Poštnina plačana v gotovini. Posamezna štev. din GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE IXIO II. TRBOVLJE, 30. decembra 1949 % novim poletom v nove zmage to bo geslo delovnega ljudstva trboveljskega okraja v četrtem Ietn Titove petletke Delovno ljudstvo trboveljskega okraja stopa z jaseimi pogledi v četrto plansko leto Titove petletke. Ponosno je lahko na uspehe, ki jih je doseglo v letu 1949 pri izgradnji naša socialistične domovine. Leto 1949 je bilo leto težkih preizkušenj. Toda delovno ljudstvo revirjev, kakor vse delovno ljudstvo naše držuve, je izvrševalo vse naloge in to s pospešenim tekmovanjem, preseganjem planskih nalog in lahko s ponosom trdimo, da je storilo svojo dolžnost do domovine in ljudstva, ki koraka čvrsto naprej k končni zmagi. To so izvršili kljub oviram, ki so nam jih prizadejali vsi tisti, ki so proti izgradnji socializma pri nas. Nobene grožnje in obrekovanja niso odvrnile delovnega ljudstva našega okraja od nadaljnjih ciljev. V imenu okrajnega komiteja KPS, OF in OLO Trbovlje se zahvaljujem vsem delovnim kolektivom za uspešno delo pri izgradnji socializma. Predčasno doseganje planskih nalog, gibanje za večjo storilnost dela, uspehi pri prostovoljnem delu znašajo po nepopolnih podatkih 1,017.619 prostovoljnih ur v vrednosti preko 11,000.000 dinarjev. Od tega so izvršili rudarji Vseh treh rudnikov in člani sindikalnih podružnic 910.619 prostovoljnih ur. Sama mladina je izvršila čez 150.000 delovnih ur. Člani OF 100.619 in članice AFZ preko 50.000 prostovoljnih ur. To je bil veliki doprinos k izvrševanju planskih nalog, ki so jih posamezni kolektivi predčasno izvršili. Tako je tovarna zdravil »Leka y Hrastniku izpolnila plan že 31. avgusta, apnenice Zidani most 8. septembra, opekarna rudnika Trbovlje 12. oktobra. Najboljši kolektiv industrije stekla v Hrastniku 36 dni pred rokom, t. j. 25. novembra, elektrarna Trbovlje 5. decembra. Največji slovenski rudnik Trbovlje je izvršil svojo veliko zmago 9. decembra, njemu pa je sledil rudnik Zagorje, ki je na dan volitev v Krajevne ljudske odbore 11. decembra, 20 dni pred rokom. Izpolnil svojo plansko nalogo. Ravno tako so plan izpolnili papirnica Radeče, tovarna IZOL1T Radeče, dočim nekateri kolektivi, kot cementarna Trbovlje in Kemična tovarna v Hrastniku, niso mogli v celoti izpolniti svojih nalog, kar pa ni krivda samih ko-lektitov ali uprav podjetij, temveč je vzr<»k iskati v neizpolnitvi obveznosti informbirojskih držav. Velik uspeh so dosegli naši rudarji, od katerih 'jih že 12 dela za drugo petletko in sicer 9 na rudniku Trbovlje in 3 rudarji v Hrastniku. Prepričan sem, da je takšnih herojev še več, tudi n« rudniku Zagorje, kakor tudi y ostalih podjetjih, ki že delajo za drugo petletko, toda slaba evidenca in malomarnost nekaterih uprav je vzrok, da nismo 'mogli najti vseh teh herojev dela, ki so nam svetel vzor, kako se bije bitka za plan in socializem. Gibanje za večjo storilnost dela, katerega ogenj je vžgal rudar Alija Sirotanovič v čast obletnice zasedanju zgodovinskega V. Kongresa KPJ, ■je zadobilo velik razmah v našem okraju, ne samo med rudarji, kjer smo dobili vrsto herojev gibanja za večjo storilnost, kakor ZagorišeK Anton, Klemen Jože, Sentur Stane, Petek 'Alojz, Magister Franc, Burkeljc Fer- do, Drnovšek Franc, Čretnik, Kmet Martin in še drugi. Tako so tudi v steklarni Hrastnik pravilno razumeli to gibanje ter se je celoten kolektiv vključil v tekmovanje za večjo storilnost dela, kar je zasluga pravilnega sodelovanja partijske organizacije sindikata in uprav podjetij. Ponosni smo lahko na vse naše številne udarnike, ki so razumeli pomen tega plemenitega socialističnega tekmovanja. Štejem si za svojo dolžnost, da se ob prehodu v četrto plansko leto zahvalim vsemu delavstvu, zlasti pa udarnikom, racionalizatorjem, direktorjem, tehničnemu in nadzornemu osebju ler vsem ostalim, ki so s svojim delom pokazali predanost Partiji in domovini. Vsem izrekam globoko priznanje in zahvalo, upajoč in verujoč, da bodo tudi v četrtem letu Titove petletke stopnjevali to zavest, da bodo usposobili še več novega kadra, zboljšali tehnične naprave in tako omogočili še večjo storilnost dela v vseh vejah nase industrije. Ko na eni strani ocenjujemo in poudarjamo uspehe, se moramo vprašati, ali smo tudi mi storili svojo dolžnost do naših delavcev, ki vztrajno bijejo bitko za plan. Stanovanjskemu vprašanju se je posvečalo vse premalo pozornosti In lahko trdim, da so svojo plansko obvezo v pogledu novih stanovanj izvršili edino Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Ce pa pogledamo gradnjo stanovanj elektrarne in cementarne v Trbovljah, pa gre vse to delo prepočasi. Več volje in resnosti, pa bi ta podjetja in še ostali lahko mnogo pripomogli k rešitvi stanovanjskega vprašanja v okraju. Premajhna paž-nja pri gradnji stanovanj se nam lahko občutno maščuje v prihodnjem letu, ko bo prihajala v našo industrijo nova delovna sila, za katero bomo morali preskrbeti udobna in primerna stanovanja. Hiter razvoj industrije terja vedno več novih ljudi, novih kadrov, katere kovačnica je bila in bo tudi v nadalje ostala naša revirska dolina. Vsakodnevna misel in skrb nam mora biti, kako nuditi našemu delavcu čim boljš£ življenjske pogoje, da ga s tem vsaj malo nagradimo za njegovo naporno delo. — Zelo malo se je naredilo na razvoju kultumo-pro-svetnega delovanja. Našemu delavcu, ki daje vse od sebe, nismo znali nuditi dovolj kulturnega razvedrila. Kulturno prosvetno udejstvovanje ni bilo na zadostni višini in lahko smelo trdim, da je vzrok na eni strani nezadostna pomoč s strani uprav podjetij, ki so imela pomanjkljive perspektive z« svoje delo, t. j. samo za dosego planskih nalog, ne pa tudi za to, kako nuditi našemu delavcu kulturno razvedrilo po končanem dehi. Zavedati se moramo, da je kultur-no-prosvetno delo neločljivo povezano z izpolnjevanjem ostalih planskih nalog. Tudi nezadostna pomoč množičnih organizacij kulturno-prosvelnih društev, je vzrok nedelovanja. Tako sl je OF v Zagorju zadala v planu za leto 1949 nalogo, da bo poživela dramsko družino SKUD, katera bo uprizorila 6 predstav, ni pa uprizorila niti ene. Kje je lukaj vzrok, ko je vsem znano, da je OF v Zagorju dosegla lepe uspehe, kakor pri prostovoljnem delu in v drugem področju, ni pa znala oživeti kultumo-prosvetnega udejstvovanja. V tem pogledu je treba pohvaliti KUD Radeče, ki je izmed vseh pokazal najlepše uspehe, ravno tako pa tudi na podeželju, kakor n. pr. igralski družini v Cemšeniku in Čečah. Kulturnp-prosvetno delo moramo v letu 1950 dvigniti na tisto višino, kot od nas zahteva čast in razvoj, na drugi strani pa bomo konkretno v Trbovljah podprli osnovanje polprofesionalnega gledališča ter dramsko šolo, v katero naj bi bili vključeni tudi igralci iz ostalih krajev našega okraja. OLO Trbovlje bo šel v tem pogledu na roko, zaveejn-joč se gesla, da je kultura in prosveta nujno potrebna za izobraževanje našega delavstva, ki se vztrajno bori na svojem vsakdanjem delu. Uspehe beležimo pri fizkultumem delu; tako si je mladinsko nogometno društvo »Rudarja« v preteklem letu osvojilo naslov prvaka Slovenije ,ter častno drugo mesto na državnem prvenstvu v Skoplju. Premalo pa se je storilo za posplošenje fizkulture. zlasti y telovadnih društvih, kjer je še vedno število tistih, ki se udejstvujejo V telovadbi zelo majhno. Delno je vzrok temu vprašanje prostorov, vendar pa lahko trdim, da je žalostno, da nam ni uspelo v štirih letih obnoviti porušenega Društvenega doma v Trbovljah, kjer bi se temu vprašanju delno od-pomoglo. Moje misli pa ne bi bile popolne, če se ne bi dotaknil dela OF in ostalih množičnih organizacij. Politično delo se Je premalo izvajalo med člani Fronte ter je bilo občutiti premajhno sodelovanje Frontnih odborov z oblastjo in ostalimi organizacijami. Temu je vzrok slabo kulturno-prosvetno delo, premajhen polet pri gradnji zadružnih domov, nedelovanje nekaterih ostalih društev, ker se v njih ni izražal vpliv politično ideološkega dela, temveč se je v centrih čutil vpliv malomeščanstva, na vasi pa vpliv kulaških elementov, ki so vršili svoje razdiralno delo po navodilih vatikanskih imperialistov ali pa * strani informbirojskih agentov. Zadnje volitve v KLO 11. decembra jo pokazale na eni strani zaupanje ljudstva v OF, na drugi strani pa nam da odstotek 4.2, ki je volil črno skrnijlco oz. za informbiro, mnogo misliti. Ravno v četrtem letu Titove petletke stoje pred nami naloge, da posvetimo vso skrb socializaciji naših vasi, na drugi strani pa vključimo v industrijo novo delovno silo, ki jo moramo dobiti ravno iz podeželja. Ko zaključujem te besede prebivalstvu našega okraja, se obračam na vse naše delavca v tovarnah, rudngtift udarnih delavnicah, na raznih gradbenih mestih in povsod, kjer bifemo bitko za uresničenje petletnega plana. Obračam se na slavno mladino, nJi našo ljudsko inteligenco, naše delovne kmete In na vse člane OB’, na) gč v prihajajočem letu 1950 ne ustrašijo truda in naporov in žrtvujejo vse- za izpolnitev vseh nalog v tem letu. Izvršitev teh nalog nas bo dovedla k zaželenemu cilju, t. J. k izvedbi spetd-lizma, dosegi srečnejše in svetlejši bodočnosti naših narodov. Se bolj odločno stopimo v bitko za izvajanje nalog v četrtem planskem lestu, o čemeč sem prepričan, saj so ftažt revirji polni revolucionarnega duha ln vedno biH pripravljeni zvesto Mediti svetlim vzgledom naših najboljših borcev, kar nam je jamstva da bodo tu® to bitko* častno izbojevali. > S tem bomo dali tu® najlepši odgovor vsem našim obrekmfelccth ter izkazali zaupanje naši Partiji in to* van-lšu Titu, Povk S8J i. r. Rudarji Hrastnika so izpolnili tetri plan Delovni kolektiv rudnika rjavega premoga Hrastnik je izvojeval novo liomembno zmago za izgradnjo socla-liaoa v naši državi. Ta zmaga je tem pomembnejša, ker je bila borba za izpolnitev plana bojevati« trdo, a dosledno, saj se je ravno rudnik Hrastnik, med vsemi rudniki, boril z največjimi težkočami objektivne in subjektivne narave. Ce analiziramo te tožkoče, vidimo, d« je bila glavna ovira v pomanjkanju delovne sile, da pa so plansko produkcijo močno ovirale tudi zelo pogoste izredne prilike v jamah, kot sov večkratni pojavi ognja, vdori vode, debelejši jalovinsfci vložki, močni pritiski itd. Med ovire subjektivnega značaja pa štejemo predvsem nediscipliniranost nekaterih članov kolek- tiva, ki so neopravičeno hujs tajali od dela, s tem rušili disciplino pri bštul® članih dek>vne$» kolektiva in na la način zalo zavirali redko plansko, del«, saj znaša na/višji neopravičeni izostanek 2jC %, povprečni letm izostanek neopravičenih pa znaša 1,35%. Največjo ovica pri Izvrševanju planske produkcije pa je brez dvoma predstavljalo nujna prekopjansko zasipanje, predvsem v ognjaaevamih sloj® jame Hrastnik. Tu je rudnik Hrastnik bojeval zelo neenako borbo z ostalimi večjimi rudniki, ki imajo mefiajuzi-rano zasipanje, saj je znano, ks storitev pri ročnem zasipanju pfetj manjša kakor pa na odkopavanjurfprgs moga in Je torej jasno, da vanije močno zastaja tam, kjer Jer sp* t rebrno potnoročna zasipanje. Dnevno izpolnjevanje planskih nalog, je naša vsakodnevna naloga v I. 1950 Tudi učenci rudarskih tol so sodelovali v bitki za plan V tekmovanja najboljša brigada Šentjurja Strneta Vsi našteti problemi so se reševali na skupnih konferencah uprave rudnika, obratovodslev, rudniškega komi-teta, zastopnikov sindikalne podružnice in pododborov ter zastopnikov posameznih delovišč celotnega produkcijskega procesa. Tu so bile na pobudo rudniškega komiteta Partije dane tudi individualne obveze, ki so mnogo doprinesle k izpolnitvi plana. Tak način skupnega reševanja problemov se je ponovno izkazal kot zelo uspešen, ker se tako odstranjujejo napitke uprave, kolektiva odnosno posameznikov. Zahvaljujoč se požrtvovalnosti naših udarnikov in ostalih rudarjev, individualnim obvezam ter uvedbi bri-gadnega sistema dela, so bile vse te ogromne težkoče, čeprav težko, vendarle premagane. Rudnik Hrastnik se ponaša tudi s precejšnjim številom odlikovancev, saj Je 15 članov kolektiva bilo odlikovanih z Redom dela, 16 pa z medaljo dela. Med temi odlikovanci so se še prav posebej odlikovali tov. Kmet Martin, 12kratni udarnik in nosilec Reda tlela II. stopnje, pUst Peter, 11-Irratni udarnik in nosilec medalje dela, ki že od meseca novembra delajo za II. četrtletje prvega leta druge Titove petletke. Omenili smo že brigadni sistem dela. V tekmovanju med posameznimi brigadami so se posebno izkazale Kamenškova, Sentjurčeva, Šmitova, Vas- V počastitev Dneva JA je tekmovala dne 25. t. m. na vzhodnem obratu rudnika Trbovlje posebno sestavljena delovna brigada v kopanju premoga, eestoječa iz rudarjev-udar-nikov tov. Scnturja Staneta, tov. Dornika Antona, tov. Borštnarja llinka, tov. Žunka^ Ladislava in tov. Koritnika Karla. Teh pet kopačev je delalo v jutranji delovni izmeni na mehaniziranem širokem čelu v Karolini na etaži 330/3 in v Kadunji na etaži 2/276. V Karolini so kopuli premog tovariši Sentnr, Borštner in Dornik, v Kadunji pa tovariša Žnnk in Koritnik. V Karolini so delali trije rudarji na tl stropnikih, v Kadunji pa dva rudarja na 9 stropnikih. Teh pet ru Sarjev je nakopalo v 8 urah 553 ton premoga ali 110 ton na moža. Ta uspeh je za 13 ton višji kot uspeh, k; ga je dosegel tov. Zagorišek Anton. Ob 14,15 uri so prišli ti rudarji / nakladalci premoga pri ustju Terazi ja-rova iz jame. Tam jih je pričakovala velika množica ljudi, med njimi rudarska godba iz Trbovelj, ki jim je ob prihodu iz jame zaigrala v po-gdrnv in počastitev koračnico. V imenu uprave rudnika je čestital tovarišu Senturju in njegovim to- V rudniku Zagorje se vrši od dne 20. do 31. decembra nagradno tekmovanje za najboljši učinek. Razpisane nagrade znašajo 20.000, 15.000, 10.000 In 5000 dinarjev za najboljše brigade. Tekmovalne brigade so v nedeljo dne 23. decembra nakopale 460 tem pranega premoga. Najboljši učinek je ta dam dosegla Drnovškova brigada v Pods trami. V prvi izmeni so 4 možje nakopali in naložili 76,5 ton rovnega »11 61 ton pranega premoga. Učinek na moža je bil torej 19.1 oz. 15.2 ton na moža, Kopaška storitev znaša 76,5 ton rovnega premoga. Dobro so se Izkazale tudi brigade št. 105 (Kukavica) tn brigada št. 141 (Dežman), ki so kljub slabim odkopnim prilikam dosegle dobre storitve. Nedeljskega dela »e je v nedeljo dne 2A t m. torej na sam Božič udeležilo tičeva in Brečkova brigada, ki so v nagradnem tekmovanju v času od 15. novembra do 15. decembra dosegle prav lepe uspehe oz. rezultate in bile zato od uprave rudnika nagrajene. Ramo ob rami z imenovanimi brigadami korakata tudi mladinski brigadi Vastiča Edija in Jatzbeca Srečka. Prvi brigadi, ki sta v rudniku Hrastnik pričeli s tekmovanjem za večjo storilnost dela po vzgledu Alije Sirotanoviča, sta bili brigadi Martina Kmeta in Franca Markoviča, ki sta v tekmovanju dne 28. avgusta 1949 dosegli izredne uspehe. Brigada Martina Kmeta, ki je štela 7 ljudi, je nakopala in izvozila 266 vozičkov ali 212 ton premoga, t. j. 30.3 tone na moža in je tako presegla normo za 534.8 %. Brigada Franca Markoviča pa, ki Je prav tako štela 7 ljudi, je nakopala in izvozila 223 vozičkov ali 164 ton premoga, t. j. 27,1 torna na moža in je presegla normo za 490 %. Borba za izpolnitev planskih nalog v letu 1949 je dobo jev ana. Delovni kolektiv rudnika Hrastnik je s svojo zmago, vsem težkočam navkljub, ponovno dokazal, da je politično zrel kolektiv, ki se je zavestno vključil v izgradnjo socializma v naši domovini, in ki hoče z izvrševanjem planskih nalog zadajati klevetnikom iz tabora informbiroja odločen odgovor graditeljev socializma tudi v bodoče in s tem zagotoviti sebi in svojim potomcem lepše, socialistično urejeno življenje. vnrišem k doseženemu rekordu v kopanju premoga glavni inženir rudnika tov. inž. Preželj Vinko, v imenu sindikalnega pododbora vzhodnega »brata jim je čestital tov. Žibcrt Adolf, v imenu obrutovodstva vzhodnega obrata pa je čestital zmagovalcem upravnik obrata tov Kralj Alojz,-ki je med drugim naglasil, da je uspeh in zmaga, ki eo jo dosegli ti tovariši, najboljši odgovor vsem obrekovalcem Informbiroja. Kakor poročamo v drugem članku, je tov. Sentur Stane dosegel poleg te /mage najboljši uspeh tudi v enomesečnem tekmovanju v proizvodnji premoga, ki je trajulo od 16. novembra do 15. decembra. Tov Sentur Stane je rojen 26. aprila 1914 in dela na rudniku od 11. maja 1940, kjer je pričel svojo rudarsko kariero kot vozač. Iz vozača je postal na zahodnem obratu kopaški pomočnik in kopač. Dne 1. februarja t. 1. je bil ob uvedbi mehaniziranega »dkopavanja premoga na vzhodnem »bratu premeščen iz zahodnega obrala na vzhodni obrat in se šteje po uspehu, ki ga je dosegel 25. t. m. v kopanju premoga za najboljšega rudarja rudnika Trbovlje. tudi 30 frontovcev iz Ljubljane in okolice. Zaposleni so bili na separaciji in nekaj tudi v jami pri izvozu. Apnnenice rudnika Zagorje so izpolnile letni plan Apnenice rudnika Zagorje so dne 22. decembra ob 7. uri zjutraj predčasno izpolnite letni plan proizvodnje apna. , Vsak mesec je delovni kolektiv presegel planske naloge, razen v mesecu novembru, ko se je pojavilo občutno pomanjkanje vagonov. V prvem četrtletju je bil plan presežen za 7.5 %, v prvem polletju za 1,8 % v tretjem četrtletju za 12,8 %. Za ta uspeh gre pač največja zasluga požrtvovalnemu delovnemu kolektivu Dne 14. novembra je uprava rudnika Trbovlje razpisala nagradno tekmovanje v produkciji premoga, ki je trajalo od 18. novembra do 15. decembra. Tekmovalo se je po točkah in sicer katera brigada oz. odkopna številka bo nakopala največ premoga, katera brigada ali številka bo imela najmanj nezgod, katera brigada ali številka bo imela najmanj črtanih oz. slabo naloženih vozičkov in katera brigada oz. številka bo napravila poleg planiranih šihtov ob delavnikih največ dnin ob nedeljah in praznikih. Poleg tega je bilo razpisano tekmovanje, kateri motorist oz. vlakovodja skupnega prevoza rudnika bo prevozil največje število vozičkov in imel najmanj zadržkov (iztirjenje vozičkov itd.). Tekmovalna komisija je ugotovila, da beleži največji uspeh v tem tekmovanju brigada štev. 502 tovariša Senturja Staneta iz vzhodnega obrata, ki je dosegla 821 točk in ji pripada nagrada za najboljšo brigado rudnika. Ta brigada sestoji iz tovarišev Senturja Staneta, Kraška Leopolda, Slab-šaka Matije, Borštnarja Antona, Dornik Antona, Borštnarja Hinka in Borštnarja Albina. Po obratih so dosegle nadalje naj- G. d. Cement v Beogradu je sklicala posvetovanje vseh predstavnikov cementarn v državi, na katerem je bilo sklenjeno, da se formirajo brigade za tekmovanje v kamnolomih posameznih cementarn, in sicer tako, da iz vsake cementarne potuje najboljša brigada v drugo cementarno na 10 dnevno tekmovanje. To medbrigadno tekmovanje je imelo predvsem namen, da iz rezultatov tekmovanja ugotovi, če so norme v posameznih kamnolomih pravilno postavljene v cilju izenačenja v vsej državi. Dalje je imelo to tekmovanje namen, da se posamezne brigade v drugih kamnolomih razgledajo o načinu dela, da povzamejo, kar je dobrega in svoja boljša izkustva prenesejo na domače. Končno je to potovanje imelo tudi namen, da se delavci raznih kamnolomov v cementni industriji pobliže spoznajo med seboj, da si ogledajo kraje, kjer ustvarjajo njihovi tovariši in da izmenjajo svoje misli in si ogledajo in proučijo vse, kar današnjega borca za socializem zanima. V kamnolom Retje v Trbovlje je prišla dalmatinska brigada. Vodil jo je izkušen starejši brigadir. Ta brigada je dnevno precej presegala normo. Predvsem so minerji presegli dnev- večji uspeh na mehaniziranih širokih čelih in sicer na zahodnem obratu številka 426 tov. Zagoriška Antona 486 točk, številka 416 tov. Podrepše Jožeta 305 točk; na vzhodnem obratu številka 524 tov. Ovnika Leopolda 412 točk in štev. 522 tov. Kmetiča Maksa 243 točk. Tem brigadam pripada prva oz. dru-t ga nagrada po določilih razpisa. V pripravi v jalovini je dosegla na zahodnem obratu največ točk štev. 9 tov. Klančišarja Franca II. in sicer 674 točk, na pripravi v premogu pa štev. 22 tov. Kneza Ignaca 515 točk. Najboljša številka na dnevnem ko-» pu je štev. 353 tov. Zičkarja Antona, ki je dosegla 262 točk. Pri skupnem prevozu rudnika je za* služil razpisano nagrado motorist tov. Pišek Franc, ki deli premijo po sklepu tekmovalne komisije s tov. Kastelcem Jožetom, spremljevalcem vlaka. To tekmovanje je znatno pripomoglo rudniku Trbovlje k dosegi letošnjega proizvodnega plana. Vsako z uspehom zaključeno delo je najboljši odgovor vsem onim, ki obrekujejo in omalovažujejo našo državo in njeno vodstvo, hkrati pa tudi marljivega jugoslovanskega delavca in rudarja. no normo preko 50 %, pa tudi pri odvozu iz likaja so se dobro izkazali. Trboveljčani, ki so doma z njimi tekmovali, so napeli vse sile, vendar pa jim niso bili kos in je dalmatinska brigada v tekmovanju zmagala nad domačini s približno 15.%. Trboveljska brigada, katere brigadir je še mladinec, je tekmovala v Anho-vem in je zmagala nad tamkajšnjo brigado za 5 %, kljub temu, da so prilike v tamkajšnjem kamnolomu bistveno drugačne od tukajšnjih. Tekmovanje je oviralo slabo vreme, ki v mnogo-čem vpliva na rezultate tekmovanja. Tako dalmatinska kot trboveljska brigada v Anhovem sta pokazali, da razumeta poziv za večjo storilnost dela in sta obe brigadi delali res zavestno in z vso voljo. Pri tej priliki se je tudi videlo, da je tovariški odnos zelo razvit in so tako Dalmatinci k*ot Trboveljčani odnesli najlepše vtise. Uprave podjetij so šle v pogledu preskrbe v vsakem oziru brigadam na roke ter so jim pri 'odhodu priredile majhne zakuske. Brigade so izpolnile svojo nalogo nadvse zadovoljivo in ko bodo zbrani vsi podatki vseh tekmujočih brigad, bodo imeli besedo normirci! 110 ton premoga, v osmih urah na kopata. doseženo v tekmovanju v tast ..Dneva JA" Tekmovanje za večjo storilnost dela v rudniku Zagorje Uspešno iekmovanie brigadi t) trboveljski cementarni J Pripravimo malčkom veder, vesel in vzgojen praznik zmag v graditvi socializma Svečane proslave Dneva 39 v trboveljskem okraju Novoletna jelka je izmed novih praznikov, ki jih uvajamo v času graditve socializma. Njegov smisel je v tem, da daje naša nova družba kot celota viden izratz svoje ljubezni do otrok socialistične Jugoslavije tudi s tem, da jim priredi veder, vesel in vzgojen praznik. Novoletna jelka, ki se bo izvedla po vsem okraju, je kolektiven družben praznik in kot tak v nasprotju z individualističnim, meščanskim praznovanjem tradicionalnih, na verski koledar vezanih praznikov. Novoletna jelka naj budi v naših otrocih čut za skupnost in povezanost z novim družbenim življenjem. Praznik Novega leta dobiva v času petletke velik pomen; številni kolektivi ga bodo praznovali kot praznik zmag v bitki za izgradnjo socializma, IXako naj tudi naši najmlajši v primernih prireditvah, ki se bodo vršile po vsem okraju, spoznajo zamisel Novoletne jelke, ki bo združena z obdaritvijo vseh šoloobveznih in drugih otrok. , Praznik Novoletne jelke bo Izveden povsod po vseh šolah ter v okviru podjetij okraja Trbovlje. V ta namen so razna podjetja okraja Trbovlje darovala potrebne vsote za obdaritev naših malih, ki bodo obdarjeni ta dan s pecivom, sladkorčki in drugimi podobnimi dobrotami. Sodeč po pripravah, se bo Novoletna jelka praznovala naj lepše v Pod-kumu. Izvedli jo bodo na sledeči način: Največjo učilnico bodo lepo okrasili, okna zastrli, postavili potrebne mize ter napravili oder, na katerega bodo postavili malo kočico, ki jo bodo obložili z vato, kav bo predstavljalo zimski čas. Pred kočo bo jelka, razsvetljena z žarnicami raznih barv, in nad njo napis »Vsem pionirjem srečno novo leto«. Pionirje bo obiskal Dedek Mraz, ki jim bo pojasnil, zakaj je prišel. Povedal bo pionirjem, da so ga na njegovem potovanju ovirali naši neprija-telji, ki so pripravili veliko burjo, da ne bi prišel v Jugoslavijo. Ker pa je Dedek Mraz pravičen in se ne zmeni za informbirojevska obrekovanja, je prišel in premagal vse težave, kakor jih premaguje tudi socialistična Jugoslavija, pa tudi pionirji iz Podkuma. Dedek Mraz bo stavljal pionirjem iz Podkuma razna vprašanja, iz zem-ljepisja, zgodovine, pionirskega statuta, pa tudi uganke. Za najboljši odgovor bo vsak pionir nagrajen. Dedku Mrazu bodo pomagale mlade pionirke, ki so vključene v krožek mladih gospodinj in mu pripravile razne dobrote za pionirje. Nastopila pa bo tudi pionirska folklorna skupina, ki bo poživila prireditev Novoletne jelke, poslušali bodo radio, ob zaključku pa se bodo vsi udeležili pionirske tombole. Tako bodo proslavili Novoletno jelko pionirji v Podkumu, podobno jo bodo praznovali tudi v revirjih in drugod. Priprave za Novoletno jelko v Zagorju V Zagorju se pripravljajo na praznovanje Novoletne jelkeJ ki se bo vršilo dne 31. decembra. Dopoldne ob 9. uri bo prireditev za šolsko mladino, popoldne ob 4 uri pa za ostalo predšolsko deco. Po prireditvi s pestrim sporedom bo pogostitev in obdaritev mladine. Izvedba je že tudi materialno zagotovljena, saj je rudniška uprava v ta namen prispevala 100,000 dinarjev, KLO Zagorje pa 15.000 din. Ta prireditev bo prva masovna izvedba te vrste, ki bo zajela vso šolsko in predšolsko mladino do 14 let. V Zagorju je vložilo v hranilne knjižice 375 vlagateljev Z varčevanjem pomagamo graditi socializem. To dobro ve tudi delovni kolektiv rudnika Zagorje, ki je od ustanovitve Industrijske hranilne blagajne dne 31, marca 1949 do 26. decembra 1949 vložil 723.650 din. Število vlagateljev je 375. Pri tem velikem uspehu imata največ zaslug blagajnik Industrijske hranilnice tov. Planinc Ciril in poštna uslužbenka tovarišica Leja Dobravc, V Trbovljah, kot v glavnem centru zasavskega bazena, je bila proslava zelo dobro organizirana. Program je bil dobei in tudi obiskovalcev je bila na. bito polna dvorana. Proslavo je odprl tov. Skrinar Jože, tet dal kratek referat o pomenu tega dneva, potem pa je dal besedo tov. kapetanu Piklu Ernestu, vojnemu zastopniku. Po referatu je zapelo sindikalno pevsko društvo in gimnazijsko pevsko društvo, nato je sledila recitacija. Na koncu proslave so se podelila odlikovanja ter nagrade, in sicer 75 odstotno, ker ni bilo vseh nagrajencev na svečani akademiji JA. Udeleženci med samim referatom niso bili ravno discL plinirani, ter so se razgovarjali med seboj. It tega je razvidno, da še nekateri ne znajo ceniti pomena tega dne, kateri predstavlja osmo obletnico naših prvih regularnih enot. Proslava v Radečah Udeiežba je bila zadovoljiva. Proslavo je začel tov. Perger in podal besedo zastopniku JA poročniku Anti Pomrčinoviču. Za referatom je zapel pevski zbor par pesmi. Sledila je recitacija in fizkulturna točka. Po izvršenem programu so nagrajenci sprejeli darila in tudi nekateri borci NOV odlL kovanja. v Zagorju V Zagorju je bila proslava dobro organizirana, udeležili pa se je niso vsi tovariši, ki bi morali priti po odlikovanja in nagrade. Proslavo je otvoril tov. Taufer Boris, sekretar OF Zagorje, ter podal besedo tov. zastopniku JA poročniku Dobrilu. Za referatom poročnika Dobrile, je zapelo sindikalno pevsko društvo par pesmi, sledila je recitacija, na koncu programa pa so razdelili odlikovanja in nagrade. Udeležba je bila za Tudi center predvojaške vzgoje stek. larne in kemične tovarne Hrastnik — najboljši center v trboveljskem okraju in eden najboljših v Sloveniji — se je vključil v tekmovanje obveznikov predvojaške vzgoje v čast Dneva Jugoslovanske armade in pri tem dosega lepe uspehe. Uspeh tega centra je med drugim v tem, da se prostovoljno, redno in z veseljem udeležuje predvojaške vzgoje tudi več kot 100 mladink,) ki so se se-znanile z delovanjem protiletalske zaščite, Rdečega križa itd. Vsi mladinci so vključeni v Ljudsko tehniko in agilno delujejo v strelski družini, brodarski in fotografski sekciji, v radijskem krožku, v planinskem društvu itd. V zadnjem času so napravili na fizkulturnem igrišču, na samskem domu, na cestah, v tovarni in drugod 1375 ur prostovoljnega dela. Center si je uredil kabinet — svoj rdeči kotiček. Vso opremo, kakor tudi učne pripomočke, je napravila sama mladina. Ce kako popoldne obiščeš njihov rdeči kotiček, ne boš dobil nobenega praznega prostorčka. Vse je zasedeno, nekateri čitajo knjige, drugi časopise. V kotu sedi skupina mladincev in posluša radiOj na katerem že eno leto stoji prehodna okrajna zastavica. Veliko zanimanje pa je tudi za šah. Odkar so si nabavili šahe, se je že nad 50 mladincev in mladink naučilo te igre. Ker jim nudi toliko pouka in tudi razvedrila, ni čudno, da je za predvo-jaško vzgojo med mladino takšno zanimanje. Tudi ni čudno, da mladinec Poboljšaj Alojz, ki hodi na delo iz sko. raj tri ure oddaljene vasi, ni niti enkrat izostal od predvojaške vzgoje. Disciplina in kvaliteta predavanj sta zelo dobri. Komandir centra, tovariš Anžlovar, udarnik in večkrat#pohva-Ijen, ima pri tem velike zasluge. En dan pred vsako uro predvojaške vzgo- Zagorje nezadovoljiva ter udeleženci na galeriji niso bili disciplinirani in s« se razgovarjali med referatom, tako d« so bili večkrat opozorjeni. v Hrastniku Udeležba je bila dobra, drugače p4 se je pokazala slaba organizacija proslave. Program je bil sledeč: Govor zastopnika JA tov. SuhovrsV* nika, pevski zbor, fizkulturna točka in podelitev odlikovanj. Godbe ni bilo, in to radi izostanka dveh godbenikov* brez katerih ni bilo mogoče igrati. t Tekmovanje v čast ] »Dneva armade« — nagrajeni so bili najboljši V tekmovanju v počastitev Dneva JA se je zelo razgibalo tekmovanj« med centri predvojaške vzgoje. Doseženi so bili lepi uspehi. Na dan proslave Dneva JA so bili v TrbovljaN nagrajeni najboljši komandirji centrov predvojaške vzgoje. Najboljši center predvojaške vzgoje je center kemična Steklarna Hrastnik, ki je prejel v trajno last prehodno zastavico. Nagrajen pa j« bil komandir centra Anžlovar Ivan. Nadalje so bili nagrajeni komandir centra Breg-Razbor tov. Drstvenšek Alojz, komandir centra papirnice Radeče tov. Kocjančič Jože, kcanondir centra Čeče tov. Duh Adolf, komandir centra Mlin-še tov. Strmljan Franc, Cemšenik, tov. Smerkolj Ivan. Na rudniku Trbovlje tovariši: Gornik Avgust in DebenC Ivan. Za center mesto tovariš Klinar Martin. V steklarni Hrastnik tovariši: Učičnih Maks, Komlanc Ludvik in Kurent Vinko za rudnik Hrastnik pa tovariš Potisek Jože. Poleg komandirjev centrov so bili nagrajeni še mladinci, po številu 60, ki so prejeli lepe knjiž* ne nagrade, denar in diplome. , je se vodniki in komandirji oddelkov sestanejo s komandirjem centra, predelajo predpisano snov ter si napravijo načrt za prihodnji dan. Zato lahko V| zvezku, kamor zapisujejo svoje opazka tovariši z okraja, vojnega odseka in oblastnega komiteja LMS, ki večkrat obiščejo center, bereš skoraj same lar skave ocene. Koristi dobre predvojaške vzgoje p« so najbolj spoznali mladinci, ki so letos odšli na služenje vojaškega roka. Mnogo njihovih pisem so že prebrali na uri predvojaške vzgoje. V nedeljo so centri predvojaške vzgoje v Hrastniku svečano proslavili dan Jugoslovanske armade. Center »te-klarne in kemične tovarne je za svoja uspehe prejel prehodno zastavico M trajno last. Odkritje spominske | plošče padlemu borcu v Kotredežu V nedeljo dne 25. decembra t. 1. ja Zveza borcev svečano odkril* spoš minsko ploščo padlemu borcu Borišku Ivanu ki je dne 4. novembra 1949 dal življenje za svobodo svojega naroda. Plošča je vzidana na pročelju hiša Forte v vasi Kitit rede ž pri Zagorju. Svečanosti se je udeležilo nad 300 ocH raslih in mladine. Vence so darovala vse množične organizacije. Na svečanosti je govoril tov. Bantan v imenu Zveze borcev in sekretar Okrajne z voze borcev tov. Dolinar. Tekom enega tedna so bile v Zagom ju in okolici odkrite 3 spominske plošče padlim borcem, aktivistom in talcem. To je najboljši dokaz, da naše ljiudstvo še ni pozabilo žrtev, ki so jih za zmago socialistične ideje dali naši najboljši sinovi. Po odkritju spominske plošče je SKUD Zagorje priredilo akademijo z igmkazom ln mešanim sporedom Strahopetnežem, omahljivcem in malodušnešem ni mesta v naših vrstah! Center predvojaške vzgoje steklarne in kemiine tovarne v Hrastniku prejel okrajno prehodno zastavo v trajno last I Frontni odbori OF že planiralo sa lato 135© frontni oel&or ©F Log pri E-irastnikss Eso izvršil v lotu 1956 5.S00 prostovoljnih ur Iz tega razloga se obračajo na sindikalno podružnico, »naj bi se jim malo spregledalo«, ker da so ti delavci itak zadosti prizadeti zaradi kazni na dajatvah in dopustih. V svojem pismu se nepodpisani dopisnik sklicuje, da se je treba zavedati, čemu se plačuje sindikalna članarina in da zakaj se ne upošteva bitka in podpiranje narodnoosvobodilne borbe. Dopisnik navaja, da je delal ob nedeljah in da naj se kljub temu, da je imel 7 neopravičenih izostankov, izplača trinajsta plača. Vsem rudarjem so znana določila Uredbe o plačah rudarskih delavcev, v kateri je jasno rečeno, da neopravičeni izostankarji, ki niso napravili planiranega števila dnin, ne morejo dobiti 13. plače. To nagrado dovoljuje zakonodajalec onim rudarskim delavcem, ki vestno izpolnjujejo svojo dolžnost. Vsak državljan ve, da so določila Uredbe obvezna, morajo se spoštovati in izvajati, sicer bi uredbe in zakoni izgubili svoj pomen in namen. — Tovariš, ki je naslovil svoje pismo na sindikalno podružnico, naj pomisli, koliko ton premoga je izgubil trboveljski delovni„kolekliv zaradi neopravičenih izostankov, spomni naj se nadalje, koliko rudarjev ni moglo ravno zaradi teh izostankov od dela na svoj zasluženi letni dopust, prav tako naj pomisli, da so morali naši najboljši rudarji zaradi neopravičenih izostankov žrtvovati nedelje in hoditi na produktivno delo zaradi izpadla proizvodnje premoga, ki so ga povzročili naši plavkarji. Na vse to naj pomisli ta dopisnik, potem pa naj se vpraša, če se mu je storila krivica. Te naše pripombe naj bodo dobronamerno svarilo in opomin vsem onim, ki radi izostajajo z dela. Kdor se ne ravna po določilih Uredbe o plačali rudarskih delavcev, mora pač vse posledice nositi sam. Vzgoja mladine in skrb za organizacijo poslednja skrb nekaterih naših uprav Utrjevanje organizacije LM — trboveljskega okraja se je v letošnjem letu brez dvoma povzpelo na precej vidno mesto kar se izraža tudi v povečanih nalogah, katere je naša mladina v letošnjem letu izvršila, tako v tovarnah, rudnikih in ostalih podjetjih, kakor tudi na polju kulturno prosvetnega dela in idejno politične izgradnje članov organizacije LM. Rezultat tega, je jasno p&vezan tudi z dejstvom, da so naša podjetja že v veliki meri izpolnila svoj letni proizvodni plan. Da bi pa mladinska vodstva v, bodoče lahko še borbeneje odgovorila na povečane naloge, ki stojijo pred nami ima OK LMS namen organizirati preko zime in leta več seminarjev in političnih tečajev, kjer naj bi dobil vodstveni kader LM novih podlag in smernic za svoje nadaljnje delo. Organizacija in pa vzdrževanje teh seminarjev in tečajev pa zahteva od nas precejšnjih kreditov s katerimi pa okrajni komite trenutno ne razpolaga. Da bi izšli iz tega položaja se je okrajni komite v tem pogledu obrnil na razna podjetja, ustanove in sindikalne podružnice, ki naj bi ga v tem pogledu po možnostih podprle. Kot vsi vemo, imamo precejšnje število naših uprav, ki so nas pri našem delu že ves čas od leta 1945. razumele, imamo pa tudi uprave kot n. pr. uprava Kemične tovarne Hrastnik, uprava Papirnice Radeče in uprava Cementarne Trbovlje, ki so smatrale našo prošnjo v tem pogledu, kot najmanj važno in so se v odgovor na to zadovoljili le s 4 vrstnim pismenim odgovorom, v katerem obžalujejo, da nam v teh pogledih ne morejo pomagati, kljub temu, da sc najdejo v vseh podjetjih možnosti. Mi ^tovarišem odgovarjamo, da takšen njihov stav brez dvoma ni v korist nadaljnje izgradnje socialistične mladine — pionirjev socialističnih državljanov. Upamo pa, da bomo ob boljšem razumevanju ostalih uprav podjetij in sindikalnih podružnic naše delo uspešno nadaljevali. Čestitke hercev JA rudarjem . Z nestrpnostjo pričakujemo mi vojaki Vaš list, ki ga nam pošiljate. Marljivo zasledujemo tekmovanje rudarjev po novi metodi dela Alije Si-rotanoviča. Nismo mogli verjeti, ko smo čitali o uspehih naših trboveljskih rudarjev, ali misel nam je dokazala, da je mogoče z voljo in ljubeznijo do dela in svoje domovine, kaj takega storiti. Citall smo v vseh listih, ki izhajajo in ki jih dobivamo tu na otok Vis, o uspehih Petkove in Zagoriškove brigade. Vpraševali so nas naši prijatelji in oficirji, kakšni so ti ljudje, ki delajo v teh brigadah in kakšno je njihovo življenje in delo. Povedali smo jim, kolikor smo vedeli in kolikor smo čitali v Vašem listu. Saj poprej, ko smo še mi delali in bili v vrstah rudarjev, ni bilo še nove metode dela. Vsi komaj pričakujemo, da bi prišli zopet nazaj v vrste rudarjev, da bi še mi z delom dali delež k izgradnji svoje socialistične domovine in izpolnitvi naše petletke. K uspehu celega kolektiva rudnika Trbovlje Vam najiskreneje čestitamo in Vam želimo v bodoče še več uspeha in sreče pri Vašem delu. Terenski odbor OF Log v Hrastniku je že izdelal svoj plan za prihodnje leto, katerega so osvojili Frontcvci celega terena na sestanku. Ce pogledamo stvarno, kateri odbori razumejo pomen planiranja, vidimo, da jih je še nekaj, ki sploh ne polagajo nobene pažnje na to nalogo. Prav tako pa sploh ne seznanjajo Fron-tovce terena ali vaškega odbora z [Važnostjo nalog, ki stoje pred Fronto. Kakor je okrajni odbor OF ugotovil, nekateri odbori niso preučili one osnutke za postavo plana, ki jih je izdelal okrajni odbor Fronte ali pa mestni odbor Fronte. Poglejmo samo n. pr., kako poteka planiranje v Cem-šeniku. Tamkajšnji odbor nima ni-kakšnega čula do sestave plana, izgovarja pa se, da nima potrebnega papirja, kar vidimo, da je samo izmi-kavanje od dolžnosti odbora. S takim odnosom do planiranja in do vseh ostalih nalog bodo morali odbori prenehati, ker to ni naloga samo enega ali dveh odborov, marveč je to naloga yseh odborov ter vseh frontovcev. Plan OF odbora Log vsebuje naslednje: 1. V okviru našega terena še šest •oseb ni vključenih v organizacijo OF, katere bomo pritegnili v mesecu januarju 1950 sporazumno z Mestnim in okrajnim odborom OF. Vodili bomo točno evidenco nad došlim in odišlim, kakor tudi nad tistimi, ki bodo izpolnili 18. leto. 2. Postavili bomo močen aktiv ljudske inšpekcije. 3. Odbor se bo sestajal vsakega 20. v mesecu, po potrebi tudi večkrat. 4. Prostovoljno delo: Popravili bomo pot preko hriba do proge pri Drakslarju in preko do glavne ceste. Tu bo storjenih 800 udarniških ur. Pomagali bomo pri gradnji zadružnih domov, in to v Praprotnem in Čečah. Opravili bomo 1600 ur. Pri gradnji stanovanjskih hiš bomo naredili 1600 prostovoljnih ur. Na ekonomijah bomo opravili 1000 udarniških ur. Za »Teden cest« spomladi in jeseni bomo naredili 400 udarniških ur. Pri DID bo opravljenih 500 udarniških ur. — Skupno bomo dosegli 5900 udarni ških ur. 5. Imeli bomo 3 študijske krožke 6. Članarino OF bomo dvignili pri članih za 10%. Pobrali jo bomo do Vsakega 7. v tekočem mesecu ter od-premiii na mestni OF. Članstvo podpornikov socialnega fonda bomo dvig- V torek 19. 12. se je vršila v Trbovljah konferenca o zaščiti dela, ki jo je sklical Republiški odbor rudarjev Slovenije sporazumno z ministrstvom dela pri vladi LRS. Konference so se udeležili zastopniki vseh rudnikov in sindikalnih podružnic ter minister za delo LRS ‘tovariš Greif Martin, načelnik republiške inšpekcije tov. Skitek Milan, zastopnik Generalne direkcije rudnikov Slovenije tov. ing. Kenrla, član GO ZSS tov. Plevnik, sekretar OKKPS Trbovlje tov. Dušan Povše ter člani republiškega odbora rudarjev Slovenije. Iz referata, ki ga je podala članica rep. odbora rudarjev tovarišica Klemenčič Minka, je bilo razvidno, da so na polju zaščite dela pomanjkljivosti, ki pa se dajo z dobro voljo, tako uprav podjetij kakor s sindikalnih podružnic, lahko odpraviti. Tovarišica Klemenčič je poudarila velik delovni elan rudarjev Slovenije ki so predčasno izvršili plan tretjega leta Titove petletke. Pozabilo pa se je na drugi Strani poleg velikih uspehov na zaščito dela, prezrla se je nujnost izboljšanja delovnih pogojev. Do tega vprašanja So bile sindikalne podružnice kakor uprave podj'elij preveč pasivne. Zaščitne komisije so formirane samo po nekaterih odborih, ki so delovni. Po- niii za 30°/o. Članarino zanj bomo pobirali skupno s članarino OF. 7. Organizirali bomo izlet k slapu Savici, Bled-Vintgar, h gradnji Hidro-centrale Žirovnica in v Opatijo. 8. Organizirali bomo kulturno prireditev ob priliki proslave OF 27. aprila. Cisti dobiček bo namenjen za opremo Frontnega kotička. Med članstvom našega terena bomo agitirali za čim večjo udeležbo na proslavah, 9. Naše žene bodo organizirale šiviljski in kuharski tečaj, kakor tudi šivanje na zadrugah in v Domu onemoglih. 10. Dvignili bomo čim večjo agitacijo za tfsk in redno plačevali naročnino. 11. Na tečaj na okrajni odbor Fronte bomo poslali dva tovariša, in to lov. Povšcta Milka in Kovač Justino. 12. Organizirali bomo po AFZ liniji zdravniška predavanja. 13. Zagotovili bomo čim večje udeležbe na proslavah 8. marca, 1, maja in na vseh ostalih proslavah, kakor tudi na zborovanjih. Organizacija AFZ bo kontrolirala preskrbo učencev rudarske šole. I< sodelovanju »Tedna matere in otroka« bomo pritegnili čim več žena. Dne 1. marca 1950 bomo otvorili Frontni kotiček v prostoru bivše gostilne Logar. Apeliramo pa že tem potom na Mestni odbor in okrajni odbor Fronte, da nam nudita pomoč. Postopoma bomo izpolnjevali kotiček z opremo in ostalim arhivom. Denarna sredstva bomo dobili s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Okrajni odbor Fronte obvešča vse odbore, da naj do 1. jan. 1950 sprejmejo vse plane na množičnih sestankih, istim potom pa obvešča, da naj pošljejo plane na okrajni odbor OF 2. januarja 1950. Neupravičeni izostankarji nimajo pravice do 13. plače Sindikalna podružnica rudarjev Trbovlje je prejela pismo, v katerem nek delavec vprašuje, če imajo neopravičeni izostankarji pravico do 13. plače. Pismo je brez podpisa; mnenja smo, da bi bil ta tovariš lahko toliko pošten, da bi se podpisal. V svojem pismu pravi dopisnik, da se rudarji vprašujejo, zakaj neopravičeni izostankarji ne dobe 13. plače. nekod pa obstajajo samo na papirju. Upravni odbori podružnic so v pogledu zaščite dela pokazali nezainteresiranost, kar je bil dostikrat vzrok raznih nesreč, ki bi se z lahkoto odpravile, če bi bilo v tem pogledu več vzgojnega dela in pojasnjevanja. Delavski inšpektorji, kakor tudi sindikalni funkcionarji, niso pomagali vodstvom rudnikov pri reševanju zaščitnih problemov, malokje ■ se je to važno vprašanje obravnavalo na sejah in o tem sklepali. Zato ni čudno, da so se delavski inšpektorji po podjetjih izgovarjali, da ne vedo, kaj naj delajo. Na drugi strani so pa tudi okrajne inšpekcije posvečale premalo pažnje delavskim inšpektorjem, kako opravljajo posle na rudnikih. Ob priliki kontrole na terenu se je ugotovil niz nepravilnosti; tako je bilo v rudniku Kanižarica zaposlenih pri delih v jami 18 mladincev, starih pod 18 let, id so bili fizično slabotni in niso bili kos težkemu delu v jami. Inšpekcija o tem ni nič vedela; ugotovila se je slaba povezava med okrajno inšpekcijo in pa samim delavskim inšpektorjem na rudniku ter nepoznavanje člena 8 Pravilnika higienske zaščite pri rudarskem podzemskem delu. V terff pomenu je bilo nepravilno mnenje direktorja rudnika, ki je dejal, da se ti mladinci prikrivajo, češ, da se boji, da bi jih vzeli kam drugam, ravno tako pa je nepravilno mnenje odločilnih faktorjev na okraju Črnomelj, ki so bili mišljenja, da je treba, da mladina vzgledno vpliva s svojim delom na druge. Nemoč okrajne inšpekcije Trbovlje sc je pokazala tudi v primeru, kjer je direktor rudnika prestavil rudarja, ki je že 30 let delal v jami, iz neutemeljenih razlogov k drugemu delu, ki rudarju ni ustrezalo. V zvezi s tem je intervenirala sindikalna podružnica, toda brez uspeha. Tudi okrajna inšpekcija ni mogla uspeti. Ta majhna zadeva se ni mogla rešiti doma, marveč je morala vmes poseči republiška kontrolna komisija. To nam pokazuje, da se nekateri direktorji čutijo kot absolutni gospodarji, kar rodi nezdravo razpoloženje pri delavstvu. Zato tudi komisije za delovne spore nimajo uspeha in so le na papirju. Tak je bil spor v CRD Trbovlje med delavcem in upravo, ki ga je rešila komisija za delovne spore. Personalni referent ga sploh ni hotel upoštevati. Samo teh par primerov nam kaže, da sindikalni funkcionarji kakor tudi delavski inšpektorji nimajo dovolj moči, da bi nastopili proti nepravilnostim, ki se gode na rudnikih. Uprave bi morale biti v prvi vrsti dolžne, da seznanjajo delavstvo s predpisi in se jih tudi same držijo. Predvsem pa bi mo- ralo biti seznanjeno s predpisi tehniško osebje; primer na rudniku Zagorje, obrat Podstrana, nam kaže, da je bil za zavirača postavljen k zavornemu jašku novodošli delavec. Nihče mu ni pojasnil procesa dela, niti kaj sme in kaj ne sme. Na polnem vozičku je spustil v globino ljudi, ne da bi vedel, da je to nevarno in prepovedano. Tov. Pevec Konrad, obratovodja obrala, je tega delavca kaznoval s 5 šihti, za kar ni kompetenten ne on ne direktor. Kazen se je sicer umaknila, vendar se vidijo tukaj postopki, ki so kaznivi. Kaznovanje še ne sme umaknili, še bolj ga je treba zaostriti, posebno, če kdo zakrivi smrtno ali težko nezgodo. Seveda je treba poiskati krivca, ne pa tako kot v Zagorju. Pri mnogih rudarjih se opaža malomarnost, pri tesarenju, pri drugih pa delovni elan, pri nekaterih zopet to, da gleda samo koliko premoga bo nakopal, ne glede pa na to, ali je izvršil lesaibo v redu ali ne. Tako nastaja materialna škoda in kaznuje se delavca, to pa seveda po nezgodi in ne pred • nezgodo. Važno vlogo igra tu nadzorno osebje, ki je dolžno opozarjati delavce na potrebo pravilne in zanesljive tesarbe, v drugem primeru pa, da dajejo delavcem les v zadostni množini na določeno mesto, kakor tudi v ustrezajoči debelini. Tako se jo zgodilo v Senovem, da je pri zrušku štev. 20 postal žrtev kopač Omerza Spoznavajmo blgljensko zaščitne ukrepe Tretje leto Zsemmieega SSei&vnitrn »Zasavski udarnik«, lokalni lini trboveljskega okraja, stopa v tretje leto svojega obstoja. Pobudo za izhajanje našega glasila so dali merodajni einitelji bivše uprave Zasavskih premogovnikov v Trbovljah: Prvič v zgodovini naših revirjev smo dobili svoj časnik. Veliko nalogo je" izvršil naš list na polja agitacije in propagande, na popularizaciji naših borcev za plan. Odkrival in publiciral je delovne uspehe v našem okraju, opozarjal na naše napake, včasih pa tudi kaj — azgrešil. Ob mislih na storjeno delo sc vprašujemo, kje je iskati krivdo, da uspehi lista niso tulci kot smo vsi želeli. Ko stopa list v tretje leto svojega obstoja, je treba opozoriti na te napake, da se ne bodo več ponavljale, in da bo naš list res verno zrcalo dejanja in nehanja našega okraja, veren prikaz naših vrlin in hib. Kakor jc naš list v naših revirjih priljubljen in iskan, je treba povedati, da sc bori z zelo velikimi težavami. Listu jo treba pomoči, potrebno mu je veliko večje število dopisnikov, da bodo dali listu bol j pisano, bolj mnogostransko vsebino, Dopisniška mreža je najbolj boleča točka uredništva s katero se bori vse mesece, celo leio. Žc večkrat je bilo poudarjeno, da mora imeti vsak frontni odbor, vsak KLO, vsako podjetje, vsaka sindikalna podružnica ier vsako društvo svojega stalnega dopisnika za naš list. Teh dopisnikov pa žal ni. Čc bi imeli vsi potrebno razumevanje za naloge, ki stoje pred nami, in če bi vsi izvrševali svoje dolžnosti do tiska, bi bil naš list res to, kar vsi želimo in pričakujemo. Vse organizacije, vsa društva in podjetja, vsi aktivi bi morali preštudirati govor našega maršala Tita novinarjem Jugoslavije v mesecu novembru. Vodja naše države, naš maršal Tito polaga veliko pažnjo na tisk, — premalo pa je polagajo merodajni einitelji v našem okraju, od prvega do zadnjega. Zaradi tega je tudi delo pri našem listu slonelo na ramah par ljudi. Ogromno delo so morali izvršiti, da je list zamoget redno izhajati. Če napravimo statistiko zadnjih štirih mesecev, ugotovimo sledeče: uredništvo je prejelo 280 dopisov; od teh odpade na dopisnike 120, vsi ostali pa na ožji odbor lista. Ako pogledamo vsebino dopisov, moramo reči, da so bili vsebinsko dobri in kar je glavno, poslani pravočasno. Pripomniti moramo, da je moralo uredništvo vreči veliko dopisov v koš, ker niso bili podpisani. Anonimnih dopisov seveda ne moremo objavljati. Naša naloga za leto 1950 naj bo: vsuk KLO, vsaka organizacija Oh’, vsako društvo in vsako podjetje mora imeti svojega stalnega dopisnika za naš list. List »Zasavski udarnik« lx> pričel v prihodnjem letu izhajati vsak četrtek. Iz tega razloga se opozarjajo vsi dopisniki in vse ustanove, da morajo biti vsi dopisi v uredništvu vsak ponedeljek najkasneje do 12. ure. Ob zaključku leta si šteje uredništvo v dolžnost, da se zahvali vsem dopisnikom in sodelavcem za njihovo sodelovanje pri listu, izraža pa hkrati željo, da bi ostali njegovi sodelavci tudi v nadalje. Prav tako se uredništvo zahvaljuje predvsem upravi rudnika Trbovlje, ki je razumela vedle pomen tiska in je nudila našemu listu potrebno finančno pomoč, da je list lahko redno izhajal. Enako se uredništvo zahvaljuje Tovarni stekla v Hrastniku, KLO Hrastnik, MLO Trbovlje in KLO Zagorje, ki so naš list denarno podprli. To naj bi Iti! hkrati poziv vsem ustanovam in podjetjem v okraju, da podprejo naš list v prihodnjem letu denarno in moralno, da bo zumogel biti veren prikaz življenja in dela v našem okraju, da bo zamogcl doprinesti svoj delež pri izpolnjevanju naših velikih planskih nalog. Vsem bralcem, naročnikom in sodelavcem našega lista želi uredništvo uspešno novo leto 1950 z željo, da bi sodelovanje nas vseh postalo v četrtem letu Titove petletke še bolj povezano v skupni borbi pri izvajanju velikih nalog za izgradnjo socializma. Uredništvo. OBJAVA Okrajni izvršilni ljudski odbor OLO Trbovlje razpisuje mesto hišnika za svoje upravne prostore v Trbovljah IX. Družinsko stanovanje preskrbljeno v stavbi, plača po uredbi. Interesenti naj vložijo pismene vloge s kratkim življenjepisom na tajništvo OILO Trbovlje. Iz pisarne OILO Trbovlje. PREKLICI Preklicujem kleveto, ki sem jo izre-kel proti tov. Borštnarju, obratovodji Zunanjega obrata. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. . Pustolc Karl. Nekaj besed k tekmovanju sindikalnih igralskih' družin v Zasavju V ponedeljek 12. t. m. so na odru Delavskega doma v Trbovljah tekmovale igralske družine iz Zasavja in sicer SKUD »Lojze Hohkraut« iz Trbovelj, SKUD »Aleš Kapla« iz Hrastnika in SKUD »Tone Premk« iz Litije. Pri tem tekmovanju je imela trboveljska družina lažje stališče kot ostali dve, ker je nastopila, na domačem odru in je imela kulise, pohištvo, garderobo in ostale odrske potrebščine pri rokah, medtem ko sta morali ostali dve teatrski skupini pripeljati ozir. prinesti vse igralske rekvizite s .seboj. In ravno e transportom kulis in ostalega materiala v drug kraj za prikaz kake igre je križ. — V prihodnje bi bilo iz navedenega razloga nujno priporočljivo, da tekmuje vsaka igralska familija na svojem domačem odru in da pride ocenjevalna komisija v kraj, kjer ima teatrska -družina svoj sedež. To je zaželeno in priporočljivo iz več razlogov. Potovalni stroški komisije, ki šteje par članov, so cenejšt kot transport igralskih družin s tehniškim osebjem v drug kraj, kjer potuje veliko število ljudi. Prav tako jc prevoz kulis, odrskega pohištva, garderobe in ostalih tealrskih rekvizitov zelo drag. Osvoji naj se torej načelo, »da bo prišel Mohamed h gori in ne gora k Mohamedu« in to tudi zaradi tega, ker se pri tekmovanju ocenjuje tudi scena igre. V tem pogledu bo vedno slabše odrezala tista odrska £a-milija, ki mora pri tekmovanju potovati v drug kraj, ker pač ne more vzeti vsega s seboj, kar je za uprizoritev kake igre potrebno. Pri tem okrajnem tekmovanju je odnesla največ točk trboveljska teatrska skupina, prvič zaradi svojih prvovrstnih igralskih moči, drugič pa, ker je imela kot že gori rečeno, kulise, garderobo in vse ostalo pri rokah doma. — Kaj bi povedali o tej odrski družini? — Na tem tekmovanju je prikazala zadnje dejanje iz ameriške igre Gow-D’Usseau-ja »Globoko so korenine«. Trboveljski oder razpolaga z dvema igralcema — Odlazkom in Plavša-kom —, ki bi lahko nastopila tudi v poklicnem gledališču. Nastopila sta tudi v tej igri. Glede te igre bi bilo pri tov. Plavšaku pripomniti samo to, da bi bilo priporočljivo, če bi bil v svoji vlogi za nianso udržanejši in trši (poudarek ostrega odnosa med belim človekom in zamorci). Pri tov. Plavšaku bi na splošno pripomnil še to, da njegva domena ni burka ali veseloigra, kot se to v Trbovljah misli, marveč drama, žaloigra. Plavšak je traged, ne komik. Sele v žaloigri pridejo da prave veljave zmožnosti tega nadarjenega igralca. To smo videli pred leti v igri »Stillmondski župan« in v igri »Bratje sv. Bernarda«. — Tov. Rak Milko, ki je poznan prav tako kot prvovrstna igralska moč, je bil v vlogi zamorca dober. — Tov. Kužnik Anica, ki je igrala vlogo lEllis, je v prikazanem dejanju igre ustrezala. Ce bo režiser pazil nanjo in bo v rokah dobrega učitelja, bo postala iz nje uporabna igralka. — Tov. Bizjakova v vlogi matere-zamorke je izvrstna odrska moč. Naj ne bo huda name, če mimogrede omenim, da praznuje -letos 30 letnico svojega delovanja na deskah, ki pomenijo svet. — Ostali igralci so bili na splošno zadovoljivi. Tov, Jarcu bo treba še šole; pazi naj tudi na pravilno izgovorjavo vokalov in naglas besed. — Režija igre, ki je v rokah tov. Paternostra, je bila izredno skrbna. Pri hraslniški odrski družini, ki jo vodi inteligentni tov, Malovrh Viktor in je nastopila z enim dejanjem iz Nušičeve igre »Sumljiva oseba«, sem imel občutek, da je bila ali zaradi potovanja in transporta odrskih rek-t vizitov ali pa iz kakega drugega razloga nekam indisponirana. Na napake, ki smo jih opazili pri igri in so odpravljive, je bil režiser že opozorjen in bo s to igro hrastniška družina lahko nastopila. Režiser Malovrh je imel pri tej igri in tekmovanju to nesrečo, da je moral neko žensko vlogo zaradi obolenja dveh igralk dvakrat izmenjati. Posamezni igralci in igralke iz Hrastnika naj pazijo na izgovorjavo širokega in ozkega »o« in »e«, prav tako na naglas, ki dela težkoče tudi igralcem iz drugih krojev. Pazijo naj nadalje tudi na dinamiko. Kakor vsaka pesem, tako ima tudi vsak drug telest svoj »crescendoa in »decrescemlo«. Le če igralec skrbno pazi na naraščanje in padanje glasu pri podajanju odrskega besedila, znmore priti igra do zaželene veljave. Nekateri hrast-niški in tudi drugi igralci, zlasti mladi, naj skrbno pazijo pr govorjenju svojega teksta na pravilen odstoj ene besede do druge. Ta ni vedno enak. Glede tega bi opozoril razne igralce na tov. Odlazka iz Trbovelj. Ena izmed skrivnosti zakaj igra tov. Odlazek tako učinkovito, Je v tem, da odstavlja Izgovorjene besede pravilno eno od druge. Kako ta igralec to doseže?. Vživi se popolnoma v svojo odrsko vlogo, zaradi tega pride pri njem pravilno odstavljanje ene besede od druge saine od sebe, prav tako naraščanje in pa1-danje glasu. Vživetje v igro — to jet ena velikih skrivnosti za uspeh In poslednja skrivnost uspeha na odru? — Knjiga je najzgovornejša priča, ««»***»»»»m»»»»»m»»»m»mm»»»»m»H •»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦••••♦•♦♦♦♦»♦♦♦♦»»••♦♦•»♦♦•m»»»»»»»»»»m»»m»H»»»»»»»»»M TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK Čestita delovnemu kolektivu k velikim uspehom v letu 1949 in želi SREČNO NOVO LETO ll^S© Takoj v začetku leta v bitko za vsakdanje izpolnjevanje planskih nalog, kar bo naš odgovor vsem obrekovalcem MESTNI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE mestna gospodarska podjetja, komunalna podjetja, »služnostna in produktivna podjetja Vsem svojim volilcem mesta TRBOVELJ in USLUŽBENCEM. Čestitajo k novemu letu il *_& * š * O Z željo, da tudi v četrtem letu TITOVE PETLETKE dajo in ludijo vso pomoč MLO pri čimprejšnji izgradnji socializma MLO TRBOVLJE iiiiiiimiiiiiiiiliimmitumit.................................................. ........................................................... ................................................................ »««»*»»»♦♦ Rudnik rjavega premoga ZAGORJE ČESTITA VSEMU KOLEKTIVU K PREDČASNI DOSEGI PLANSKIH NALOG TRETJEGA LETA TITOVE PETLETK« I V LETU 1950 POSTANIMO VSI UDARNIKI, VESTNO IZVRŠUJMO ZADANE NALOGE, DA BOMO PLANSKE NALOGE TUDI V LETU 1950 PREDČASNO IZVRŠILI! UDARNIKI RUDARJI _VSI JAPRjJ - DO KONČNEJMAGEj Upravo rudnika Zagorje UPRAVA centralnih rudarskih delavnic in sindikalna podružnica se zahvaljujeta vsemu kolektivu za uspešno djjjjj^ jk delo v letu 1949 z željo. ▼ da tndi v četrtem letu s(CRD)$> Titove petletke visoko dviga tekmovalni elan za predčasno ispolnitev planskih nalog __ Rale neslo le: » Vso pomoč radarski industriji z novimi proizvodi radarskih stioiev UPRAVA CRD IN SINDIKALNA PODRUŽNICA .............................................................................................. L........................................♦»♦»♦*♦♦............................................**......... Uredništva Trbarija « Uprava mamica Traarlja tclefaa SO n Tiskana Slovanskem aaroCavalea — Odtororal uradnik Staaa Šuštar ŠTU KNJI