankama, da ste zadostili svoji časti in stvar je bila pri kraji.
Drugi dan slavnosti v Mozirji.
(Konec.)
Trobentačev glas skrajšal nam je proti 6. uri itak kratko spanje. Skoraj iz vseh hiš dohajali so „Sokoli", pevci 'in drugi gostje k gostilni „pri avstrijskem cesarji" in se postavili vsak pod svojo zastavo. Ko je 7. ura odbila, so se začeli pomikati čete proti Nazaretu. Vodila jih je godba. Tej sledil je lirvatski, ljubljanski in tržaški „Sokol", s pevci in zadej korakal je „ Savinjski Sokol", za tem pa še obilo ljudstva. Akoravno je bila cesta zaradi deževja omečena, nam jo bilo vender prav lahko korakati po taktu izvrstnih sokolskih trobentačev in jako izvežbane šmarijske godbe.
Kmalu smo zagledali cilj svojega potovanja, namreč na obrastenem holmcu stoječi samostan, na katerem so črno-rumene zastave plapolale. Zraven stoječo staro lipo krasila je narodna trobojnica, došta nas je peljala po priprostih mostičih mimo graščinejtiubljanskega škofa, „Vrbovec" imenovane. Tudi t® poslojm so bile okinčale pridno roke. Prodno sfifo, prestopili čez most, pozdravil je došle goste imenom prebivalcev dr. Gros, kot sin tega kraja, končujoč svoj govor s prisrčnim: „Dobro došli! “
Po kamenitih stopnjiciri^, dospeli smo na vrh holmca, raz kateri smo užili krasni razgled rajske to doline. Strel možnarjev je neprestano odmeval od zelenih gor, katerih vrhunce je žalibog pokrivala gosta megla. Težko nas je ločil vabljivi glas zvond od tega nebeškega kraja. Ko v cerkev stopimo, najdemo jo napolnono z gosti in domačim ljudstvom. Na koru pa so bili ljubljanski pevci zbrani. K orgijam prisede dr. Gros, kateri je pri prvih akordih pokazal, da je jako spreten muzik. Pevski zbor pel je res izborno: „Očo večni" in „Ti, ki si nas stvaril". Razun tega dodal je krepki oktet še dvo latinski točki. Marsikatoro oko so jo rosilo med tem petjem, ker dosti poslušalcev je bilo,
kateri kaj tacega v svojem življenji slišali niso. Po maši podali smo so z godbo v hišo prijaznega g. Turnšek-a. Tu so nas čakale bogato obložene mize. Petji ljubljanskih pevcev sledilo je ono celjskih, temu godba, tej pa navdušene napitnice. Omenjamo naj ono na „Savinjsk. Sokola hrv. in ljublj. „Sokola“, na brate Čehe, g. Valento, na g. Kazingerja itd. Tem so sledile srčne zahvale, g. Lipold-a, dr. Fon-a, g. Valentinčič-a, Januš-a, g. Bunc-a itd. Le prekmalu nam je potekel čas in treba se je bilo ločiti.
Med veselimi pogovori došli smo zopet nazaj v Mozirje. Tu nas je čakalo izvrstno kosilo, po katerem smo uže mislili na odhod. Še enkrat je šel vsakedo po trgu, da bi ne zapustil tiste brez slovesa, kateri so se mu v kratkem času tako priljubili. A nobeden ni prišel prazen nazaj, kajti vsacega okinčale so ljubke Mozirčanke s šopki in venci. Pred odhodom zapeli so pevci bi. gospdč. Lipoldovi dva komada v slovo. Potem so posedli vsi vozove in med glasnimi „živijo“ in „na svidenje11 ! oddrdrali so vozovi pod slavolokom, kjer je še enkrat zbrani »Savinjski Sokol" zaoril gromoviti „živijo!“ v slovo. — Peljali so se nekateri skozi Braslovče, drugi pa naravnost proti Žavcu. Tudi tu poklonili so pevci dve zastave-nički, eno bi. gospdč. Hausenbichlerjevi, eno go-spicam Boblek-ovim.
Ko se je hrvaški „Sokol“ poslovil od svojih bratov (ker on je ostal do večera v Žavcu), nategnili so konjiči in presrčni „zdravstvujte“ preupil je močni „ živijo “ iz grl Žavčanov.
Po prejšnjem potu pozdravljeni od vseh strani doveli so naz čili konjiči do kolodvora. Tu je pričakovalo prijateljsko in radovedno ljudstvo. — Niti najmanjšega nereda ni bilo proti izzivajočim nasprotnikom. — Tedaj vsa čast „Sokolom"! Smelo trdimo, da ga ni udeleženca te slavnosti, kateri se ne bi še spominal dolgo krasnih dnij, katere je preživel v prelepi savinjski dolini.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 7. junija. »'VViener Ztg.“ javlja, da je Nj. veličanstvo podelilo češkemu namestniku baronu K ra us u red železne krone I. vrste.— „Vaterland“ poroča, da sta postala grofa Egbert Belcredi in Rihard Clam-Martinic tajna svetnika.
Zagreb, 7. junija. (Deželni sabor.) Josipovih poživlja Starčeviča, da naj se natančneje izjavi, oziroma prekliče izraze, s katerimi je včeraj žalil večino. Starčevih odgovarja nedoločno. Josipovih se izrazi, da si bode drugim potom preskrbel zadostenja. Predsednik kara Starčeviča za včerajšnja razžaljenja. Potem je bila stvar začasno pri kraji.
Trst, 7. junija. V voloskem okraji izvoljen Slavoj Jenko jednoglasno, isto tako v koprskem okraji Spinčih in Križanac. Od nasprotne strani prišli so štiri volilci in oddali protest, kojega je komisija zavrgla. Narod navdušen.
Pariz, 7. junija. Pogodba z Anamom se je podpisala.
London, 7. junija. »Reuterjev bureau“ poroča iz Kalkute, da so priprli v Lahore ogleduha, ruskega Žida Bal ab a na z obiteljo vred. — „Pall mali Gazette" protestuje zoper
misel, da „Fortnightly Review“ predstavlja nazore angleških radikalcev ali naprednjaških liberalcev, oporeka vesti, da liberalci cenijo prijateljstvo s Francosko višje nego ono z Nemčijo in kaže na krepko, dosledno in po vsem miroljubno politiko Nemčije in na nemirno, agresivno francosko politiko ter na mnogostransko nasprotujoče si interese Francoske in Angleške po celem svetu; zato je dovolj vzroka, da naj Angleška skrbno goji prijateljstvo z Nemčijo.
Dunaj, 6. junija. Grški kralj je s princi in princesinjo dospel sčm. Sprejelo ga je grško poslaništvo. Svoj potni program je kralj premenil; v Petrograd ne gre direktno.
Dunaj, 6. junija. Cesar je bil danes opoludne tri četrt ure na obisku pri grškem kralju. Pozneje je kralj vrnil obisk; jutri odpotuje.
Dunaj, 6. junija. Uradnik Prve avstr, hranilnice, Karl Aigner, je pobegnil. Izneveril je IG000 gold.
Zagreb, 6. junija. (Deželni sabor.) Poslanec Majcen (stranka Vojnovič) hudo napada v adresni debati Ogersko in njeno vlado. Pravi, da je adresni načrt Vojnovičev državni akt; tega sprejme v vseh podrobnostih. Josipovi č nasprotuje vsem trem adresnim načrtom in svetuje, da se preide memo vseh treh na dnevni red. David Starčevih je potem govoril po svoji navadi; na to se je generalna debata zaključila in seja preložila na jutri.
Petrograd, 6. junija. Iz Niša se poroča: V skupščini je odgovoril ministerski predsednik o vpadu srbskih emigrantov iz Bolgarske. Bolgarska je na nekvalificiran način žalila pravo, zato je treba, da se energično zavrne. Če ne da do nedelje zadostenja, bodo dogovarjanja prenehala. Skupščina je jednoglasno odobrila postopanje vlade in je izrekla, da bode vlado krepko podpirala zoper zuuanje revolucij onarje in kovarstva.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 7. junija.
gld. 8060 40
Jednotni drž. dolg v bankovcih....................
»	»	»	> srebru.......................81
Zlata renta.............................................102
5% avstr, renta..........................................95-85
Delnice ndrodne banke.................................. 860'	—
Kreditne delnice.......................................310-	—
London 10 lir sterling................................. 122	05
20 frankovec............................................. 9'676
Cekini c. kr............................................. 5-76
100 drž. mark............................................59-60
Uradni tflasnik
z dne 7. junija.
Pod varstvom: Martin Dolčič iz Šmartnega zaradi bebosti; varuhom mu je postavljen Josip Dolčič v Šmartnem na Savi. — Valentin Novak iz Vnanjih Goric zaradi bebosti; varuhom mu je postavljen brat njegov Andrej Novak iz Vnanjih Goric št. 49. — Marija Kosem, posestnica iz Črešnjevka, zaradi pijančevanja; varuh njen je Janez Kosem iz Črešnjevka hiš. št. 11.
Vknjižene firme: Pri firmi: ,}Soci£M forestih-e et industrielle de Leskova Dolina“ izbrisan je zastopnik Amand Brun ter mestu njega vknjižen s pravom podpisovanja zastopnik Mavricij Franki v Leskovi Dolini.
Eks. javne dražbe: V Kostanjevici zemljišča Jan. Kuharja iz Stojanskega Vrha dni 2. julija (3. prenos). — V Kranji zemljišča Ant. Ažmana (8350 gld.)
dnž 1. julija, 2. avgusta in 2. septembra. — V Ljubljani zemljišče Jos. Gostinčarja iz Vevč dnž 21. junija (3. narok); posestvo Franca Šteha iz Male Račne (6416 gld. 40kr.) dne 28. junija; graščina »Velika Vas» dnž 23. junija (3. narok). — V Mokronogu njiva (100 gld.) Jan. Marolta dnž 2. julija, 6. avgusta in 10. septembra. — V Trebnjem zemljišča Josipine Štamcarjeve iz Nov. Mesta (259 gold.) dnž 28. junija, 29. julija in 28. avgusta. — V Metliki polovica zemljišča Jankota Heraka iz Brašlovice (275 gld.) dn6 2. julija, 2. avgusta, 3. septembra. — V Postojini zemljišča Gašp. Vidriha iz Trnja dnž 23. septembra (3. prenos). — V Senožečah zemljišča Luke in Jovane Pavlovčič iz Gorič dnž 6. decembra (3. prenos). — V Mokronogu zemljišče Jos. Kušarja iz Stare Vasi dne 9. julija (3. dražba). — V Senožečah zemljišča Mihe Kluna iz Mal. Brda dne 30. avgusta (3. dražba). — V Kostanjevici zemljišče Ant. Ku-karja iz Dol. Pirašče (841 gold.) dn6 2. jul., 30. julija in 30. septembra.
Tiijoi.
Dn6 5. junija.
Pri Maliči: Milap, trgovec, in Hartinger, sohar, z Dunaja. — Schmidt, trgovec, iz Warnsdorfa. — Czap, trgovec, s nečakinjo, iz Iglave. — Raunicher, soproga sod. svčtnika, iz Dolenje Tukle. — Retter, zasebnica, iz Gorice. — Fuchs, zasebnic«, iz Kokre. Pri Slonu: Gelles, trgovec; Pleiweiss, c. kr. rez. lajte-nant, in Schalla, inžener, z Dunaja. — Schonner, trgovec, iz Leskovca. — Bomches, soproga lekarja, s hčerjo, z Krškega.
Umrli so:
Dnš 5. junija. Janez Macorati, sin delavca, 11 mes., Poljanski nasip št. 48, driska.
D n 6 6. j unij a. Janez Bauška, vpok. uradni sluga, 73 1., Karlovška cesta št. 15, naduha. — Neža Vra-tarič, soproga poštnega sluge, 54 1., Dunajska cesta št. 5, jetika.
Meteorologično poročilo.
I Dan j	Čas opazovanja	Stanj o barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	JVlo-krina v mm
6. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-91 733-57 733-59	+ 120 +16-5 +13-6	szpd. sl. vzh. sl. jzpd. sl.	obl. d. js. »	4-80 dež
Podpisani usoja si priporočati
•cdrj]
in drugih stvarij p. n. občinstvu;
vsakovrstne klobuke
za, gospode
posebno pa: suknene klobuke (Lodenhiite) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorjave, svetlo-ali temno-sive, svetlo- ali temnozelene itd., po 2 gld. 20 kr.; trde klobuke, najnovejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago, po 1 gld. 80 kr., najboljše po 2 gld. 20 kr.; svilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. 50 kr.; klobuke za dečke po 1 gld. do 1 gld. 50 kr.: dalje
srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate
itd. itd.	(4) 17
mr Naročbe z dežele izvršujejo se točno in vestno poštnim povzetjem.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Soklič
v Ijubljani, Gledališke ulice štev. 6.
(24) 26—12
A. Mayer-jeva
trgovina
I
■v H-ijuToljemi priporoča
carsko in izvožno marčno pivo
v zabojčekih po 25 ali 50 steklenic.
Odpretje kegljišča.
 ■»>♦(<■—
V gostilnici „pri metliškem mestu“
na potu v Udmat hiš. štev. 18,
en streljaj od šentpeterske farne cerkve, se je otvorilo
dobro opravljeno, pokrito, čisto mo kegljišče.
Podpisani uljudno vabi p. n. občinstvo k obilnemu obisku ter bode čestitim gostom vsigdar postregel z okusnimi in cenimi jedili, z izbornim metliškim in hrvatskim vinom ter s svežim Auerjevim marčnim pivom.	(49) 3—3
Nace Dolinar, gostilničar.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k lj e.
Tiskata in zalagata Ig. v, Kloinmayr & Pod. Bamberg v Ljubljani.