M $ B GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 13. JANUARJA 1961 * POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO X. — ŠTEV. 3 P^EO>WBE)!EK!EE S © KORENITE SPREMEMBE •za ¡zboli Zaradi zredilo skokovitega družbenega razvoja koprskega okraja predvsem v zadnjih letih, in to zaradi obsežne investicijske gradnje, so zlasti potroSniki večjih krajev občutili velike težave v nezadostno razviti trgovinski mreži. Zato Je postalo eno izmed najbolj perečih vprašanj poleg potrebe po hitrejši in obsežnejši stanovanjski gradnji tudi izpopolnjevanje trgovinske mreže, da bi bili izbira in postrežba kakovostnega blaga v sodobnih trgovskih lokalih boljši. Trgovinski delavci so že doslej vlagali velike napore v to, da bi se stanje zboljšalo in okrajni ter občinski ljudski odbori so jim pri tem prizadevno pomagali s sodelovanjem okrajne trgovinske zbornice, ki nenehno usmerja njihovo delo ter jim nudi podporo v najrazličnejših oblikah, vendar pa Je porast prebivalstva naših mest tako hiter, da ugotavljamo zastoje v blagovnem prometu. Zato je bilo sklenjeno, naj bi družbeni plan za obdobje prihodnjih let dal močnejši poudarek prav rešitvi tega problema našega splošnega družbenega standarda — izboljšajiju preskrbe s potrošnimi dobrinami. Trgovinska zbornica za okraj Koper se je v zadnjem času močno in sistematično angažirala na pripravah predloga o izpolnitvi ter povečanju blagovnega prometa v naslednjih petih letih in nam je dala na prošnjo uredništva naslednje podatke: Blagovni promet v okraju Koper po petletnem planu je bil presežen že v letu 1960. Od leta 1956 do leta 1950 se je blagovni promet pri nas več ko podvojil. Najmočnejši porast blagovnega prometa beležimo pri prodaji že-fceznine, stekla, elektromateriala, "lesnih izdelkov in keramike (za 275%). Prodaja živil se je povečala za 89 °/o, prodaja tekstila pa za 33 %>. Tako različen porast pTodaje po posameznih blagov- nih skupinah je verjetno pripisati vplivu maloobmejnega prometa, predvsem pa spremenjeni struktuii potrošnje, ko se iz dneva v dan kupuje več industrijskih artiklov, ki jih daje naša industrija na trg. Dinamika blagovnega prometa v zadnjih štirih letih in razvoj ostalega gospodarstva je podlaga za izdelavo perspektivnega petletnega plana za razdobje 1961 do 1965. V tem obdobju se pred- 2e pri delitvi dohodka morajo podjetja misliti na določena sredstva za obratne potrebe Prestopili smo v leto 1961, ki bo ivomenilo z gospodarskega vidika zelo važen mejnik. To je bilo že ponovno poudarjeno, čeprav ne smemo razumeti besedo mejnik kot nekaj, kjer neha ena razvojna faza in začenja popolnoma nova. Mejnik, z gospodarskega stališča gledano, pomeni leto 1961 zato, ker se je s tem letom začel izvajati nov petletni perspektivni gospodarski načrt, obenem pa tudi letni družbeni načrt za leto 1961. Oba načrta vsebujeta velike naloge, ki jih bomo morali izpolniti, obenem pa nam te naloge zagotavljajo, da bomo po njihovi izpolnitvi stopili v vrsto gospodarsko visoko razvitih držav. Ko stopamo v novo leto, moramo realno presojati položaj in naloge, ki nas čakajo že takoj na prvem koraku, da ne bo zastoja v sedanjem tako ugodnem tempu gospodarskega razvoja. V 1. 1961 smo stopili z visokim porastom industrijske proizvodnje — nad 15 °/o (v Sloveniji). Med industrijskimi dejavnostmi ni dosegla plana edino industrija za proizvodnjo in predelavo nafte, ker z vrtinami ni uspehov, kot so bili predvideni in se zato ta industrija preusmerja na druge dejavnosti tc gospodarske veje (proizvodnja butana, storitve drugim državam pri iskanju nafte, kot Egiptu in podobno). Kljub takemu razvoju pa je treba ugotoviti padec zalog su rovin na pod 90 u/o v primerjavi z letom 1959, porast zalog gotovih izdelkov in večanje medsebojnega kreditiranja. Vse tri postavke lahko neugodno vplivajo na nadaljnji razvoj zlasti, ker so odvisne od kratkoročnih kreditov. Zaradi pomanjkanja «bratnih sredstev podjetja ne morejo nabavljati surovin, odpovedujejo dobave nerednim plačnikom, ali pa večajo prodaje oz. nakupe na kredit. Vemo, da je te dni obravnaval upravni odbor Narodne banke omenjeni položaj v gospodarstvu, da pa je sklenil, da bo le v izjemnih primerih odstopil od že znanega stališča po večanju kreditov iz bančnih virov. Iz sklepa upravnega odbora izhaja tudi, da morajo gospodar- ske organizacije same skrbeti že pri delitvi dohodka, da bodo izločile določena in potrebna sredstva za obratne potrebe. Za novo leto pa že vemo, da jc s planom predvidenih za 118 milijard bančnih sredstev za kreditiranje gospodarstva, medtem ko bo moralo po planu biti vloženih v obratne sklade skupno 230 milijard. Razliko morajo torej dati gospodarske organizacije same in družbeni investicijski skladi! Naloga ne bo lahka, če pomislimo, da je potrdbno skoraj istočasno likvidirati letošnje stanje, ki jc nastalo po restrikciji bančnih kreditov in potem, ko gospodarstvo samo ni dalo v obratne sklade niti dela tistega, kar bi moralo. Vemo, da je z let-ošnjim letom spremenjen tudi devizni režim pri nas. Določena je dolarska pariteta našega dinarja v razmerju 1 : 750, razen začasno za turizem in gostinstvo. O podrobnostih danes Se ne moremo govoriti in moramo to prihraniti za prihodnjič. Vendar je jasno, da bodo morala izvozna in uvozna podjetja temeljito kalkulirati, da bodo ustvarila rentabilno poslovanje s tujino, ki doslej često ni bilo. V letošnjem letu bomo doživeli tudi velike reorganizacijske spremembe v bančnem in kreditnem sistemu. Toda o vsem tem drugič. -žj- ^ t'. " • #! i videva povečanje blagovnega prometa na drobno za približno 72°/o, Blagovni promet na debelo pa v preteklih letih ni rastel tako skokovito, kajti vedno močnejša in bolje organizirana trgovska podjetja na drobno postajajo tudi vse bolj samostojna pri nabavi blaga, ga vse bolj nabavljajo direktno pri proizvajalcih •in zato ne potrebujejo več posredovanja trgovine na debelo v takšni meri kot doslej. Prav zaradi tega predvidevamo tudi v bodoče povečanje blagovnega prometa na debelo le za okoli 50 °/o. Tako bo znašal v letu 1965 promet na debelo okoli 10 milijard dinarjev. Povečani promet bo trgovska mreža lahko zmogla le z znatno razširitvijo prodajnega prostora in tehnične opreme v trgovini. V obdobju petih let predvidevamo približno 2 milijardi 400 milijonov d.narjev investicij v trgovski mreži. V primerjavi z dosedanjim investiranjem v trgovino so to velika investicijska sredstva, ki jih podjetja po dosedanjih instrumentih nikakor ne bi mogla ustvariti. Načela vlaganja v trgovsko mrežo v naslednjih petih letih predvidevajo investiranje na ta način, da bi se hkrati z novim vlaganjem modernizirala tehnika prodaje, da bi se lahko dosegel čimveč ji efekt finans ranja v trgovsko mrežo. Perspektivni program investicij predvideva med drugim tudi gradnjo skladišča za pline z vsemi potrebnimi instalacijami in transportnimi sredstvi, skladišča za tekoča goriva in maziva za oskrbovanje ladij ter plovnih objektov, skladišča za industrijsko blago za novo veleblagovnico ter skladišča za živila in predvsem za južno sadja v sklopu pristaniščnih naprav, ki naj bi služilo kot distribucijsko skladišče za vso Slovenijo. Obnovili naj bi okrog 75 sedanjih prodajaln, t. j. približno četrtino sedanjega prodajnega prostora. Kaže, da bi bilo potrebno zgraditi v našem okraju tudi 60 novih proda-(Nadaljevanje na 3. strani) ~7": ' • J . isto ■j4S i * ■* - .■ hl% ■ ■ tfi: • • •«K Vi Nagel porast prebivalstva v liopr" nujno -ahteva pospešeno gradi. ->v stanovanj. v zadnjih letih so v občin, zgradili ze 700 stanovanjskih enot; gospodarske organizacije so v njihovo gradnjo vložile okrog 30 '/• investicijskih sredstev. Perspektivni plan gradnje stanovanjskih objektov pa narekuje, da bi v naslednjih petih letih zgradili še 1000 stanovanjskih enot. Seveda bodo morala podjetja prispevati vsaj 50 odstotkov za kritje gradbenih investicij, saj je s povečanjem predvidene proizvodnje tesno povezano tudi vprašanje gradnje stanovanj za sedanje in nove delavce in strokovnjake. — v Kopru je trenutno na Vojkovem nabrežju v gradnji 8 stanovanjskih hiš, vsaka s petimi nadstropji in 20 stanovanji. Tudi v Semedeli gradijo nekaj večjih stanovanjskih blokov. Na sliki vidimo tretjo koprsko stolpnico na Vojkovem nabrežju, ki bo še letos sprejela svoje prve stanovalce Letos poteka 20 let, odkar se je začela naša oborožena ljudska revolucija. Narodi Jugoslavije bodo proslavljali to obletnico zgodovinske, herojske odločitve jugoslovanskega delavskega razreda z upravičenim samozadovoljstvom-, ponosni na blestečo končno zmago, ki ni bila le zmaga nad okupatorjem in njihovimi hlapci, pač pa gigantska razredna zmaga, s katero se je pričelo v družbenih osnovah povsem novo življenje, poslej za vse delovne ljudi naše dežele polno sonca in jasnine za prihodnost. Množičnega, upravičenega ponosa pa bo v tem jubilejnem letu še toliko več, kajti za nami je še nepregledno dolga vrsta novih zmag, izvoje-vanih zavestno, v znoju in naporih jugoslovanskih delovnih za 51 milijonov din povečana vrednost družbenih objektov Ob zaključku lanskega leta je Okrajni odbor SZDL Koper s priznanji in denarnimi nagradami nagradil sedem krajevnih organizacij Socialistične zveze. Ob tej priložnosti je predsednik OO SZDL Koper Gustav Guz<»; ana- ■ rese ¡ttjnM BBBMI jseb^TCK? ■vv: i V-. -.v:' : _ r..... M .k .L' v' n"fall s ,s-»fane se!c. ki lo le priredil Okralni odbor SZDI, Koptr ob podelitvi nagrad sedmim najboljšim osnovnim organizacijam SZDI, v koprskem okraju liziral dosedanje delo krajevnih organizacij in med drugim omenil, da so v sedanji graditvi komunalnega sistema doseženi veliki uspehi. Dejal je tudi, da je vsa aktivnost članov Socialistične zveze pokazala zelo visoko stopnjo njihove zavesti na vseh področjih družbene dejavnosti in da lahko z zadovoljstvom ugotovimo pomemben korak naprej v razvijanju polilično-samoupravne dejavnosti. Posebno razveseljivo je, da je več kot 15 tisoč članov SZDL v koprskem okraju v minulem letu z 290 tisoč prostovoljnimi delovnimi urami povečalo vrednost družbenih objektov za 51 milijonov dinarjev. Med posebno prizadevnimi so bili v lanskem letu krajevni odbori v Luciji (občina Piran), v Tatrah (občina Hrpelje), v Pučah-Koštaboni (občina Koper). v Novokračinah (občina Ilirska Bistrica), v Planini (občina Postoina), v Dolenji vasi (občina Sežana) in osnovna organizacija Izola II. Znto so te osnovne organizacije SZDL dobile tudi denarne nagrade no 100 do 150 tisoč dinarjev k; jih bodi porabile za Izvedbo svojih nadaljnjih načrtov v letošnjem letu. množic za boljše življenje našega današnjega in prihodnih rodov. Dvajset let res ni mnogo, da si poprej socialno in nacionalno zasužnjena dežela izbojuje svobodo in si zgradi trdne temelje za svoj nov socialistični sistem. Delovni ljudje naše domovine so v ljudski revoluciji častno izvršili vse naloge, ki jim jih je zastavila Z K in SZDL, saj je nova Jugoslavija v sv>oji čudoviti krepki socialistični rasti, v svoji rastoči gospodarski moči tudi v prvih vrstah ivan mavsar mednarodno uglednih držav, ki se dosledno bore za mir in resnično enakopravnost vseh narodov sveta. Vseljudska spodbudnost delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja pri nas, po-. sebno še v zadnjem obdobju graditve našega komunalnega sistema, upravljanja, v okviru katerega jugoslovanski državljani množično soodločajo in zavestno prevzemajo nase odgovornosti za nadaljnji vzpon v izgradnji socializma. ta vseljudska spod budnost. je ob doseženih uspehih naše velike graditve rodila izredne plodove na vseh področjih našega družbenega, razvoja, i>se od gospodarstva, kulture in prosvete, zdravstva, socialnega zavarovanja do ostalih pomembnih dosežkov pri grad!tvi našega komunalnega sistema. Ves ta naš družbeni razvoj pa nakazuje zanesljivo perspektivo, da si bodo delovni ljudje naše socialistične domoirne na teh trdnih osnovah v bodoče še hitreje boljšali svoje vsakodnevno življenje, svoj osebni in družbeni standard. Ko se bomo ¡v letu v*961 ¡ob mnogih .proslavah 20-letnice naše ljudske revolucije spominjali njenih junakov in zmag. bo vse delovne ljudi naše dežele vodila ena sama misel: graditi naprej nriš socialistični sistem, postavljati nove gospodarske objekte, nove šole, nova stanovanja in vse druao. kar je osnova lepšemu in boljšemu življenju, zakaj v<"> to jc b'l ril j tistih, ki so se borili za svobodo in mirno graditev. I LlUOSkC PA-/?! o afriška s&žspšetes? KOLEDARSKI PREGLED DELA IN USPEHOV V začetku lanskih Šolskih počitnic so golenci Srednie pomorske šole v Piranu, nekaj deklet s koprskega učiteljišča in dijaki gimnazije sestavili II. pomorsko MDB Pinko Tomažič, ki se Je vrnila z delovne akcije pri gradnji športnega parka v LJubljani trikrat udarna Tako kakor v ljudski revoluciji, v težavnem obdobju obnove in kapitalne izgradnje, tudi v današnji in jutrišnji graditvi lep-Sega življenja v naši domovini etarejše generacije graditeljev ko-rajžno prelagajo svoje dolžnosti na mladino. Mladina pa je tista, ki vsestransko tako kipečemu družbenemu razvoju pri nas daje «snovni polet in moč, ta polet in evoje sile pa črpa v svoji mladinski organizaciji. Zato bo prav, e© v Čisto kratkih besedah očrta-mo bogato kroniko o delu in o uspehih Ljudske mladine okraja Koper v letu 1960. Marec: 300 mladink in mladincev iz Trsta, Gorice in Benečije je obiskalo Koper in Izolo. V Kopra so si ogledali tovarno Tomos in odigrali več športnih srečanj s koprskimi srednješolci. Svoj obisk je zamejska mladina zaključila s kulturno prireditvijo v sindikalnem domu v Izoli in z družabnim večerom. Na gradnjo avtoceste bratstva in enotnosti je odpotovala V. koprska mladinska delovna brigada »Tone Tomšič«. V njej je bilo tudi 30 kmečkih fantov in deklet, a v republiško brigado TVD Partizan se je vključilo 14 brigadirjev iz našega okraja. April: V okviru praznovanja Dneva mladinskih delovnih brigad je okrajni komite LMS organiziral v Kopru prvi srednješolski festival, ki je zajel več kot 700 športnikov iz vseh srednjih šol. Na slavnostni akademiji so z izbranim programom razen srednješolcev nastopili tudi člani koprskega kluba visokošolcev in člani kluba italijanske manjšine. Ob tej priložnosti je sekretar OK ZICS Koper Albert Jakonič-Kai-timir podelil visoka odlikovanja predsednika republike mladinskim brigadam okraja Koper, skupine brigadirjev pa so mladini naših osemletk pripovedovale o življenju na mladinskih delovnih akcijah. Maj: Ob prazniku občine Koper je Klub koprskih študentov sknnno s konrskimi srednješolci organiziral večdnevni pohod po partizanskih poteh Slovenske Istre. Povsod so jih ljudje izredno prisrčno sprejemali, obujali spomine na leta osvobodilne borbe ter ponekod skupno s študenti organizirali kulturne prireditve. Če četrto leto so vajenci iz vsega okraja praznovali Dan vajencev, Na doslej največjo vajeniško okrajno prireditev se jih je zbralo okrog 300. Na konrskem stadionu in drugih igriščih so se razne elcinp med seboi pomerile v nogometu, šahu, streljanju, odbojki in košarki. Predstavniki vajencev iz Ilirske Bistrice so tega dne obiskali predsednika OLO in predsednike •bčin ter jih seznanili s svojim delom, težavami in načrti. Mesec maj je bil letos v koprskem okraju še posebno razgiban zaradi številnih prireditev v počastitev Dneva mladosti. Nosilec organiziranja praznovanja so bile komune, čemur se moramo zahvaliti, da je bilo praznovanje zelo pestro in množično. Ob Dnevu mladosti se je zaključilo tudi trimesečno tekmovanje med občinskimi organizacijami Ljudske mladine, ki ga je razpisal OK LM glede razširjanja lokalnih delovnih akcij, razvijanja idejno vzgojnega dela, društvene aktivnosti itd. Prvo mesto (nagrada: moped) je osvojila občina Koper. V počastitev V. kongresa SZDL Jugoslavije je mladina iz Kopra, Izole in Pirana priskočila na pomoč obratom Kmetijskega kombinata, KZ Koper in Bertoki pri opravljanju raznih kmetijskih del (sodelovalo je preko 2000 mladine z nad 800 prostovoljnimi urami). Junij: Na pobudo OK LMS je preko 40 mladinskih aktivistov obiskalo 120 mladinskih organizacij v koprskem okraju. V razgovorih so proučili sistem, metode in vsebino dela mladinskih vodstev ter materialne pogoje, v katerih delujejo organizacije v podjetjih, na šolah in vaseh. Tei akciji so sledili skupni sestanki vodstev ZK in LM in skupni sklepi za izboljšanje dela v aktivih in občinskih komitejih LM. Julij: Postojna je svečano sprejela ob povrtatku z izgradnje »Ceste bratstva in enotnosti« VI, in VII. koprsko mladinsko delovno brigado — obe sta se vrnili s številnimi priznanji. V srednješolski brigadi je prvič sodelovalo tudi sedem mladincev, pripadnikov italijanske manjšine. Avgust: Na avtoccsto sta odpotovali zadnji skupini brigadirjev iz koprskega okraja. V okviru izmenjave mladinskih skupin je tudi iz našega okraja odpotovalo 6 mladinskih aktivi-sto na Poljsko, v Grčijo, na Dansko in Sovjetsko zvezo. Oktober: I. festivala zamejske mladine v Trstu se je udeležilo tudi 150 mladih delavcev in dijakov iz obalnih občin koprskega okraja. Naši mladinci so dopoldne položili venec na grob bazoviških žrtev, nato sodelovali v športnih srečanjih in na kulturni prireditvi ob zaključku festivala. Takšna srečanja mladine iz Trsta, Benečije, Gorice. Koroške in obmejnih krajev matične dežele so se pokazala za izredno koristna in jih bo treba razvijati tudi v bodoče. Vsi občinski komiteji mladine so v osnovnih organizacijah izvedli anketo o materialnih pogojih. Anketa je pokazala, da bodo morala vodstva Ljudske mladine v naslednjem obdobju odločneje postavljati zahteve po ustvarjanju osnovne materialne baze za delo Ljudske mladine. November: Zaključena je enoletna akcija pionirjev in mladine, skupno preko 1200 mladine. V tem času je mladina med drugim opravila 12.000 prostovoljnih ur, v svoje vrste so sprejeli nad 1000 novih članov. Med srednjimi šolami je bila najboljša organizacija na Učiteljišču, med AMZ pa aktiv v Bertokih. December: V občinah Koper, Postojna, Ilirska Bistrica, Piran in Izola so pričele z delom mladinske politične šole, v katere se je vključilo okrog 150 slušateljev iz vrst delavske, šolske ter uslužbenske mladine. Razen tega so bili na nekaterih srednjih šolah ustanovljeni klubi OZN. Na srednjih šolah deluje tudi več marksističnih in debatnih krožkov, OK LMS pa je preko ideološke komisije organiziral na srednjih šolah seminarje, ki se jih je udeležilo blizu 200 mladinskih aktivistov. Mladinske ure, ki so bile v preteklih letih samo na srednjih šolah, so v tem šolskem letu postale privlačne tudi na osemletkah in nekaterih vajeniških šolah. Klub primorskih študentov je v sodelovanju z občinskim komitejem LM v Kopru organiziral II. festival študentov in srednješolske mladine. V okviru festivala so bila med ekipami študentov, dijakov iz Kopra, Postojne in Pirana, športna srečanja za pokal kluba, ki ga je osvojil klub sam. Organiziran je bil tudi razgovor študentov z dijaki višjih letnikov, ki se bodo prihodnjo jesen vpisali na univerzo. V prisrčnem vzdušju je potekal tudi prvi družabni večer srednješolske, študentske in delavske mladine, organiziran v Tomosu. M. V. Kakor smo zvedeli na OSS v Kopru, bodo letos občni zbori sindikalnih podružnic tudi v gospodarskih organizacijah takoj po izdelavi zaključnih računov ter bodo končani v celoti do 31 marca 1961. Težišče letošnjih razprav posameznih sindikalnih podružnic bo na obravnavah vprašanj gospodarskega značaja, govora pa bo tudi o vseh ostalih problemih, ki zadevajo delo samoupravnih organov, delitev dohodka, investicije, racionalno porabo skladov, uvajanje kadrovskih socialnih služb itd. Da bodo občni zbori dejansko sestanek celotnega kolektiva, kjer naj bodo obravnavana tudi vprašanja življenjskega standarda in delovni pogoji članov gospodarskih organizacij, menijo, da bi se morali kolektivi sestati pred občnimi zbori na iz- V Casablanci so se prejšnji teden sestali državni voditelji Maroka, Gane, Gvineje, ZAR in Malije. 'Razpravljali so o vse-afriških problemih, posebno še o stanju v Alžiriji. Sprejeli so resolucijo, v kateri izražajo pripravljenost, da bodo z vsemi ŠE VEDNO DRŽAVLJANSKA VOJNA V LAOSU V Laosu je položaj zelo zapleten, Državljanska vojna je zavzela tako širok obseg, da so po mnenju predsednika indijske vlade Nehruja zašli v položaj, ki lahko povzroči »svetovni spopad«. Velika Britanija je zato zaprosila Nehruja, naj bi vplival na Sovjetsko zvezo, da bi pospešili obnovitev dela mednarodne komisije v Laosu. Izhod iz sedanjega položaja pa bo moč najti po mnenju naše vlade le v spoštovanju in izvajanju sklepov Ženevskih sporazumov, ki med drugim tudi priporočajo aktivnost omenjene komisije za nadzorstvo nad premirjem. SOLIDARNOST JUGOSLOVANSKEGA DELAVSKEGA RAZREDA S STAVKAJOČIMI BELGIJSKIMI DELAVCI Belgija je še vedno v znamenju splošne stavke, ki je močno paralizirala vse gospodarsko življenje v tej deželi in močno omajala njeno politično stabilnost. Vse kaže, da je ta majhna evropska država s koloniali-stičnimi pretenzijami zašla v zelo kočljiv notranjepolitični položaj, posebno še, ker bo brez izkoriščanja bogatih naravnih dobrin v Kongu ostala s prazno blagajno in zaradi zastarelih industrijskih naprav nesposobna konkurirati v blagovnem prometu z drugimi državami. Vsekakor bo morala belgijska vlada v neposredni prihodnosti upoštevati dejstvo, da belgijski delavski razred odločno zahteva korenite gospodarske reforme in da je moč socialističnega gibanja močnejša od sedanje monarhistično-kapitalistične zunanje in notranjepolitične dejavnosti. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije pa je poslal Splošni federaciji delavcev Belgije brzojavko, v kateri pravi: »Ob množičnih akcijah in stavkah belgijskih delavcev, ki so vzbudile veliko zanimanje v našem gibanju, sporočamo izraze solidarnosti in izražamo iskrene želje za uspešen zaključek vašega boja.« ¥ M0¥Q LETO Z NOVIMI NALOGAMI Občni zbori sindikalnih podružnic bodo posvečeni predvsem gospodarski problematiki rednih konferencah, ker bodo le tako lahko člani sindikalnih organizacij uspešno sodelovali na občnih zborih. Posebno skrb bodo morale sindikalne organizacije posvetiti tudi sestavi novih odborov, da bo znal novi vodilni kader podružnic pravilno zastopati stališča delavcev in želje celotnega kolektiva povsod tam, kjer bo to potrebno, Tesnejše sodelovanje sindikata z ostalimi političnimi organizacijami pa je nedvomno prvi pogoj za dosego tega cilja. Skrbne priprave okrajnega sindikalnega sveta in občinskih svetov bodo vsekakor v nemali meri prispevale k temu, da bodo občni zbori sindikalnih podružnic postali važen element pri poglabljanju in poživitvi sindikalnega dela osnovnih organizacij v podjetjih in ustanovah. b V Etiopiji je zopet zavladal mir in poskus državnega udara je propadel v nekaj urah. Cesar Ilaile Selasie je obvladal položaj. Zaključek poskusa tega upora najbolje ilustrira gornja slika: eden izmed častnikov cesarju zvestih vojaških enot pozdravlja Ilaile Sclasija ob vrnitvi v Adis Abebo sredstvi podpirali alžirsko ljudstvo v njegovem narodnoosvobodilnem boju. Na konferenci bo tudi sklenili ustanoviti afriško posvetovalno skupščino, v kateri bodo predstavniki vseh afriških držav. Ta skupščina bo imela štiri stalne komisije in sicer komisijo za politična, gospodarska in kulturna vprašanja ter komisijo za obrambo, da bi v potrebi^^ vzajemno branili neodvisnost in^A suverenost afriških držav pred^^ kakršnokoli agresijo. KRVAV IN ZA DE GAULLA PORAZEN REFERENDUM Referendum o alžirski politiki predsednika de Gaulla je pokazal kaj čudno sliko. Za njegovo politiko je glasovalo samo 56,61 °/o od celotnega števila vpisanih volivcev. V Alžiriji pa je kljub vojaškemu in policijskemu terorju in preliti krvi uspelo dobiti na volišče samo polovico vpisanih volivcev, pa še od teh jih je vrllc strahovanju 30%> glasovalo: ne! OBISK DRAGIH GOSTOV V prvih dneh letošnjega leta je obiskalo našo državo več uglednih državnih voditeljev Afrike tn Azije, Tako je bil te dni gost predsednika republike Josipa Broza-Tita predsednik republike^^ Gvineje Sékou Touré, v ponede^SF Ijek pa je prišel na 5-dnevni obisk indonezijski zunanji minister dr. Subandrio, od 13. do 16. januarja pa se bo mudil na uradnem obisku v naši državi predsednik Pakistana Ajub Kan. Naši državniki so z visokimi gosti prisrčno razpravljali o vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo v nadaljnjem poglabljanju prijateljskih odnosov z Gvinejo, Indonezijo tn Pakistanom. BISTVENO SPREMENJEN POLOŽAJ V KONGU Poročila iz Konga zadnjih dni kažejo na Ibistveno spremembo položaja v korist zakonite vlade, ki jo začasno vodi namesto zaprtega Lumumbe podpredsednik vlade Gizenga. Po zadnjih vesteh so dobro organizirane, vladi zveste čete pod vodstvom generala Lundule vdrle v Katango, kamor so prodrle 200 kilometrov v notranjost pokrajine. Ljudstvo te pokrajine, ki ga s pomočjo tujih sil terorizira predsednik pokrajinske vlade Combe, je Lumum-bovo vojsko navdušeno sprejelo. Vnjzkcyvc*toK CHICAGO: V devetih mesecih lani je pri prometnih nesrečah v ZDA zgubilo življenje 27.400 ljudi. TOKIO: Japonska ima 93,460.000 prebivalcev, med katerimi je 45 milijonov moških. Na enem kvadratnem kilometru živi 253 ljudi, a v Tokiju je več kot 10 odstotkov vseh japonskih državljanov. WASHINGTON: Do konca leta 1957 so investirali v gospodarstvo dežel Srednjega vzhoda več kot milijardo dolarjev privatnega ameriškega kapitala, kar pomeni močno gospodarsko penetracijo ZDA v te dežele. MOSKVA: v Sovjetski zvezi so izdelali rentgenski mikroskop, ki poveča 2 000-krat. Z nJim bodo opazovali strukturo mlkroteles. SAN JU AN: V Karibskem morju so pomorske vaje ameriškega atlantskega brodovja. V njih sodelujejo tudi križarke z usmerjeva-nimi izstrelki, dve atomski podmornici in 140 tisoč oficirjev in vojakov. NEW YORK: Sovjetska zveza je zahtevala čimprejšnji sestanek Varnostnega sveta, ki naj bi razpravljal o najnovejših agresivnih dejanjih Belgije v Kongu. KAIRO: Lani je skozi Sueški prekop plulo 18.840 ladij, torej II» ladij več kot leta 1959. LENINGRAD: Sovjetska zver« bo v kratkem odposlala svojo .sedmo antarktično ekspedlcljo. Doslej so sovjetski znanstveniki odkrili na tem 'šestem kontinentu« več kot 200 neznanih oto-I kov, zalivov in grebenov. © MOSKVA: Na dnu Kerčanske morske ožine, ki povezuje Črno morje z Azovskim, bodo že leto« položili plinovod, po katerem bo prihajal zemeljski plin s Kavkaz« na Krim. Ta plinovod bo dolg 3.500 km. WASHINGTON: V ZDA Je trenutno pod orožjem 2,502.145 ljudi. Turizem danes, jutri no naši obali Rozgovor s predsednikom ObLO tovarišem Davorinom Ferligojem V Sloveniji Je piranska občina med turističnimi prva. Odlična lega ob morju ln očarljiva okolica nudita domačemu ln tujemu turistu užitek ln zodovoljstvo. To-ruriS predsednik, turizem je najbližji ln v bodočnosti glavni dohodek. vaše občine. Povejte nam, prosim, kaj o lanskem obisku tujcev ln kakšne so zmogljivosti turističnih uslug — hotelov Itd. I.anl smo dosegli spet rekordno Število nočitev. Ze do konca novembra smo presegli pol milijona, kar Je 11 •/• nočitev več kot 1359. Po številu domačih ln tujih gostov nam pripada tretje mesto med Jadranskimi letovišči, takoj za Opatijo ln Dubrovnikom. Tc uspehe smo dosegli z zelo pičlimi hotelskimi kapacitetami, V vsej občini Je v hotelih le 1071 ležišč. Hotelom se pridružijo še ležišča v stanovanjih občanov (723). Glavnino turističnega prometa pa smo dosegli z »ošlml počitniškimi domovi. Teh Je bilo letos 118 s 3661 ležišči. Resen vzpon turistične dejavnosti se Je začel šele v zadnjih letih. marsikatera pobuda je \viSa. Ali nam poveste, prosim, kolikšne so bile lnvcsticijc v tem obdobju, da sta Piran ln njegova bližnja okolica v tako krotkem času postala sposobna za to vrsto gospodarske dejavnosti? Kakšne namere Imate za prihodnjo sezono oziroma kaj vse si lahko obetajo domači ln tuji turisti v prihodnosti? Natančne vsote investicij ne ve nihče, ker so bila poleg vseh razpoložljivih občinskih sredstev angažirana v ta namen tudi precejšnja sredstva delavskih kolektivov, ki Imajo pri nas počitniške domove. SIcer pa nI važna višina sredstev, marveč, kal Je bilo narejenega. Iz napol porušenega ln zapuščenega Pirana nam lle od L MSI dalje uspelo urediti lc-'tovišče, ki ne slovi le med domačimi turisti, marveč postaja vsako leto zmerom bolj priljubljen cilj tudi Inozemskim gostom. Cesa smo se lotili v prvih dveh letih? Vzporedno z urejanjem starih stavb v počitniške domove smo začeli urejati tudi komunalne objekto. Urejali smo — in seveda postopno še urejamo — vodovod, cestišča, razsvetljavo ln vrsto drugih Javnih objektov, ki so nujni za nspešen razmah turizma. Tudi na letošnjo sezono se pripravljamo vestno. Zgradili bomo ogromen akumulacijski vodni rezervoar, ki bo v bodoče dajal Portorožu dovolj vode tudi v najbolj vročih dneh. Nadaljujemo z urejanjem kanalizacije ln Javne razsvetljave, popravili bomo vsa cestišča, mnoga pa nanovo asfaltirali. V gradnji pa so tudi javna stranišča za najbolj obiskane predele naše obale. Na račun lokalov in nesposobnosti turističnih delavcev (zanemarjanje in prezlranje domačih turistov, počasnost, netaktnost) smo slišali resne in pomembne ugovore. AH lahko tudi s te plati pričakujemo izboljšanje? Dovolite, da poskusim razumeti vaše vprašanje v omiljeni obliki: Kaj smo pri nas storili, da se ne bi ponavljale nepravilnosti, kakršne omenjate ln o kakršnih se sliši ln bere v časopisju z vsega področja naše države, a najmanj s področja piranske občine? S tem ne mislim reči, da pri nas ni bilo podobnih primerov. Se kako skrbno smo Jih zasledovali, celo v sami sezoni. Imeli smo dva primera, ko sta bila gostinska delavca odpuščena, eden prav zaradi očitnega zapostavljanja domačih gostov na račun tujih. Vodstva naših hotelov In gostišč so Imela posebno v le- NOVA TOVARNA SVILENIH IN SINTETIČNIH TKANIN . . . V Prtzrenu Je začela s poskusno proizvodnjo nova tovarna svilenih ln sintetičnih tkanin. V njej, ki je nnjsodobneje urejena ln opremljena tekstilna tovarna v naši državi. bodo že letos izdelali 2,200 000 kvadratnih metrov blaga, v glavnem viskoznih tkanin. I.KT08 136 km ATOMOBILSKE CESTE Letos bodo mladinske delovne brigade zgradile 136 km avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti. Gradbišča bodo od Grdelice do Skopja. ODKUPILI SO 2000 VAGONOV VINA Podjetje »Slovenija-vino- je liuil odkupilo 2000 vagonov vina. največ na Štajerskem, Vipavskem, v Istri In Dalmaciji. Glavni uvozniki našega vina pa so bili Poljska, Češkoslovaška, Velika Britanija. ZDA. Brazilija ter Zahodna ln Vzhodna Nemčija. TOPLARNA V NOVEM BEOGRADU V začetku aprila bodo začeli graditi v Novem Beogradu plinsko toularno, ki bo po zgraditvi leta 1962 lahko ogrevala 40 tisoč stanovanj. 12 OCEANSKIH LADIJ V SIBENISIU LUKI Ko bo zaključena razširitev luke v Sibenlku. bo lahko hkrati v njej pristajalo 12 oceanskih ladij, Tedaj se bo promet povečal od sedanjih 700 tisoč ton letno na poldrugi milijon. V tej lukl gradijo tudi žilni silos z zmogljivostjo 10 tisoč ton in skladišča z 18 tisoč kvadratnih metrov površine. tošnji sezoni Izredno ostra navodila glede zatiranja omenjenih nepravilnosti. Seveda Je možnost takih spodrsljajev vse dotlej, dokler ne bod naši gostinski delavci visokokva-llftclranl, ne le po spretnosti, marveč tudi po bontonu. Tudi kulturno zabavni programi Je niso docela standardizirani. Nihanje med Izključno zabavnimi programi ter prizadevanji, najti kulturno panoramo, kakršno ima Dubrovnik (Dujprovniške poletne Igre), so z.a sedaj le v oviro idealnemu turizmu. Tu Je treba eno ali drugo! Dubrovnik vleče s svojimi igrami, Opatija s Festivalom popevk, Pulj s Filmskim festivalom. Torej: ali investirati v originalne zamisli zabavnega programa, ki bo imel sčasoma svoj odmev tudi zunaj, ali pa razmisliti o ustreznem kulturnem programu, ki bi odprl vrata Portorožu. Problem ni tako enostaven, da bi ga bilo mogoče rešiti v kratkem odgovoru. Drži, da še nismo našli svojih tal. Festival folklornih plesov In pesmi pa utegne postati prvorazredna privlačnost za naše kroje. In še, da v okviru našega turističnega društva proučujemo še druge možnosti, ki bi bile za nas ugodne. Vsekakor bo v prihodnji sezoni še bolje preskrbljeno za razne prireditve. 2e letos Je Turistično društvo dopolnilo skromen program »Primorskih prireditev« s trinajstimi prireditvami v lastni zamisli. Omenim naj še, da si prizadevamo urediti športna igrišča, ki bi poživljala sezono z raznimi športnimi tekmovanji. V pretekli sezoni so domači turisti doživeli nekaj neprijetnih izpadov s strani gostov, ki imajo počitniške domove v Fijesu. Stvar bi ne bila omembe vredna, če ne bi šlo za pojav egoističnega lastninskega čuta. Ce kolektivi polagajo ob obali ležalne deske ln širijo udobje le zase, kmalu ne bo po taki »surovi logiki« mesta za one, ki si žele v Fijesu le kopanja. Za hujše primere te vrste ne vem ln mislim, da Jih ni bilo. Do drobnih prepirov pa je prišlo drugod, n. pr. v Pacugu. Razumljivo Je, da želi vsak kolektiv urediti z lastnimi sredstvi prijetne počitnice svojim članom. Ker pa je nxša obala kratka, Je ne moremo dati vsakemu kolektivu na razpolago toliko, da bi bilo dovolj za vse njegove člane. Za to Je treba najti skupno pot za izkoriščanje obale ln morja. Prav to Je bil eden izmed povodov za organizacijo Skupnosti počitniških domov, v okviru te skupnosti se bodo uredila vsa podobna vprašanja in zato v bodoče talcih Izpadov ne bo več. Ceste so tudi z-a piransko občino veliko breme. Tu je izključena steza, zasekana v strmo obalo, steza proti Fijesu. Obala se zaradi erozije ruši in tu nI pomoči. Toda ccsta od pokopališč i proti mestu Je nekaj strašnega. Doslej nismo našli potrebnih sredstev, da bi modernizirali vsaj omenjeni odsek ceste ln cesto Strunjan— Beli križ. Na domove ne moremo pritiskati — sami morajo spoznati, da bi bila omenjena ureditev v njihovo korist. Brž ko bomo prišli do potrebnih sredstev, jih bomo povabili k sodelovanju! S počitniškimi domovi Je bilo marsikateremu občanu odvzeto dostojno stanovanje. Stavbe, Izročene v ta namen, niso bile sposobne za vselitev. Občina Je na ta način rešila stavbe propada. Kako v pogledu stanovanjske izgradnje rešujete družbeni standard? Najprej naj opozorim na napačno mnenje, ki ga čutim iz Vašega vprašanja, čeprav sami odgovarjate nanj. S počitniškimi domovi nI bilo odvzeto nobenemu občanu dostojno stanovanje. Vse stavbe, Izročene turističnemu prometu, so bile sprva razvaline. Scle z drznimi adaptacijami so postale to, kar so — počitniški domovi. Res pa je stanovanjski problem v naši občini številka ena, Z majhnimi sredstvi preperellh ln gnilih zidov, ostrešij Itd. nI mogoče spraviti pokonci. Velikih možnosti za to nimamo. V petletnem perspektivnem planu Je predvidena gradnja 500 novih stanovanj. Potrudili se bomo, da ta sredstva za to tudi dobimo, toda problem s tem še ne bo rešen. Uspešno rešitev vidim samo v tem, da naši kolektivi povečajo proizvodnjo in s tem čisti dohodek ter lz prostih sredstev prispevajo h gradnji stanovanj. In da se vključujejo v stanovanjske zadruge! V letošnjem letu so zapadla na-cionallzaolji nekatera zasebna stanovanja, ki so jih privatniki uredili za weekend. All je nacionalizacija lokallzirana oziroma ali se bo raztegnila v bodoče na vse weekende? Komur Je znana na5a družbena ureditev, mu je jasno, da nacionaliziramo samo sredstva ln objekte, ki služijo Izkoriščanju. Zasebna lastnina pa, kolikor jo naš delovni človek potrebuje za življenje, Je nedotakljiva. Nacionalizirani so ali še bodo lc tisti turistični objekti, ki niso služili izključno za oddih lastniku, marveč so Jih dajali V najem. Weekende, ki so majhni, pa bomo ne le dopuščali, temveč celo podpirali njihovo gradnjo. z. p. V decembru, kakor smo že poročali, so odprli delavnico modelarskega kluba tovarne Mehanotehnlka v Izoli. Naša slika kaže zastopnika Centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije Vlada Bulakoviča, ko izroča predsedniku Okrajnega odbora LT Koper Vinku 2nidarš Iču priznanje za uspešno delo OO LT Koper v letu 1960 PREDVIDENE SO KORENITE SPREMEMBE m IzloSišanje preskrbe potrošnikov Gradnja nove opekarne v Jazerinl pri Obrovu in del novozgrajene ceste, ki povezuje opekarno z mednarodno cesto Ileka—Trst (Nadaljevanje s 1. strani) jaln. V tem številu je predvideno tudi najmanj 6 novih samopostrežnih trgovin v potrošnih centrih in 3 veleblagovnice za industrijsko blago. Tako bi se z adaptacijami in novogradnjami povečal celotni prodajni prostor za približno tretjino od sedanjega. Nabaviti bo tudi potrebno za trgovsko mrežo okoli 40 novih kamionov, okoli 50 skladiščnih hladilnikov ter ostale opreme, kot so blagajne, pisarniška oprema, stroji za pakiranje, tehtnice itd., vsega v vrednosti preko 200 milijonov dinarjev. Tudi število zaposlenih naj bi se v trgovini povečalo za 24 %>, tako bi imeli leta 1965 zaposlenih v trgovini skupno 2,140 oseb. Pri tem upoštevamo, da se bo dvignila produktivnost trgovskih delavcev delno zaradi boljše kvalifikacijske strukture, predvsem pa zaradi boljših delovnih pogojev in izboljšanja sistema nagrajevanja po učinku. Takšen program razvoja blagovnega prometa in izgradnje trgovske mreže bo omogočil, da bo zagotovljena bolj zadovoljiva oskrba potrošnikov v našem okraju ter bi se trgovina razvijala vzporedno z ostalimi gospodarskimi panogami. Za uresničitev predvidenega programa bodo morala podjetja kot tudi občine in okraj vzajemno iskati možnosti zbiranja sredstev in sredstva združeno in načrtno uporabljati pri finansiranju v trgovsko mrežo. Znano je, da naša trgovska podjetja ob razmeroma nizki marži pri posredovanju potrošnih dobrin ustvarjajo tako malo sredstev, da prav iz tega razloga tudi doslej sama niso bila sposobna finansiranja za izpopolnitev in razširitev trgovske mreže v našem okraju. Trgovska podjetja niti ne ustvar- N A S GOS Tik pred novim letom so .bili sprejeti novi devizni predpisi, ki bodo veljali od 1. januarja letos, čeprav do tega dne še niso bili objavljeni v uradnem listu. Gospodarske organizacije, zlasti tiste, ki opravljajo zunanjetrgovinsko dejavnost, so sicer tako ostale do zadnjega v negotovosti, ker jim niso bile znane podrobnosti, dočim so bile na same spremembe, katerih osnova je nov obračunski tečaj dinarja nasproti ZDA dolarju v razmerju 750: 1, pripravljale. Medtem je Narodna banka že obvestila svoje enote in tudi prizadete gospodarske organizacije o osnovali novega načina obračunavanja v letošnjem letu. Novi obračunski tečaj znaša danes namreč: uradni tečaj, povečan za premijo v višini 150 "/o, in je enoten. Izjema so samo turistične storitve, za katere velja začasno še nadalje stari turistični tečaj, to je 400 din za 1 $. aH 300 + 100. Pri ujx>rabi tega tečaja veljajo do nadaljnjega sedanji predpisi. Z omenjenim določilom so torej s 1. januarjem prenehali veljati različni tečaji pri obračuna- vanju tujih plačilnih sredstev. Odslej velja samo en tečaj z izjemo v turizmu, in po tem tečaju obračunava Narodna banka vsa tuja plačilna sredstva, ki jih ustvarijo domače pravne ali fizične osebe v tujini ter jim torej banka po tem tečaju odobrava protivrednost v dinarjih. Prehodno lahko izvozniki blaga v primerih, ko so sklenili pogodbe do 31. decembra 1960, izbirajo med uporabo predpisov po prejšnjem ali novem režimu, kar banka na njihovo zahtevo upošteva pri ob-računavanju deviz. Tak prehodni režim je razumljiv, ker so podjetja tedaj sklepala pogodbe na popolnoma drugačni podlagi. Za neblagovni promet velja pri obračunavanju priliva za domače pravne in fizične osebe tudi enotni obračunski tečaj. Izjema je odkup tujih efektivnih bankovccv, ki se odkupujejo po tečajih 400 dinarjev, kar je v skladu z določili, ki začasno še veljajo za turistični promet. Glede ostalega je treba omeniti, da ostane podjetjem pravica do dela deviz, ki jih lahko prosto uporabijo. Vendar bodo glede te- ga izšla podrobnejš a navodila, dočim za tiste devize, ki so jim ostale na prosto razpolago do 12. decembra 1960, še v celoti veljajo stari predpisi. Sedanji način prodaje tujih plačilnih sredstev zasebnikom ostane v veljavi. Toda tudi za njih velja novi obračunski tečaj kakor za druge primere. Le za alimentaci-je prodaja banka zasebnikom tuja plačilna sredstva po uradnem tečaju brez premije. Tako morajo torej zasebniki od začetka letošnjega leta plačati dolar po enotnem tečaju 750 dinarjev, za 100 italijanskih lir 120, funt šterling po 2.100, za 100 holandskih forin-tov 19.730,862, za 100 DM 17.857,12 itd. V primerih, kjer smo doslej obračunavali z nekaterimi državami z deviznim obračunskim dolarjem, ki je imel različne tečaje, velja odslej omenjeni enotni obračunski tečaj. To velja zlasti za vse vzhodne države. Podrobneje bo o tem vprašanju moč govoriti, ko bodo izšli predpisi. S svoje strani smo zabeležili ta prehod kot važen korak k stabilizaciji v naši zunanji trgovini. -žj- jajo dovolj lastnih sredstev za potrebno stanovanjsko gradnjo* kar bi bilo sicer nujno, če bi hoteli ustrezno zvišati število kvalificiranih trgovinskih delavcev, da bi v zadovoljstvo potrošnikov lahko izboljšali postrežbo. Zato program nadaljnjega razvoja blagovnega prometa in trgovske mreže računa na nujno pomoč in. razumevanje družbe glede na njeno soudeležbo družbenih investicijskih skladov, zlasti občinskih. 2E SO TU TOMOSOVI MODRI 2-C V AVTOMOBILI Te dni bodo najprej po koprskih cestah in ulicah, potem pa. po vsej državi začeli križariti lični fitirisedežni avtomobili modre barve tipe 2-C V. Kakor je že dolgo znano, je kooperarijska proizvodnja med Tovarno motornih vozil Tornos in francosko tovarno avtomobilov Citroen predvidela, da bo Tomos že v januarju začel z montažo tega popularnega motornega vozila, za katerega vlada pri nas veliko zanimanje. Tej prvi, to Je poskusni seriji montaže modrih 2-CV, katerih sprednji del je nekoliko bolj simpatičen od nam doslej znanih »Spačkov«, pa bo kmalu sledila redna proizvodnja, ki bo že letos dala na trg okrog 600 Tomo-sovih 2-CV. Banka in LIV gradita stanovanja Za mnogimi delovnimi kolektivi postojnske občine sta se tudi kolektiva Komunalne banke in Kovinskega podjetja LIV v Postojni odločila, da skunno zgradita novo 10-stanovanjsko zgradbo. Poslopje zidajo v Vojkovi ui. In računajo, da bo vseljivo do oktobra. (ma) Spodbudna samopomoč Prebivalci Gornje Košane so se v dneh pred novim letom odločili, da s prostovoljnim delom in ob podpori občinskega odbora SZDL iz Postojne in Elektro Sežane uredijo javno razsvetljavo na približno 1 km dolgi poti iz vasi do železniško postaje Koša-na. Vaščanl so s prostovoljnim delom izkopali jame ln prepeljali na pot drogove ter tako omogočili elektromonterjem hitro napeljavo razsvetljave te zapuščene, sicer pa prometne poti. (ma) GRADBENA DEJAVNOST NA IIRPELJSKEM Med najpomembnejše gradbene objekte lanske ln letošnje sezone štejejo v hrpeljski občini gradnjo nove, moderne opekarne v Jaze-rini pri Obrovu, ki bo letos dograjena. Dolgotrajno deževje je v preteklem letu zelo oviralo gradbena dela, ki pa so bila v grobem vendarle Izvedena po predvidenem planu in je opekarniškl objekt že pod streho. Zdaj je na vrsti lo še strojna oprema opekarne. Prav tako bosta letos dograjena v Kozini stanovanjska bloka carine in obmejnega pover-jeništva. Vsa ta gradbena dela vodi SGP ->Kruški zidar« iz Sežane, razon manjših adaptacij, ki so poverjena občinski komunalni upravi. J. 2, JAVORNIK V PIVKI- — ODLOČEN DELOVNI KOLEKTIV Pred nedavnim so v trgovskem podjetju :>Javornik« v Pivki sklicali na sestanek celoten delovni kolektiv, da bi sprejel plan perspektivnega razvoja te trgovske enote v letih 1961—1965. Ker pa vodstvo podjetja članom kolektiva predhodno ni dalo potrebne dokumentacije, ki naj bi jim omogočila realen vpogled in čas za razmišljanje o posameznih postavkah piana, kakor je to navada drugod, so se prisotni vzdržali vsakršne razprave o planu, meneč, da je golo in zgolj formalno poročevalčevo naštevanje planskih številk nezadostna osnova za glasovanje o tako pomembnem instrumentu podjetja. Zato so razpravo in glasovanje o planu preložili na kasnejši datum. Primer odločnosti tega pivškega delovnega kolektiva zasluži v dneh sprejemanja planov podjetij in tudi sicer vso pozornost, ker opozarja na dejstvo, da proizvajalcem v pogojih delavskega samoupravljanja ni več vseeno, dfo tUug&d ' NOVO ŠOLSKO POSLOPJE Novo gimnazijsko poslopje v Kamniku, ki ga gradi Projekt iz Kranja, je z dograditvijo tretjega nadstropja do sedaj najvišja stavba v Kamniku. Ce ne • bi stavbe povišali še za eno nadstropje, bi bilo dvonadstropno poslopje zdaj že pod streho. Ko govorimo o preskrbi Celja, moramo ugotoviti, da se je potrošnja zelenjave v prvem polletju letošnjega leta povečala za 79% v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta Preskrba z mlekom je bila zadovoljiva, prav tako preskrba z govedino m svinjskim mesom. V preskrbi s kruhom je bil z dograditvijo nove pekarne storjen korak naprej. Potrošnja kruha je narasla za 5 »/o, dnevno pa znaša deset ton, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa celo 20 ton. Preskrba z ostalimi prehranbeniml artikli in industrijskim blagom je na splošno zadovoljiva, pa čeprav stalno primanjkuje nekaterih-vrst tekstilnega blaga, železnine, gradbenega materiala itd. Primerjava cen med različnimi mesti kaže, da Celje ni najdražje, temveč da so cene na splosno vsklajene. STANOVANJSKE SKUPNOSTI NAJ POSTANEJO ENA NAJVAŽNEJŠIH OBLIK DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA Idrijska stanovanjska skupnost je začela delati v juliju. Vodi administracijo in knjigovodstvo hišnih svetov in razen tega ima še servis za vzdrževanje stanovanj. Ta servis organizira razne usluge na domu, te pa v prostih urah opravljajo delavci, zaposleni v drugih podjetjih, in upokojenci. Ta služba posluje zelo eks-peditivno,Delavca dobi stranka še isti dan ali najkasneje naslednji. Imajo tudi servis za posojanje gospodinjskih aparatov, ki se jih gospodinje zelo rade poslužujejo, prvega januarja so prevzeli od gospodinjskega centra še krpalnico. Zelo uspešno posluje tudi podružnica kemične čistilnice iz Ljubljane, ki opravi svoje usluge v petih dneh. Prav te dni bodo v mestu ustanovili tudi gospodinjski biro. KZ BREŽICE SEJE NOVO SEME 7.000 ha površin; 1.900 ha njiv, 1.400 ha travnikov. 300 ha vinogradov, 150 ha sadovniakov, 1.810 ha gozdov. 350 miliionov dinarjev osnovnih sredstev, 100 milijonov obratnih sredstev. 1.500 ha površin z lastno nroizvod-njo: posestva Mokrice. Brežice, Globoko in Pi.šece ter stranski obrati Sel a. Čatež in Lenart; 500 glav goveje živine. 30.000 Diščancev za cvrtie in 100.000 jajc na leto, 13 ha hmeljišč in 21.300 kilogramov hmelia, Stroina služba; 18 traktoriev s pri-kliučki. 3 kombalnl, 5 mlatilnic in številni drugi kmetilski stroji. Bruto proizvod lastnih obratov 70 milijonov dinarjev, na 1 ha 400 tisoč, na enega zaposlenega 900 tisoč dinarjev. lili kakšno pot razvoja bo ubrala njihova gospodarska enota. Primer jc obenem poučen za vsa tista podjetja, kjer v vsakdanji praksi načelom delavskega samoupravljanja še niso dali polne veljave, TOMAJ Izpopolnitev javne razsvetljave v Tomaju in Križu, popravilo pokopališča v Tomaju in Dutovljah, remont vodovoda v Zepuljah, nadaljnje obnavljanje vodovoda v Tomaju, popravilo podpornega zidu pri šoli, vzdrževanje vaških in krajevnih poti, pokritje vaških vodnjakov in Se vrsta drugih del je predvidena v petletnem načrtu, ki so ga sprejeli zbori volivcev na območju krajevnega odbora Tomaj, Nekatera dela so kar obsežna, DUTOVLJE Minuli mesec se je zbralo 126 volivcev iz Dutovelj, Godenj in Krepelj ter razpravljalo o komunalnih vprašanjih. Sklenili so, da bodo letos uredili vaška vodnjaka v Krepi j ah in Dutovljah, kjer bodo uredili še pokopališče, v prihodnjih štirih letih pa nameravajo izpopolniti vodovodno omrežje ter javno razsvetljavo. IV AN JI GRAD Podjetje Elektro Gorica je pred kratkim rekonstruiralo vso električno napeljavo v vasi Ivanji grad. Stanje električnega omrežja je bilo že tako slabo, da so žarnice komajda brlele, zdaj pa imajo v vasi celo industrijski tok in javno razsvetljavo. Zastopniki podjetja so obljubili, da bodo podobna dela izvršili postopoma tudi v drugih vaseh na Spodnjem Krasu Taborniki v Prestranku bodo te dni začeli z vadbo v mnogoboju pod vodstvom četovod-? Jamskih medvedov OKV Postojna Josipa Soreta-Pina. TI taborniki nameravajo letos proslaviti hkrati z 20-letnico ljudske revolucije tudi desetletnico ustanovitve taborniške organizacije v Postojni, ki je najstarejša taborniška organizacija v koprskem okraju. Na sliki prestranski taborniki §ä Bfl D Prä Hi© Sneg marsikdaj utrga žice električne napeljave in kdor se teh žic, ki so pod visoko napetostjo, dotakne, je v smrtni nevarnosti. Tako je te dni pred zdravstveno ambulanto v Prestranku prijel za žico z visoko napetostjo Tone Intihar, ki je umrl kljub takojšnji pomoči vaščanov in zdravnikov. Okrajni zavod za rehabilitacijo invalidov v Izoli je pred nedavnim odprl v Komnu podjetje za izdelavo otroških čevljev. Trenutno zaposluje podjetje osem delavcev, v kratkem pa bo število zaposlenih naraslo na petnajst. ZADNJA LANSKA SEJA ObLO PIRAN V petek pred Novim letom sta imela oba zbora ObLO Piran svojo zadnjo letošnjo sejo. Na dnevnem redu je bila'razprava o poročilu predsednika Sveta za turizem ObLO Piran o letošnji turistični sezoni in njeni problematiki in še nekaj sklepov lokalnega značaja. Pomemben je sklep, da se piranska ladjedelnica osamosvoji. S 1. januarjem 1961 piranska ladjedelnica torej ne bo več v sklopu »Splošne plovbe«, temveč bo samostojno podjetje. Za to osamosvojitev je govorilo več tehtnih razlogov, saj je ladjedelnica ekonomsko tako močna enota. da ji taka osamosvojitev ne bo delala nikakršnih finančnih in tudi ne personalnih težav. Razprava o poročilu predsednika Sveta za turizem je pokazala-, da razumevanje za turizem vedno močneje prodira v miselnost piranskih občanov in njihovih zastopnikov, ljudskih odbornikov. Glavni sklep razprave je bil, da je treba v turistično tako močni občini nujno reorganizirati celotno turistično službo, da bo lahko kos vedno zahtevnejšim nalogam. V ta namen sta turistični društvi dobili nalogo, da pripravita študijo za ustanovitev takega organa, ki bo lahko izvajal vso operativno službo. Novi organ naj bi bil ustanovljen najpozneje konec januarja. Predsednik Sveta za turizem tovariš Marjan Zoreč se je zahvalil vsem, ki so prispevali k razvijanju turizma v piranski občini v zadnjih letih. J Letos, štiri leta po hudi zimi, ko so v obalnih krajih pozebli oljčni nasadi, je bila ponovno dobra letina. Vaščani so namreč po navodilih kmetijske zadruge v Luciji krepko poprijeli za delo in sistematično obnavljali nasade. In že lansko poletje je pokazalo, da trud ne bo zaman, Niso se zmotili. Pridelek je znašal 6 vagonov oliv in oljarna, zadruge je od' tega pridelka predelala 5 vagonov, kar je dalo skoraj 7 tisoč kilogramov olivnega olja. Odkup oliv, ki ga je med 50 kmetovalci organiziral član za- Podjetje posluje v lepi zgradbi, ki jo je' dal na razpolago Občinski ljudski odbor Sežana, ki je tudi finansiral napeljavo vodovoda, trofaznega toka in ureditev sanitarij. Zavod pa je dal podjetju na razpolago vsa ostala osnovna in obratna sredstva. Podjetje ima lepo perspektivo, saj v naših trgovinah zelo primanjkuje otroških čevljev. Razen tega pa je novi objekt velikega pomena pri reševanju gospodarske pasivnosti tega predela občine, kjer je relativno mnogo invalidov iz NOB. Polde Rener MISLIČE Volivci iz Mislič in Vatovelj so na decembrskem zboru sprejeli letni in petletni načrt komunalnih del za popravilo ceste ter vaških in poljskih poti. Hkrati so sprejeli sklep o posebnem krajevnem prispevku v delu in prevozih. družnega sveta zadruge Ivan Pribac, je trajal od 26. novembra do 6. januarja ter je marsikateremu nudil len zaslužek in nagrado za dolgoletno vztrajno delo. II \ y t m s - • -. o v - Zivinorejsko-poljedelski kombinat Postojna ima svoj največji obrat v Prestranku. Postojnski kombinat ima skupno sicer šest obratov, toda tega v Prestranku ne dosega nobeden — tako po številu živine, kot po površini obdelovalne zemlje. Od 2 tisoč hektarov zemlje, kolikor je ima skupno kombinat, odpade samo na Prestranek 1G73 hektarov, medtem ko jc v hlevih tega obrata kar 505 glav goveje živine od skupnega števila 2 tisoč glav na vseli šestih obratih. Obrat v Prestranku se ima v nemall meri zahvaliti za svoje uspehe odlični mehanizaciji, predvsem pa organizaciji dela in nagrajevanju po učinku, ki so ga že zelo izpopolnili. Na sliki vidite nekaj poslopij obrata v Prestranku IZ PRIDVORA NAD KOPROM ŽIVAHNA DRAMSKA DEJAVNOST Člani dramske skupine prosvetnega društva Svoboda v Pridvo-ru so ob koncu minulega leta uprizorili štiridejanko »Stari in mladi«. Vse vloge so usoešno odigrali mladi vaščani, ki obetajo, da bodo po tem uspehu naštudi-rali novo odrsko delo. Vsekakor sta bila najboljša Mira Koradin in Franko. za kar sta tudi žela največ priznanja številnih gledalcev. Igro je dobro zrežirala učiteljica Marija Trošt, ki sodi med vodilne ljudskoprosvetne dclav-ce v Pridvoru, Na Silvestrovo je bil tudi dedek Mraz v Pr dvoru ter obdaril najmlajše, Ob tej priložnosti so uprizorili »Sneguljčico« in igro »Kaznovani šaljivec«. V vlogi palčkov so bili zelo prisrčni naimaniši nionirji, pa tudi scena je bila kar bogata. Lepa darila so mlade obdaro-vance zelo razveselila. Podjetje Zadružni servis v Kopru pa je podaril šoli 30.000 d:narjev in ICZ Pobegi-Čežarji 50.000 din prosvetnemu društvu. Kaže. da bodo dobili nekaj denarja tudi godbeniki, saj jim ga je že obljubil občinski odbor SZDL Koper. GORJANSKO Na nedavnem zboru volivcev v Gorjanskem so razpravljali o raznih komunalnih problemih, ki bi jih bilo treba urediti v letu 1961 in v razdobju do 19G5. leta. Najbolj potrebujejo drobilec gramoza, ker nameravajo sami popraviti poti Gorjansko—Na-dražica, Brje—škofi in po vasi Klanec. Popraviti bodo morali tudi vaška napajališča, v Brjah pa bodo morali napajališča šele zgraditi, enako tudi avtobusno postajališče. Za naslednja leta pa so predvideli dopolnitev javne razsvetljave v Gor-janskem, Klancu, Brjah, škofih in Nadražici. Velika želja volivcev Je, da bi zaradi prahu asfaltirali kakili 800 m ceste skozi Gorjansko in popravili odcepe vodovoda v te vasi, ki so že dotrajali. •ŠTORJE i V štorjah nameravajo že letos urediti javno kopalnico in zbiralnico mleka ter podaljšati vaški vodovod. V naslednjih letih pa imajo v načrtu dokončanje Zadružnega doma in ureditev še enega stanovanja v tej zgradbi, temeljito popravilo vaških in poljskih poti itd. V Senado-lieah bodo popravili vaški vodnjak in napeljali industrijski tok. Zadnji zbor volivcev je odobril tudi predlog načrta šolskega odbora, ki predvideva napeljavo vode v šolo, razna pojjravila v šolski zgradbi ter ureditev šolskega vrta in igrišča. Pri vsem tem je treba pohvaliti pripravljenost volivcev, da s prostovoljnim delom prispevajo l£ uresničitvi načrtov, -cr VSAKDANJA SREČANJA Na ljubljanski ulici sem srečal pred dnevi starega znanca, študenta. Umaknila sva se tru-šču mesta na pomene k. Potožil mi je in tega, priznam, nisem pričakoval od brihtnega robusta, fc£ je !bil sicer zmeraj nasmejan in pripravljen na šalo. »Zabredel sem se v težave,« je začel. »Štiidij na univerzi terja danes svoje.« Prikimal sem, predstavljai-joč si novi, poostreni ¡režim visoke šole. »Dom, hrana in knjige veljajo danes najmanj 10 tisočakov, če bi jih imel, seveda.« Pri tem je za trenutek po-molčal. Z obraza sem mu razbral skrb. »Dobivaš vendar štipeiidi-jo!?« »Šest tisoč. In to je vse. Na domače ne morem računati. Redno se mi dogaja,« je nadaljeval,« da ostanem najmanj pol meseca brez večerje. Moral si bom poiskati honorarno delo.« Dojel sem študentovo skrb. Ko sva se čez uro razšla, sem začel tudi sam sklepati. Študij traja po novem zakonu štiri leta. Če redno ne položiš izpitov, izgubiš status študenta. Utegne se ti zgoditi, da izgubiš hkrati tiLdi štivendijo, morda edini vir dohodkov. Če je štipendija prenizka, da bi z njo zadostil vsaj najnujnejšim potrebam, si prisiljen razmišljati o honorarnem delit, da bi se lahko normalno preživljal. Toda študij in delo sta v novem visokošolskem režimu nezdružljiva, če hočeš pravočasno in uspešno polagati izpite. Krog, ki mu ni najti izhoda. Primer tega študenta ni osamljen in se ga niti ne da posplošiti na večino visokošol-cev. Vprašanje pa ostaja kljub temu še nadalje odprto, nerešeno. Zvezna določila o štipendiranju so zastarela. Kvote štipendij, ki so bile pred biti realno postavljene na osnovi življenjskih stroškoi\ danes nimajo več stika s stvarnostjo. Napovedali so sicer spremembe. a jih še ni. Naši ljudski odbori, delavski sveti ter upravni odbori v podjetjih in ustanovah, ki iz leta v leto štipendirajo več študentov. bi morali bolj intimno prisluhniti težavam svonh šti-pendirancp.v, Z neznatnimi sredstvi bi jim lahko mnogo pomaaali. kot. na vrimer pri nakumi študijskih knno. Drugod, so že nar>rav;li pri'e korake v tej smeri, pri nas, na Koprskem, r>a smo o nro-blemu začeli šele razmišljati. (ma) A KULTURA PROSVETA fr KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA ^ KULTURA PROSVETA ^r KULTURA PROSVETA * KULTURA PR GLEDALIŠKA POROČILA — GLEDALIŠKA POROČILA — GLEDALIŠKA POROČILA — SNG TRST — E. Jonesco: STOLI — tretja premiera sezone in poslovilna predstava EME STARČEVE Zadnje, dni preteklega leta je bila v tržaškem Avditoriju tretja premiera letošnje sezone. Ansambel slovenskega gledališča je v režiji ljubljanske gostje Baibine Battelino-Baranovič nprizorilo delo kubističnega dramaturga Eugena lonesca STOLI. Sceno in kostume je v duhu avtorjevih abstraktnih načel zasnovala Marija Vo-gelnikova, prav tako gost iz Ljubljane. lonesco snuje svoja dramska dela izven stvarnega pojmovanja življenja, sveta in človeka okoli sebe, brez dejanja in akcijskih zapletov, kaj žele, da bi doživeli kak konflikt ali razplet. Sam pravi, da raziskuje prvine svoje duše in svojega uma in da mu je lastni »jaz« merilo vseh . »jazov«. Torej je le sam vedno glavna in edina oseba svojih del, in še to je oseba na začetku in ne na konca svojega razvoja. Logični zaključek je, da — vljudno rečeno — razumljiva in ekstravagantna Ionesco-va dela uvrščajo v svoj repertoar le eksperimentalna in ekstravagantna gledališča zahodnega sveta. Toda tudi tam je to že nehala biti moda. In če je pred nekaj leti uprizorilo Eksperimentalno gledališče v Ljubljani lonescovo »Plešasto pevko«, je bilo to opravičljivo, ker imajo tam še Dramo, Mestno gledališče, pa če hočete še Šentjakobsko, Obrtniški oder itd. Nerazumljivo je pa, da si tak eksperiment privošči tržaško slovensko gledališče, ko vendar dobro pozna svoje občinstvo v samem mestu in na podeželju. Ne gre za to, da bi repertoarna politika dajala koncesije malomeščanskemu pojmovanju romantičnega gledališča in prav gotovo je, da se mora vrtinec stičnih točk najrazličnejših vplivov — kar predstavlja Trst — zrcalno odražati tudi na odrskih deskah. Toda med sodobnimi dramskimi pisatelji in njihovimi deli je najti dobra, razumljiva in napredna dela in človek bi se odločil za lonesca, če bi vse drugo že pokazal svojemu občinstvu in bi ga potem še za nameček seznanil s to »moro«, kot imenuje Sartre lonescovo gledališče. Danes je celo zahodni svet lonescovo dramsko jecljanje že prebolel in dramatiki iščejo novih poti mimo njegovih dramskih ruševin. »Stoli« niso izjema v Ionescovih duhovnih blodnjah. To je skoraj dve tiri — brez pavze — trajajoči dialog med starko in starčkom, poln nesmiselno besedne igre, temnih in nerazumljivih asociacij iz primitivnega duhovnega sveta osamljenih robotov, prazne formule ne rešujejo problemov in samo prikimati moramo tistemu, ki je rekel, da nam bo lonescovo gledališče ubilo vsakršno vero v človeka. Na odru sta dve osebi. V tržaški uprizoritvi sta to bila EMA STAR- ČEVA in RADO NAKRST. Le ob koncu se jima pridruži šc tretja oseba, — upodobil jo je ALOJZ MILIC — ki predstavlja sintezo in je simbol: ko pričakujemo veliki govor in življenjsko razkritje, slišimo od »govornika« mučno jecljanje bebca in smo priča nemočnemu poskusu živali, da bi govorila človeško. Zal je bila to poslovilna predstava Eme Starčeve, znane gledališke igralke ne samo v Trstu, ampak tudi v Mariboru, v Ljubljani in med vojno članice partizanskega gledališča. V štirinajstih sezonah je ustvarila Ema Starčeva celo galerijo igralskih likov, ki so ostali gledalcem v iepem in nepozabnem spominu. Ob koncu predstave »Stolov« — občinstvo jo je spre- jelo zelo hladno — so se od Starčeve poslovili predstavniki kulturnih in javnih slovenskih ustanov, občinstvo je toplo ploskalo in marsikdo si je skrivaj obrisal rosno oko. Bilo je prisrčno, kakor umetnica tudi zasluži. Splošna želja je bila, da bi Starčevo tudi zdaj, ko je odšla v zasluženi pokoj, še srečevali na odru, vendar v drugačnih vlogah, kot je lone-seova starka. Spregovorili bi bilo še treba o igralski kreaciji Starčeve in Nakrsta. Uporabljali bi lahko same superlative za take zrele in umetniško visoke stvaritve. Oba lahko štejeta ti vlogi med svoje največje igralske' dosežke. Seveda drugo vprašanje je, če ni bilo škoda tega velikega dajanja za »Stole«. Toda to ni njuna krivda, čeprav žal nista bila deležna tistega priznanja in ploskanja, kot bi ga po pravici zaslužila. Težko igralsko preizkušnjo pa sta prestala odlično. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — L. Stevens: ZAKONSKI VRTILJAK — gostovanja v obalnih mestih V Kopru, Izoli in Portorožu smo imeli prve dni novega leta v gosteh Mestno gledališče iz Ljubljane. Predavanje o monogamiji v dveh delih z naslovom ZAKONSKI VRTILJAK avtorja Leslieja Stevensa so nam v domiselno-lalikotni režiji Igorja Pretnarja predstavili igralci Franei Pre-setnik, Tina Leonova, Anka Cigoje-va in Vladimir Skrbinšek. Moderna fantazijska scena je bila delo Svete Jovanoviča. Igra iz sodobnega življenja ameriških intelektualcev se zdaj razposajeno, zdaj ironizirajoče, izzivalno šarmantno pa razigrano suče na vrtiljaku ob glasbi resnobnih stavkov in znanstvenih ugotovitev o moški mo-nogamnosti in ženski razumevajoči ljubezni. O vseh puščicah na račun pridnosti zakonskih mož in zapeljivosti mladih deklet bi si morda želeli ščepec več dinamičnosti in bolj pogosta drobna zrnca ironije. Toda igra je dovolj privlačna in efektna v preprosti razumljivosti, da vzbuja vedri smeh In dobro razpoloženje v dvorani. In smeha smo potrebni. Šarmantno razigrani kvartet ljubljanskih interpretov »Zakonskega vrtiljaka« nam je torej prinesel zvrhano mero dobre volje kot nadaljevanje veselega novoletnega praznovanja. Kljub epizodni vlogi je med njimi najbolj izstopal Vladimir Skrbinšek. 1U je dokazal, da dober igralec ne blesti samo v določenih vlogah, ampak vedno, kadar je na odru. Njegova gesta in samoiniciativno dodana enozložnica pove včasih več o karakterju osebe, ki jo upodablja, kot če bi ji avtor posvetil psihološko utemeljeni monolog. Tina Leonova je bila resnobna in vljudna ameriška gospa, toda izredno sugestivna in topla žena, ki bi rada obdržala svojega zakonskega moža. Anka Cigojeva ima ČZP PRIMORSKI TISK - ZALOZBA LIPA - KOPER RAZPISUJE za izvirna slovenska književna dela v prozi (roman, povest, kronika, dnevnik, spomini) s predvojno, vojno in povojno tematiko, ki bi ustrezala pogojem za jubilejne knjižne izdaje ob letošnji 20-letnici vstaje. O rokopisih, ki so jih avtorji že oddali oziroma obljubili, in o delih, ki jih bo založba prejela v nateČajnem roku, bo razpravljal založniški svet pred 10. junijem 1961 in objavil izid. Književnenagrade: 200.000, 100.000, 80.000 din. Rok za sprejem rokopisov: 15. maj 1961. Žirija: člani založniškega sveta založbe Lipa (predsednik dr. Bogomir Magajna) Običajni avtorski honorar po pogodbi. Založba si pridržuje pravico odkupa avtorske pravice tudi za nenagra-jena dela. Avtorji, ki bi želeli oddati svoja dela pocl psevdonimom, naj v zapečatenem ovoju prilože svoj točen naslov. liera pn vse potrebne odlike »pin-up girl«, svoji govorici pa bi morala posvetiti malce več časa in pozornosti. Od Francija Presetnika bi si želeii več vrtiljaške razigranosti, toda tudi več uglajenosti v nastopu in prefinjeno-sti svetskega človeka, ki je obenem še amerikaniziranl Francoz. Avtor »Vrtiljaka« pravi, da je bil njegov edini namen, da bi nas pone-ljal v svet smeha, ki pomeni zdravje. To mu je prav gotovo uspelo. SNG Trst —. Goodrich-Ha-ckett: DNEVNIK ANE FRANK — gostovanja po Sloveniji Te dni je gostoval v Sloveniji ansambel SNG iz Trsta z znanim delom Goodrich-Hacketta DNEVNIK ANE FRANK. Med drugimi so tržaški gostje obiskali tudi nekaj naših krajev na Primorskem, Premiera tega dela, ki ga je kot gost režiral Branko Gom-bač iz Celja, je bila preteklo sezono v Trstu in smo takrat pisali o predstavi več. Od takrat so uprizorili Tržačani Ano Frank že menda štiridesetkrat in povsod so jo sprejeli ne samo z razumevanjem, ampak celo z velikim priznanjem. To ni malenkost, če pomislimo, da je to občinstvo, ki pozna tudi ljubljansko uprizoritev istega dela. Največjo zaslugo pri tem ima brez dvoma nosilka glavne vloge MIRA SARDOCEVA, ki ji je uspelo tako življenjsko in prepričljivo oživeti na odru malo židovsko deklico v nje-nen stisnjenem podstrešnem skrivališču, kjer doživlja na meji med puberteto in zrelostjo širni svet. »Dnevnik Ane Frank« je delo, ki bo še dolga leta vleklo v gledališke dvorane in ki ga bodo šc dolgo uprizarjala poklicna in amaterska gledališča. Z. L. POSTOJNA IN PIVKA potrebujeta novi osnovni šoli Ob koncu leta je imela svoj občni zbor tudi sindikalna podružnica prosvetnih in znanstvenih delavcev v Postojni. Člani so se zbora udeležili polnoštevilno. Plodna razprava je- kritično ocenila odnos posameznikov do sindikalne organizacije. Prisotni so poudarili, da so nekatere kritike na račun neaktivnosti prosvetnih delavcev v družbenem življenju mesta in občine le delno opravičljive, del razprave pa so posvetili stanovanjskim problemom prosvetnih delavcev. Hkrati so opozorili na nujnost gradnje novih osemletk v Postojni in Pivki, (ma) Prizor iz Ionescovih »Stolov« v uprizoritvi SNG Trst. Premiera je bila 28. decembra v tržaškem Avditoriju Kakor smo že poročali, nameravajo v bližini Portoroža odpreti letos prvo jugoslovansko mednarodno kolonijo kiparjev, ki bodo sedem tednov na obali morja pod milim nebom ustvarjali svoja dela. Iniciativni odbor je že sredi decembra imenoval pripravljalni odbor, v katerem sta poleg vidnejših slovenskih umetnikov in predstavništev republiških oblasti tudi tovariša Črtomir Kolenc kot predstavnik OLO Koper ter Davorin Ferligoj kot predsednik gostiteljske piranske občine. Odbor bo na svoji prvi prihodnji seji imenoval tajn^tvo. ki bo skrbelo za vse potrebne tehnične prijeme v zvezi s pripravami na kolonijo. Predvsem bo treba sestaviti prospekt, s katerim bodo kiparji sirom po svetu vabljeni na udeležbo v koloniji. Kaže, da bo zanimanje za to kiparsko kolonijo veliko. V tednu pred Silvestrovim se je mudil v piranski občini generalni sekretar avstrijskega kiparskega sim- pozija v kamnolomu St. Margarethen na Gradiščanskem. gospod dr. Friedrich Czagan. Kljub nekaterim pomislekom je izraaü prepričanje, da bo nova k parska kolonija" pokazala lepe usnehe. Pristal je tudi na naš predlog, da se že vnaprej pripravi čim tesnejše sodelovanje med obena umetniškima kolonijama, av?trij-sko in našo. Jule RTV Ljubljana je popestrila svoj program s posebno oddajo »VSE O VAŠEM KRAJU«. Ko je bila ena izmed programiranih enajstih oddaj v decembru tudi v Kopru, smo med drugim zabeležili, da je bila ta oddaja močno pomanjkljiva in naše kritične pripombe so veljale tehnični ter vsebinski strani izvedbe. Takrat so nastopili pred televizijskimi kamerami Novomeščani kot izpraševalci Koprčanov in zabeležili smo majhno razočaranje zaradi dolgoveznih vprašanj in šibke tehnične izvedbe. Z veseljem pa lahko ugotovimo, da je bila televizijska oddaja iz Trbovelj na neprimerno višji stopnji, ko so se predstavili Koprčani kot izpraševalci zastopnikov Trbovelj. Ni brez osnove trditev, da so zastopniki Kopra: direktor Okraj- 8sPr( ■■■bo Dramska skupina hrpeljske SVOBODE bo te dni uprizorila 2va-novo tiiidejansko predpusfcno veseloigro »KURENTOVA NEVESTA«, Motiv igre je vzet iz slovenske narodne folklore in obravnava pred-pustne ženitovanjske običaje na Slovenskem v polpretekli dobi. Igro odlikuje krepka domača govorica, prepletena z izvirnim humorjem in petjem narodnih pesmi. »Kurentovo nevesto« so z uspehom uprizorili že na več podeželskih odrih v predpustnem času, med drugimi red nekaj leti tudi na Primorskem. K hrpeljski uprizoritvi naj pri-mnimo, da zasedajo večino vlog mladinci iz industrijskega obrata 'tcvarne optičnega stekla. »Koprska ekipa« — MIlan Kerševan, Majda Frelili in Janez Kramar, ki je sodelovala v koprski in trboveljski televizijski oddaji. Prvič so odgovarjaU, drugič pa vpraševali Josip Ribičič: RAZBITA HAJKA Mladinsko knjigo Josipa Ribičiča je izdala založba Borec, ilustriral pa jo, je Robert Hlavaty. Zgodba je sila preprosta in mikavna In pripoveduje o psu Belinu, ki Je prinesel partizanom obvestilo o tem, da jih nameravajo Nemci napasti. Tako je sovražnikom zmedel štrene. Hajka je bila razbita. Jara Ribnikar: VRNIL SE BOM Srbska pisateljica nam je v ostri analizi postavila v tem delu problem osebne človeške krivde na ozadje splošnih povojnih razmer in protislovij družbe, ki prehaja v nove socialistične oblike življenja. Njen odnos do človeka je prežet s tem socialističnim humanizmom, zločina pa ne more in tudi noče opravičiti, čeravno ga razume. Njen način pisanja je vseskozi živ in emotiven. Delo je izdala založba Obzorja, prevedel pa Jože Kastelic, nega zavoda za plan Milan Kerševan, kustos in upravnik Okrajnega muzeja Majda iFrelih ter Janez Kramar sestavili zelo zanimiva in poučna vprašanja. Radio-televizijski snemalci pa so zelo posrečeno posneli živahno izvedbo predvajanja iz dvorane v Trbovljah, Posebno razveseljivo je, da so Koprčani pri tem tekmovanju pridobili nadaljnjih K točk in sedaj je stanje naslednje: Kranj 68 točk. Koper 50 točk, Novo mesto 47 in Trbovlje 27 točk. Moramo pa pri tem poudariti, da je RTV Ljubljana pri tej oddaji z novimi prijemi dosegla znaten napredek in da so Trbg-veljčani z velikim veseljem kot gledalci spremljali napeto borb® med izpraševalci in izprašanci. Vprašanja ter odgovori so živahnost v dvorani in med gledalci televizijskih sprejemnikov stopnjevali tako, da lahko rečemo ® enem izmed najboljših prenosov žive RTV oddaje. Predvsem je treba pohvaliti brezhibno organizacijo oddaje, kakor tudi viden napredek pri odstranjevanju za-četniških pomanjkljivosti. Naslednja oddaja bo 2. februarja na Jesenicah, ko bodo Trbo-veljčani preizkusili znanje Jeseničanov. Do junija se bo pred televizijskim ekranom zvrstilo še sedem zastopnikov slovenskih mest in v juliju bo zaključna televizijska oddaja iz študija Ljubljane, -sič- £ N O V O NA G( N J E Ž N 0 POLICUNOVO NA K N J S Ž N S POLICI *'NOVO NA KNJIŽNI POLICIJ (Odlomek iz knjige NABREKLE ZVEZDE, ki jo je v prevodu Severina Šalija in v opremi Uroša Vagaje izdal Zavod Borec v Ljubljani) ANDRÉ SOUBIRAN (Odlomek iz romana LJUDJE V BELEM. V dveh knjigah izdala založba Lipa v Kopru. Prevedel M. V., opremil M. Arnež) Tudi zdaj se je Mile neopazno zatopil v spomine. Gledal je mesec in nI verjel, da tudi nek drug Človek, daleč od tod, gleda prav isti mesec. Verjel je, da se misli obeli združujejo tam. kamor upira svoj pogled. Pravzaprav ni verjel, ni Čutil potrebe, da bi verjel, le spomin ga je prevzel, tako toplo prevzel, da se sploh ni hotel vprašati, ali res verjame. Toda nocoj se Mile sprašuje: zakaj? Mesec počasi teši njuno potrpežljivost, se vtihotaplja v n.iuna čustva in neonazno ju za nekaj časa pomiri. — Zakaj naju mora vznemirjati? .. . Kaj je tisto, kar me prigan>a, da ti govorim? — glasno vpraša Mile, obrnjen k svojemu spremljevalcu. Kaj je bilo, Je dobro vedel: kadar bediš na straži nad tovariši, zlasti spečimi tovariši, ne moreš, ne smeš poCeti nič drugega, samo paziti moraš, kdaj bo počila puška in kdaj bo METO, JOVANOVSKI treba z bliskovito naglico pomeriti. Mile jo to vedel. Vedel Je tudi, da to ni samo strog in neizprosen vojaški ukaz, temveč nekaj več: podzavesten glas v srcu . . , posebno v njegovem srcu, kakor mislijo drugi. Pa vendar se ni po njem ravnal. NI premagal skušnjave spričo meseca, ki je rumen, sijoč In gol in izzivalen prijadral po nebu. Prijadral prav takrat, ko je neka zvezda kanila na bližnji tihi topol in kot ptica sedla nanj. — Ne morem vzdržati, Perol Prav priganja me, da ti govorim, — se je opravičeval Mile. Da, tako je bilo. Ali pa drugače. Mile ne ve več. Takrat kot danes pa Je vedel, da ni hote zanemaril svo.ie dolžnosti. In čudno: Priznava si. da je kriv, hkrati pa kokor da bi hotel verjeti, da sc je zgodilo nekaj, proti čemur je človek brez moči. Pa mu zdajci blisne iz zavesti tisto strašno vprašanje: — Kje so naši sinovi? — pa Je vendar resnično .. . Zaveda se, kaj je njegova dolžnost, toda srce se mu kar samo začne ogrevati, tako nepremagljivo se mu topi v dragem spominu nanjo, ol) nekem drugem mesecu, ki ga ne vidi, ki ne sveti, ki je daleč in samo njegov. Pa čeprav je tako daleč, vendar nepremagljivo sije globoko v njem. — Vem, ti si me takrat opomnil, mi je rekel... — sc izpoveduje Mile. Da, to mora priznati: Pero ga je opomnil, pa ne ukazujoče, iri Mile je tisto razumel kot opomin, pa vendar, da se zaveda, kako oster, kako pomenljiv je ta opomin. Da, Pero mu je rekel, ga opomnil, toda ... — Vem, pero, pa vendar mi povej: aH sem se mogel premagati, ali sem se mogel upreti dragemu spominu, ko sem bil skoraj prepričan, ko sem verjel, da ne preti nobena nevarnost? Mi lahko odgovoriš? — se je opravičeval Mile. Pero ni odgovoril. Kajpak, noče, si je mislil Mile. In globoka žalost ga je obšla. Tudi ta me obsoia... Sprele-tela ga je jezna, ujedljiva misel: da bi me bili vsaj sodili za to delanje, me ustrelili, če bi bilo potrebno!... Ni videl, da tudi Pero išče izhoda, da bi se rad iznebll žalosti in bridkosti, ki jo mora vedno prenašati, zlasti pa nocoj, ko je navzoč soudeleženec. Tisti večer Mile nI mogel zatreti spomina, ki je zaklpel v njem kot vulkan. Res, kot vulkan, in s prav tako moCio. Sedaj tega več ne občuti, vendar ve, da je bila lava tistega vulkana tako prijetno vroCa. Tako nepopisno prijetno . .. Oba sta slutila sovražnika. Mesec na nebu je bil čisto gol In pred speče borce je na bližnji topol kanila ptica. Prav tak večer je bil kakor takrat, ko je Mile ostal brez dela in ob progi zunaj mesta srečal njo. Pogovarjala sta se o njegovih težavah, In vprašal ga je, kaj bo zdaj počel. To vroče ljubljeno dekle je upalo na njegovo pomoč, hkrati pa mu je želelo pomagati, dasi nI bilo mogoče ničesar storiti. Ne razumem, temveč z dvema človeškima srcema, mu je rekla: — Veš Mile .. . — Potem je zaskrbljeno, tako zelo zaskrbljeno in žalostno uprla oči v daljavo. v mssec, prav tak meces. — Veš Mile. — je ponovila, — če bi mogla poleteti na mesec, bi poiskala na niem najprijetnejši kotiček. In povabila bi gor tebe in vse tvoje tovariše. Vse, ki so brez dela, vse reveže, kar jih zemlja nosi. — Mile se je prepustil zanosu njene domišljije. BOREC STEV. 12 Iz vsebine: Kako bomo praznovali 20. obletnico ljudske vstajo (FRANCE SuSTERSlC). Petnajst plodnih let Zveze vojaških vojnih invalidov (V. MLEKUŽ), Spomenik v Železni kapli, Z obiska v koroški partizanski hiši, Potoval sem v bivša taborišča'smrti (Lojze Krakar), Graško pokopališče — spomenik 1.300 žrtev (M. CEPIC), Pobeljeni grob (ALOJZ RAVBAR), Z ranlenci čez Baško grar>o (SREČKO GIANFRATE-STLVO), Skozi vihar in ogenj (Jože STOK-KOROTA.N), Odorl oči, fant (NEDELJKA KACIN), Bligadn v vasi (MARTCKA ZNTDAR-SIC), Kako smo se ¡znebili izdajalca (IVAN HARIS-GROMOVNIK), Trije slepi (VINKO BLATNIK), Pomagala sta jim iznajdljivost in pogum (MILE PAVLTN), Marzabotto — mučeniška vas (RENATA VIGANO), — Kaj potem? — jc vprašal, — Potem? Nič . . . bili bi rešeni ., . Toda to je neizvedljivo ... — Njen zanos ni mogel seči daleč, že tako je dosegel veliko daljavo. Vendar je. vprašala, kakor da se vendarle hoče prepričati, ali ni morda to le uresničljivo: — Kajne, MUo? Mileta jo življenje hudo prizadelo. Nič ji ni odgovoril, čeprav ga je po vsem telesu prešinila taka prijetnost, da je bila kasneje, ko je na bojišču mislil nanjo, kratko malo prevelika in sploh nepremagljiva. Gledal je mesec In zvezdo na topolu, in obiskal ga je davni predrago-cenl spomin. Razjezil se je na svojo grobost, na nezmožnost, da bi popla-čp.l s prav tako, čeprav naivno, toda prijetno in potrebno nežnostjo. Ni mogel. Zakaj ne morem? Zakaj? . . . Pustil je' puško na t'eli. zanesen od šepetajočili besed, vstal in rekel Peru: — Se spominjaš tistega deževnega dneva, ko smo posedali no hodnikih v gimnaziji? Tisti dan nisem ostal z njo povsem sam... V n>enih očeh sem opazil solze ... Le nič ne skrbi zame. — sem 'i reTcoi . . — in zabl me! — Odgovorila je: — Ponoči se oziraj v mesec. Vsak večer ga uu-va skupaj gledala, in ti misli, da sem odletela nanj iskat srečo. In čakaj: tebe bom prvega poklicala ... — Zdajci jc nekie blizu, na sovražnikovi strani, bllsnil moder plamenček. Močan pok je zadonel v tišino na bojišču. Mile je zastokal. Mesec in slavček sc nista zganila. Bosi, neprespani tovariši so planili pokonci, se predramili in opotekali kot pijane kokoši. Nov strel, Potem rafal. Žaromet... Pokanje, pokanje . .. Stoki, kričanje, stoki . .. Ko je Milo spet pogledal, jc z neba sijalo soncc. Ranjeni so bili še trije, mrtvih — šest. — Kie so? Kje? K1e so naši sinovi? — Strahotno neznosno buči In odmeva to vprašanje mater. Mile pa so skriva samemu sebi, od vsega v sebi in okrog sebe. Od vsega, prav od vsega . . . Toda vprašanje je kakor prst uprto vanj in kakor da ponavlja — Ti, ti ... — Nepretrgoma sliši ta glas. Vedno enako. — Sploh sc ne morem rešiti tega. Muči me In veš ... — Mile bi rad nadaljeval. Govori pravzaprav le zato, da bi našel olajšanje. — Pusti to! — ga prekine Pero. Pero je obstal. Zal mu je, da jo srečal Mileta in da je po polju, koder se sprehajata, prav taka mesečna noč kot takrat... Ccmu moram to poslušati še nocoj? sc je vprašal Pero. Zaradi tistega večera na bojišču nosi namreč v sebi nekaj, kar ga teži, nekaj, česar ne more pozabiti in kar neznosno boli in žge. Vedno enako. In za oba. Za enega mani hudo, za drugega bolj. Vedno pa obCutita oba. junkcijo s Soncem, gibajoč se od njega na nasprotni strani kakor Zemlja. Vreme na njeni površini je bilo nepretrgoma oblačno in divjanje neurja se je nenadoma obnovilo s tako silo, kakor ga je posadka RM-12 doživela ob pristanku rakete. Se misliti hi bilo, da bi prebivalcem Zemlje, poslali nove signale in starejših, preudarnih članov posadke se je polotil nemir in pritajeni strah. Povzročil ga je astronom, ki Je na svoj odkrit, drzen način izjavil vpričo La-Brieja, Laenneca, Kerguelena in Ber-tranda, da jim ne ostaja veliko časa, kajti po njegovih računih bo nesmiselno pošiljati signale, ko repatica vnovič prekriža Merkurjev tir. Potem bo med njo in Soncem taka razdalja, da odsev svetlobe ne bo mogel bogve kaj okrepiti sija njenega repa. Bertrand je na Drvalovo izjavo le mrko pokimal In že hotel nekaj odgovoriti, ko pa je opazil napete obraze drugih, se je premislil in molčal. Malo pred polnočjo 17. marca je prišel trenutek, o katerem je Duval govoril. Repatica Speranski je prečkala Merkurjev tir in se začela gibati med njim in tirom Venere. V tem času se je spet pokazala prebivalcem Zemlje v vsej svoji čudoviti lepoti, toda zaman so se vanjo upirali milijoni oči. Svetila je z'mirnim sijem in nihče ni mogel odkriti niti najmanjšega znamenja po kakem svetlobnem signalu. Na repaticl Speranski je bil v teh urah dan ln posadka rakete, zbrana v poveljniški kabini, Je visela z očmi na televizijskem zaslonu. Bil je venomer isti pogled: nebo pokrito s težkimi zelenimi oblaki, ki so bili pretkani z rumenkastimi siji žvcplenih bliščcv, in robovi velikanskega zrcala, po katerih so plesali vijolični Jeziki svetoelijevskega ognja. Zanimanje posadke je začelo počasi pojemati, drug za drugim so zapuščali prostor, da si kako drugače skrajšajo čas, ko je zdajci Andrejin vzklik znova zbudil pozornost vseh, ki so šc vedno opazovali. — Tamle, poglejte, tamle! — je za-vpila prestrašeno, kazoč prizor na Roman o Janezu Trdini (fotografija iz leta 1905) IZOBČENEC izpod peresa like Vaštetove je Izdala Dolenjska založba v Novem mestu ^RNSKE^RAVLJICE Pravljico je izbral, preložil in Jim napisal tudi spremno besedo in onombe Niko Kuret, Izdala pa jih je Mladinska založba v zbirki Zlata ptica. Črnske pravljice so nemara ena izmed najbolj svojevrstnih zbirk pravljic, kar jih je doslej Izšlo v našem jeziku. Takšen je tudi svet, Iz katerega so pravljice vzrasle, in ki ga hoče pričujoča knjiga približati našemu bralcu. To je temboli potrebno. ko samo še leta ločijo črnska ljudstva od niihove popolne svobode in samostojnosti. Tako bomo laže spremljali in razumeli spremembe v črnem svetu, ki naj končajo dolgo dobo nemira, trpl.ienia in odvisnosti. Črnske pravljice bodo no svoie pripomogle, da bomo črnski svet bolje spoznali in se mu približali. PREŠERNOV KOLEDAR za leto 1961 Letošnji Prešernov Koledar je prav tako pester in zanimiv kakor vsako leto. Razen nrisuevkov. ki govore o zunanjepolitičnih dogodkih po svetu in doma, razgledov po znanstvenem svetu in literarnih prispevkov, je koledar tudi bogato ilustriran, saj ima priloženih IG strani v bakrotisku. Caiio Colodi: O S T R Ž E K Ob 80-let.nici Ostržkovesa rojstva je izdala Mladinska založba to klasično delo mladinskega slovstva. Ostržek ,ie izšel v Italii že v milijonskih nakladali, v slikanicah, kasneje so priredili delo za radijsko igro, lutkovno igro in film, Dogodivščine lesene lutke so vedno očarale otroke in bržkone jih tudi vedno bodo. zaslonu. Zgnetli so se okrog nje in še opazili mogočen potok ognja, ki je za trenutek kakor ognjen most povzel globino zrcala z obodom. Bliski, ki so dotlej le posamič švigali okrog pilonov zrcala In si vsakokrat Izbrali pot po enem od obeh visokih strelovodov, ki ju je postavila posadka v neposredni bližini, so zdaj skakali naravnost na zrcalo. Upiralo se jim je le za trenutek: ko se je močni potok svetlobe razpršil, ni ostalo po zrcalu in njegovem nosilcu niti sledu. Vsa kovina je izpuhtela kakor rosa na soncu v peklenski vročini električnega naboja. In kakor bi čakali samo na ta trenutek, so se oblaki nad raketo razblinili in Sonce je posijalo v vsej svoji oslepljujoči velikosti. V Andrejinih očeh so zablestele solze. Luclen je z nemočno pestjo pretil nebu kakor Homerjevi junaki in niti Kerguelen so ni mogel ubraniti razkačenega vzklika. Le Duvan je molčal in sc pikro nasmihal. Bertrand je rahlo položil roko Andreji FRANTIŠEK BEHOUNEK na ramo in jI dejal mehko: — Nič ne bodi v skrbeh, punčka, postavili bomo novo zrcalo — sicer ga pa sploh ne potrebujemo: prcbivalci Zemlje vedo, da živimo, zato bi poslej naše signaliziranje bilo odveč. Poslali nam bodo na pomoč raketo. Zgrešiti nas ne more, repatica ji bo svetila na pot kakor svetilnik, pa naj bo na nji noč ali dan, jasno nebo ali oblačno! Andreja se mu je hvaležno nasmehnila skozi solzo, Kerguelenov obraz se je zvedril in Lucien je navdušeno vzkliknil: — Pa tudi če bi vse odpovedalo, naš vodja bo že vedel, kaj naj stori in kako naj reši svoj kolektiv! — Bertrand je nasmejano pokimal, posmeh na Duvalovih licih sc jo pa poglobil, Ko sta potem ostala sama v kabini, je astronom naravnost vprašal Bertranda: — Ali ste mislili resno to, kar ste rekli tej preplašeni deklici? — Bertrand jo pomrlcnil: — Kako to MED MIMOHODOM SEJE NA-DIA VES CAS obračala k meni. V začetku sem ji skušal razlagati pantom me, ki so bile polne medicinskih namigavanj. A ni me poslušala, pač pa se mi je nekoliko neumno smejala in mi kazala zobe, ki so se ji bliskali v pol-temi, potem pa me je potegnila k sebi in se mi prisesala na ustnice z izvedenimi usti, ki so iskala, kaj mi je všeč; njene roke so stiskale moje, moj pas, hotele so me vsega. Sklanjal sem se k poslušnemu telesu, ki se mi je ponujalo skoraj preveč in se ga kljub temu nisem mogel nasititi, in nič več nisem videl morja obrazov v dvorani, tisoče oči. ust, rok, ki so ploskale; nisem več slišal trušča in krikov. Ko je Nadia začutila, kako trepetam in diham vanjo, je podvojila nežnosti in v vsakem gibu z boki, s katerimi se je še bolj pri-vijala k meni, sem začutil poželjivi gib telesnosti, ki me vabi in kliče. Poželenje me po Madi in Josetti kljub vsemu upiranju in pozornosti ni nikoli nehalo ob-kolievati s prikritim, prihuljenim bližanjem; nocoj me je napadlo iznenada s tako krepkimi usti in rokami, da se nisem mogel upreti. Prepustil sem se neizmerni zmedi, volčji lakoti po sreči, ki se mi je nenadoma zagrizla v bok in me kakor v nadomestilo za mesece študija in vzdrž-r.osti pahnila proti novemu cilju z vznemirljivo silo: ves sem se nre-dal čudovitemu užitku, da t;pliem nežno kožo. da se z roko, pomirjeno v toolem, žametnem občutku drhtečega, živalskega živlie-nia. dotikam mesenih stvarnosti ljubezni. Nisem se vorašal, če temu lahko rečem ljubezen ali na je le lakota, poželenje, strast in prenustil sem se toku. Sam in izgubljen sredi trušča sem oh lahkem božanju gole rame okušal srečo, ki jo daje telesu vznemirljiva nagota drugega telesa. MIMOI-IOD PA SE JE BLIŽAL kraju. Zadnja dežurna soba se je pripravljala na »Umetno oploje- menite, Pierre? Zastavljate čudna vprašanja! Jasno, da sem hotel Andrejo pomiriti. Saj vem, da je nesmiselno postavljati novo zrcalo. Ze na začetku naših poskusov s signaliziranjem — ne šele po vaši nedavni razlagi — sem vedel, da ne moremo upati na pomoč zemlje! — — Res? Ali ni to pozna modrost vsevednega vodje? — Duvalov ton je bil sedaj žaljiv, toda Bertrand je ostal miren: — Vedel sem od tistega trenutka, Ho ste mi dali skico vzajemnega po- ložaia Zemlje, Sonca ln repntice, se spominjate? Tega nI niti celih deset dni, — Duval je zardel in pomrknll. — Ne spominjam se! — je odsekal osorno. vanje leta 3000«. Po taktu seka-nega, mehaničnega ritma se je bližal "bataljon moških in žensk, ki so se s svojo kovinsko postavo komaj razlikovali med seboj, prihajal je par za parom z uravnovešenim korakom robotov. Žarometi in lestenci so ugasnili, plesišče so osvetljevali plameni trepetajočih, poskakujočih bliskov, ki so se poganjali iz velikanskega električnega stroja. V tej kovinski svetlobi so neprestano t>ri-haial.i novi ljudje-roboti z naoljenimi koraki, kakor bi jim naglo hojo gnala neka sterilna, brezdušna. neobčutna energija. Ljudje in stroji, vse se je bleščalo v mrtvi svetlobi neke nezemeljske kovine. Na koncu plesišča je stal zdravnik iz leta 3000, čista, z belino posuta postava, in jih čakal pred pročeljem, na katerem je bilo z ogni enimi črkami napisano: »Vesoljna onlojevalnica«. V vdolbini nad napisom je pročelje krasil čudovito lep kip, moški in ženska, ki sta stegovala roke drug proti drugemu: to je bil par izza začetkov sveta, nekdanji par nehigienskih poljubov in živalskega parjenja, ohranjen na pročelju svetišča znanosti v spomin na izumrle civilizacije; v svoji nepremični otrplosti rožnatega kamna bo predsedoval smotrnemu oplojevanju novih ljudi. Približal se je prvi par. Zdravnik. natrt z belino, ie vzel v roko veliko sesalko za odvzemanje semena. ki je zaradi tradicije ohranila falično obliko, in se približal moškemu, tedaj pa je nenadoma razneslo električni strol. ki ie" med strahotnim kovinskim škripanjem podrl na tla vse pare in zdravnika Za trenutek sta zavladala ponolna tema in tišina. Tudi orkester, v katerem so še pravkar besnela trobila, ie obmolknil. nato se je oglasila tiha melodija, obenem Pa je droben žarek nežne, skorai nezemeljske svetlobe nrmlaval od nekod z višin in iskal, k.ie bi se ustavil. Svetloba se je nekaj časa sore- (Nadaljevanje na 8. strani) — To se čudim! Kot astronom ste pač vajeni šteti v astronomskih enotah, — je mirno nadaljeval Bertrand. V besedah slavohlepnega moža Je čutil sovražni prizvok, zato je po vsej sili hotel preprečiti upor. Spoznal pa je, da je nagnjenje, kolikor ga je čutil do Duvala, zginilo, česar pa ni kriva njuna nepomembna besedna praksa. — Ko sem študiral vaš naris repa-tičnega tira, sem takoj spoznal, da bo v času, ko bomo imeli zrcalo, med repatico in Zemljo že taka razdalja, da nas običajna raketa z doletom dve sto milijonov kilometrov ne .bo utegnila dohiteti. — V Duvalovih očeh je zasijalo spoznanje. — Prav res, repatica je šla v gornjo konjunlccijo in premočrtna oddaljenost med njo in Zemljo j^^k morala biti že v istem trenutku dvflB sto milijonov kilometrov, — je pri-*"*^ znal nerad, — Pravilno, — je potrdil Bertrand. — Imeli smo sicer še eno slabotno upanje, da bomo uspeli poslati signale o pravem času, potem pa bomo šli raketi naproti z našim ostankom pogonskih snovi. — — Zato torej ste nas poslali postavit zrcalo, — je nejevoljno rekel Duval. — Ne zgolj zato, ampak še zaradi tega, da ne bi posadka zapadla ma-lodušju. Dal bi postaviti zrcalo, čeprav bi ne imel slabotnega upanja, o katerem sem vam povedal, — Duval je skomignil z ramo, Ločila sta sc in njun medsebojni odnos jc bil poslej precej ohlajen. Bertrand se je zavedal, da nosi poglavitni del krivde sam. V svojem dolgem življenju ni bil spoznal, da je človekova misel zrcalo, ki natanko odseva vse, kar pade na njegovo površino, Naklonjenost vzbuja naklonjenost, odpor pejje k odporu in neprijatcljstvu, čeprav se ne pokaže na ven nc v besedi, ne v dejanju. Sploh pa je Duvala videl zelo poredko, ker se je na vse načine izogibal Nore, ki je tičala le pri možu ali v svoji kabini. Skušal se je sprijazniti s tistim, kar mu' je svetovaUgSk Nora takrat, ko sta bila sama v knjig®»! niči, vendar mu ni uspalp. (Odlomek iz romana BRODOLOMCI VESOLJA. Izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani v prevodu Severina galija, v opremi Sava Sovreta in z originalnimi ilustracijami Teodorja Rotrekla) ŽELEZNIŠKA POSTAJA HRPELJE-KOZINA — NJEN GOSPODARSKI POMEN DANES IN JUTRI Pri skupini težakov, ki so na ramah prenašali s pomarančami napolnjene gajblce s kamionov v vagone, som našel šefa postaje tovariša VINKA ZlGANTEJA in ga poprosil za kratek razgovor. »Oprostite, nimam veliko časa.'«, se Je prijazno nasmehnil. »Vendar vam bom skušal ustreči.« Povabil me je v svojo pisarno. »Premalo smo doslej pisali o vlogi železniške postaje v gospodarstvu našega okra'a. Z'astl, edkar imamo v Kopru pristanišče. Kako Je povezana železniška postaja Ilrpelje-Ko-Ina z obalnim področjem?« 'za hip se je zamislil. »Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z enim stavkom. Pojačanl tempo proizvodnje v naši industriji terja v prvi vrsti hitrejšo izmen lavo blaga, ali bolje: okspeditivnejši blagovni promet. Tega se železnica prav dobro zaveda Zato je bilo nujno odpraviti nekatere zastarele in toge oblike v organizaciji »Prosim!« caninuiiiuiiiiiiuiiuinimiiinniMHiiiimraiMuiHuuiiiiiinnHiiiii» PISMO UREDNIŠTVU i m Tovariš urednik, g pravijo, da Je po toči prepozno g zvoniti. Morda je res prepozno za s letos, toda naj ne bi bilo za g prihodnje leto. Vemo, da letošnje g praznovanje in priprave za pri- g hod dedka Mraza pri nas v Kopni = niso prvič izzvale vrste negodo- g vanj in upravičene kritike. In če g kse ponavljajo napake, naj se po- = navija tudi graja. Bodimo kon- g retnl: g Glavni trg v Kopru, ki naj bi g bil prizorišče veselega živžava, = sejma in prihoda dedka Mraza, je g nudil kaj klavrno podobo. Brez g dolgega opisovanja, oglejte si sli- g ko! Na starega leta dan so otroci g zaman dolgo čakali na dedkov 5 prihod, menda se mu je nekje za- g taknilo. Stojnice, ki so jih pripra- 3 vila podjetja, so bile redke, po- g vršno opremljene, Tega slabega g In k'avrnega vtisa ni moglo reši- g ti niti n. pr. podjetje »Soča-Ko- g per«, Iti je nudilo Izjemen popust, g Posebno poglavje je podjetje g »Bor«, kjer nabavljamo novoletne = Jelke. Za božične praznike so jih g imeli dovolj, tisti, ki praznujemo g novo leto, pa smo ostali praznih = rok. Tudi to se ponavlja vsako g leto. in je menda že čas, da tudi g v Kopru s to prakso prenehajo. = Poglejte Ljubljano. Čudovito je g bila okrašena, vse mesto eno sa- = mo razigrano praznično razpolo- g ženje, pravljično prikupen spre- s vod dedka Mraza, bogat sejem. In = še bi lahko nxstevali. In ker nI- g smo mogli razočarati otrok, ki so g •že tedne in tedne govorili samo = o okrašeni smrečici, pod katero g bo prinesel radodarni dedek da- g rila, smo se odpravili po smrečl- 5 co v Ljubljano. Na Gospodarskem g razstavišču si Jih dobil za izbiro g in za ceno — srednje velike — = 200 do 300 dinarjev. Tisti redki g srečneži, ki so jih dobili v Kopru, g so za take plačevali 700 do 800 dl- g narjev. Z drevescem pa si lahko g kupil še ličen politlran podstavek g za 50 dinarjev. Toda ko si imel g ves vesel smreko, je prišlo na av- g tobusu do dolgega razpravljanja, 3 ali bi dali drevesca na streho ali g ne. Ce si se za to vneto zavzemal, s se ti je lahko zgodilo, kot n. pr. g tovarišu F. S. iz Kopra, da so ti g ta čas brezvestni malopridneži 3 v gneči ukradli aktovko s pre- g cejšnjo vrednostjo in prazničnim g veseljem. 3 Ali se bo res lz leta v leto po- g navijalo, da bomo morali po no- g voletne jelke od Krasa do Gorenj- 3 ske, ker jili naše specializirano = podjetje ne bo nabavilo? In bodo g naši otroci vselej prikrajšani za = praznično vzdušje, vesela prese- g nečenja in pričakovanja? Radi bi nudili otrokom čim več. | Toda če je to res vse. kar pre- 3 moremo, potem je bolje nič. I'o- g skusimo jim razumno razložiti, g kot, revni starši v pravljici: dedka g Mra-a sploh ni, to smo si samo g izmislili, denarja pa nimamo, pa ~ tudi domišljije in dobre volje ne, g da bi vam pripravili praznovanje, g Starši iz Kopra = »Da bi Imelo železniško omrežje prlmorsko-lstrskega območja tesnejšo povezavo z neposrednimi proizvajalci in da bi bila ta povezava čim neposrednejša v zvezi s transportom, že od 1. julija dalje postopno reorganiziramo železniško upravo. Po načelu decentralizacije formiramo samostojen transportni obrat v Postojni, ki bo obsegal železniška območja Sežana—Borovnica, Pivka—neka in vse istrske proge. Razen tega bo v Divači samostojna prometna sekcija, oziroma ekonomska enota, ki bo vključevala tudi postajo Hrpclje-Ko-zlna. ni vaška sekcija bo imela svoj voljeni samoupravni organ, ki bo reševal vsa vprašanja, ki zadevajo železniške transportne službe tega področja. Na ta način bo železnica tesneje povezana s komunami in z njihovimi gospodarskimi Interesi. Ob taki osamosvojitvi železniških obratov pa je bilo potrebno zagotoviti vse pogoje, ki Jih mora izpolnjevati vsaka samostojna gospodarska organizacija. Med nujnejše ukrepe v tej smeri uvrščamo uvedbo sistema plačevanja delavcev In uslužbencev pri železnici po učinku dela. Pokazali so se razveseljivi rezultati. Delavcem in uslužbencem so se na ta način zvišali prejemki v povprečju za okoli 13 ■/«. Iikspeditivnost v službi se je presenetljivo povečala in po okoinostili prispevala tudi k povečanju prometa. Dasi kvantiteta prometa ne more biti odvisna od železniškega kadra, vendar elastičnost in osebna prizadevnost železničarja pri izvajanju železniških predpisov znatno vpliva ne samo na učinek dela. marveč tudi na frekvenco železniških transportov. »Kako pa ugotavljate učinek dela?« »Imamo pravilnik norm. Priznati Je treba, da je ugotavljanje pogojev za nagrajevanje po uspehu v naši službi dokaj težavno. Pričakujemo pa, da bo to ugotavljanje po novem letu poenostavljeno in če vas bo zanimalo, se bova o tem pogovorila kdaj drugič«. »V kakšnem položaju ste se znašli glede na nagel razvoj koprske luke?« »Naš kolektiv se je na to pripravil. Prav danes ste lahko opazili manipulacijo s prvo pošiljko tranzitnega blaga, ki Je prispelo z ladjami v koprsko pristanišče in je namenjeno po železnici skozi našo državo v inozemstvo. Gre za vagonske pošiljke južnega sadja. Naši železničarji so to prvo preizkušnjo prav dobro prestali. Naša postaja pa nima pomembne vloge samo v zvezi s pristaniščem v Kopru, marveč za vse zaledje Kopra. Naglo razvijajoča se industrijska in trgovska dejavnost koprskega okraja, neposredna povezava z novo cestno maglstralo od Umaga in BuJ, kjer sta cementarna in industriia marmorja, pa tudi lokalni razvoj gospodarstva, vse to kaže na rastoči pomen naše postaje, hkrati pa na potrebo nekaterih tehničnih izpopolnitev in izboljšanj postajnih naprav, kakor razsvetljave, skladiščnih prostorov in drugih manipulacljsklh pogojev.« »Nekaj tega, kakor vidim, ste že izvršili, oziroma delate.« »Preuredili smo službene prostore za blagovno manipulacijo In prometno službo, čakalnico za potujoče ofc*in-stvo, službeni prostor za nadzornika proge, sobo za prenočevanje železničarjev, prostore za carino. Adaptirali smo kretniško postavljalnlco in dozidali čuvajnicc ob progi, uredili skladišča, ki se Jih poslužuje podjet- je »Delamaris« in carina ter pisarne v teh skladiščih. Trenutno urejujemo dve dvosobni družinski stanovanji v postajni zgradbi Iz postorov, ki so bili doslej neizkoriščeni.« »Kako se kolektiv železničarjev ude.istvuje v organizacijskem življenju?« »Naša sindikalna podružnica šteje okoli 50 članov. V preteklem letu smo obnovili sindikalno dvorano in nabavili televizijski sprejemnik. Clanl so-lclu.lelo v kulturno-prosvetnem delu, nekateri pa obiskujclo večerno politično šolo, ki smo JI odstopili prostor v sindikalni dvorani. Razen tega se udeležujejo prostovoljnih delovnih akcij zlasti pri urejanju okolici postaje. Za strokovno Izpopolnjevanje skrbimo v obliki raznih predavanj.« »Ali bi Imeli, tovariš šef, v zvezi s perspektivnimi nalogami postale Ilr-pelic-Kozina še kaj pripomniti?« »Dokler ne bo zgrajena nova železniška proga, ki bo to področje povezovala z našo obalo, bi bilo prav, da 1)1 se blagovne pošiljke, natnenlcne v notranjost države, koncentrirale na kateri Izmed tistih večjih postaj, ki so nalbllžjc namembnim postajam. Po sedanli praksi se dogaja, da morajo pošiljke, namenjene Iz naših krajev v katero izmed južnih republik. najprej na šišensko postajo v LJubljano, od koder Jih usmerjalo na namembne postaje. To zavira ekspe-ditivno odpremo blaga. Nakladanje teh pošiljk na manjših prevoznih postajah pa zopet povzroča neracionalno Izkoriščanje nmvoznlh kanacitet. Z zbiranjem pošiljk na eni postaji In direktno odpremo na namembne postaje pa bi se izognili ozkim grlom, kar bi bilo ne samo bolj smotrno, marveč tudi rcntabllnejše tako za poši-ljalce, kakor tudi za železnico. Seveda bi bilo potrebno v tem primeru povečati na t fi-i-emni postaji skladiščne zmogljivosti.« Na postajo je privozil osebni vlak. V odrezanih sunkih je lokomotiva bruhala vroč dim proti deževnim oblakom. Sef postaje je pogledal na uro, rahlo nagubančil čelo in ugotovil: »Pol minute zamude! Oprostite, moram k vlaku!« V naglici sva se poslovila. - Mudilo se mu je, da pospeši odhod vlaka s poslale. JASA ZVAN V UFÖCISCU Motiv z železniške postaje Hrpelje-Kozlna Naši delovni kolektivi šolarjem za Novoletna jelko Pristanišče Kopc-r - televizor pionirjem jf\ __v • v v in da so učenci ob vzornem Šolskem delu prevzgoji!i večje površine goličav in imajo številne krožke, bomo lahko razumeli odločitev njihovega pokrovitelja. Nedvomno je televizijski sore-jemnik za tako odročni kraj. kot je Gr,ačišče, nadvse pomembno in koristno darilo. V Gradinu na' primor, kjer ie prejel pionirski odred tamkajšnie osnovne šole televizor od svoiega pokrovitelja — kolektiva podjetja Intereuro-pa v Kopru — že preteklo leto, Učenci osemletke v Gračišču so bili nemalo presenečeni, ko so zvedeli, da jim je dedek Mraz namenil v tem letu bogato darilo. Sicer se morajo zahvaliti zanj predvsem kolektivu Pristanišča Koper, ki je prevzel patronat nad njihovim pionirskim odredom, vsekakor pa je čudovita naprava nagrada za njihovo marljivost in vestnost pri delu, v šoli in izven nje. Ce vam zaupamo, da je 105 članov pionirskega odreda osemletke v Gračišču bilo med najboljšimi v enoletni akdji pionirjev in mladih zadružnikov ANJU JE TREBA DATI VEČJI POUDAREK novo razni V šolah, delovnih kolektivih, med otroci in v družinah se kramljanja o novoletnem praznovanju še niso polegla. Temu je bila všeč zabava, drugi se je veselil nagrade, marsikdo redkih srečanj. o'ro-kom pa so bila nedvomno najbolj pri srcu darila in sama viziia dedka Mraza, da o plasti snega, ki je neposredno ob koncu leta znova prekrila zemljo, niti ne govorimo. Na Postojnskem so letos mišljenja o vsem tem deljena, nekaj pa je iiendarlc gotovo: priprave na Zgovorna priča preveč preprostega In praznovanju Novoletne Jelke primitivnega pn'movau'a v Kopru u in prihoda dedka Mraza praznovanje so bile preveč enostranske in pomanjkljive! Dedek Mraz je s svojim spremstvom sicer obiskal vse šole v občini in šolskim kolektivom razdelil po želji darila v vrednosti pol milijona dinarjev. Sreča in zadovoljstvo otrok sta bila ob vsem tem — predvsem na, vaseh — neizmerna, medtem ko se je moralo v Postojni več sto otrok, ki so v mrazu več kot uro dolgo čakali na sprevod, zadovoljiti s skromno, kratko in vseskozi neizdelano predstavo, ki je bila le rahel odsev vsega, kar so predlanskim priredili na veliko zadovoljstvo otrok in staršev v Postojni. O kratkem javnem nagovoru dedka Mraza na trgu v Postojni bi lahko zapisali mnogo kritijuih pripomb. Namesto da bi v velikem pričakovanju mladeži Izzvenela njej namenjena to/ila in pr -srčna pozdravna beseda, so neustrezno govoranco razumeli le odrasli. Govoriti o problemih oskrbe mesta z vodo. o pretesnih stanovanjih itd, — za tako priložnost res ne gre! Skratka pripravljalni odbor za organizacijo novoletnih prredi'ev v Postojni ni zadovoljivo izpolnil svoje naloge. Dela se je lo'il /i?-"„ »• n i hkrati pa so mu tudi delovni kolektivi v občini izkazali preskromno podporo. Postojnčani so vnesli tokrat tudi v program silvestrovanj nekaj novosti. Medtem ko je hotel Ja-i^ornik obdržal podobo preproste novoletne veselice in jo delno omejil samo z rezervacijo prosto-rnv. se je Jamska restavracija podala v novost, obeleženo s 1300-dinarsko vstopnino, v katero so všteli tudi obvezni menu. Dilema okrog tega je bila v dneh pred novim letom na postojnskih ulicah kaj glasna, finančnega efekta pa restavracija še ni izdala. Zaenkrat bi lahko zapisali le to, di je pri Jam i silvestrovalo mnogo manj ljudi kot prejšnje leto. Ce so postali novoletni popusti v trgovinah tudi pri nas trad'cija, j' vredno pristaviti le to, da bi jih morala trgovska podjetja uvajati v večje zadovoljstvo svojih potrošnikov in manj z račun 'co v roki, po kateri se da s 5 ali 10-odstotnim znižanjem cen marsikje izprazniti nekurantne zaloge. Sicer pa popusti v trgovinah ni Postojnskem tokrat tako ali tako niso pripravili potrošnikom kakega vidnejšega zadovoljstva, velja pa omeniti, da jc zvečana kupna moč spričo nagrad in d"litve dohodka naletela v marsikater: trgovini )ta nrzadosfno pripravljenost. Potrošniki želijo, da trgovina v prihodnje na to ravnim, si-cer pa bo marsikateri novoletni spodrsljaj zagotovo prinomoael, da bo rez leto dni v Postojn' pra-znovanje mnogo boli. vsestranski in popolno. A. M. Postojn i a predstavnike »Pristanišča Koper«, ki lep, velik televizor. V Imenu osnovne Jože Mejak (na sliki levo) je prav po zaslugi televiziie postalo življenje otrok, mladine in odraslih mnogo prijetnejše, saj jim televizija v celoti nadome-stuje celo kino. Podobno kakor preteklo leto v Gradinu so tudi letos ob prazniku novoletne jelke sprejeli pionirji svoje darovalce z nepopis-. nim veseljem. Pripravili so jim celo skrbno naštudiran kulturni program, v katerem so sodelovali tudi najmlajši učenci. Ob koncu slovesnosti, ki se je je udeležila tudi zastopnica Sveta za prosve-to in kulturo ObLO Koner Mnida Majnikova, so otroci in predavateljski aktiv ter zastopniki šolskega odbora zvedeli tudi razveseljivo novico, da je kolektiv Pristanišča Koper med drugim tudi sklenil, da bodo v bodoče štipendirali nekaj najboljših pio-n rjev. ČZP PRIMORSKI TI>K KOPER - patronat in darila pionirjem v Sočergi 2e pred časom so pionirji osnovne šole v Sočergi naslovili na delavski svet časopisno-znložniške-ga podjetja Primorski tisk v Kopru prošnjo, da bi prevzel patronat na njihovo šolo. Bil je to čns, ko je delovni kolektiv vse svoje moči in razpoložljiva sredstva vlagal v velike investicije in je zato moral prošnjo "ionirjev iz Soierge začasno odložiti. Toda danes, ko je obsežni investicijski nrogram v glavnem končan, je lahko delavski svet ponovno razpravljal in tudi sklepal o pntro-nntu. Na svoji zadnji seji v lanskem letu so sklep soglasno sore-i ">!i in obenem sklenili obdarovati svoje male varovance za Novoletno jelko. Tako so dob:'i nfonirji v So^cr^i za darilo 1'") knjig in vsak od njih še paket • jl.skih potrebščin. ŽENA IN DOM it ZDRAVSTVO IN VZGOJA it OTROK iN DRUŽINA ŽENA iN DOM it ZDRAVSTVO IN VZGOJA TŽr OTROK 8N DR Dva modela zimskih plaščev s primernimi pokrivali. Kučme so letos zelo priljubljene Malčki otroškega vrtca v Izoli so z žarečimi očmi pozdravili dedka Mraza v svoji sredi. Prinesel jim je lepa darila NOVOSTI V NASI PREHRANI Kadar gospodinja kupuje, izbira od dobrega boljše! Varčna gospodinja bo pri nakupu vedno zahtevala preizkušeni pralni detergent OSKAR ... ONA ve, da je OSKAR poceni in vendar odlično opere belo in pisano perilo hitro in uspešno. Za belo in pisano perilo OSKAR, — za volno, svilo, nylon in perlon detergent »PERILO«! in s um noj okrasimo stanovanje Ljudje našega časa vedno bolj upoštevajo kulturo svojega stanovanja. Z zidov izginjajo slike novoporočen-cev, bližnjih in daljnih sorodnikov, ilustracije iz raznih koledarjev. Srebrni pleskarski kič in rože zamenjujejo svetle barve, ki vedro poživljajo, razne baletke iz mavca pa zamenjuje umetniška keramika. Ta pozitivni pojav podpira tudi naša industrija, ki proizvaja v vedno večji izbiri razne detajlne dopolnitve kulturnega stanovanja: svetilke, majhne okraske iz lesa. stekla, keramike, reprodukcije slik in kipov. To so tisti detajli, ki dajejo stanovanju domačnost in so protiutež uniformiranosti, ki jo ustvarja tipizirano pohištvo in tipizirani projekti stano-. vanjskih blokov. Zalo strokovnjaki za notranjo opremo z izredno pozornostjo funkcionalno razmešča.io pohištvo in okraske, da bi bila hiša čim prijetnejša za počitek, da bi ustrezala za delo in postala priljubljeno sestajališče s priiateHi in znanci. Ze nekaj knjig — če ne premoremo lastne knjižnice — ho poživilo našo komodo, pisalno mizo ali vitrino za steklo. Izdelovalci umetne in domače obrti nam nudijo številne predmete za okras stanovanja, včasih pa že sama gospodinja izdela okusne in praktične stvari za svoje stanovanje iz trske, rafije ali slame. Naša tekstilna industrija nudi velik izbor preprog — cenenih in dragih, pregrinjal za postelje in naslanjače, blago za zavese in podobno. Na prvem mestu med okrasnimi predmeti so prav gotovo slike. Ponekod imajo tako urejeno, da umetniške zadruge odkupujejo umetniška dela in prodajajo kupcem na obroke. To je prav gotovo prikladen način, da pridemo do slik ali kipov večje umetniške vrednosti. Drugi način pa so reprodukcije del domačih iti tujih umetnikov. Navadno delavske in ljudske univerze skrhe za prenosne razstave po raznih mestih in delovnih kolektivih večjih podjetij ter za poučna predavanja, kar ima za posledico zainteresiranost, razumeva nje in ljubezen do umetniških sli" in kipov. (Po »Pres-servisui) v— n kruha ,in .peciva. Po 'predpisih JUS (jugoslovanski standard) bi moral kruh »odležati« v pekarnah vsaj šest ur, da ne bi bil škodljiv za organizem. Strokovnjaki posebno poudarjajo, da ni zdravo jesti kruh, ki ni vsaj nekaj časa »odležal« ali ki je celo topel. To bi veljalo celo poudarjati v naših krajih, kjer kruha sploh ne priznavajo za svežega, če ni vsaj tonel. Razen tega še vedno ni higienicen transport kruha, ker naša podjetja nimajo strojev za pakiranje kruha in ga razvažajo kar v odprtih košarah. Najbolj kričeče pa je — posebno spet pri nas — da ista prodajalka prijemlje kruh in denar. Imamo že bla-gajničarke v mesnicah, v špe-cerijah in v manufakturah — in vendar meso peremo in blaga ne jemo — nimamo pa jih v pekarnah. O tem bi nujno morali razmisliti naša trgovinska zbornica in sanitarna inšpekcija. Po kalkulacijah, ki so jih delali v Združenju za proizvodnjo in prdelavo moke, bi se cena kruhu P oV o S Kako bi pomagali zaposleni ženi, premišljujejo med drugimi tudi strokovnjaki naših tovarn kruha in peciva. Tako proučujejo zdaj tehnološki proces proizvodnje kruha, ki bi ostal svež in obdržal vse svoje dobre lastnosti tudi sedem do osem dni, V svetu že poznajo razne take tehnološke procese in posebna pakiranja, ki omogočijo, da ostane kruh svež tudi nekaj mesecev. Toda ti načini so precej dragi. Pri nas poskušajo rešiti to vprašanje s cenejšimi sredstvi. To delo je tesno povezano tudi s higiensko-zdravstveno zaščito IZOLA Dedek Mraz, spet gre v vas, dobro voljo trosi in darove nosi ... Tako so ponavljali otroci dan za dnem že dolgo pred prihodom dedka Mraza. Vsak dan so ugotavljali, koliko dni še manjka. Samo še šest, saj vozi lokomotiva samo še šest va-gončkov. Napravili smo jih iz karto-nastih škatel in jih olepili z barvastim papirjem. Kar imenitna je postala naša lokomotiva. Vagončki seveda niso goli, prazni, bili so polni dobrot. Najbolj priden. je vsak dan odklopil vagonček, tako je bil spet en dan manj do prihoda dedka Mraza, In kdo pride na vrsto danes? Tisti, ki je marljivo poslušal in si zapomnil pesmico, da jo bo lahko povedal dedku; saj mu bomo mogli vendarle kaj zapeti in zaplesati. Kaj bi plesali in peli? Žogico, nogico, snežinke, zajčke? Da, vse to bomo pokazali dedku. Pa tudi na mamice ne bomo pozabili. Voščili jim bomo. Malčki bodo nesli domov košarice, sredinčkl tudi, starejši pa bodo napravili ptičke iz storžev, ki bodo nosili v kljunč- zaradi pravilnega pakiranja povečala od 3 do 10 din. To bi bil tudi način, da blagajničarka v pekarni ne bi bila potrebna. Za pakiranje bi lahko uporabljali polivinilske ali celofanske vrečice. Že samo s tem bi tudi obdržali kruh dalj časa svež. Toda že sama peka in sestav kruha lahko znatno vnlivata na trajar\je njegove svežosti. Zato bo to pot, ki jo bodo poiskali naši strokovnjaki, da bi dosegli zadovoljiv rezultat, to je, da bo ostal kruh svež tudi ves teden. To naj bi bila obenem pomoč zaposleni ženi,, ker bo lahko naenkrat kupila kruha za ves teden in bo odpadlo vsakodnevno zamudno čakanje ali nevarnost — posebno v popoldanskih urah — da je kruha zmanjkalo. ku voščilce — SREČNO NOVO LETO! Vse to je minilo. Naučili smo se pesmic in igre, napravili košarice in ptičke. Odklopili smo tudi zadnji vagonček. Torej zadnji dan, danes bo prišel dedek Mraz. In res, bilo je tako. Sli smo v spalnico, kjer smo imeli jelko. A glej, dedek Mraz nam je pripravil presenečenje. Čakal nas je že tam s svojim spremstvom. Pod jelko pa... oh, saj se ne da povedati, kaj je bilo vse tam. Malce plaho so otroci stopali v sobo, a kmalu so jim oči zažarele, kajti zazrle so se v jelko, kjer je vse žarelo. Mala Vesna se je splazila k tovarišiči, se tesno stisnila k njej in na ves glas zavpila proti dedku Mrazu: »Dedek Mraz, saj smo pridni, vsi smo pridni, veš!« Splazila se je spet na tla in rekla: »Poglej, kaj vse znam, zaplesali bomo.« Zapeli in zaplesali smo, a škoda da nas jc dedek tako kmalu zapustil. Zdaj jc prišlo novo presenečenje. Vse oči so se uprle v jelko, kjer je dedek Mraz odložil toliko darov. Punčke, tako lepe, velike punčke! Žoge, harmonika, kolebnice, kipi, lončki, skodelice, avtomobili, avioni in vse polno drugih stvari. In kako lepe odeje. To nam bo toplo popoldne pri spanju. Pa še blago za predpasnike, vsak dva bomo imeli. To bomo imenitni, ko bomo šli na sprehod. Končno smo le morali v igralnice. Tu so se začeli otroci pogovarjati med seboj: »Jaz se bom igrala s punčko, ki ima rdečo oblekco, in jaz bom vzel rcakcljsko letalo.« Nives je bila pa bolj radovedna. Vprašala je: »Kje je vzel dedek Mraz toliko denarja, da je vse to nakupil!« Odgovorila sem ji: »Da, veliko denarja je stalo vse to. Ves ta denar so dali dedku v podjetju »Delamaris«, to je v tovarni, kjer delajo vaše mamice in očki. Tam so dali dedku COO.GOO dinarjev in so rekli, da naj kupi otrokom v vrtcu vse, kar potrebujejo. Veš, Nives, to je veliko denarja. Ti zdaj še ne veš, koliko denarja je to. Ko boš zrastla, ko boš velika, boš videla, kako mnogo je to.« Adriana, ki je sedela tik zraven, je rekla: »In kje je vse to nakupil?« Spet drugi: »Kako je vedel, da rabimo harmoniko?« Tako so deževala vprašanja drugo za drugim, dokler ni prišel čas, da si voščimo srečno Novo leto in se razidemo. Otroci so odšli domov. Vsak Jc nesel svoje voščilce ptička, košarico In polno glavo misli na vse tisto, kar leži pod jelko. V žepih pa še polno dobrot, ki jih niso mogli spraviti v želodčlte pri malici. Se enkrat hvala lepa dedek Mraz, hvala lepa Delamaris! Cicibančki in kolektiv otroškega vrtca Izola želijo vsem v tovarni mnogo uspehov in sreče v novem letu 19G1. JELKA FROKOLE i PORTOROŽ in PIRAN V piranski občini je občinski odbor SZDL za Novo leto organiziral obhod dedka Mraza no šolah, nekatere šole in otroški vrtec pa so pripravili tudi svoje interne prireditve za to priložnost. Pri tem gre vse priznanje predvsem prizadevni učiteljici Mimici Ukmar na osnovni šoli v Portorožu in pa kolektivu vzgojiteljic otroškega vrtca v Piranu ter upravnici Milki Fras, Na portoroški osnovni šoli so naštudirali lep program recitacij, pesmi in celo baleta, izdelali so okusna vabila in spiske programa ter poskrbeli tudi za medsebojno obdaritev in pogostitev staršev in drugih povabljenih gostov. Razvilo se je tako prijetno vzdušje, da se je prireditev zavlekla daleč v večer. Vzgojiteljice in sploh ves kolektiv otroškega vrtca v Piranu pa je pokazal staršem in drugim povabljenim sadove vztrajnega in predvsem potrpežljivega dela BERITE IN ŠIRITE svoje glasilo OTROK IN DRUŽINA, štev. 10 Iz vsebine: ELA PEROCI: Kaj je skrivnost? — DR. IVAN TOLICIC: Otrok in igra — RAJKA RAC1Č: Kako smo organizirali državni praznik v DID — Jugoslovanski pionirji, pridružite se igri! — Starši, delovni ljudje, državljani! — GUSTAV ŠILIH: Moj otrok nima nobene volje — A. A.; Nekateri otroci v šoli ne uspevajo dobro — IVAN OMAN: Pomagajmo mladoletniku, ko si Izbira poklic — BOGO GERMOVSEK: Hujši prestopki otrok in šola — Dr. BRO-NJO SKABERNE: Izpolnjujmo napredne predpise in načela mladinskega varstva — BRANKA JURCA: Film o delinkventni mladini — Mladina o zrelostnem izpitu — MARIJA VOGELNIK: Gledališče in otroci — Pome-nek s starši — JANA MILCINSKI: Ukradeni nožiček — Midva — NE2A MAUSER: Sprehod — MILA KACIC: Slovo — Zdravnik Vam odgovarja — Vinjetke je risal FRANCE SLANA, fotografiie pa so prispevali DUŠAN SKERLEP, VLASTJA SIMONClC tru JOZF. MUSIC. I (Nadaljevanje s 6. strani» hajala po pobitih kupih Ijudi-strojev, v katerih se ni nič več premikalo; nato se je pričela počasi vzpenjati po pročelju; končno se je ustavila v vdolbini. Glasba je postajala močnejša, veselej-ša, žarek pa se je ogreval in rde-čil kakor zarja. Tedaj pa je kip vztrepetal, okameneli par je začel oživljati in se premikati; človek iz mesa je napravil korak k ženi, položil ji je roke na rame. Čakala ga je z na pol odprtimi usti, z vznak nagnjeno glavo, ponujajoča se mu v svoji čudoviti nagoti. Ko se je mož sklonil k njej, je ves orkester vzkipel od veselja in luč nas je zajela kakor novo sonce za predigro ljubezni, ki je začetek sveta... MED VSEM MIMOHODOM JE navdušenje gledalcev raslo, toda ob zaključni sliki je v dvorani zabobnelo, kakor bi se vnel sod smodnika. z najmlajšimi. Na okusno prirejenem odru so se zvrstili malčki vseh treh letnikov vrtca — razen tistega fantička iz razreda najmlajših, ki se je menda tako vživel v vlogo nlahega zajčka, da je še pred začetkom pobegnil z odra. Otroci so nastopali v vlogi snežink, živali, gob, dimnikarčka ^ peli in plesali, igrali in voščipj ob koncu vsake točke srečno no' vo leto. Manjkalo seveda ni tudi smešnih — nehotenih — prizorov, toda vse skupaj je bilo tako prisrčno, kot je pač lahko samo med otroci, v katerih pravilna vzgoja razvija čut za samostojnost in iznajdljivost. Za otroke pa je bil višek večera, ko se je po končanem programu prikazal dedek Mraz in začel deliti darila, obenem pa iz svoje knjige prebral in poučil vsakega malčka, v čem se mora v bodoče poboljšati. J. L. »Dedkov kotiček« so imenovali člani kolektiva izolske samopostrežne trgovine majhen oddelek, ki je imel pred novoletnimi prazniki številne občudovalce — seveda največ talcih iz vrst naših najmlajših fy ^Bec Novo tržaško pomorsko podjetje »Navigazione Alto Adriatico«, ki je bilo sredi lanskega leta ustanovljeno namesto likvidiranih podjetij »Istria — Trieste« in ;>Libertas«, je pojačalo pomorski pomorski potniški promet med Trstom in našimi obalnimi mesti. Parnik »Monfalcone« povezuje ¿Trst s Koprom, Piranom in Uma-m 6-krat na teden namesto do-'edanjih 4-krat. Enkrat na teden pa gre v Pulj, kjer prenoči in se vrne drugi dan. Navedeni parnik .sedaj pristaja v Izoli trikrat na leden, enkrat pa gre tudi do No-vigrada. To je samo začetek. V tržaških ladjedelnicah so začeli graditi nove luksuzne potniške obalne ladje 7SE OKROG g /% BiJS^S? POMORSTVO 11—12/1960 Z malenkostno zamudo je Izšla dvojna številka naše vodilne pomorske revije ter tako dostojno zaključila svoj petnajsti letnik: Postaja vedno bolj ilustrativna, s slikami je malone razkošno opremljena. Slovenski del je tudi tokrat zastopan prav adovoljivo. v izčrpnem članku opi-uje Rudo Goljak »Stanje in načrte Splošne plovbe«, brezhiben je tudi m/b Luka Eotič pred koprsko tovorno lu-ko. France Bevk je ob svoji sedemdesetletnici prikazan v sliki in besedi tudi kot pomorski pisatelj, kar jasno izpričuje opisu naslednja njegova črtica »Naše morje«. Nedavno preminulega marinista akad. slikarja Rudolfa Marčiča se spominja Viktor Pirnat z .uvodnimi besedami »Pesnik morja se je poslovil«. Iz ostalega dela dvojne številke omenjamo nekatere najbolj vidne članke in poročila: Skrb za delovne ljudi na morju, Luška politika, Pomen jadranske obale za kemizacijo poljedelstva FLRJ, O pomanjkljivostih v potniškem prometu na ladjah Jadranske linijske plovbe, Pregled VI. knjige Pomorske enciklopedije itd. Povzetek važnejših člankov v angleščini. Priloga: Vestnik Združenja pomorsega brodarstva Jugoslavije. V vsem letniku POMORSTVA 1000 je v slovenščini izšlo 13 gospodarskih člankov iz koprskega Primorja z 22 fotografijami, 2 jubilejna in cn posmrtni članek, devet poročil, 3 literarni prispevki In 4 pesmi ter štiri knjižne ocene in končno številne čestitke naših javnih in kulturnih delavcev ob 15-letnici POMORSTVA. List izhaja na Reki, slovensko uredništvo je v Ljubljani. V. P. m BLED je bila 6. januarja v Genovi, od koder je odplula v Neapelj, Ploče, Reko, Benetke in Trst. Na Reki bo okrog 28. januarja BOHINJ bo odplula iz New Yorka proti domu 14. januarja BOVEC je odplula iz Kopra proti New Yorku, kamor prispe IG. t. m. HRVATSKA je prišla v Benetke 7. in na Reko 8. januarja, kjer bo nakladala. 20. januarja odpluje proti New Yorku MAKEDONIJA je zapustila Jadransko morje 10. januarja in pluje proti Casablanci in event, proti Portugalski SLOVENIJA prispo v New York 13. januarja SRBIJA je priplula v New York 7. t. m. ČRNA GORA je prišla v Casablanco 10. januarja, od koder bo odplula proti Tangerju. Gibraltarju. Genovi, Savoni, Neanlju, Reki, Benetkam, Trstu lil Sibcniku BEBINJE je bila v Casablanci, od koder bo plula skozi Tanger, Gibraltar in italijanska pristanišča v Jadransko morje JESENICE priplujc v New York 17. januarja BinAC je prišla 3. Januarja v Gdy- nio, kjer naklada za Irsko DUBROVNIK je odšla 5. januarja iz Rotterdama v Gdynio, kamor je prispela 9. januarja GORANKA je nakladala v Trstu in odplula 7. januarja proti Bey-rout.hu, Aleksandriji, Karachiju In Bombayu GORENJSKA je prišla iz Novega v Aleksandrljo 7, Januarja SOKOTAN je zapustila jugoslovanske vode 7. Januarja in odplula proti Japonski LJUBLJANA je prišla C. januarja v Benetke, kjer razklada MARTIN KRPAN je razkladala v Ni-mi In odplula 7. januarja proti Reki pniAN razklada na Rnkl in je odplula 12. januarja v Gulf POHORJE je 30. decembra odplula iz Sfaxa na Japonsko ROG naklada v Tchamalti, od koder odpluje IG. januarja na Japonsko TRBOVLJE razklada od 4, januarja v San Diegu in odnluje 15. fe-bruarja v Sredozemlje ELENCORA je prišla 4. Januarja v suhi dok na Reki, odpluje pa 15. januarja v Sukhoi Liman za navedeno podjetje. Prva takšna motorna ladja bi morala letos avgusta prevzeti progo Trst—Koper. Napovedujejo najsodobnejšo enoto, ki bo imela hitrost 16 vozlov. Predvidena je gradnja dveh motornih ladij po 250 in dveh po 450 BRT. Hidrobus »Vettor Pisani« pa bodo verjetno modernizirali in predelali kotle za mazut. Novo tržaško podjetje ima danes samo stare parnike in staro motorno ladjo »Grado«, to je prvo motorno ladjo v Trstu, zgrajeno leta 1914. Ko bodo zgrajene nove, sodobne ladje, pa imajo v načrtu širokopotezno povezavo SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Vse ladje Splošne plovbe so prevozile v letu 19G0 580.453 nav-tičnih milj po vseh svetovnih morjih, kar ustreza približno štirikratni oddaljenosti med Zemljo in Mesecem. V istem razdobju so prepeljale njene ladje skoraj 800.000 ton različnega tovora, medtem ko znaša bruto realizacija lani okrog 5 milijard dinarjev. Splošna plovba ima sorazmerno »najmlajše« brodovje, saj je povprečna starost njenih ladij znatno nižja kot pri ostalih jugoslovanskih pomorskih podjetjih. Splošna plovba ima 770 pomorščakov, od tega 1G1 častnikov. Kadrovsko vprašanje, ki povzroča Splošni plovbi ves čas njene rasti sorazmerno največ težav, rešuje podjetje tudi s štipendiranjem gojencev oziroma z drugimi oblikami pomoči naši Srednji pomorski šoli v Piranu in letos otvor-jeni Višji pomorski šoli, prav tako v Piranu. Le-ta bo vzgajala našemu pomorstvu višji kader, ki smo ga doslej dobivali v glavnem z Višje pomorske šole na R.eki.. Prvi sestanki posameznih ladijskih kolektivov, na katerih je posebna komisija prebrala ocene posameznikov za nagrajevanje pp učinku, so ugotovili, da so bile ocene realne. Razen tega so ko; lektivi na ladjah ugotovili, da se nov sistem nagrajevanja ne zrcali zgolj v boljših materialnih pogojih posameznikov, temveč ugodno vpliva tudi na ekonomski efekt celotnega podjetja. Večja zavest pri opravljanju nalog pride najbolj do izraza v prihrankih pogonskega in potrošnega materiala. Vsak odstotek prihranka na materialu nudi namreč že pomembno vsoto, ki je namenjena delitvi nagrad po učinku dela. Trsta s Koprom, mesti zahodne Istre, Lošinjem in Dalmacijo. Predvidevajo uvedbo naslednjih pomorskih celoletnih in sezonskih linijskih prog: Trst—Sesljan—Devin, dvakrat do trikrat dnevno, Trst—Gradež, dvakrat do trikrat dnevno, Trst—Koper, dvakrat na dan, Trst—Piran—Portorož, enkrat na dan, Trst—Koper—Izola—Piran— Umag, enkrat na dan, Trst—Koper—Piran—Poreč— Pulj—Mali Lošinj—Zadar, v začetku trikrat na teden, pozneje vsak dan. Kakor vidimo, bo mreža prog podobna po frekvenci predvojni mreži prog, ki so povezovale Trst z obalnimi mesti zahodne Istre. Koper bo na primer z vsemi progami povezan s Trstom štirikrat na dan samo z italijansko ladjo. Naš družbeni razvoj je tako razgiban in pester, da bi bilo prav, če bi dobil še več odraza tudi v Slovenskem Jadranu. Zato vabimo sedaj v začetku novega leta vse naše naročnike in prijatelje, da bi s svojega področja dela In udej-stvovanja pošiljali našemu uredništvu prispevke, po možnosti pa tudi ustrezne fotografije. Ne bojte se predsodka, da ne znate pisati! Napišite po svoje, saj smo uredniki tudi zato tu, da vsak prispevek primerno preuredimo in popravimo. To pot, kakor vidite, nas je — in upamo, da tudi vas, dragi čitateljl — z nenaročenim prispevkom za naš list, povrhu pa še z uspelo fotografijo, razveselil, sodimo, mlad, ko-rajžen fant, o katerem vemo, razen njegovega imena, samo to, kar nam je napisal v spremnem pismu: da je član agilnega aerokluba — šolskega letalskega centra za naš okraj v Postojni in da želi s svojo reportažo navdušiti za amatersko letalstvo in padalstvo še druge mlade ljudi pri nas, zakaj v naslednji sezoni bo postojnski letalski klub organiziral nadaljnje padalske in ostale tečaje tudi za interesente iz Kopra, Izole, Pirana in drugih naših krajev. - . '.V» lili -¿V' i v- j ........ "V.'.\ • . v. v. •■• . . 18 §¡BI¡8§ \* ^ v ÉSiL REPORTAŽNI ZAPISEK NOVA LADJA ZA DUBROVNIŠKO PODJETJE Zadnje dni decembra so v Splitu izročili novo čezoceansko ladjo »Marin Držič« predstavnikom »Atlantske plovidbe« iz Dubrovnika. Ladja ima 15.000 ton nosilnosti in razvija 15,5 morske milje hitrosti na uro. Prevažala bo razsuti tovor in je prva takšna plovna enota pri nas. »Marin Držič« je petnajsta ladja »Atlantske plovidbe« in je bila zgrajena v'rekordno kratkem času, 5 mesecev pred rokom. Sodeč po megli, ki se je počasi vzdigovala nad letališčem, se nam je obetal lep, sončen dan. da si boljšega za skoke z letala nismo mogli želeti. Bilo je šele okrog 9. ure zjutraj, zato je bilo v hangarju še vse tiho, le letalski učitelj, pilot in jaz smo ob veselem klepetanju pripravljali padala in druge stvari za skoke. Kmalu je bilo vse nared in učitelj je do prihoda ostalih padalcev izrabil čas ter mi še enkrat ponavljal napotke, kako moram ravnati, da bom uspešno skočil iz letala. To je bil moj prvi skok v življenju, in to z višine 700 metrov. Pazljivo sem ¡ga poslušal Kn nehote mi je postalo nekje v notranjosti malce tesno. Saj čakati na nekaj, čeprav samo na videz tveganega, na nekaj neznanega, na nekaj, od čemer sem do sedaj le bral in slišal, ni zelo prijetno. Kmalu so prispeli še trije padalci in ko je meglena zavfesa nad letališčem popolnoma izginila, smo izvlekli starega »polikarca« na stezo. Oglušujoče brnenje tega letala je pretrgalo tišino in to je bil zame, ki sem bil prvi na startni listi, znak, da je prišel čas za pripenjanje glavnega padala in rezerve. Po ponovnem pregledu vezi sva z učiteljem stopila proti letalu. Po krajših notranjih bojih (ne, ne bom v posle.dnjem hipu nemožato odstopil, ne!) sem vstopil v kabino, učitelj pa je zapel vrv, ki. mi bo v višini odprla padalo. Še zadnji napotki: — Pazi, kako boš lezel iz kabine in kako boš odskočil! Pa pasu ne pozabi vleči, da ne boš padel v vodo. Si razumel? — Da, •— sem odgovoril. — Torej srečno in dobro skoči, — mi je še zaželel in že sva s pilotom v najini ptičici poletela nad letališčem. Občutke, ki sem jih imel v tistem trenutku, bi niti ne znal opisati. Prevladovala je radovednost in nestrpnost, ki se jima je pridružila — kar po pravici povem — tudi notranja tesnoba. Zato sem si zelo iskreno zaželel edino to, da bi bilo vse to že za menoj. Da, za menoj... V velikem, blagem zavoju sva s pilotom plula nad Postojno. Ob pogledu na mesto sem trenutno skoraj povsem pozabil na skok, ki naj bi ga čez nekaj minut izvedel. Postojna pod menoj me je namreč v nepojmljivi prelesti tako prevzela, da se mi je zazdela kot lična, resnično pravljična skupina majhnih hišic, ki so si jih otroci postavili v pesek, da bi o e o Zakaj »JADitOLINIJA« ne priznava dejstev Beograjska Borba je proti koncu lanskega leta objavila članek, da bomo maja meseca leta 1061 dobili v Jugoslavijo prvo letečo ladjo. Ta plovni oziroma drsilni objekt naj bi vzpostavil kar najhitrejšo zvezo med Reko, Malim Lošinjem, Robom in Zadrom. Ta »novica« je bila napisana kmalu potem, ko so vsi listi, radio in televizija objavili prihod našega »Delfina« v Koper v sliki m besedi. Pred dnevi je podobno notico objavila beograjska »Politika«, ki pod sliko italijanske leteče ladje »PT-S0« za 140 potnikov poiLdarja, da bomo letos ?na-ja dobili prvo letečo ladjo v Jugoslaviji. Imenuje jo »hidrokri-lac«. Ta nova potniška hitra ladja bo povezala Reko z Rabom, Malim Lošinjem in Zadrom. Nazadnje imamo enako vest v prvi letošnji številki dubro-imiške pomorske revije »Naše more«. In tudi oni poudarjaio, cla ho prva leteča ladja dospela v Reko maja meseca leta 1901. V uvodu tudi podčrtavajo prizadevanje našega pomorskega gospodarstva, da bi imeli najsodobnejše in najhitrejše ladje v svetovnem merilu. Navedena pomorska revija prinaša v omenjeni številki še krajši sestavek, da so začeli v Italiji graditi posebno letečo ladjo, imenovano »acquavion«! Taka ladja naj bi letos povezala Sicilijo z Neapljem ter Reggio s Sicilijo. Zadeva je prikazana kar senzacionalno. Kakšna je sedaj resnica? Prvo glede prve leteče ladje v Jugoslaviji. Takšno ladjo imamo v Kopru že čez tri mesece. To je naša leteča ladja »Delfin«, ki jo je lansko leto nabavilo v Messini koprsko avtoturistično podjetje »Slavnik«. To vemo v Kopru vsi in so vedeli tudi sodelavci vseh naših listov, saj so prihajali gledat »Delfina« iz vse Jugoslavije in so se o njem razpisali. Razumljivo je, da leteča ladja, ki jo je naročila »Jadrolinija«, ne bo mogla biti prva v Jugoslaviji, temveč druga. Toda ne gre nam za to. katera je prva in katera bo druga. Gre za to, da opozorimo na dezinformatorsko pisanje nekaterih novinarjev pri navedenih listih, ki bodo morali — če si hočejo ohraniti ugled — podvzeti ukrepe za bolj preverjeno poročanje. Tudi kar se tiče »acquaviona« je resnica prav tako zelo, zelo drugačna. Na progi Reggio Cala-bria—Messina namreč že šesto leto redno zisak dan po 23-krat obratuje leteča ladja enakega tipa, kakršen je naš »Delfin«. Nadalje redno obratujejo leteče ladje še na drugih relacijah v Italiji, med drugim Napoli—Capri, Napoli—Ischia, Trst—Benetke na jezeru Garda in od 5. decembra lani po 30-krat na dan na progi Trst—Milje. Leteče ladje prevažajo potnike v vedno večjem številu peto leto tudi v Sovjetski zvezi, vendar doslej samo po rekah in jezerih. Prvo veliko morsko letečo ladjo za 300 potnikov prav sedaj dograjujejo. Leteče ladje tipa »Delfin« in večje imajo sedaj še v Venezueli. Fhiski, Norveški ter Franciji. Želeti bi bilo, da bi bVe informacije v naših centralnih listih točne in popolnejše. L. M, se z njimi igrali. Naenkrat pa me je zdramil glas pilota, ki mi je bolj z gibi (ker slišalo se je slabo) povedal, da je zdai vzel nalet in da je že dosegel zadostno višino. Zato naj se brž pripravim. Bila sva prav nad letališčem, ko je pilot »polikarcu« odvzel plin. Pomagal mi je, da sem se spravil iz kabine lin stopil na skrajni rob krila, Veter, ki mi je pihljal v hrbet, in pogled v globino, sta me trenutno malce zmedla, ko pa sem dobil povelja »Skoči!«, sem, ne da bi še kaj premišljal, že spet povsem zbrano, premišljeno izstopil — v prazno. Pričel sem padati, padati in sekunde so se mi zdele kot ure. Rahel sunek in nad mano se je končno razprostrla bela kupola. Oddahnil sem si in občutil sem neizmerno zadovoljstvo, da sem odskočil, čeprav v praznino; prevzela me je prav vsega resnično nepopisna radost, da prvič v življenju iz edinstveno veličastne perspektive gledam na zemljo — plavajoč nad njo v pasovju padala. Bližal sem se zemlji in pridno vlekel za pasove, ker mi ni bilo prav nič do tega, da bi se okopal v narasli in mrzli Pivki pod menoj. Vlekel sem na vso moč, da. se ne bi znašel kje daleč izven letališča, a žal še vedno premalo. V naslednjih trenutkih sem končno le srečno pristal na majhni ravnici. Presrečen in za veličastno doživetje samemu sebi hvaležen, sem se še enkrat ozrl v nebo. iz katerega sem se pravkar tako udobno prizibal na zemljo. Prijetno mi je bilo pri srcu in sklenil sem, da se bom še večkrat, odslej brez strahu, zaupal beli kupoli padalske svile. Samo prihodnjič bom še z večjo močjo pritegoval ustrezne pasove, da bom pristal prav na samem letališču IVAN LOGAR NARAŠČANJE POTNIŠKEGA PROMETA NA NAŠEM JADRANU Naše potniške ladje so prepeljale 1959. leta G,317.870 potnikov, lani več kot. 7 milijonov, Število potnikov stalno narašča. Tako predvidevajo, da bo ladjevje »Jadro-linije« leta 19G5, ko bo število po gradnji novih in izločitvi starih ladij 85 plovnih enot (18 več kakor danes) in bo imelo 35 tisoč potniških mest, prepeljalo 9 milijonov domačih in tujih potnikov. NOVE LADJE ZA ČRNOGORSKO OBALNO PLOVBO Podjetje za obalno plovbo »Lovčen« v Kotoru je pred dnevi prevzelo v tujini četrto motorno ladjo za veliko obalno plovbo. Nova enota, ki je bila zgrajena pred leti, ima okrog 2.500 ton nosilnosti. Drugo ladjo za veliko obalno plovbo je nabavilo obalno podjetje »Broclarstvo« v Ilereegno-vem, Ima 3.115 ton nosilnosti in se imenuje »Niš«. Pred kratkim jo Je zadela nesreča na morju, vendar" se je vse srečno končalo. Vodoravno: 1. ladja za prevoz nafte, 6. veselje, 12. veslač na srednjeveški bojni ladji, 13. slovenski pesnik, pisatelj in esejist, idejni vodja druge mladosloven-ske generacije (»Dunajski soneti«), 14. predmeti, ki spadajo h kaki stvari, potrebščine, 15. začetnici priimka in imena slavnega francoskega pisatelja (»Ger-minal«), 16. s povreslom povezano žito (množ.), 17. ustanovitelj sovjetske države, 18. poloplca z velikimi očmi, 20. pokrajina v Indo-kini, 21. britansko oporišče na jugu Arabije, 22. dovršni pretekli čas, 23. državica v Pirenejih, 24. shramba za vino, 27. grški bog ljubezni, 31. sorodnica, 32. organizacijska oblika v praskupnosti, 33. vrsta projekcije, 35. srbski predlog, 36. veliko glasbilo, 37. prvina, sestavina, 39. primorski pesnik (Igo), 40. španski romanopisec (»Malenkosti«), 41. samec domače živali. Nairpično; 1. francoski pozitivi-stični estet in umetnostni zgodovinar (Hippolyte), 2. moško ime, 3. žlahtni plin. ki se uporablja za svetlobno reklamo, 4. pevski zbor. 5. latinski veznik, 6. skrajni konec polotoka, 7. umetnost {lat.), 8. merska enota za silo, 9. ime pesnika Zupančiča, 10. veter, 11. verz iz treh stopic, 12. prečen tram, 13. drvarsko orodje, 14. dolgonogi ptič, ki živi ob obalah Sredozemskega morja, 15. spletka, komplot, 18. ime ruskega skladatelja Musorgskega, 19. ime italijanske filmske igralke Mi-rande, 22. eno od imen za starega Slovana, 24. velika polena, 25. dolgoletni urednik »Ljubljanskega Zvona« (Fran), 26. drugi priimek istrskega pisatelja Viktorja Cara, 28. preprost plug, 29. pla- VRSTA PROBLEMOV V POSTOJNSKEM ZAVODU ZA KOMUNALNO DEJAVNOST F* S S 4 C 1 0 0 3 U M u 14 n □ L.r J o S8S i« II " 1 10 £8 ii 1 23 Fl 25 - n 23 23 1 — 13 24 i7 23 S9 j j 34 JI -- U 38 iS 23 J7 m sa i i tO 1 1 ninski ptič, 30. ime pisatelja Ma-tavulja, 32. matematični znak, 34. oblika pomožnega glagola, 36. ožina na Malaki, 38. predlog, 39. avtomobilska značka Grčije. Hapovgd vremena za čas od 13. do 21. Januarja 1361 Atlantski zrak, ki je prodrl v Zahodno Evropo in Sredozemlje, je zadnje dni vplival na ponovno poslabšanje vremena nad Pirenejskim in Apeninskim polotokom, Nemčijo, Švico pa tudi v zahodnih krajih naše države. Naslednje dni lahko pričakujemo močnejši prodor atlantskega zraka, tako, da bo poslabšanje vremena zajelo skoraj vse kraje naše države. Obilnejše padavine lahko pričakujemo konec drugega tedna. Temperatura se znižuje, hud mraz bo v planinskih predelih. Pripadnikom postaje Ljudske milice v Podgradu in tamkajšnjemu Prostovoljnemu gasilskemu društvu se iskreno zahvaljujemo, ker so s svojo požrtvovalno pomočjo preprečili večjo škodo pri požaru, ki je nastal v noči med 28. in 29. decembrom v našem obratu v Podgradu. Industrija plastičnih mas in umetnih smol IP L A S, Koper Komisija za sprejemanje in odpovedi delovnega razmerja komunalnega podjetja »Komunalni servis« Koper razpisuje MESTO RAČUNOVODJE Pogoji: ekonomska šola in 3 leta prakse ali nižja šolska izobrazba s tečajem in 10 let prakse v računovodskih poslih. Upravni odbor Tovarne ključavnic in kovinske galanterije LAMA, Dekani pri Kopru, potrebuje za zasedbo prostih delovnih mest 5 STROJNIH TEHNIKOV za razna prosta mesta v tehničnem sektorju VODJO KADROVSKE SLUŽBE Nastop službe možen takoj. Osebni dohodki po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Ponudbe pošljite z opisom dosedanjih službovanj do 15. januarja 1961. Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Koper razpisuje naslednji delovni mesti: 1. DIREKTORJA STANOVANJSKEGA SKLADA V KOPRU 2. TAJNICE NA OSNOVNI ŠOLI »JANKA PREMRLA-VOJKA« V KOPRU Pogoji: a) za delovno mesto pod 1. ekonomska ali gradbena fakulteta s 3-letno prakso na vodilnih mestih, ali srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso, od tega 5 let na vodilnih mestih; b) za delovno mesto pod 2. srednja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja. Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom predložite Komisiji za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Koper v 15 dneh po objavi razpisa. Zavod za prosvetno-pedagoško službo OLO Koper razpisuje NATEČAJ ZA OSNUTKE NOVIH UČIL in učnih pripomočkov za vse stopnje 8-letne osnovne šole in za vse učne predmete. Natečaja se lahko udeležijo razen poklicnih pedagogov in šol tudi druge osebe, klubi, krožki, podjetja in drugi. — Podrobna pojasnila so na razpolago pri upra-viteljstvih vseh šol v okraju in pri Zavodu za prosvetno predago-ško službo OLO Koper. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Obrtni zbornici za okraj Koper razpisuje delovno mesto REFERENTA ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Pogoji: srednješolska izobrazba. Ponudbe s podatki o izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah pošljite do 20. januarja leta 1961 na naslov: Obrtna zbornica za okraj Koper. Komisija za sprejem in odpust delavcev pri podjetju »Splošna plovba« v Piranu r a z p i s u je delovna mesta TREH PERIC NA LINIJSKIH LADJAH ZA ZDA Obvladati morajo strojno pranje in likanje. V torek popoldne je v prostorih uprave Slovenskega Jadrana v Kopru komisija dveh članov uredništva In enega zastopnika naročnikov izvedla žrebanje za dodelitev šestih nagrad reševalcem naše novoletne križanke. Učenka 8. razreda Osnovne šole »Janka Premrla-Vojka« v Kopru Nataša Ibic je ob prisotnosti nekaterih naročnikov našega lista z zavezanimi očmi izvlekla iz zaboja 6 kuvert s pravilnimi rešitvami. Vseh rešitev je bilo 171. Izžrebani so bili LEOPOLD HRO-VAT, Portorož 193, ki Je prejel I. nagrado — 3000 din; ZORA GARZA-ROLLI, Portorož 121 — II. nagrado — 1500 din; JANA DERENDA, Lipica pri Sežani — III, nagrado — 1000 din. Tri nagrade po 1000 din so prejeli: FANI PAVLIN, Ljubljana, Krimska 10; RAFAEL GRUDEN, Koper, Kidričeva 27 in FRANC PETELIN, Koper, Mladinska 8. Izžrebanim tekmovalcem čestitamo nagrade dobe te dni po pošti. REŠITEV NAGRADNE NOVOLETNE KRIŽANKE Vodoravno: 1. in 84. vsem naSim prijateljem srečno in veselo novo leto ,20. Attlee, 21. Korotan, 22. premet, 23. Lenin, 24. Toni, 25. Amor, 27. slina, 28. Alan, 29. lonec, 30. kader, 32. erar, 33. t. j. 34. solata, 35. Arabec, 37. že, 38. Ankara, 41. Uganda, 44. notar, 45. saraj — b — m, 46. Praga, 50. saten, 54. plakat, 55. Pirnat, 57. K(ar-delj) E(dvard), 58. amanet, 62. nomadi, 65. ro, 67. atom, 70. slama, 71. epika, 72. Oger, 74. pirat, 76. azil, 77. pola, 78. ekipa, 79. ananas, 81. ilegala, 83. predel. Navpično: 6. A(lbert) Einstein), 83. P(eter) V(eliki). I Na nedavnem sestanku delovnega kolektiva Zavoda za komunalno gospodarstvo v Postojni so postavili na dnevni red vr9to pomembnih vprašanj in problemov, povezanih s poslovanjem zavoda. Poudarili so potrebo po nujnem izboljšanju odnosov v kolektivu in večji disciplini pri delu, del razprave pa se je hkrati dotaknil malomarnega odnosa članov do materiala in imovine zavoda. Člani delovnega kolektiva so na r->stpn'::u poudarili potrebo čim-1-rejši. ,e uvedbe stimulativnejše-ga nagrajevanja. Doslej so namreč v zavodu nagrajevali po učinku le delavce v kamnolomu in peskokopu, medtem ko je bil učinek dela zaradi pavšalnih urnih plač na mnogih drugih delovnih mestih nezadovoljiv. Prisotni so bili mnenja, da bi rešitev tega problema ob predhodni sistematizaciji delovnih mest pripomogla tudi k izboljšanju odno- PROTEUS, št 3 Članki: Crt Nučlč: Ob stoletnici slovenske kemijske besede, — Aleš Strojnik: Ali je mogoče videti atome? — Rajko Pavlovec: Izlet k termalnim in mineralnim vrelcem okrog Sarajeva. — Duša Novak: Kroženje vode v naravi. Odmevi: Lavo Cermelj: Fizikalna raziskovanja Vesoljske ladje II. Drobne vesti: H. Pehani: Mikroelementi. — A. Plskernlk: planinsko polje zbirno jezero? — R. Pavlovec: Globinski morski tokovi. — L. Ccrmelj: Baškovič pionir gradbeniškega znanstva. — L. Cermelj: Kakšno je življenje na najmrzlejšem kraju Zemlje. Varstvo narave: Angela Plskernik: Mednarodna alpska komisija. Za bistre glave: Odgovor na vprašanje št, 1 {J. Nemec) — Odgovor na vprašanje št. 2. (E. elemente). — Vprašanje številka 5 (L. Cermelj). — Vprašanje številka 6 (L. Cermelj). RODNA GRUDA, december 1960 Iz vsebine: BRANKO ZU2EK: Novoletna zdravica (pesem), Jugoslavija dobi novo ustavo, Jugoslovanski parlament je sprejel nov zakon o tisku in informacijah, Kako- smo praznovali 29. november, Proslave 29. no-novembra med izseljenci. Mrtvim ne priznajo pravice do častnega spomina, Izseljenski teden 19G1 bo od 1. do 7. Julija v Sloveniji, Obiščite prihodnje leto svoj stari kraj, INA SLO-KAN: Bilo je v februarju 1943, STANKO NOVAK: V našem društvu smo letos vidno poprljell, ANTON SKRU-BA: Lepi spomini z Jezerskega, FRANC KASTELIC: Po tridesetih letih sem bila doma, Po domači deželi, ANTON KOVSE: Ob grobu zavednega rojaka, Cv. K.: Obletnice slovenskih društev v ZDA, Kaj delajo naši na tujem, Rojaki nam pišejo, FRANCE BEVK: Kresna noč (konec), Mladi rod: Pastirček (konec). SODOBNA POTA, štev. 8 Iz vsebine: TILKA BLAHA, Obračun pred novo izobraževalno sezono, VINKO TRINKAUS: Naloge pri organiziranju razvedrila in oddiha, AVGUST VTZINTIN: Mesto javnih knjižnic v izvenšolskem izobraževanju, VITKO MUSEK: Filmski klub, Prof. J02E VALENTINCIC: Za novo pobudo družine, IGOR SOTOSEK: Vprašanja brez odgovorov, JOŽE PETAN-CIC: Glasbena amaterska dejavnost, DUŠAN TOMSE: Zapiski s potepanja po evropskem severu: MILAN LIN-DlC: Mi gremo nazaj, ml strelci, in za nami gre . . . I vfiltl Äa gm /— .i' SOVf faru iJjCtJG, v v i. y T France Križanič: ELEKTRONSKI ARITMETIČNI RAČUNALNIKI Knjižico je izdala Mladinska založba z namenom, da bi posredovala mlademu bralcu dovolj prvih informacij o računskih strojih ln vzbudila v nJem zanimanje za nova področja tehnike ln matematike, s katerimi Je usodno povezana tudi rast avtomatizacije in razvoja proizvajalnih sredstev. PRAVNI PRIROČNIK II Tudi drugI del Pravnega priročnika je založila mariborska založba Obzorja. Obravnava najvažnejše spremembe zakonov, razen tega pa razlaga tudi nekatere pravne predpise glede kmetijskih zadrug, prometnega prava in sklepanja pogodb v gradbeništvu. Posebno dobrodošel bo v praksi osnutek poslovnika za disciplinski postopek v gospodarskih organ! zocijah, sov v delovnem kolektivu. Pridati je treba, da je bilo aa račun poslovanja in odnosov v postojnskem Zavodu za komunalno gospodarstvo v zadnjem čatru izrečenih več javnih, kritik in je zato prav, da se Je delovni kolektiv v celoti soočil s problemi, ki terjajo predvsem v korist nalog, ki jih izvršuje zavod v mestu, čimprejšnjo uspešno rešitev. (m«? SKOPO Krajevni odbor v Skopem, v katerega območje spadajo še Kopriva, Brje in Krajna vas, je ime! te dni zbor volivcev, ki mu je prisostvovalo 133 članov SZDL. Med drugim so razpravljali tudi o predlogu letošnjega ter petletnega družbenega perspektivnega družbenega plana. Sklenili so, da bodo začeli graditi javno kopalnico, napeljali bi približno 100 m> vodovoda v Skopem in popravili staro šolo, kjer imajo zdaj zatočišče vse krajevne družbeno in politične organizacije. V Koprivi pa bi bilo potrebno razširiti omrežje javne razsvetljave in vodovoda ter urediti še vrsto drugih komunalnih objektov. Volivci so tudi sklenili, da fcpsv v Krajni vasi zgradili prosvet|lp dom in še letos poljsko apnenico. / ' _ PRODAM skoraj nov, zahodno-nemški TELEVIZIJSKI APARAT. — Korošec, Koper, Cesta JLA 5/1 ''novi blok). 3-SOBNO STANOVANJE v Izoli zamenjam za manjše v Kopru ali bližnji okolici. Informacije v Izoli, Gregorčičeva 24. 3-SOBNO KOMFORTNO STANOVANJE z balkoni in veliko teraso v Opatiji menjam za enako ali dvosobno na področju Kopra ali v Umagu. Naslov v upravi lista pod »Solidno«. ODKUPUJEM SVINJSKE ŠČETINE IN KONJSKO ZIMO po ugodnih cenah. Vinko Smer-delj, Koper, Zupančičeva 23, PRODAM veliko dvodelno knjižno omaro iz orehovega lesa, lepo mizarsko delo, nastavek 168 krat 135 krat 31 cm, podstavek 177X91X41 cm. zelo lepo lovsko sobo z raztegljivo mizo, mizo s kotno klopjo, velik» in malo kredenco, 4 stoli, 2 stoloma z naslonom in lestenec uharico, vse iz gorskega borovca; okovje ročno kovano, steklo vdelano v svinec. Prodam tudi dvodelno kuhinjsko kredenco starinskega sicilijanskega tipa, omaro za perilo iz orehovega lesa s štirimi predali, kuhinjsko omaro za vodo in posodo, štedilnik s pečico z eno odprtino ln masivno ogrodje za kavč iz macesnovega lesa s predalom za posteljnino. Jamnik, Izola, Ob starem zidovju 8. ZA JESEN IN ZIMO dobite najceneje v Trstu, MAGAZ1 NI ALLA STAZIONE V TTIii Celllni 2 (blizu železniške postaje). Bogata izbira vsakovrstne konfekcije. Na propustnice VS poseben popust! PREKLIC JOŽEF SUBOTIČ, Koštabona. obžaluje besede, ki jih je govoril o Francki Gril, ter se Ji zahvaljuje, da je odstopila od sodnega postopka. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. izhaja vsak petek. Izdaj* CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am- dolarja. — Bančni račun 602-70-1-181. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. — Tisk in kllSeJii tiskarna CZP »Primorski tisk« r Stev. 3 —• 13. januarja 1991 __ _ -jijuvdujivi nrmun»-_.ju. cm l 3 L i S KI A Z © © J A ir lí©l¡ * lÄh a i £ t ft % H A V I © © ¿ A í? fc P Ö S ? SAH * Y i l S S> M A VZGOJA tV SP SKUPŠČINA NOGOMETNIH SODNIKOV KOPRSKEGA OKRAJA [Pl!Q@w in naofeai dl V nedeljo je bila v Kopru redna Uetna skupščina nogometnih sodnikov koprskega okraja, ki ji je prisostvoval tudi zastopnik republiške sodniške organizacije Lado Macorat-ti. To je bila prva redna skupščina od ustanovitve Podzveze nogometnih ^adnikov koprskega okraja. Odbor je aw»i posebno brošuro, v kateri so ^BGrobno opisan delo Podzveze in nakazali številne probleme, lil stojijo ¡pred sodniško organizacijso koprskega okraja. Že bežen pregled v delo koprske sodniško organizacije nas lahko prepriča o velikem napredku, ki so ga dosegU v zadnjih letih. Medtem ko je imel koprski okraj leta 195G komaj tri nogometne sodnike, jih ima letos iie 22, da ne govorimo o dvajsetih sodniških kandidatih. Organizacija Sma sedem republiških sodnikov, sedem sodnikov prvega razreda in osem sodnikov drugega razreda. Čeprav nas sojenje nogometnih tekem ni zmeraj povsem zadovoljilo, pa lahko v zadnjem letu ugotovimo precejšen korak naprej. To dokazujejo tudi naslednji podatki: od 134 prvenstvenih tekem so lani klubi koprskega okraja vložili proteste le za pet. Tekmovalna komisija pa je štiri proteste zavrnila kot neutemeljene, eden pa je še v postopku. Lahko trdimo, da sodniki koprskega okraja zmeraj bolj upoštevajo prednost in ila s svojim sojenjem vplivajo na razvoj ostre (toda hkrati seveda fair) J?rre. Kot pomanjkljivosti, ki se jih bomo morali izogniti, pa naj omenimo pomanjkljivo kondicijo sodnikov, premajhno sodelovanje s stranskimi — sdniki in premajhno odločnost pri «ravnavanju prekrškov v kazen-.lem prostoru. Skozi delo sodniške organizacije se seveda vidi tudi disciplina igralcev ln delo klubskih uprav na vzgoji igral-«ev. SIcer lahko trdimo, da so se razmere v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšale, nikakor pa še niso zadovoljive. V lanski nogometni sezoni so sodniki izključili 16 igralcev, 37 Igralcem pa so izrekli opomin na Igrišču. Največ prestopkov je treba pripisati napadom na soigralce, ko le-ti niso bili v posesti žoge, in pa nešportne-mn vedenju. Glede opominov pred-njačlta Postojna in Tabor, glede Izključitve pa Sidro, Postojna in Ilirska Bistrica. Vsekakor bodo morala vodstva teh klubov dati večji poudarek vzgoji igralcev, čeprav s tem ne mislimo reči, da je tudi v drugih &lnbih vse . v redu. 22. JANUARJA — začetek istrske nogometne lige Zastopniki koprske in. puljske nogometne podzveze so se sporazumeli o začetku tekmovanja v istrski nogometni ligi. Prvo kolo bo 22. januarja, naslednjo nedeljo pa bodo odigrali povratna srečanja. Predvidoma bodo igrale v istrski nogometni ligi naslednje enaj-storice: Tomos, Tabor, Postojna, Sidro, Izola, Uljanik, Pula, Poreč, Rovinj, Buje in Umag. Kakor je 2ziano, bodo igrali po izločilnem sistemu z dvema tekmama. Zmagovito moštvo bo prejelo prehodni pokal. To tekmovanje bodo skušali organizirati vsako leto med mrtvo zimsko sezono. Postojnske športne iveri Novoizvoljeni upravni odbor TVD Partizan v Postojni je na prvi seji sprejel podroben načrt za bodoče delo In vrsto predlogov ter ukrepov za organizacijsko utrditev društva. Tradicionalni šahovski dvoboj ■med postojnskim šahovskim klubom in izbranim moštvom garnl-zije na 18 deskah se je končal neodločeno z Izidom 9 : 9. Na prvih dveh deskah sta igrala za Postojno prof. Sivec in Adam. Postojnski strelci se bodo morali odpovedati uporabi dosedanjega strelišča za zračno puško za Domom JLA, ker bodo na tem prostoru že letos začeli z gradnjo nove kino dvorane. Vse kaže, da bodo v Postojni tudi problem telovadnice rešili v doglednem času, kajti osnutek perspektivnega družbenega plana računa z gradnjo nove osemletke s prostorno telovadnico. Košarkar Peter Tavčar, ki je vse do lanskega leta zastopal barve postojnskega Partizana, se je po vestnem treningu močno uveljavil v prvem moštvu »Ljubljane«. Na nedavnem košarkarskem turnirju ljubljanske »Ilirije* v Zg. Šiški je bil v svojstvu kape-tana svojega moštva nezadržen v napadu in obrambi in je s 60 doseženimi koši na treh tekmah največ doprinesel k 1. mestu »Ljubljane«. Tavčar je študent ekonomije in redno opravlja svoje študijske dolžnosti. (ma) Na skupščini je bilo govora tudi o nekaterih drugih problemih. Nogometni sodniki se pogostoma znajdejo v težavah zaradi nediscipliniranega občinstva in tudi zaradi posameznih funkcionarjev, ki jih zavede navijaška strast. Taki posamezniki se pojavljajo na vidnih točkah igrišča (na primer ob liniji igrišča), kričijo na sodnika in povsem nasprotno vplivajo na občinstvo, kakor bi morali. Slccr je teh pojavov jirecej manj kot jih je bilo, kar je tudi zasluga odločnega nstopa organov Ljudske milice. Na skupščini so nadalje omenili slabo stanje posameznih igrišč in raznih naprav. Mnoga igrišča niso ograjena, slabo začrtana, slačilnic marsikje ni, ali pa so zelo oddaljene itd. Vse to seveda otežkoča delo sodniškim trojkam. V razpravo je posegel tudi zastopnik republiške sodniške organizacije Lado Macoratti, ki je čestital kopr- ski Podzvezi k odlično pripravljeni skupščini in k temeljitemu obravnavanju problemov. Naglasil je velik korak naprej, ki ga je dosegla koprska organizacija tako glede razširitve vrst kakor glede kvalitete sojenja. . Na skupščini so pohvalili najbolj prizadevne člane: Krkača (Koper), Condo (Rakek), Suissija (Postojna), Ivanoviča (Piran), Madotta (11. Bistrica) in Jenka (Koper). Naj ob tej priložnosti omenimo, da je Vladimir Jenko praznoval lani 25-letnico sojenja na nogometnih igriščih. Za vse nogometne sodnike so uvedli interno ocenjevanje. Najboljšo oceno 8,5 je dobil Janovski za sojenje tekme Tomos—Postojna. Ob zaključku so izvolili nov odbor. Za predsednika so izvolili Livia, za podpredsednika Lovka, za tajnika Krkača, za blagajnika Bertoka, za člane pa Mllivojeviča, Jenka in Ivanoviča. Letos se obeta bogata smučarska sezona na Goriškem. Preteklo nedeljo so že bila občinska prvenstva v alpskih disciplinah, prihodnjo nedeljo pa bo okrajno prvenstvo na Liv-ku. V januarju bodo razen tega organizirali pokalno smučarsko prvenstvo v Idriji in državno prvenstvo metalurgov v Idriji. V februarju bo na Prcdmeji otvoritev nove skakalnice, ki bo dovoljevala skoke do 45 metrov, konec februarja pa bodo na Llvku tradicionalne tekme v alpskih disciplinah. Največja letošnja prireditev pa bo vsekakor množični smučarski pohod »Po partizanskih poteh Trnovskega gozda«. To prireditev bodo organizirali v počastitev dvajsetletnice ljudske vstaje. Vse kaže, da bo razen množičnega pohoda tudi tekmovalni pohod, kar pomeni, da bo imela prireditev širši okvir in smučarjev bodo povabili tudi smučarje iz drugih okrajev Slovenije. Goriškemu okraju se letos obeta tudi nekaj pomembnih novih smučarskih naprav. Tako bodo verjetno že prihodnji mesec izročili v uporabo moderno žičnico na Lokvah. To bo moderna vlečna naprava, po kateri bodo lahko prepeljali na razdalji 300 metrov v eni minuti 3 do 4 osebe. . Razen tega pripravljajo novo progo za veleslalom na Mrzli dragi, Goriški smučarji so namreč našli primeren kotiček, kjer se sneg precej dolgo drži in bodo torej lahko prirejali tekmovanja tudi v marcu. Prav bi bilo, če bi slišali kaj več tudi o aktivnosti koprskih smučarjev. Saj bi na primer prav lahko tudi v koprskem okraju organizirali množični partizanski smučarski pohod na ilirskobistriškem ali postojnskem področju. FORTITUDO (Milje) : TOMOS 1:0 (0:0) V nedeljo Je ibila v Miljah povratna nogometna tekma med domačim Fortitudom in koprskim Tomosom. Domačini so tudi tokrat slavili tesno zmago 1 : 0. Toda medtem ko zmagi Miljčanov v Kopru ni bilo kaj oporekati, ker so bili odločno boljši, bi v Miljah bolj ustrezal neodločen izid. Koprčani so bili namreč večidel tekme enakovredni, v tehničnem pogle- POROCILA so vsak dan ob 7.30, 13.30 in 15.00. PETEK, 13. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.45 Tečaj italijanskega jezika: — ponovitev XXV. lelccijr- — 13.40 20 minut z orkestrom Franck Chacksfield in Ray Martin — 14.00 Iz operetnega sveta — 14.30 Domače aktualnosti: »Ob občinskih konferencah SZDL« — 14.40 -Poje zbor Radio-televlzije Ljubljana — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Igrata godba JLA in godba Hrastnika. SOBOTA, 14. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 13.40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Primorski tednik — 14.45 Nekaj filmskih melodij z orkestrom Percy Faith — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Domače popevke. NEDELJA, 15. januarja: 8.00 Domače novice — 8.05 Kmetijska oddaja: »Kako bomo nadoknadili zamujeno — Kmetijstvo letos — Izkušnje drugih« 8.30 Za dobro jutro vam bodo, zapeli in zaigrali . . . 9.00 Naša reportaža: »En dan s patronažno sestro« — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba — 15.15 Poje Gorenjski kvintet — 15.30 30 minut z velikimi revijskimi orkestri. PONEDELJEK, IG. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 13.40 Odlomki iz oper — 14.30 Ponedeljkov športni pregled — 14.40 v tempu valčka z orkestrom Roberta Stolza — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Slovenske narodne. TOREK, 17. Januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 13.40 V zabavnem ritmu — 14.00 S popevkami doma in na tujem — 14.30 Sola in življenje: »Kakšne bodo moje počitnice« — 14.50 Pojo mladinski zbori iz Dobrova, Vipave in Komna — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Tečaj italijanskega jezika — XXVI. lekcija. SREDA, 18. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.45 Tečaj italijanskega jezika — Ponovitev XXVI. lekcije — 13.40 V ritmu z malimi ansambli — 14.00 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev — 14.30 Kulturni obzornik: — 14.40 Parada plošč — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Poje moški zbor iz Dola Poljan p. v. Pavline Ko-melove, ČETRTEK, 19. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 13.40 Zabavne melodije — 14.30 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah (II. del) — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Tečaj italijanskega jezika — XXVH. lekcija. du pa so celo nekoliko prekašali domačine. Odločilni gol je padel štiri minute pred koncem tekme. To je bil zadetek, kakršnega redko vidimo. Napadalec Fortituda Venturlni je namreč iz obrata z volejem poslal žogo v mrežo tik pod prečko. Na potek igre, ki je potekala sicer v ostri toda fair borbi, pa je precej vplivalo blatno igrišče. Koprčani so imeli precej smole, saj sta bila dva igralca poškodovana (Vidakovič in Mihelič), pa tudi sicer so nastopili v precej oslabljeni postavi. Najboljši igralec na igrišču je bil koprski vratar Krašna, ki so mu prvikrat, odkar brani, podelili pri internem ocenjevanju desetko. Razen njega naj omenimo še Vidakoviča v obrambi ter napadu Valdevlta in Pogačnika. V moštvu je prvič nastopil mladinec Tišler, ki je povsem izpolnil pričakovanja. Na koncu naj povemo, da so Koprčane v Miljah zelo lepo sprejeli in pogostili. Na obeh straneh so izrazili željo, naj bi postala obmejna športna srečanja še pogostejša. V zvezi s tem naj omenimo, da bo Tomos najbrž že v prihodnjem mesecu organiziral mladinski nogometni turnir, na katerem bi sodelovala tri moštva s koprske obale, miljskl Fortitudo in še dve tržaški ekipi. Hkrati proučujejo možnost, da bi v maju priredili pokalni turnir nekaterih najboljših enajstoric koprske obale in sosednega področja. Srečno novo leto 1961 želijo svojcem, prijateljem ln bralcem Slovenskega Jadrana primorski fantje, ki služIjo kadrovski rok v Kraljeva, V. P. 4542. Na sliki manjka še Atllij Bažec, ki se tudi pridružuje čestitkam. . PIRAN: 13. januarja domači film TRI ANE, 14. januarja ameriški barvni film RIHARD III ln angleški barvni film OVČAR, 15. januarja sovjetski film v barvah NEBO KLICE, 16. januarja sovjetski film DOM STARŠEV, 17. januarja domači barvni film GUBBIAH. Strelci, posnemajte! Strelski družina Portorož je imela nekaj dni pred novim letom svoj redni letni občni zbor. Družina, ki šteje 196 članov, je precej aktivna. Za bodoče so na občnem zboru sklenili, da bodo uvedli vsak večer dežurstvo v svoji strelski dvorani, da strelci nikdar ne bodo brez primernega nadzorstva. Večjo pozornost kot doslej bo družina posvetila delu z mladino. Tako bo med drugim v najkrajšem času prišlo tudi do ustanovitve strelske sekcije mladink. J. KOPER: 13., 14. in 15. januarja ameriški barvni cinemascope film DEŽELA FARAONOV; 16. in 17. Januarja ameriški barvni film »MO-BI DIK«, 18. in 19. januarja ameriški film »LJUBEZEN POPOLDAN. IZOLA: 13. Januarja italijanski film ČLOVEK V KRATKIH HLAČAH, 14. in 15. januarja jugoslovanski cinemascope film X-25 POROČA; 16. in 17. januarja ameriški film POPOLDANSKA LJUBEZEN; 18. in 19. januarja ameriški barvni film PODAJ ROKO HUDIČU. PORTOROŽ: 13. januarja češki film PET V MILIJON, 14. Januarja domači film TRI ANE, 15. januarja sovjetski film DOM STARSEV, 16. januarja angleški barvni film OVČAR, 17. januajra sovjetski barvni film NEBO KLICE? SEŽANA: 13. januarja italijanski film GENERAL ROVERE, 14. in 15. Januarja italijanski film OČETJE IN OTROCI, 17. in 18. japonski film ZADNJE 2ENE SAJPANA, 19. januarja ruski film DAN RODITELJEV. NAMIZNI TENIS Povprečen uspeh Kopra in More Gorice na polfinalnem prvenstvu Slovenije V soboto in v nedeljo je bilo na Jesenicah polfinalno namizno-teniško ekipno prvenstvo Slovenije. Udeležilo se ga je 6 ekip, ki so si pravico sodelovanja priborile na okrajnih tekmovanjih. Prvo mesto je osvojil Kemičar iz Hrastnika pred Jesenicami in Ce- ljem, Koprčani so zasedli četrto mesto, medtem ko so bili Gori-čani peti. Medsebojno srečanje Kopra in Nove Gorice se je zaključilo z zmago Kopra s 5 :0. Koprčani so nudili precej močan odpor Jesenicam. Obe primorski ekipi sta nastopili s pomlajenimi postavami in seveda nista mogli računati na boljši plasman. V koprskem moštvu se je najbolj odlikoval okrajni prvak Stadina, ki je prinesel največ točk svoji ekipi. Mahne in Kumar sta prvič nastopila v tako močni konkurenci in se jima je poznalo, da nimata dovolj izkušenj. Enako lahko rečemo za talentiranega člana no-vogoriške ekipe Lužnika. Srečno in uspehov polno leto 1901 želimo vsem sorodnikom in prijateljem ter znankam Milan Kos ¡7. izole. Karlo Celin iz Potigraj, Mirko Zadnik iz Pregarij, Jože Peeman iz Male Pristave pri Pivki, Jadran Zadel iz Ilirske Bistrice, Ivan U.ičič iz Male Bukovice, Angel Vidmar iz Pregarij in Drago Lovrcnčič iz Brij pri Komnu, ki služijo kadrovski rok v Prokuplju, V. P. 8147. Na sliki so Milan Kos, Karlo Celin, Mirko Zadnik in Jože Peeman. Vojaka Danijel Bertok in Orlando Pucer VP 6503 ter Marjan Svab VP 2553/10 Slavonski Brod, čestitajo ln želijo srečno novo leto vseni domačim in znanccm. Ob Novem letu 1961 iskreno čestitam ln želim vse najboljše domačim ln prijateljem. Prosvetnemu društvu Iz Zagorju pri Pivki pa obilo uspehov v tem letu. — Cesnlk Anton ■— VP 3463/47, Banja Luka, Bosna. med-mMm TOVARIŠ UREDNIK! Zlasti v zadnjem času me pot večkrat privede v Koper, ki ga precej dobro )poznam. Zato mi dovolite drobno vprašanje, ki mislim, da je njegova pravilna rešitev za Koper iz turističnih razlogov vendarle zelo važna. Po naključju se mi zadnje čase dogaja, da pridem iz Ljubljane v Koper brez cigaret. V tisto koprsko trafiko pri avtobusni postaji se mi ne splača hoditi, ker je tam vselej velika gneča raznih avtobusnih potnikov. Tam je po navadi treba kadilcu dolgo čakati, da pride na vrsto. Potem pa se lahko kar dobro sprehodi tujec, ki pride v Koper, če hoče najti cigarete in kako trafiko. V gostilni »Tavernat in »Pri Vipavki« so mi rekli, da »cigaret ne držijo«. Sele po dolgi pešhoji človek najde naslednjo trafiko na trgu pri cerkvi. Tam je pa za kadilce Se večji križ. kajti tamkaj razen cigaret prodajajo Še čudo drugih artiklov, ki so očitno bolj »donosni«, kajti kadilcu v tej trafiki ne posvečajo posebne pozornosti. Prodajalke tam so razpoložene, da kupcem raznih steklenic, šatulj, škarij, igrač, okrasov, zvezkov, svinčnikov, brivskega pribora, fotoaparatov, igrač, nalivnih peres itd. itd. na dolgo in široko uslužno pojasnjujejo dobre lastnosti stoterih drugih artiklov, ki jih žel 'jo prodati, ker pri njih pač več za-slu žijo. Pri tem barantanju pa ubogi kadilec lahko čaka in čaka na milost, da pride do cigaret le v ugodnem trenutku, ko ni kupcev za druge donosnejše artikle. Skratka, to je vse prej kot trafika, to je pravcati bazar, kjer lahko kupiš vse drugo, najteže pa cigarete. Tole sem vam. dragi Koprčani, dobrohotno napisal z željo, da bi v domači hiši že zastran turizma uredili stvari triko, da ho tniec v Kopru laže prišel do cigaret. Lep pozdrav! Ivan Poženel, Ljubljana ZRAČNI MEHURČKI PROTI LEDU V pristanišču Thule na Gronlandu bo mogoče pristati tudi pozimi. V njem ne bo ledu. To so dosegli z razmeroma preprosto pripravo, ki se sestoji iz mreže plastičnih cevi z luknjicami, ki je nameščena tik pod vodno gladino. Skozi mrežo spuščajo pod močnim pritiskom komprimirani zrak Poletnega večera leta 182* je bil na nogah* ves Rim: vojvoda B"'°, znan bankir, je priredil v svo.fi novi palači' na Beneškem trgu ples. Na njem se je zbralo vse, kar jc mogla napraviti veličastnega Italija in razkošnost Pariza in Londona, da bi palačo olepšali. Povabljencev je bilo veliko. Plavolase in zadržane lepotice Anglije so tekmovale med seboj za čast, da bi prisostvovale na tem plesu, najlepše žene Rima pa so se z njimi kosale za prvenstvo-v lepoti. S svojim očetom je prišla tudi deklica, ki so jo njene žareče oči in njena smolnato črna barva las izdajale za Rimljanko; vsi pogledi so se obrnili za njo. Nenavaden ponos je bil očiten vsakem njenem gibu. jb*. Tujce, ki so prihajali, je presenetil sijaj tega ple.®® »Zabave vseh kraljev v Evropi,« so govorili, »močno za®^ ostajajo za to prireditvijo.« Kraljevske palače so drugačne od rimske arhitekture: kralji morajo pozivati na zabave ugledne dame svojega dvora; vojvoda B*** pa je povabil le lepotice. In tega večera je imel s svojimi vabili posebno srečo; lahko bi rekli, da so imeli moški nad čim oslepeti. Samo po sebi se je vsiljevalo vprašanje: katera izmed vseh teh lepotic je. najlepša? Izbor je bil nekaj časa neodločen, naposled pa so proglasili za kraljico plesa Vanino Vanini, deklico 6 črnimi lasmi in ognjevitimi očmi. Tujci in Rimljani so v hipu zapustili druge salone in so prihrumeli v tistega, kjer je bila Vanina. Njen oče, knez don Asdrubale Vanini je hotel, da bi najprej plesala z dvema ali tremi nemškimi vladarji. Potem pa je sprejela vabila nekih zelo lepih in zelo plemenitih Angležev, vendar ji je jela njihova toga zadržanost kmalu presedati. Kazalo je, da hoče s tem le mučiti mladega Livia Savellija, ki je od zaljubljenosti kar medlel. Veljal je za najelegantnejšega mladeniča v Rimu. in je bil vrh tega tudi knez; toda če bi mu dal v roke roman in mu rekel, naj čita, bi že po dvajsetih straneh odložil knjigo, rekoč, da mu to povzroča glavobol. V Va-ninih očeh je bila to skoraj pregreha. Okrog polnoči se je na plesu razširila novica, ki napravila precejšen vtis. Mlad karbonar, ki je bil zat^® v Angleškem gradu, je tega večera pobegnil. Preobleke* se je v tujo obleko in ko je prišel do zadnjih straž, je pretiravajoč v svoji pustolovski blaznosti, napadel nekegav vojaka z bodalom; pri tem je bil tudi sam ranjen. Vojaki so planili za njim in ga bodo skoraj gotovo ujeli,-ker se drže krvave sledi, ki jo pušča za seboj. Medtem ko so si pripovedovali to zgodbo, je doa Livio Savelli plesal z Vanino; njene draži in njeni uspehi-so ga povsem omamili in ko jo je peljal na njeno mesto, je skoraj blazen od ljubezni dejal: »Za božji čas, kdo pa bi mogel vam ugajati?« »Mlad karbonar, ki je pravkar pobegnil,« mu je odvrnila Vanina. »Ta je vsaj nekaj napravil in se ni potrudil le s svojim rojstvom.« Knez Asdrubale se je približal svoji hčerki. Bil jc bogataš, ki že več kot dvajset let ni napravil obračuna z oskrbnikom svojih posestev in si je pri njem sposojai za visoke obresti njegove dohodke. Ce bi ga srečali na ulici, bi mislili, da je don Asdrubale star igralec: ne bi mogli opaziti, da ima na roki pet ali šest prstanov, v katere so bili vdelani diamanti. Njegova dva sina sta bila stopila v jezuitski red in sta blazna umrla. Nanju je pozabil, vendar pa je bil ves togoten, ko je videl, s kakšno trdovratnostjo se njegova hčerka edinka brani poroke. Le kakšen vzrok jo more voditi? Bržkone isti, ki je tudt Sulo prisilil, da je odstopil: prezirala je Rimljane. Dan po tem plesu je Vanina opazila, da njen oče — najmalomarnejši med vsemi ljudmi, ki se svoje življenje ni potrudil, da bi vzel kakšen ključ — zelo skrbno zaklepa vrata stopnišča, ki je vodilo v tretje nadstropje. Okna teh prostorov so gledala na teraso, kjer so rasli pomarančev-ci. Vanina je šla na obiske po mestu. Ko se je vrnila, je morala na dvorišče pri stranskih vratih, ker so pri glavnih vratih palače pripravljali svečano razsvetljavo. Vanina je dvignila oči in opazila, da je eno okno v tretjem; nadstropju, ki ga je oče tako skrbno zaklepal, odprto. Odslovila je spremljevalce in se povzpela do podstrešja: palače in tako dolgo iskala, dokler ni našla okna z rešetkami, ki je gledalo na teraso s pomarančevci. Odprto okno, ki ga je bila opazila z dvorišča, je bilo le dva-, koraka vstran. V tej sobi je prav gotovo nekdo prebival,, toda kdo? Naslednjega dne je našla ključ nekih vrat, ki so tudi vodila na teraso. Oknu se je približala s previdnimi očmi in neslišnimi koraki. Še vedno je bilo odprto. Pritajila se je za zaveso. V dnu sobe je bila postelja nt v njej je nekdo ležal. Hotela je že odskočiti, ko je opazila, žensko obleko, ki je bila vržena preko stola. Ko si jé bolje ogledala človeka, ki je bil v postelji, je videla, da je plavolasa in očividno še zelo mlada. Vanina ni več dvoi^Bfa la, da je ženska. Obleka na stolu je bila krvava, okrva^F ljeni so bili tudi čevlji, ki jih je bil nekdo postavil ni mizo. Neznanka se je premaknila in zaječala. Vanina jé opazila, da je ranjena. Preko prsi je imela velik kos platna, skozi katerega je presihnila kri. Krpa je bila okorno pričvrščena z vrvjo: ranocelnik bi jo gotovo namestil drugače. Vanina je opazila, da se je njen oče odslej vsak dan okrog štirih zaprl v svojo sobo, potem pa šel obiskat neznanko. Brž ko se je od tam vrnil, je sedel v kočijo it* se odpeljal na obisk-h grofici Vitteleschi. Kakor hitro jc njegova kočija oddrdrala, je Vanina smuknila na teraso^ da bi mogla od tam opazovati neznanko. Njena občutljivost ji je bila zelo naklonjena; trudila se je uganiti, kaj se je zgodilo. Zdelo se je, da je okrvavljeno krilo, ki je bilo vržno preko stola, razparalo bodalo. Vanina je ta razparana mesta lahko preštela. Nekega dne je videla neznanko bolj razločno: njene modre oči so bile uprte v nebo; zdelo se je da moli. Kmalu so jo zalile solze. Mlada kneginja se je komaj premagala, da ji ni rekla kakšne sočutne besede. Drugi dan se je Vanina ojunačila in se skrila na teraso, preden je prišel na obisk v tretje nadstropje njen oče. Videla je dona Asdrubalda, ki je prišel k neznanki; prinesel ji je košarico z jedili. Knez je bil zbegan in nI veliko govoril. Govoril je tako tiho, da ni mogla Van:«» razbrati niti ene besede. Ni se dolgo zadržal. Kmalu m? odšel. niti temelji so globoki tudi več kot dva metra. elektrarna V NAHRBTNIKU Ameriška družba General Electric je napravila prototip prve električne centrale, ki jo je mogoče nositi na hrbtu. Električno centralo so skonstruirali na temelju novega sistema, pri katerem se kemična energija direktno pretvarja v električno. Ta prenosna elektrarna je težka le 13 kilogramov in lahko daje od 24 do 200 voltov napetosti. NADOMESTEK ZA OCl Novi elektronski napravi, ki je namenjena slepim, so vzdeli ime »Umetni vid«. Naprava deluje kakor radar: miniaturni oddajnik emitira radijske valove, ki se odbijajo od zaprek in se vračajo v prav tako majhen sprejemnik. Kadarkoli se pojavi pred slepcem kakšna prepreka, izzove odbiti signal vrsto električnih ilmpulzov, ki slepcu nadražljo dlan. V prvem tednu tega leta je obiskal predsednik ZAR Ga-mal Abdel Naser Casablanco, kjer se je sestal z maroškim kraljem Mohamedom V. Državnika sta razpravljala o položaju v Afriki in o referendumu v Alžiriji ODŽAGANA Marsikdo si dela sive lase, ker je premajhne rasti, marsikdo ¡pa itudi, če Je prevelik. »Senzacionalna ' deklica Švedske« Ingrid Westman je merila pri svodih 18 letih 187 centimetrov visoko. Zaradi tega je imela več psihičnih motenj. Zdaj so jo s kirurško intervencijo skrajšali (dobesedno) za 5 centimetrov. ROČNA URA NA AKUMULATOR Švicarska tovarna ročnih ur »Av.ia« je dala na tržišče električno ročno uro, ki jo poganja neznaten akumulatorček in ne miniaturna baterija, kakor doslej. Glavna prednost lega sistema je v tem, da je moč akumulator polniti s spajanjem z običajno baterijo za žepne svetilke. Akumulator je treba polniti le enkrat na leto. ŠTEVEC ZA KRI - V Leningradu so konstruirali zelo občutljivo napravo, ki more hkrati registrirati obtok krvi na S mestih. V krvotok vbrizgajo na osmih mestih mikroskopsko majhne radioaktivne delce, ki jih potem -avtomatsko opazujejo in registrirajo, ko gredo skozi ožilje. Nebo nad azijskim kontine ntom je vedno bolj temno in navdaja vsakogar, ki mu je pri srcu mir, z zaskrbljenostjo in črnogledostjo. Na sliki vidimo ameriške vojake, ki so pripravljeni, da z letali polete v Laos 50 LET SEM ČAKALA V Sovjetski zvezi stoji nenavaden spomenik starodavne umetnosti, kamnita glava, ki je bila izklesana iz velikega granitnega kosa. O njej pripovedujejo razne pravljice, vendar pa ne ve zgodovina povedati o njej ničesar. Kdaj se je kamnita glava pojavila? Kdo jo je tako spretno izklesal? Najsi so se zgodovinarji Še tako trudili po arhivih, vendar niso našli vse do danes »- nikakršnega odgovora V čast 125-letnice rojstva velikega ameriškega pisatelja, humorista in satirika Marka Twaina je izdala Sovjetska zveza posebno znamko. Na levi strani prikazuje leseno kočo, kjer se je pisatelj 1. 1835 rodil, na desni strani pa spomenik popularnima junakoma Tomu Sawyer,ju in Huckleber-ryju Finnu, ki stoji v državi Missouri Domovina ltakavovca je Južna Amerika. Ta rastlina potrebuje za sveje uspevanje mnogo toplote in vlage. Sovjetski znanstveniki pa so se začeli ukvarjati z mislijo, da bi kakavovec zasadili tudi doma. Drevo so zasadili v eni najbolj toplih sovjetskih pokrajin, v Abhazski avtonomni pokrajini. Pri tem pa se je pojavila težava, ki pa so jo kmalu obvladali. Zemlja, v kateri poganjajo korenine ltakavovca, ne smo biti nikdar hladnejša od 13 stopinj. Ker pa so zime tod mrzle, pokrijejo pozimi nasade s strehami iz plastične mase in ogrevajo zemljo. Čeravno se zdi taka skrb za kakavovec negospodarska, se vendar zelo izplača — Ai.d, sem te ujel! 2e Veta in leta sumim v tvojo zvestobo! — Lažnivec! Komaj nekaj ur ga poznam ... Anna Magnani snema sedaj film »Nasmeh radosti«. Ko ji ie hotel glavni kozmetik filmskega studia v Rimu pred snemanjem po- 13. januarja 19G1 o ZADNJA STRAN LETO X. — ŠT. 3 ZGODE IN NEZGODE S SPAČKOM Vozilo, ki ima najmanj izgledov, da bi postalo med avtomobili kakšna »Miss«, je prav gotovo Spaček, ki ga bodo začeli delati v Tomosu. Pripovedujejo, da je vodstvo »Citro-gna« zahtevalo od konstruktorjev takšen avtomobil, ki bi lahko vzdržal »preizkušnio s klobukom«. In konstruktorji so se res potrudili. Napravili so takšen avto, da je mogel korpulentni direktor tovarne Boulanger izstopati in vstopati pri vseh štirih vratih 2 CV, ne da bi mu pri tem padel klobuk na tla. Čeravno bi Spaček po svoji zunanjosti ne mogel tekmovati niti s trideset let starim Fordom, ima pa vendar takšne vrline, kakršnih drugi avtomobili nimajo. Te jeseni je bilo tekmovanje za na?manišo potrošnjo goriva (International Mobil Run 1959). Med vso svetovno elito je odnesel "prvo mesto ravno avtomobil 2 CV, Spaček. Na sto kilometrov dolgi progi je porabil 3,79 1 bencina. lepšati njen obraz, ga je igralka zavrnila: »Lepo vas prosim, pustite moje gube na miru!« je kriknila. »Bilo mi je potrebno 50 let., da jih dobim in ponosna sem nanje!« Ilija Decinovski, ki je predmetni učitelj za fiziko in matematiko na neki osemletki v Skopju, je Izumil edinstven motor, ki ga poganja zvok. S svojim izumom ni strokovnjakov toliko navdušil, kolikor jih je zbegal, ker si principa, po katerem motor deluje, ne morejo znanstveno razložiti. Konstrukcija motorla je enostavna in preprosta, vendar je konstruktor — iz upravičenih razlogov — zamolčal, v čem jc bistvo motorja in nicgove zamisli. Zvočni motor mn-i Imeti blizu sebe Izvor energije. Izumitelj jc prepričan, da bi bil lahko izvor energije oddaljen tudi nekaj kilometrov od motor, a, cb iii bil to ultrazvok. Takšni vibracijski motorji bi bili bržkone najbolj primerno pogonsko sredstvo pri mestnih avtobusih, tramvajih In trolcjbuslh v večjih mestih »•'e doma. Sla je na po ročno potovanje.« »Sirao »'>'e ti je prinesel dedek Mraz?« Iz letala so odkrili v severnem Pakistanu ostanke velikega mesta, v katerem ni nikoli nihče živel. Zgradili so ga pred kakimi 4 tisoč leti. Vse mesto so sestavljali le templji in druga verska poslopja. Svečeniki so živeli zu-.naj mesta. Zgradbe tega edinstvenega mesta so bile zgrajene iz opeke in se ni zaradi tega nobena ohranila. Arheologi so odkrili le njihove kamnite temelje, ki jih čas ni mogel uničiti. Nekateri lcam- Nedolgo tega je skupina so-vjetSKili znanstvenikov izdelala novo antibiotično zdravilo, ki so .mu vzdeli ime mo-nomicin. Ena glavnih lastnosti tega zdravila je majhna toksičnost. Z novim zdravilom zdravijo razne infekcije In je bolj učinkovito od vseh doslej znanih in tudi bolj prijetno za bolnika ,4.