li«? Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriška dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v^Novem mestu, St. 60-KB-16-2-24 fitev. 31 (334) Leto Vil, NOVO MESTO, 2. AVGUSTA 1956 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-r-aložniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Mani posrednikov ■ cenejše blago Trgovjna je važen činitelj gospodarstva, Je posrednik med proizvodnjo in potrošnjo. Od nje je veliko odvisno, kako hitro, kaj in po kakšni ceni bo dobil potrošnik, kar potrebuje. V družbenem interesu je, da je posrednikov med proizvodnjo in potrošnjo čim manj, da bi bila tudi razlika v jceni čim manjša. Organi državne inšpekcije in strokovne zbornice si poleg ostalih organov prizadevajo, da bi iz trgovine odpravili vse, kar je nezdravo in za celotno družbo škodljivo. PH tem so že bili doseženi pomembni uspehi, vendar je še dokaj negativnih stvari, ki jih je potrebno čimprej odstraniti. Priznati pa je treba, da je trgovina na splošno dokaj zamotano področje dela, zato odpravljanje slabih pojavov in razmer v trgovini ni niti kratkotrajna,' niti lahka naloga, pač pa je to stalna skrb celotne družbe in ne samo nekaterih njenih organov. Te dni padajo' zadnji snopi v višjih legah Bele krajine, pod Gorjanci in v Suhi krajini. Na splošno je pridelek žit prav dober, v glavnem pa skoraj povsod zadovoljiv, čeprav bi si kmetje marsikje želeli debelejše zrnje, v Podgorju pa pravijo, da je bil Slasti ječmen zelo redek. Gornji posnetek iz Bele krajine je delo fotoamaterja Poldeta Grahka iz Rožanca pri Črnomlju. V soboto 28. julija je bilo v Novem mestu posvetovanje tržnih inšpekcij okrajev Trbovlje, Ljubljana, Koper, Karlovac, Kočevje in Novo mesto. Navzoči so bili ibudi zastopniki okrajnih trgovinskh zbornic navedenih o-krajev ter zastopnika republiške obrtne zbornice in republiške tržne inšpekcije. Namen posveta je bil razgovor o dosedanjem delu inšpekcij, o blagovnem prometu in gostinstvu. Na posvetu, ki ga je začel set okrajne tržne inšpekcije Novo mesto Janez Potočar, so ugotovili, da so se v zadnjem času zmanjšale napake zlasti pr.i odkupih, vendar so še nepravilnosti in kršenja zakonitih predpisov. Kmetijske zadruge so v večini primerov izboljšale trgovanje in odkupujejo tudi blago, ki nudi lahkega in velikega zaslužka, kar je treba pohvaliti. Tembolj pa je treba zato grajati primere previsokih za- Priprave na polletne občne zbore kmetijskih zadrug 'Na posvetu predsednikov in (Upravniiov oziroma poslovodij kmetijskih zadrug v Novem mestu (27. juluja na Okrajni zadružni evezi) so obravnavali vrsto nalog ladrtižništva v Um času. Odkupna politika zadrug se je nekoliko izboljšala, copra v- še tu in tam šepa. Komisija za odkupe pri OZZ je pregledala odkupno poslovanje kmetijskih _ za.dm.ig in pregledana ukrepe proti zadrugam, ki niso upoštevata splošnih tržnih načel in zakonitih predpisov. Ker «ta v tem zlasti grešili KZ Šentjernej in Prekopa je komisija je, ih gre ves odkup preko kme, tijiUih zadrug, vendar morajo zadruge pri odkupih tudi dejansko sodelovati. Lani so se pollletni občni zbori kmetijskih zadrug preveč zavlekli v jesenske mesece. To ni povsem v redu, zato je treba letošnje polletne, občne zbore pospešiti, obenem pa tudi dobro pripraviti, da bodo zadružniki dobili čim-boljši vpogled v tpcslovanje svoje zadruge. Načelno so jklenili, na H uri zjutraj otvoritev izseljenske razstave v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje, Ljubljana. Kidričeva 5, pritličje. 3. Dne II, avgusta na osrednjo kulturno prireditev v Ljubljani, dvorana Slovenske filharmonije. Trg revolucije 1, ob 8. uri zvečer. Na gimnaziji v Ajdovščini smo pred tremi leti ustanovili mladinski mešani zbor. V svoje vrste je zbor sprejel izključno dijake domače gimnazije. V prvem letu smo se mladi pevci posvetili samo slovenski narodni pesmi, drugo leto smo naštudirali stiilni koncert jugoslovanskih pesmi, v 3. letu pa medlim ur ske, dalmatinske in slovaške na.rod. pesmi. Zbor je v 3 letih svojega uspešnega delovanja priredil nad 100 samostojnih koncertov po Primorski, na Koprskem in v ostali Sloveniji, gostoval je v DaimacLjj, redno pel za oddaje Radia Koper, Ljublijana Jn Reka jn na svojih turnejah prepotoval na tisoče kilometrov. Kajpak je sodeloval tudi pri vseh proslavah v Ajdovščini, pri odkrivanju raznih spominskih plošč in podobno. Med poč:tnicami je prirejal dvotedenske ali tritedenske turneje po raznih krajih naše domovine, kar sta mu redno omogočila OI..O Gorica in MLO Ajdovščina, delno je oa črpal sredstva iz lastnega zaslužka in iz podpor kolektivov v Ajdovščini. . Pri svojem smotrnem delu je Imel tudi zbor nemalo težav; tesni in neprimerni prostori so ovi-raili štud.j, največja težava je pav tem, da se sestav zbora vsako leto delno spremeni. Dijaki, ki so do-študirali, zapustijo gimnael'jo in seveda tudi zbor, pridejo pa novi, ki doslej še niso peli. Vsi pevci pa ljub.ijo svoj zbor in so dkciplini-rani, redno obiskujejo vaje, ki so včasih, posebno pred premierami zelo naborne in dolgotrajne. Letošnje počitnice smo na povabilo Zveze svobod in prosvetni društev okraja Novo mesto prišli letovat (vsi člani zbora so vneti člani taborniških organizacij), in pet po novomeškem okraju. Nastanjen je bil v prostorih trgovskega -nternata, redne vaje je pa imel v glasbeni šoili. Med 14-dnevnim bivanjem v Novem mestu smo dali nad 10 samostojnih koncertov in nekaij priložiiioslnih lUfrtojpov oi> slovenskem ia. bosan- skem Dnevu vstaje. Vsa gostovanja so pokazala živahno zanimanje Dolenjcev za ;pirjmorske pevce. Res je bil obisk ponekod bolj slab, zaradi slabega vremena in poijsk. dela, ipovsod pa smo bili prav lepo, celo navdušeno sprejeti. Odobravanje posušaicev je bilo vedno spontano in pr srčno, tako da smo r vsakem kraju mo- rali se ponavljati, česar se naj zbor običajno brani. Tudi krajevne oblasti so nam vsestransko pomagale. Naj .posebej omenimo predsednika Ob LO Novo mesto Maksa Valeta, ki nam je res očetovsko stal ob strani, in upravn-ka Studijske knjižnice Boga Ko-melja, ki nam je ta nepozabna gostovanja na Dolenjskem pripravil. Med naše največje duhove spada nedxfom.no pesnik Oton Župančič, Belokranjec z Vinice. Njegova dela uživajo ne samo slovenski in jugoslovanski, marveč občečloveški sloves. Iskra njegovega genialnega pojava se je vžgala 24. ja-• nuarja 1878. Vinica je že postala kraj, kamor hodijo lepote žejna srca. V deželi lepih brez in starodavnih ljudskih običajev, v deželi, kjer je vzcvetela naša prva svobodna pomlad, v deželi žlahtne slovenske govorice se beli Zupančičev dom. In ta dom je zdaj naprodajl Kdo in kako ga bo kupil? Hiša mora postati občeljudska Uvoz strojev za gradnjo modernih cest Na5a glavna podjetja za gradnjo cest bodo kmalu uvozila iz tujine večje količine buldožerjev, žerjavov, finišerjev, skrepenjev, valjarjev, vibratorjev za beton in drugih strojev za gradnjo cest s sodobnim cestiščem. Stroje bodo uporabili predvsem za gradnjo novih avtomobilskih cest Beograd-Skop-lj e—D j evdeli j a, Zagreb—Lj ubij ana in za Jadransko cesto. III. mednarodna razstava radia in telekomunikacij V soboto dopoldne bodo odprli v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani tretjo mednarodno razstavo radia In telekomunikacij, na kateri sodelujejo poleg naših podjetij tudi razatavtljallci iz Anglije,, Avstrije, Belgije, Italije, Francije, Sovjetske zveze. Zahodne in Vzhodne Nemčije. Za obisk te zanimive razstave je tudi tokrat odobren 25-odstotni popust na železnici. last, postati mora svetišče spomina in globoke hvaležnosti do njegovih knjig, prispevka slovenski in preko nje — obče-človeški kulturi. Odkup naj bi. bil simboli* čen. Kako lepo bi bilo, če bi dom odkupila slovenska mladina, saj se s Cicibanovo besedo uči govorice, naše praznične besede. Ne gre tu za to, da bi se kdo znebil bremena, ki bi ga terjal odkup, gre za nekaj več, nekaj velikega, lepega in plemenitega. Lado Smrekar Rojstna hiša Otona Zupančiča na Vinici Povečanje proizvodnje penicilina Znana tovarna zdravil »Gale-nika«, ki je doslej proizvajala Po milijon enot penicilina, bo povečala proizvodnjo na 3,5 milijona enot. V načrtu je tudi zgraditev nove tovarne z zmogljivostjo 10 milijonov enot penicilina. Za povečavo tovarne je" UNICEF odobril pomoč 100 tisoč dolarjev za nakup potreb-, ne opreme v tujini. »Administrativne možnosti« in realna slika Pod gornjim naslovom Je v zadnji številki Dolenjskega lista izišei članek. Pisec članka omenja, da so starši in četrtošolci z zanimanjem prebirali v Dolenjskem listu izhajajoče članke o možnostih nadaljnjega šolanja četrtošolcev in o poklicih, v katere se lahko vključijo učenci z dovršenima dvema razredoma nižje gimnazije ali s šestimi razredi osnovne šole. Pisec pravi, da so v teh člankih manjkali podatki o stroških šolanja ali oskrbnine. Končno se zavzema za usta. novilev administrativne šole v Novem mestu, v čemer vidi realno reševanje kadrovskega vprašanja po naših uradih, pisarnah m ustanovah. Literatura o Izbiri poklica Je bila pri nas Slovencih do nedavnega prav revna. Pred vojno smo s cer imeli knjigo o poklicih, ki pa je bila zelo pomanjkljiva. To vrzel je dobro izpolnil prof. Ivan TJertoncelJ s strokovno knjigo IZBIRA POKLICA, ki jo je izdal l«ta 1H55, O izbiri poklica pogosto p šejo v časopisih in revijah, a še vedno ne dovolj. Kakor Je ugotovil Zavod za proučevanje varnosti pri delu v Ljubljani, na_ ša mladina prav malo ve o številnih poklicih. Zato Ji je bilo potrebno prkazati, kateri poklici in šole sploh obstajajo, kje so te šole in kakšne so možnosti za zaposlitev po šolanju. Iz tega razloga Je iDolenjski kist priobčil zadevne članke. Starši in dijaki pa prav gotovo vedo. kar je tudi sicer na dlani, da se mora pri nadaljnjem šolanju v tujem kraju računati z denarnimi izdatki. Saj so že nekdaj rekli, da stane šolanje »pol grunta«. Ob zaključku članka o poklicih Je bilo napisano, naj kandidati spremljajo objave o pogojih za vp's, ki Jih posamezne šole priobčujejo v dnevnem časopisju, v katerem tudi internata v«*. ko leto objavijo višino mesečnega prispevka za oskrbn no. Z oz.rom na gospodarski razvoj v naši domovini prav gotovo noben človek O« pričakuje, da bi družba trenutno zmogla prevzeti na svoja ramena stroške nadaljnjega šolanja vseh dijakov, kar bi bilo seveda idealno. Kaj takega do danes še nobena država na svetu ni nared la. Kljub temu pa je ljudska oblast v našem okraju izdala vsako leto milijone za štipendiranje socialno ogroženih pridnih dijakov in vajencev. Ce bo prišlo do ustanovitve administrativne šole v Novem mestu, kar Je prav gotovo potrebno, jo bodo mogla od doma obiskovati le dekleta iz Novega mesta in okolice ter tista, ki bodo imela ugodne prometne zveze. Za ostala dekleta širom po okraju, ki ne bodo dobila v Novem mestu stanovanja in katerih starši ne bodo zmogli mesečnega plačila najmanj 3.500 do 4.0^o' dinarjev, bo tudi ta šola »administrativna možnost«, kakor so to vse šole v republiki Sloveniji za tiste, ki bi radi na njih nadaljevali šolanje, pa tega ne zmorejo zarad: pomanjkanja stanovanj in denarja. Toda bolje je nekaj kakor pa nič! Hkrati z ustanavljanjem adm nistrativne sode v Novem . mestu pa. je potrebno misliti tudi na obvezen administrativni tečaj za tiste, ki so si že z večletnim pisarniškim delom pridobile delovno sposobnost, prakso in katerim je ta služba vir preživljanja. Mnoge od teh de-klet-natneščenk želijo obiskovati talce tečaje. Precejšnje Število dijakov !n d lakinj oziroma njihovih staršev bi zmdglo tudi denarne izdatke za nadaljnje šolanje v raznih krajih Slovenije, kar dokazujejo vpisi na šole. Mnogi dolenjski taji tj e in dekueu so položili spre. jemne Izpite na teh šolah, pa* so bili kljub temu odklonjeni; ker šole niso mogle sprejeti vseh kandidatov, so sprejele le omejeno število tistih, ki so imeli najboljše uspehe. Na kratko povedano, problem zaposlovanja mladine je postal tako pereč, da se bosta morali z njim baviti posebna republiška in zvezna komisija. V novomeškem okraju Je v šolskem letu 1955-56 dovršilo osemleitmo šoilsiko obveznost 897 dečkov in 841 detklic, skupno 1.738. Od teh bo nadaljevalo študij odnosno ostalo doma 473 dečkov in 404 deiktlice, skupno 877. V obrt pa se želi vključiti 424 dečkov in 437 deklic, skupno 861. Od tega števila je okrog 160 partizanskih sirot in visoko število socialno ogroženih. S strani pod. jetij in obrtnikov (pa je bilo đo setlaj prijavljenih le 74 prostih učnih mest. Nekateri se sprašujejo, zakaj ne ostanejo kmečki fantje In dekleta po šolanju doma na kmetijah, češ da tudi v kmetijstvu po* trebulemo- izobražene in sposobne ljudi. To do neke mere, čeprav pičle, drži. Toda pri današnji strukturi kmečkih posestev se družine na krpah zemlje ne bodo mo'gle preživljati, pa čeprav bodo družinski člani imeli univerzitetno izobrazbo. O problemu zaposlovanja mladine je razpravljal upravni odbor biroja za posredovanje dela OLO Novo mesto. Kolikor nam je znano, je poslal pristojnemu svetu nekatere konkretne predloge za reševanje tega težkega vprašanja. Tako naj bi se vključevanje mladine v uk vršilo preko broja za delo, ki mora skrbeti za to, da se bodo vključili v uk prvenstveno tisti najsiromašnejši, katere bo poklicna svetovalnica pri OLO, ki že delnje, spoznala, za sposobne za učenje gotove obru. i*osebne komisije pri ob- činskih ljudskih odborih bi morale skrbeti za odpiranje novih učnih mest, kakor je to določeno z zadevno' uredbo. Podjetja in obrtniki, ki vajencev ne bi hoteli sprejemati, bodo morali plačevati za to določen denarni prispevek za kadre. Biro za posredovanja dela bo izdeloval in analiziral starostne sestave posameznih obrti in s pravilnim usmerjanjem mladine skrbel za to, da ne bo v nekaterih poklicih preveč naraščaja, v drugih pa premalo. V našem okraju so obrti, ki nujno potrebujejo mlad kader: mehanika, finomehanike, vodovodne instalaterje, elektroinšta. laterje, kamnoseke, pečarje. si«» klarje, soboslikarje in pleskarje, sodarje, tapetnike in dekorater-je, vozne taipetnike. vozne ličarje, fotografe, urarje." ključav^ ničarje, dimnikarje, sedlarje itd. Za te obrti bi bilo potrebno razpisati štipendije. Tako bi navedene obrti poživili, obenem pa bi dobili tudi večjo možnost za vključevanje vajencev. Nujna gospodarska potreba je, da začnemo v okraju ustanavljati sledeče obrtne delavnice, ki bi tudi sprejele precejšnje število vajencev, ne jiede na to, da so te delavnice pri nas zelo potrebne: orodno in umetno kova-Stvo, kotlarstvo. ključavničarstvo in umetno ključavničarstvo, ipre-cizna mehanika, galanterijsko in omamentalno ki epa rs t vo, oiptika, UlStalajterobvo vodovodnih in toplovodnih naiprav, elektrotehnika, popravljal niča tehtnic, izdelovalni ca predmetov iz cementa In umetnega kaimna. steklarstvo, pauiketaTstvo, sob o slikarstvo in pleskarstvo, krovstvo, knjigoveznica, tiskarna, žensko klobučar-stvo, Izdelovalnica prešitih odej, poipravlialnica čevljev, Izdeloval., niča ortoipedske obutve, izdeloi vabilca usnjene g;i lam It rije, pe- Nadaljevanje na 2, straa4 Utrtu 3 " fUOClSNJSKl Stev. 31 (334) 80 let novomeških gasilcev 2 Vse do izbruha dmig? svetovne vojne se v društvu ni todo-vekaj spremenilo; bila so pać razna politična trenja, ki so jih' izzivale razne »vladavine«, ki so v svoj politični voz vprezale tudl gasilstvo. 6. aprila 1941 so padle prve bombe na Beograd, v petek 11. aprila pa tudi že na Novo mesto. Nastopila je doba težkega suženjstva, fasUzem je pričel izvaci svojo opevano kulturo . . . Tud; življenje v gasilski četi ee je spremenilo. Nekdanji prijatelji so si postali čez noč sovražniki, celo nekaj kulturbun-dovcev in izdajalcev se je izci-ttvllo . . . Nemško bombardiranje Novega mesta 11. eprila 19*1. leta je najhuje prizadelo šolsko poslopje, ki Je popolnoma pogorelo. Zaradi takojšnjega vdora Nemcev In strahu pred njimi, še bolj pred domaČimi izdajalci in kulturbundovci, ki Bo osabn0 gospodarili vsemu me-»ru. nekaj pa zaradi prepričanja, da je v šolski stavbi vse polno eksploziva bivše Jugoslovanske vojake, se gasvlcj niti znašli n.so, da bi poslopje organizirano gasili. 12. aprila so Nemci' že zasedli gasilsko orodjarno im tako prevzeli kontrolo tudi nad gasilci. Ko so pozneje Novo mesto zasedli Italijani in pričeli krojiti Novome-žeanom usodo, so ae polastili kajpada tudi gasilcev. Kmalu je i dosl*J d^*al',- ,dnevno varnostno k i .i učen a.. Orodje se je sicer upo- službo v orodjarni. Dne 14. septembra, ko je bilo Novo mesto Je zasedeno po partizanih, so Nemci drugič hudo bombardirali mesto. Takoj v začetku bombardiranja so gasilci naložilj svoj avt0 z vsem boljšim orodjem in gasilskim priborom, hotec ga spraviti vsaj za 6llo na varno pred bombami v kostanjev gozdiček n>a Prostoru, kjer sloj: danes baraka OLO in kjer je otroško igrišče. Toda nemški stuka je opazi! avtomobil na begu, odvrgel bombo, ki je padla tik drvečega avtomobila in ga popolnoma razbila. Vnel se je bencin in v nekaj hipih so zajeM plamen, ves avto in vse preostalo orodje. Pri tem so bili ubiti tudi trije gaeilc!, k; so avtomobil spremljal-' — Kleindinst iz Novega mesta. Šulc iz Prečne in Kmet iz Trebnjega. Več gasilcev pa je bilo ranjenih. Zaradi bombardiranja je bila precej prizadeta tudi orodjarna, od koder je v času, ko j« bilo vse na stežaj odprto, marsikaj izginilo. Po bombardiranju je za dalj časa prenehalo vsako gasilsko delo. Pozneje so pričeli z delom spet stari gasilci, ki so delno pospravili ruševine, popravili razbito orodje in ga spravili na varno, vhod v orodjarno pa zabili z deskami. V prostovoljno smrt pod vlak Gradac v Beli krajini in vso ©koiico je v ponedeljek zjutraj 23. julija pretresla vest, da so na progi med Gradcem ,n Vranovići naši: razmesarjeno moško truplo. Kašel ga je progovn-: čuvaj lz čuvajnice v Vrarvovičih, ko se Je ajutraj vračal iz Gradca domov. Obveščeni organ: Ljudske milice iz Črnomlja in organi kri« minalistične službe iz Novega »r.esta so takoj prišli na kvaj dogodka. Ugotovili so, da je truplo mlajšega moškega. Ker pri sebi Ri Ime] nobenih dokumentov, niso mogli takoj ugotoviti, kdo je. Pozneje se je ugotovilo, da je to 39-letni Alojz Veselic iz Fučkov-cev pri Adlesnčih. Prepoznal ga je njegov brat. ki je prišel na kraj dogodka. Truplo je bilo do-besedno prerezano na dvoje In je po tieotovitvi zdravnika iz Črnomlja smrt nastopila takoj. V zvezi s tem žalostnim dogodkom so se v Beli krajini raz-š rile govorice, ki so brez vsake osnove. Govorili so, da Veselic ni Šei sam pod v'.ak, da je bil zaboden in zbit ter da ga Je nekdo »Administrativne možnosti« in realna slika (Nadaljevanje s 1. strani) k ime. črkoslikairstvo, urarstvo, radictehnika itd. V novomeškem okraju bi bila izredno dobrodošla kakršnakoli tovarna ali več večjih industrijskih obratov, ki b; zaposlili do 4.000 ljudi, s čimer bi bil za lep čas problem zaposlovanja rešen. Nujno potrebno je tudi. da se v okra>m ustanovita administrativna šola in šola za bolničarke. KZ morajo skrbeti, da bodo pošiljale več kmečkih fantov v kmetijsko *olo Grm pri Novem mestu. Do teh in podobnih predlogov bo pristojni svet gotovo zavzel primerno stališče jn predlagal praktične ukrepe, V zvezi z zaposlovanjem mladine pa je neizpodbitno tole dej-atvo: preden se starši odločijo za fttevilno družino, morajo pomisliti na to. da bodo morali otroke preživljati, da bodo tudi oni dolžni skrbeti za bodočnost svojih otrok. To pa je seveda povezano s splošnim in še posebej s h i gi en ?ko_zd r a ■»■■stven.' m p ros vet-Uevaniem ljudstva, kjer 1193 vse 6aka še precej vzgojnega dela. T-k. Se mrtvega položil na tračnice. Eni so ga celo videli zvečer v gostilni med pijano družbo v Gradacu, drugi so slišali ponoči klic na pomoč, nekdo pa celo strel in še žvižganje krogle . . . Vse to ni res. Veselic je šel prostovoljno v smrt. kot je to dokazala preiskava in obdukcija, ki Al ugotovila druge poškodbe na telesu kot te, ki so nastale, ko ga Je zgrabila in pregazila lokomotiva. Kaj je bil neposredni vzrok za samomor mladega fanta, nekoliko pojasnjujejo dogodki pred samomorom. Alojz Veselic Je imel dekle v neki vasi ob Kolpi; poznala sta se že nekaj mesecev. V nedeljo, 22. Julija, dopoldne je dvignil na matičnem uradu poziv za nabor. Popoldne je šel po dogovoru na kopanje z dekletom. Na Kolpi sta biia od 14.30 do 18. ure zvečer skupno z drugimi kopalci, vendar pa vse popoldne nista govoriia med seboj. Zvečer je šlo dekle proti dragi vas: skupno z drugimi dekleti, Veselic pa se je s kolesom pripeljal za njimi in vprašal, kam gre. Nato je peljal naprej in okoli 19.30 prišel domov na večerjo. Po večerji je spet šel zdoma. Okoli 22. ure s« je pojavil pred hišo dekleta m jo klical, naj pride ven. Prišla je in se z njim dalj časa raz-govarjala. Muči jo Je z raznimi oči'ki. da j; ne verjame, da ima gotovo drugega :n podobno. Pri tem ji je povedal, da domač! nasprotujejo njunim odnosom, češ da bi se^ moral poročiti z neko drugo, ki' je bolj bogata . . . Sploh se Je obnašal po pripovedovanju dekleta zeio čudno. Ko ga je silila ,spat. je rekel, da se bo ona še lahko nsspala, on pa da ne bo več spal. Govoril je o smrti in jI prigovarjal, naj gre skupno z ni m v smrt. Ni verjela, da govori resno in je odšla »pat okoli 2. ure ponoči, on pa se je odpeljal s kolesom. Te ugotovitve Izpodbijajo govorice, da Je bil v gostilni v nedeljo zvečer jn da se je bahal z denarjem. Nihče od navzočih ni mogel ootrditi. da bi bil Veselic •res zvečer v Gradcu, pač pa Je b'l eden njemu podoben iz Se_ m.ča. Veselic je pu?til kolo in suknjo skupno s srajco v grmovju pred Gradcem. Nato je šel skoz. Gradac naravnost na progo proti Vranovičem in se vrgel pod V.ak, ki obhaja Kj Mehike zjutraj ob 4.35 proti LJubljani. rahljalo pri Številnih vajah in nastopih v »varnih« conah, kvarilo se pa le ni, kar gre vsekakor n« račun pazljivosti slovenskih gasilcev. Vsi nakupi pa so šli prvenstveno iz denarja, ki ga je bivće društvo imelo naloženega v hranilnici in ki je , prešel kot vse ostalo, na poklicno gasilsko četo. To je vodil Italijan Piva Grazjanl, ki je bil še kar znosen. Imel pa je pomočnika in namestnika v osebi slovenskega renegata Frluge. Ta je z risjim očesom pazil na slovenske gasilce in jim marsika-ko nakano pokvaril, ker je sumil, da imajo zvezo s partizani. Zato jih je večkrat napadal in jim grozil ter jih teroriziral, kolikor je mogel. Zaradi njegovih nasilij, ki so celo eaporu presedale,. so mu dal- našj gasile; vzdevejc čaruga. Za nlegovo »delovanje« pa so zvedeli tudi partizani, ki so ga nekega dne ujeli, ko se je z avtobusom peljal proti Šempetru in mu dali plačilo, ki gre izdajalcem. Razmere v gasilski orodjarni so se po tem zelo izboljšale. V letu 1943 so imeli naši gasile; s partizani stalne zveze. Dosti zgodaj so izvedeli, da gre Naročajte In berite •DOLENJSKI LIST«l Obsodba grabež-Ijivcev, tatov in prekupčevalcev 24. jul. je okrožno sodišče v Novem mestu izreklo sodbo nad skupino obdolžencev, ki so na gradilištu tovar, rotacijskega papirja na Vidmu kradli gradbeni material in ga preprodaj ali in se okoriščali tudi na razne druge načine. Po osemdnevni javni razpravi, na kateri je bilo zaslišanih okoli 50 prič, je sodišče nekaterim obtožencem spremenilo kvalifikacijo storjenih dejanj, nekaterim je zmanjšalo število očitanih kaznivih dejanj ali pa je nekatera dejanja izvzeto iz tega procesa. Obsojeni bo bili: Franc 2u-pevc. glavni skladiščnik, na 4 leta strogega zapora. Alojs 2logar na 6 let strogega zapora, Božidar Alegro na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora, Eranko Miko-lavčič na 2 leti in 1 mesec strogega zapora, Slavko Pire pa na 1 leto strogega zapora. Osemnajst obtoženepv je bilo kaznovanih na zaporne kazni od 2 let do 3 mesecev, dva obtoženca sta dobila pogojne kazni, eden pa je bil oproščen. Franc Cesar se je med razpravo doma v Krškem obesil. — Vsi obtoženci morajo plačati tudi stroške kazenskega postopka in povprečnino od 300 do 1000 dinarjev. Za povrnitev škode Jih bo podjetje »Pionir« moralo tožiti še po civilni poti. Zastopnica podjetja je ob zaključku razprave predložila sodišču odškodninski zahtevek v višini 2,748.978 din. Glavni obtoženci so dobili z ozi-rom na težo storjenih kaznivih dejanj in veliko materialno škodo, ki so jo zakrivili, sorazmerno mile kazni.Zadnjo besedo bo k procesu prav gotovo izreklo še Vrhovno sodišče v Ljubljani; sodba še ni pravomočna, »NABRUSIMO SRPE...« Uspela tekma žanjic v BirCni vasi Proslava Dneva vstaje 22. julija je bila na Ruperč vrhu združena s tekmo Žanjic, ki jo je organizirala kmetijska zadruga Birčna vas pod predsedstvom OZZ. Za tekmo je bilo izredno zanimanje. Priglasilo se je 36 tekmovalk, ne samo iz vasi, tem- Objava S pripojitvijo kmetijskih organizacij: Kmetijsko gospodarstvo Poljane > Soteska Kmetijsko gospodarstvo Zalog Kmetijsko posestvo Crmošnjice Zadružno posestvo Birčna vas se spremeni firma podjetja Novo mesto in se glasi: Gozdno gospodarstvo ♦ Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto itev. tekočega računa 616-T-27 pri Narodni banki podružnica Novo mesto. Novo Imenovano podjetje ima sedaj v svojem sestavu sledeče obrate: Gozdni obrat Novo mesto - Kolodvorska 9 Gozdni obrat Straža p. Straža Gozdni obrat Poljane - p. Toplice Gozdni obrat Crmošnjice - p. SemlB Gozdni obrat Črnomelj - p. Črnomelj Gozdni obrat Kostanjevica - p. Kostanjevica na Krki Gozdni obrat Mokronog - p. Mokronog Kmetijski obrat Crmošnjice • p. Semič Kmetijski obrat Poljane - Soteska - p. Toplica Kmetijski obrat Zalog - p. Novo mesto Kmetijski obrat Birčna vas p. Srnine! pri Novem mestu, Vsi dolžniki in upniki omenjenih kmetijskih organizacij naj se v bodoče obračajo na novo imenovano podjetje. Sedež podjetja: Novo mesto, Skalickvjeva 19, telefon 122 in 68. več tudi iz bližnje okolice. Veliko ljudi je spremljalo žanjice na kraj tekmovanja. Stopale so ponosno z rdečimi rutami na glavi in s srpi v rokah, veselih, žarečih obrazov in prepevaje ob spremljavi harmonike. Predsednik kmetijske zadruge jim je razdelil številke, predsednica komisije pa jim je obrazložila pogoje tekmovanja in jim želela dober uspeh. S pesmijo »Nabrusimo kose« ... so odšle vsaka na določen kos njive. Ko je počil drugi strel, so začele žeti. Okoli njiv se zbralo ogromno ljudi, ki so jih glasno vzpodbujali. Po končani tekmi je komisija ocenila delo. Pri ocenjevanju je upoštevala čistost požeto parcele, trdnost, Število in lepo obliko snopa ter hitrost. Prvo nagrado — električni kuhalnik — je dobila Hrovat Marija iz Blrčne vasi. Tudi vse ostala tekmovalke so prejele lepe nagrade. Vsem častitamol Tistim pa, ki so bodisi organizirali tKtmo ali darovali, se zahvaljujemo za pomoč. Sledila je prosta zabava pozno v noč. D.B. Prvi civilni krst v Dol. Toplicah Na zeljo Franca Vovka, povratnika iz ZDA, so v Dol. Toplicah 14. julija prvič civilno krstili. Malemu krŠčencu je botroval Viktor Vovk z Dvora, krstil pa je novorojenčka Franca matičar strašk« občne Jože Štravs. Pokrovitelj prvemu civilnemu krstu v stranki občini je bil pred-»rdnik občne Straža - Toplice Franc Markovič. BELOKRANJSKA KMEČKA ZORA VER GOT: J GOSPODINJA Kmetijski teden v Beli krasni 5e mars:kaj poj as n I, na marsikaj q:ozoril in marsikaj svetoval. Prisluhnimo! Vzemimo občino Adle-iii, in sicer področje, kjer $0 naseljeni prebegi ih kjer gospodinia gsopodrnijskega dela v današnjem »maslu sploh ne more opravljati. Tu $e gospodinja bori iz dneva v d*«n v na-primtivnejiih razmerah, ki so daleč za sodobnostjo, nekak matriarhat iz davnih Časov. Iz xap*kov ekipe v kmetijskem ro-apodairstvu v AdleSičih., kamor apavnovic:., beremo na strani 241 •ledeče pripombe: »Kataster za občino je urejen, razen za kraje Mariidol, Milic' In Pavnovči, ki •o bi'i lani pr'ključeni. Kataster Hi! urejen zato, ker se za te kraje ni nihče zanimal. Zanimaj pa se ni zalo, ker tu ni imel ru^esaj iskati. Revščine se tako rad vsakdo izogne«. Ali pa na ie-sila domaoo obrt, ki b« s svo>mii dohodki zopet pospeševala ovčerejo« (str. 251). Prisluhnimo kaj nam pove strokovnjak za domačo obrt. Na strani 221 je nap^ai takole: »Okoli 2000 Beiokranijcev bi lahko v zimskem Času, pa rudi drugače, ko so poglavitna kmetijska dela opravljena, dobilo lep postranski zaslužek z izdelovanjem brezovih jn sirkovih metel, krtač, raznih pletarskih kdelkov iz žibja In liija, volnenih ročnih pleten n, domačega platna, dekorativnih tkanin, raznih značilnih folklornih jn spominskih predmetov za domači in tuj.; trg. Vrednost dela bi se letno lahko ocenila na naj-n-nj 25 milijonov dinarjev, kar je vsekakor upoštevanja vrevjto«. Toroj taki so dobro namerni nasvet., Nas*aia pa vprašanje prav krajev, ki jih ocisujem. Brezove metle, seveda! Toda ko'iko brezovih mete! bi morali poslati na trg, da bi dobili res rentabilnost račun, in kje in kako dobit; kupca za vse te izdelke. AH ni nekaj nejoglasne^a v obeh prvih trd-tvah? Predilnica naj bi da.la osnovo razvoju, drugič, domača obrt bi dvi«n la HtvVO ovac in tako v začaranem krogu branila sama sebe. In še povrhu sirek! Ta po-trebuie dobro MRilje — »Debe-lača« pa je nuneiU kot sam si-rek, itz nje kuha:io žgance in moč-n k, ki rešuje vprašanje prehrane In v večini domov v navedenih vaseh vsakdanja hrana. In Če upoštevamo še hiter korak v izdelavi umetnih vilaken in tudi volne, potem ost.me vendarle to vprašanje odprto in nerešeno. RoČno delo je acor častitljivo in hvale- vredno, gotovo trpežnij.še, toda prav gotovo mnogo draije in zato v prodaji ne more tekmovanj z industrijskimi izdelki. Ta pot, kot sem rekla, je' lepa io dobronamerna, toda neučinkovita. Zato ostaja le eno: pozabiti je treba že enkrat na romantično lepo Belo krajino, datj je treba ljudem dela, toda ne priložnostnega, ki bi reševalo le začasno to vprašanje, pač pa nekij trajnega. Drugje raste .ndustri'a in t0 vseh mogočih oblik jn za vse mogoče Izdelke, le tu je mrtvo. Bela krajina bi ostala še vedno tista, četudi bi izgubila neka i na svoji zasanjano^t} n romantiki, eno pa bi dobila: zaposlila bi številne delovne roke, ki so danes, čeprav so mlade, še ne izkoriščene in hlepe po delu. Ko bo rešeno splošno gospodarstvo v naprednem snrsiu, potem bodo siromak., ki doma životarijo v oddaljenih predelih, krenil na n uredil sodobni, sebi ustrezni dom, v katerem mu ho gospodi njfla prava gospodinja, opravljajoč svoje poslanstvo. Ta gospod n ja in mati bo vzgajala zdrav rod in budi sebi ustvaa-ila dostojno, častno žrvHenie. v katerem bo ostai samo Še spomin na trpko usodo gospodinje tistega tipa, o katerem sem pravkar govori a. Sem stpada gospodinja tistih prebivalcev, ki so naselili dolinska področja Bele krajine: ta področja so imela in Imajo še danes toliko rodovitne zemlje, da bi ob dovolj • naprednem poljedelstvu prdelki bili lahko zadovoljivi in zadostni. Po podatkih Kmetijskega tedna ima Bela krajna, ki mer 59,714 ha, naslednje kmetijske površine: kmetijskih žemljic — 41.608 ha; ^ozda — 15.994 ha; neplodne zemlje — 2.122 ha. Ker šteje Bela krajina 25.200 prebivalcev, odpade torej na prebval-ca 2.3 ha zemlje. Od 41.608 ha kmetijskih površin je: njiv jo vrtov 9.256 ha; sadovnjakov 499 ha; vinogradov 1.220 ha; travnikov 1.883 ha; senožeti 11764 ha; pašnikov 16.975 ha; mol-vr-a 11 ha. Ta zemlja je razdeljena na 4.266 kmečkih gospodarstev, povprečno torej 2 ha. njiv in vrtov na gospodarstvo. Dejansko pa Ima 1.022 gos-rtodarstev le do 1 ha zemlje. (Citiramo no knjigi »Kmetijski teden v Beli krajini«.) O naprednejšem kmetovanju v Belj krajini le težko govorimo. Nizek pridelek nekolikanj opravičuje težka zemlja, saj prravladuj« skoraj povsod rd"ča ilovica. Veliko je Pa tudi krivo zelo zaostalo obdelovanje, S sodobnejšim obdelovanjem in raznmi agrotehničnim,! ukrepi bi bilo mogoče marsikaj Izboljšati. Zemlja bi rodila več kot danes in tako bi pasivnost vsa) zman'šaii, č« že n« povsem odpravili, /*o drža vi j en je Sueškega prekugta Egipt ima veliko ljudi, a malo plodne zemlje. Malo njiv Ima in mno dinarjev, tavžentrože 70 din. Korenine bodeče neže (kom-pava) 100 dinarjev, glad?ža 65 dinarjev, veliki divji janež 220 dinarjevj mali divji janež 300 dinarjev, baldrijan 260 dinarjev, srčne moči 200 dinarjev. Plodove suhe bbrovnice 600 dinarjev, kumne (kimel) 450 dinarjev, jerebike 80 dinarjev. Opozorilo: Veliki in mal-; divji janež cveteta belo, korenine dišijo rn kozlu. Pri nabiranju pa. zitr, da ne boste nabirali napačnih korenini »SEMENARNA« le poslala metliški zadrugi kvalitetno seme V zvezi s člankom v našem tedniku dne 13. julija, v katerem smo na podlagi izjav veft kmetovalcev iz Metlike -sporočili, da so kupili v metliški zadrug! mešano deteljno seme. sporočamo, da je »Semenarna* iz Ljubiif?ne poslala kmetijski zadrug! kvalitetno sem« lucerne brez vsake mešanice. To potrjuje tudi kmetijska zadruga Metlika. O zadevi bomo še poročali. Tekmovanje v Gradacu Ob praznovanju Dneva vstaj« slovenskega naroda m krajeAme-ga praznika so v Gradacu organizirali odbojkarski turnir, ka-tarefea so se udeležil; poleg domačinov tudi mladinci Metlika in Semiča. Zmagali so Metličanl in prejeli lop pokal. Po končanem odbojkarskem turnirju so se metliški in gra-daški mladi šahisti pomerili na 8 deskah. Tudi pri šahu so zmagali Metličani z razlika treh točk. Štev. 31 (334) »DOLENJSKI CIST t Stran 8 1 Na Šuti so taborili "Sifttf" Društvo prijateljev mladine Re-»Ijevega terena v Ljubljani je za pionirje s svojega področja organiziralo taborjenje na Suti pri Smarjeti. 42 pionirjev je taborilo od 2. do 23. julija. Mladi taborniki so se na Suti zeo dobro počutili - ugodna lega, jo taborniki prinašali v posodah iz studenca pod hr-bora. Zvečer pred dnevom vstaje so taborniki pripravili na šufc veliko grmado in zakunli kres. Okrog kresa so pionirji in ostali zaplesali Titovo kolo ob spremljavi, harmonike in slovenske ljudske plese. Jožeta Cvelbarja ;z Družinske vasi, ki je med odmorom igral na harmoniki partizanske pesmi. Krajevni odbor ZB Šmarjeta se lepo zahvaljuje vod teljem kolonijo za vso pomoč pri izvedbi proslave. Naj nas ljubljanski pionirji le še obiščejo! Jože Jakč Rucioie Hudo klin I lep razgled in dovolj čistega zraka. Pohvaliti moramo prebivalce okoliških vasi, ki so mladini vsestransko pomagali. Ves potrebni inventar so taborniki dobili pn jmanieikih gasilcih, nekaj pa pri Alojzu 2uru iz Družinske vasi, ki ga je tudi sam zastonj pripeljal *i odpel jd. Ker je bi! vodnjak na Suti p-ar/eh, so ga šmarješki gasilci s 9vo:o motorko napbvn li s studen-čnico, na žalost pa vodnjak pušča in je voda hitro odtekla. Tako so Iz grl so zadonele partizanske pesmi. Pri kurjenju kresa so sodeloval: tudi ljudje iz okolice. 22. julija je odbor Zveze borcev v Šmarje! i priipravrl proslavo v počastitev Dneva vstaje slovenskega ljudstva. Te proslave^ v gasilskem domu so se udeležil: vsi taborniki s Sute in tudi sodelovali s plesi, recitacijami in še raznimi točkami, govoril je predsednik "krajevnega odbora ZB Tone Bar-borič. Omenimo naj tudi pionirja 12. julija je nenadoma umrl Radoje HudokUn, akademski kipar in profesor tehnologije na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Smrt ga je doletela sredi restavratorskega dela v mur-skosoboškem muzeju. Bil je sin šentjernejskega podobarja, pozlatarja in mar-morirarja ter je svoje dolgoletno delo gradil na izročilih dolenjskega podobarstva. Likovno akademijo je končal v Zagrebu. V Hrvatski se je udejstvoval na kiparskem in restavratorskem področju db ustanovitve umetnostne akademije v Ljubljani 1946. Tu je bilo njegovo delo predvsem pedagoško. Lani je Študentska zadruga izdala njegovo Slikarsko tehnologijo, 1. del, a za-letos je bil v pripravi II. del, ki naj bi izšel jeseni za profesorjevo šestdesetletnico. Zapustil je vrzel, ki jo bo težko izpolniti. Dvainštirideset novih obrtnih mojstrov V mesecu juniju je pri mojstrski Izpitni komisiji OOZ Novo mesto opravilo mojstrski izpit 42 kandidatov. To je zelo velik porast obrtniškega kadra v okraju Novo mesto. Med kandidati je bilo 29 državnih, 1 zadružni ln 12 privatnih obrtnikov. Kandidati so imeli pred izpitom nad 60 ur trajajoč pripravljalni! tečaj, kar je njih strokovno-teoretično raven visoko dvignilo. Kljub temu pa odličnih redov ni bilo veliko. Samo štirje kandidat; se morejo v praktičnem in teoretičnem delu izpita ponašati z njim. Osemnajst kandidatov je opravilo praktični izpit s prav dobrim, 16 z dobrim in 7 z zadostnim uspehom. V teoretičnem delu pa so bili zopet 4 odHčnjaki, 11 prav dobrih. 18 dobrih. 9 zadostnih in 3 nezadostni. Odlično oceno v obeh delih izpita sta prejela samo dva kandidata: Franc Mazovec, krojač rmoške obleke, zaposlen v krojašk; delavnici »Krojač« v Novem mestu,in avtomehanik Ivan Dvornik, zaposlen pri SGP »Pionir« Novo mesto. Vsem kandidatom, prav posebno pa še obema odličnnako-ma, prav iskreno čestitamo! Naročajte In berite "DOLENJSKI LIST"! Fluografiranje v Novem mestu DNE 11. AVGUSTA I. ekipa (e) Dopoldne v Bršljinu zat BrŠljin — ob 7 Popoldne v Bršljinu za ulice: Foersterjeva — ob 16 Ljubljanska od št. 33 — ob 17.30 Kolodvorska — ob 18 II. ekipa (a) Dopoldne v Žabji vasi za: Žabja vas — ob 7 Ragovo in Zagrebška c. — ob 9 Popoldne IV. teren za ulice: Trdinova — ob 16 Smihelska — ob 18 DVE 12. AVGUSTA: I. ekipa (e) Dopoldne v Bršljinu za ulice: Kettejev drevored (del v Bršljinu) — ob 7 Slakova — ob 9 Praznovanje Dneva vstaje v Straži Razpis uslužbenskih mest pri ObLO Novo mesto Na osnovi 40. člena Splošnega ta>kcna o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 2S55) razpisuje konv.sja za volitve in imenovanja Občinskega ljudskega od_ bera Novo mesto NATEČAJ Ea mesta uslužbencev Občinskega ljudskega odbora Novo mesto. Na;.v referata in potrebna šol_ ska kvalifikacija: 1. vodja skupščinske pisarne — (pravna fakulteta); 2. referent za gospodarsko upravne zadeve (Ipravna falkuKeta); 3. sodnik za prekršite (pravna fakulteta); 4. analitk — planer (ekonomska ta tali teta); 5. stenograf (srednja strokovna izobrazba); 6. referent za prosveto, šolstvo ln kulturo (diplomiran učitelj); 7. referent za imovinsko pravne zadeve (srednja strokovna izobrazba); 8. relerent za dohodke od prebivalstva (srednja strokovna izobrazba) ; 9. davčni knjgovodja (srednja strokovna izobrazba); 10. referent za komunalne zadeve (srednja strokovna izobrazba); 11. daven: izvršitelj (nižja stro-kovnja izobrazba); 12. administratorka (nižja strokovna ;Zobrazba z dokončano administrativno šolo). Plača je po uredbi ln dopolnilna plača. Pravilno kol&kovane prošnje z življenjepisom in kratkim opisom dosedanjega službovanja pošljite na Občinski ljudski odbor Novo mesto najkasneje do 15. avgusta 1956. Komisija za vcilirtve in imenovanja Številka: 01/1 — 3811/1, Novo mesto, 21/7-1956 V Straži smo dostojno proslavili 22. julij — Dan vstaje. Za v petek je gimnazija iz Ajdovščine priredila pevski koncert. 46 mladih pevcev je res lepo zapelo in navdušilo poslušalce. Le škoda, da je bila tako maloštevilna udeležba. Na predvečer Dneva vstaje je bila kratka in prisrčna proslava v dvorani zadružnega doma. Nato so mladinci zakurili na gričku nad vasjo velik kres. Tako je bilo že v soboto praznično razpoloženje. Na sam praznik je bilo množično praznovanje na Drganjih selih; zbrali so se prebivalci iz vseh okoliških vasi. Bil je kratek kulturni spored, na katerem so sodelovali tudi dijaki gimnazije iz Ajdovščine. Po končanem Sporedu se je pričela prosta zabava tako kot včasih veselo po partizansko. Vsi so bili prav zadovoljni in so se dobro počutili v vasi, ki je med narodnoosvobodilno vojno veliko žrtvovala za lepše življenje nas vseh. Najbolj so bili veseli tega praznovanja in kulturnega sporeda vaščani Drganjih sel. Saj so oddaljeni dobro uro od Straže, da se težko udeležijo kulturnih prireditev, posebno starejši ljudje. Želeli so si še takega srečanja, J.F. OSVEŽUJOČE PIJAČE IZ BEZG0VEGA CVETJA Ob vsakem letnem času si lahko napravimo doma sam! ceneno in osvežujočo pijačo iz tega ali onega sadja. BEZGOVO VINO Potrebujemo: 10 litrov vode, 10 večjih, posušenih ali svežih bez_ govih cvetov, 1 kg sladkorja, 1 lmono. 1/4 1 vinskega kisa, lahko dodama še eno pomarančo, vendar nj nujno. V čisto, nerazpokano emanllrano posodo nalijemo 10 litrov vode in namočimo vanjo 10 velikih bez-govih cvetov. Prilijemo kis, sladkor in na kolobarje zrezano limono. Premešamo in pustimo stati na top'.em 2 do 4 dni, da se začno na površini spuščati mehurčki. Vsak dan tekočino premešamo. Končno jo precedimo in napolni, mo z njo steklenice, ki jih dobro zamašimo in hranimo v hladnem prostoru z vratom navzdol. Tako pripravljena tekočina zort 8 do 14 dni. Najbolje je, da jo potem porabimo v šestih tednih. Zelo uspešno nam nadomešča vino. Namoči v 6 litrih vode 6 lepih bezgovih cvetov. Dodaj 3/4 kg sladkorja in 1/4 1 vinskega kisa. Poknj' in pusti stati tekočino v loncu in pri miru 24 ur. Nato pretoči tekočino skozi krpo v manj. še steklenice. Cez 6 tednov* je pijača užitna. COCTA; Zmešaj v 5 litrih vode M kg sladkorja, 1/8 1 vinskega kisa in l bezgov cvet. Pretoči v veliko steklenico jn pusti stati na hladnem 4 do 5 dni. Nato precedi v manjše steklenice in jih dobro zamaši. Cez 5 dni je pijača dobra. Popoldne I. teren za ulice: Cankarjeva in Mestne njive «— ob 16 Ulica Talcev — ob 18 II. ekipa (a) Dopoldne IV. teren za ulice: Skitlickijeva — ob 7 Resi jeva — ob 8.30 Kandijska ln dr. Volčičeva — ■ ob 9 Popoldne IV. teren za ulice: Prešernova — ob 16 Paderšičeva, Karlovška in Adamičeva — ob 17.30 Kristanova — ob 18 DNE 14. AVGUSTA: I. ekipa (e) Dopoldne I. teren za ulice: Cesta Herojev in Kettejev drevored (del v mestu) — ob 7 II. teren za ulice: Vrhovčeva, Germova, Kratka — ob 9 Popoldne H. teren za ulice: Cesta Kom. Staneta — ob 16 Dilančeva — ob 18 II. ekipa (a) Dopoldne IV. teren za ulice: Partizanska cesta — ob 7 Popoldne IV. teren za ulice: Ragovska — ob 16 III. teren za ulice: Prešernov trg. De Franceskijevtf — ob 18 DNE 15. AVGUSTA: , I. ekipa (e) Dopoldne II. teren za ulice: Glavni trg — ob 7 Streliška in K sodišču — ob 9.30 Popoldne II. teren za ulice: Jerebova — ob 16 Šolska — ob 17.30 Strojarska, Detelova, Jenkova* Ljubljanska od. It, 29 do 32, Cesta Kom. Staneta št. 27, 28, 29 — ob 18 II. ekipa (a) Dopoldne III. teren za ulice: Breg in Društveni trg — ob f Novi trg in TruUrjjeva — ob t Muzejska in Med vrti — ob. t Popoldne III. teren za ulice: Skrabčeva, Citalniška. Cvelbar« jeva in Kastelčeva — ob 18 Hladnikova, Kosova, Na Loko in Sokolska —. ob 17 Pugljeva in Kidričev trg ob la. DNE 16. AVGUSTA: Dopoldne za zamudnike vsesa okraja od 7. do 10. ure. DNE 17. AVGUSTA: Dopoldne za zamudnike vsega okraja od 7. do 10. ure. To in ono iz kočevskega okraja Nova knjižnica v Zapužah ESČEVALK KINO »KRKA« — NOVO MESTO — od J. do 6. avgusta: ameriški barvni film »Ujetnik dvorca Zenda«. Od 7. do 9. avgusta: italijanski film »F.lomena Marturano«. DOM JLA — NOVO MESTO: od 4. do 6. avgusta: italijanski film »Burja^. Od 7. do 9. avgusta: ru-sKi barvni film »Šampion sveta«. TRKBNJE: 4. in 5. avgusta: ameriški barvni Mm »Skaramuš'«. Preistavi v nedeljo ob 14.30 in 20. url. KOSTANJEVICA: 5 .avsusta: angleSki barvni film »Afriška kraljica«. 8. avgusta: francoski zgodovinski film »Taras Bulba«. DOL. TOPLICE: 4. n 5. avgusta: sovjetski barvni film »Zvesti tovariš;«. 7. avgusta: angleška f '.muka komedija »Hobson v Škripcih«. 8. avgusta: Češki film »Leteči razred«, ŠENTJERNEJ: 4. in 5. pvcu-.ra: imet ški film »Nad 30. nadstropjem«. MOKRONOG: 4. ln 5. avgusta: pvvtrljJki film »Srce lažno bije«. METLIKA: 4. ln 5. avgusta: ameriški film »Bagdadski berač«. 8 avgusta: slovenski film »Tri zgodbe«. POTUJOČ! KINO NOVO MESTO bo predvajal naslednji film: »VEDNO TVOJA« V soboto 4. avg. 1956 o"* 20. Urt: v straži — Zadružni dom. v nedeljo. 5. avg. 1956 ob 15, uri: v Skocijanu — Zadružni dom. cb 18. url v Smarjeti — Gasilni poslen. — Okrajna obrtna zbornica Novo mesto. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo Tajništvu za zdravstvo in socialno politiko občinskega ljudskega odbora Novo mesto in organom Ljudske milice za pomoč, da smo lahko našo mater Uršulo Tekstor spravili v novomeško bolnišnico m pozneje v Dom onemoglih v Ponikve. Prav tako se zahvaljujemo osebju bolninice in Doma za vso skrb ln nego, ki so Jo nudili naš, materi do njene smrti. Ta nega je bila mnogo boljša, kot Jo je imela po'kojna mati pri svo. jem sinu Alojziju na Malem Slat-niiku — Franc in Anton Tekstor, Alojzija Robida. MALI OGLASI Motorno kolo Ariet. 500 kub. cm, poceni proda Bezenšek, Novo mesto. Zagrebška cesta Štev. 6. TRGOVSKO PODJETJE »KURIVO«, Ljubljana, Masaiykova cesta 15-IL, sprejme v službo več voznikov za konjsko vprego za razvažanje kuriva po mestu Ljubljan . Sams-lco stanovanje zagotovljeno. Pismene ponudbe poslati na podjetje ali se osebno predstaviti. PRODAM ENOSTANOVANJSKO HlSO s šti.r.mj sobami, takoj vseijivo. Grajena leta 1948. Hita ima vse pritikline, 19 a sad- nega vrta In Je na lepem sončnem kraju. Hiša je naprodaj zaradi selitve. Mlšigoj Janko, Žabja vas štev. 37 pri Novem mestu. ENOSTANOVANJSKO HISO blizu železniške postaje Mirna peč prodam Naslov v upravi Dolenjskega lista. (340-56) ENOSTANO VANJSKA HISA v 2abji vasi naiprodaj. Poi/,ve se pri lastniku Blažiču Jožetu, Žabja vas 26 pri Novem . me*tu. ZLATA ŽENSKA ZAPESTNA URA je bila izgubljena 9. Junija 1956 od trgovine Oblak do Grma, Skalickvjeva cesta 12 v Novem mestu. Poštenega najditelja prosim, da uro za nagrado vrne v upravo Dolenjskega lista. (339-56) 2enska srednjih let dobi sobo v večjem mestu na Dolenjskem za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Snažna in mirna« na upravo Dolenjskega lista. (344-56) Prodam kompletno novo mlinsko opremo na transmisijo za 3 ppre kamnov in čistilni stroj za pšenico, sposobna na električni in vodni potjon, po ugodni ceni. Ivan Tomšič, mlin, Kočevje. Prodajamo osnovna sredstva: 1. krožno žago (cirkularko) brez motorja, lesene konstrukcije; 2. dva železna prlvijala za stiskanje dog pri sodih, 3. dve mizarski mizi (skobelnika), rabljeni. — »Mizarstvo« Novo mesto, Trdinova 40, telefon 32. IZ MATIČKIH URADOV dom. ODKUPUJEMO laneno seme In slamo, živino, zelišča in vse pridelke. Hranilno-k*'feditni odsek nudi posojila. Pod žejo ugodnim! pogoji lahko naložite «vo.]e prihranke. Tajnost •.-i.os zajamčena. Trgovina nudi v veliki izb rl in nizkih cenah V vseh težavah pomagamo z na-svtl. — Kmetijska zadruga Žužemberk. Osmosolcl 1953/54! Osmosolcl novomeške gimnazija letnika 1953-54 se zberemo v soboto 4. aveust* ob 20 pri Drentku v Gotnl vasi. Spored: »Kakor pred dveml leti...« Obrtni pomočn.kl! Okrajna obrtna zbornica Novo mer.to razpisule lesenskl pripravljalni tečaj za obrtne pomočnike, k že;p oprnvllati mojstrski i/nt Pričete^ tečaja bomo sporočil prijavljenim kandidatom pismeno Prijave Je vložiti osebno ali P etično v p.sarni OOZ Novo mesto najkn*ne1e do 20 septembra 1956 Prjavi je treba priložiti točen naslov in rojstne podatke kandidata tn naziv del*VH»sfa — dečka Malči Zu-Se!1 17 Crnomlia — dečka. Angela KumUan lz Boldraža pri Metliki — dečka. Boža Tratnik Iz Irce vasi pri Novem mestu — d^čka. Frančiška Nahtigal lz Brezja pri Trebelnem — dečka. Milena Ki-rar iz Skocjana pri Novem mestu — deklico. Marija Jurejevčič 17. Črnomlja — dečka. Malči Mi-helič iz Jelševnlka pil Črnomlju — dečka. Slavka Janežič z Mosta pri Mokronogu — dečka. Anica Bajec iz Cilpoha pri Mokronogu — dečka. Anjjcla Lozar lz Črnomlja — dečka. Marija Krajšek iz Sentruperta — deklico. Marija 2upevec Iz Ciaberja pri Stopičah — dečka. Milena Šenlca z Oberha pri Toplicah — dečka. Frančiška Saje z Brezja pri Trebnjem — dečka. Hilda Uran Iz Kočevia — deklico. Justl Mahnič iz Sel pri Mirni peči — dečka. Kroniko nesreC Pretekli teden so se ponesrečili 1n Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Mart)« fttefnnlč, hči potestnlk« Iz DraSIčev pri Metliki, si je pri mlatilnlcl poškodovala prst desne roke. Ana Golobic, delavka lz Kota pri Semiču, Je padla pred hišo In si poškodovala levo nogo Franc Smrekar. dHavec Iz Riškf vasi pri Mirni peči. si Je pri delu v službi po-ikodnval desno roko. Ljudmila Bambič, hči mizarskega pomočnika Iz Dobrnviee, te padla g ko-esa in si poškodovala levo nogo. Sredi rodovitnega polja ln zelenih gozdov leži prijazna graščina Zapuže v Mirni. Pod njeno streho prebiva več sto mladincev, obveznikov predvojaške vzgoje, ki so tu na večtedenskih tečajih. Prosti čas uporabijo za tazne zabave in športne igre. Marsikdo pa bi tudi rad posegel po lepi ln dobrj knjigi in zato je svet Svobod jn prosvetnih društev okraja Novo mesto sklenil, da podari mladincem knjižnico. Kolektiv Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je to nalogo izvršil ln knjige uredil, 25. julij je bil za mladince pomemben dan, saj so vedeli, da bodo dobili knjige in da jim bo gimnazijski pevski zbor iz Ajdovščine zapel izbrane pesmi. Ob 17. uri je prosvetni inšpektor Ivan Grašič kot zastopnik okraja pozdravil goste ih med drugimi tudi oba predsednika svetov za šolstvo in prosveto pri OLO Novo mesto, prof. Emo Musarjevo in ' Vladimirja Ber-ceta, načelnika za prosveto OLO Lojzeta Kastelca, pevce iz Ajdovščine, dirigenta prof. Cene'.a Matičiča in zbrane mladince z svojimi vzgojitelji. Upravnik študijske knjižnice Mirana Jarci v Novem mestu Bogo Komelj je nato v krajšem govoru povedal nekaj misli o pomenu dobre knjige, zlasti o njeni vlogi pred vojno za napredno misel ter o vlogi pratizanskega tiska. Poudaril je, da bo knjižnica primerna prav za vsakogar> ker je bila skrbno izbrana in bo zadovoljila preprostega in zahtevnejšega bralca. Nato je knjižnico predal IZ METLIKE Ob. teh toplih dnevih je metliško kopališče vsak popoldan polno kopalcev. Zlasti je velik« kopalcev ob nedeljah, tudi od drugod. Vsi kopalci so bili 22. julija popoldne, prijetno presenečeni, ko je mestna godba lz Metlike pod vodstvom kapelnika Silva Mihelčiča odigrala na kopališču nekaj lepih skjadb. Istj dan dopoldne je imela ta godba tudi promenadni koncert na trgu, ki je sledil proslavi 22. Julija. x Na kopališču ?o uredili odbojkarsko igrišče, na katerem pridno vadijo zlasti študentje. Dobro bi bilo. če bi organizirali kakšno tekmo. x Po sklepu občinskega ljudskega odbora Metlika bo v stavbi dijaškega doma del tovarne »Belokranjka«. V ta namen so izpraznili stavbo, inventar dijaškega doma pa spravil; v dom Partizana. Prebivalci Loškega potoka so 31. julija svečano proslavili svoj krajevni praznik. Ta dan jih spo-mtrhja na mnoge dogodke, ko so italijanski okupatorji leta 1942 na ta dan aretirali večje število va-ščanov iz bližnje okolice, med njimi je bilo 5 učiteljev, in jih po-strdili v vasi Souol in v £07.du Mrlaloz. Poleg tega so tedaj požgali 105 hiš. Ker jih ta dogodek živo spominja najtežjih dni slavne narodnoosvobodilne vojne, so ga, kakor leto, tudi leto* res slovesno proslavili. * Kakor Dan borca so tudi Dan vstaje s'ovemfcega ljudstva prebivalci kočevskega okraja svečano proslavili. V počatfitev tega dne so v Dobropoiiah odkrili »pomenile pad.!im borcem in žrtvam fašističnega nasilja na hribčku v PreJ-strugah._ V Velikih Laščah jc imel občinski odbor Zveze borcev svečano sejo in v popoldanskih urah je odbor skupno s kmetijsko redakcijo »Radia« Ljubljane priredij javno oddajo »Za našo vas«, k: je res lepo upsela, saj se je te •radijske oddaje udeležilo okoli 4.500 ljudi iz bi ižnje ln dalnje v varstvo inšpektorju Likarju z željo, da bi knjižnica dosegla svoj namen. Tov. Likar se je za darjlo iskreno zahvalil. Pevsk: zbor prjmor. dijakov je zapel izbor narod, in umetnih pesmi raznih slovanskih narodov ter koncert zaiključil s partizansko pesmijo. Prireditev je bila zelo prisrčna,tako da bo ostala mladincem, gostom iz Ajdovščine in vsem ostalim v lepem spominu. Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Novo mesto bo s sodelovanjem kolektiva Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu nadaljeval z zbiranjem knjig za posamezne kraje. V kratkem bo ustanovil dve potujoči knjižnici in na ta način uspešno in koristno širil slovensko knjigo. okolice. V Sodražici so partizanske patrole obiskale nekdanje partizanske družine p0 vseh vaseh :'n naseph, po končanem pohodu so se seš'.e na Gori Jcjer stoji spominska plošča narodnega heroja Majde Sile, ki je 1944 padla v blržinl Podgrada v novomeškem okraju. Velluo slavje je bilo v Starem !o-gu, na kraju, kjer je bila jul^a 1942 ustanovljena I. SNOUB »Toneta Tomšiča«, in na Pugle-du. kjer je bil za časa NOB zbor aktivistov. Kakor mnoge kmeti; ne enkrat v njem. Toda človek rad pozdravi stare muzejske znance, 4t; so prav te dni imeli polne roke dela s postavljanjem >n Ureditvijo rekonstrukcij partizanskih tiskarn v gozdu za muzejem. V globelih šišenskega hriba so postavljali natančne I>o3nelke partizanskih tiskarn iz raznih krajev Slovenije, ki so Jih nato slovesno odprli 21. ju-Uja zvečer, na večer pred praznikom vstaje v Slovenji. In že smo v Škofji Loki, ki je poleg mariborskega, ptujskega in celjskega muzeja eden najbogatejših in najzanimivejših muzejev v Sloveniji. Leto 1959 je njegovo rojstno leto. Iz štiri/ •ob »starega rotovža« se je po vojni preselil v Puštalski grad, ki je že sam po sebi pomemben zgodovinski spomenik iz 13. stoletja in ki mu še povečava vrednost velika baročna freska Giulia Qaglia v grajski kapeli. V juliju 1946 je bii muzej inova odprt in urejen v štirinajstih sobah tega gradu. Tako prikazuje zdaj dokaj zaokroženo kulturnozgodovinsko in narodopisno podobo nekdanjega loškega gospostva, ki ga dopolnjuje še bogata Tavčarjeva zapuščina z Visokega v Poljanski dolini, v umetnosti pa razkošni zlati oltarji iz porušene cerkve v Dražgošah. V decembru 1954 je muzej odprl v Domu Zveze borcev še zbirko NOB, kjer je v šestih ecbah prikazano bogato gradivo s partizanskimi predmeti, orožjem, fotokopijami, maketami ter tiskanim in arhivalnim materialom. Toda škofjeloški muzejcj niso eadovoljni s sedanjimi razstavnimi prostori v Puštalskem gradu. Radi b: čimprej v stari grad •redi mesta, ki je Še lepši in prostornejši. Zal nismo utegnili še na Krancelj nad mestom, kjer so bili predlanskim odkriti temelji stolpastega gradu, katerega nastanek sega verjetno v konec 12. stoletja. Bogate najdbe tega izkopavanja so zdaj v loškem muzeju. * Kranj — Prešernovo mesto na črni skali! Je potem čudno, da Je naš prvi obisk veljal prav hiši smrti našega velikega pevca, v kateri je danes zasilno nameščen mestni muzej. Kaj naj bi rekli spričo bogatega materiala (zlasti meščanska kultura je razkošno zastopana), ki ga je toliko po vseh mizah, omarah, policah in stenah, da se človek komaj preriva skozi to bogastvo prejšnjih stoletij. To bd rekli,- kar ta z ljubeznijo nabrani material sam dovolj zgovorno vpije: prostora, prostora! Pa ga vsaj za zdaj še ni. In prav tako se v svojem tesnem prostoru (sicer je to res skoraj dvorana, a kaj, ko je samo ena!) duši mlajši nob^a-tim mestnega muzeja: tekstilni muzej. Eden prvih tehniških muzejev v Sloveniji z zanimivim prikazom tkalstva. predilstva in pletilstva. Prešernov Kranj, v umetnosti in arhitekturi pa tudi Kranj mojstra Plečnika in njegovih učencev! Cela vrsta odličnih stvaritev je tu. da omenim samo dvoje: Plečnikovo stopnišče in Prešernovo gledališče t monumentalnim SmerduJevim kipom velikega Vrbljana. TEHTNA MONOGRAFIJA KOČEVSKEGA OKRAJA: In če smo že obiskali mesto smrti prvega na našem Parna-su, mislim, da je prav, če smo v Vrbi vstopili tudi v hišo, kjer mu je stekla zibel, zlasti ker je njegov »bližnji sosed, sveti Marko« predlanskim pod svojim ometom pokazal častitljivo preprogo fresk furlanske smeri in Jerneja iz Loke. kar vse, odlično restavrirano, privablja v Vrbo številne domače in tuje goste. Potem je šla naša pot v Kranjsko goro in čez Vršič, kjer nas je pred vstopom v dolino Trente pozdravil Savinškov kip svetovno znanega ljubitelja in pesnika naših Julijskih Alp dr. Juliusa Kugvja, ki se sede zamišljeno ozira v večerni luči sijočo skupino Jalovca. In že smo bili v Trenti, ob zeleno-modri Soči, potem pa mimo znamenitega botaničnega vrta »Juliana«, mimo zgodovinske rudarske cerkvice sv. Ane, mimo značilnih hiš trentarskih pastirjev in gorskih vodnikov. Ob razvodju cest obiščemo v dolini Koritnice znano gorsko sotesko »Bovške kluže«, v katere globoke prepade so pred poldrugim stoletjem neke temne noči grmeli Napoleonovi vojaki, potem ko so jim Avstrijci porušili most nad sotesko. V okoliških stenah in na Rombo-nu pa je še polno sledov s prve 7. do O. julija 1956 vojne. Vrnemo se na križišče in že je tu planinski Bovec, mogočni slap Boka, Kobarid z Vo-laričevim spomenikom, Libuš-nje ob Soči — poslednje počivališče »goriškega slavčka« ... * Muzej v Tolminu je bil odprt šele lansko leto. Morda ni razkošen — so pritlični prostori v £.<••.. nekoliko vlažni — toda kar so doslej storili tolminski muzejci, človeka prijetno preseneti. Razstavni prostori dihfejo. čeprav se tudi tu ponekod opaža natrpanost. Vendar je vse podano jasno, pregledno. Zlasti bi smeli to trditi za etnografski oddelek, ki nam dobro prikazuje nekatere prav značilne izseke materialne kulture na Tolminskem. * . V Kanalu, kraju, kjer si podajata roko slovenski sever in jug, prenočimo. In tu nas že čaka prijatelj Ludvik Zorzut, znani »pohorski pesnik« — lepo število let je preživel v Mariboru — ki zdaj uživa svoj pokoj v sončnem ■ Kanalu. Toda Zorzut, ki je toliko pel o Pohorju, poje in ve še več o goriških Brdih. Saj je tam doma. V Medani mu je stekla zibel, kot njegovemu velikemu rojaku pesniku Alojzu Gradniku. In v Brda nas bo prijatelj Ludvik. Jutri popeljal. (Konec prihodnjič) Propagandni zemljevid Slovenije Izdala ga je Turistična zveza Slovenije z namenom, da tujega potnika, ki sestavlja svoj itinerari j, že na zemljevidu opozori na značilnosti in posebnosti naših, krajev. V kartografskem pogledu ntčesar, ■•• orrna"",,-.lp<" • •> «vi so kaj primerni, ker si tujec po. samezne kraje bolj vtisne v spo. min, ako označuje kraj kaka sličica stvarnega ali pa tudi šega-vcga značaja, kakor pa bi mu ostali v spominu, ako jih zasleduje na specialki. Ta način je drugod že davno znan in je ko* propagandno sredstvo zelo učili, kovit. duje narodnostnemu značaju naših krajev. Pred vsem ni umestno, ako bi hoteli tujca spraviti v dobro voljo s tem, da kraje, ki so jim dali imena naši pradedje, označujemo s tujimi imeni, kj so slovenskih imen. Propagandni zemeijevid Slovenije greši pro'd tem zahtevam v nekaterih ozirih. Ne bomo se spu. ščall v podrobno oceno zemljevi. da, vendar pa ne moremo mimo nekaterih pomanjkljivosti krajevnega, pa tudi obče narodnega značaja. S čisto krajevnega vidika nas preseneča, da je ravno dolina doljnje Krke od Novega mesta do Kočevsko Priznanje Turistično olepševalnemu društvu v Kočevju. Okusno opremljena, zato tudi -za oči prikupna, 248 strani obsegajoča knjiga priča, da se društvo zaveda, kaj je v naših dolenjskih pogojih med glavnimi nalogami Turističnih društev: predočiti tujim in domačim ljudem podobo svojega kraja, ne z neko ceneno tiskano propagando, .temveč s tehtno monografijo, pri kateri ne gre stiskati za dinar. Vsekakor je knjiga Kočevsko več kot samo vodnik po Kočevskem, oziroma po ozemlju kočevskega okraja v sedanjih mejah. Je to tehten, kulturno sestavljen in pisan oris, ki ni ostal nekje na površju samo turistične propagande, temveč posegel v žitje in bitje Kočevske nekoč 'in danes. Človek, ki mu Kočevsko ni poznano, bere z zanimanjem o tem na splošno malo znanem, pa tako zanimivem področju naše domovine in odkrije marsikaj, kar je vredno vedeti. Nič manj pa ne' bo knjiga zanimiva za same prebivalce Kočevske. Koristno jo bo uporabil celo tuj turist, saj ima povzetek vse- bine v srbohrvaškem, angleškem in nemškem jeziku. Knjiga Kočevsko ima pet poglavij. Prvi avtor Ivan Si-monič je napisal Zemljepisno podobo kočevskega ozemlja in Zgodovino kočevskega ozemlja od naselitve do 1941 (skupaj 128 strani). V prvem poglavju govori o velikosti, legi, mejah in obliki Kočevske, obravnava njeno podnebje, vode, rastlinstvo, živalstvo, ribolov; obširno prikazuje gospodarstvo v vseh njegovih panogah, v tretjem oddelku pa piše o prebivalcih (Naselja, Gibanje prebivalstva, Kulturna slika). V zgodovinskem pregledu jedrnato riše zgodovinska dogajanja na Kočevskem od naselitve do razpada stare Jugoslavije in izselitve Kočevar-jev. Dobo NOB, pod naslovom Kočevska v b oju za svobodo sta obdelala dva avtorja: Man* jetka Kastelic in Bogomil Ger-lanc. Po arhivskih virih (Kastelic) in osebnem doživljanju (Gerlanc) sta opisala vse najvažnejše, kar se je v tej težki. zgodovinski dobi godilo na kočevskem ozemlju. Mikavno, v obliki potovanja , je Avguštin Pirnat napisal Kulturni prispevek Kočevske in naštel (v opisom kraja) vse velike in pomembne može, rojene na tem področju. Precej jih je in vmes so -imena, ki tvorijo stebre slovenske kulture: Trubar, Levstik, Stritar, Prijatelj in drugi. V enaki potopisni obliki (zelo primerni za tako snov, ker bo rad prebral tudi preprost bralec) piše Ivan Komelj o Umetnostnih spomenikih Kočevske (splošen oris, Krajevni umetnostni spomeniki). Za vse članke velja, da so pisani lepo, zanimivo in v čedni slovenščini, kar priča tudi o tovrstni skrbi avtorjev in urednika (le v tretjem poglavju je ostaTb nekaj napak: partizanske edinice. namesto enote). Številne risbe med tekstom, prav mične, in zemljevid je oskrbel Izidor Mole, okusno in ustrezno opremo pa Milan Bi-žal. Razen tega je v knjigi še 24 strani fotografij in adresar. Vlado Lamut: NOVO MESTO (litografija, 1954) pa tako svetli in veličastni Tudi tiskovna plat knjige (ti- VeaidaT pa je treba marsikaj premisliti, pretehtati in preurla-rili, pre-cU :i se .izda tak zemljevid. Pred vsem morajo biti sličice preidstavctvorne in morajo res kazati to, kar je v dotičnem kraju posebnega, morajo pa biti se_ veda tudi na tekočem, saj si vsi naši kraji prizadevajo, da bi pri. vabili tujce in zato s tem namenom zgrade marsikaj novega. Nadalje mora biti taik zemljevid ta. ko prirejen, da v ničemer me ško- skarna »Jože Moškrič« v Ljubljani je lepa. Knjiga Kočevsko naj bo por buda tudi ostalim krajem, oziroma okrajem za njihove monografije. Strokovno oceno bodo dali strokovnjaki. Njihova zadeva je, da tudi rešijo vprašanje, koliko se geografski in etnični pojem Kočevsko sklada z upravnimi mejami OLO Kočevje. Mi to tehtno izdajo prizadevnega Turističnega društva v Kočevju vsakomur — S. priporočamo! /naJiuaž Brežic pa od Krke do Gorjancev popolnoma prazna in prelsLaivJja-jo posebno značilnost našega Pod. gorja en petelin, ki mošKo sto. pica po Podgorju, ena kokoška in tri jajca. Človek bo iz tega sklepal, da je morda tu posebno razvito pero.tninairstvo, vsi pa vemo, da ta panoga kmetijskega gospodarstva tu ni nič močnejša in pomembnejša, kakor drugorehajajo cela krdela kruleče divjadi. Risar se niti ni spomnil, da bi po Gorjancih sem pa tja posadil kako drevesce. Človek ne ve na koga bi se Jezil- Najbrž bo zadel pravo, če se razjezi na Turistično zvezo. Morda bodo v Ljubljani rekli t Kdo bo pa hodil na Gorjance, aiko jih bomo na karti s sličicami označili kot torišče nevarnih zveri: brundajočega kosmatinca in hudega neresca? Ml jim odgovarjamo z drugim vprašanjem: Kaj ste v kočevsike gozdove wi pod Snežnik zalo postavili sličica medveda in merjasca, da se na bi nihče upal tja? Lepa propaganda! Mislimo, da so turisti že tmiko pn-dkovani v prirod oipisu živalstva, da vedo, ka"ko tenkosl-išne so t« Živali, kako dober nns iinaio in kako urne noge, kadar začutilo dv&nožca. ki se oholo Imenuj« gospodarja stvarstva. O stikih i dvenožci Imajo četver on o Sel s-^ol« nazore: jadrno Jo cdkairijo. ako »a zavohajo, vedcF. da ima dvonože« neprijetno navado, da (pliuje blisk in tviner, Rekli smo že, da so na zemjle-vidu Gorjanci pTazni. Niti nova cesta, primerna iza vsa vodila, niiti »veza s sosednjo republiko Hrvatsko nista označeni, pa tudi Doena na Polomu na zemljevidu ni. Prostora pa je to.lOko! Zato pa se po vsem prostranstvu od Krke do Gorjancev sprehajata že omenjena p utka in peitclinček, ki ničesar n« pomenita. Nič manj pa nismo ogorčeni za. radi tega, ker zemljevid glede to.. ponomast-Jke zapostavlja naša imena in jih nadomešča s tujimi nazivi, skovankami iz naših imen. V tem pogledu zemljevid srcer n* gre?! v notranjosti Slovenije, pač pa izdatno ne nje mejah. Risar J« — najbrž po nalogu td navodf.ia naročnice — cznacii smeri na5:h o.bmejn:h prehodov samo s tujimi krajevni mil imeni. Na italijanski strani čitaš Imena: Venezla, Gorizia, U dine la Tat'visio, na avstrijski pa Villach, Klagenfurt (4 krat) in G raz (tudi 4 krat). Gorica, Trbiž, Belja'k, Ce_ lovec in Gradec so prvotno slovenska imena. NaSi pradedje so jih taSto poimenoivaill in so še živa, »o v vsakdanji raJbl, «ipada.i<» v besedni zaklad našega jezika, zato bi jih morale spoštovati vsaj naše publikacije. Poudarjamo, da so ta imena zapisana na zemljevi. du le V tuji obliki. Samo za Trsi«, da je pri tujskem prometu ta stvar včasih potrebna— naj $t> tuje ime zapiše poleg slovenskega in dene v oklepaj, ko gre vendar za Izvirna slovens'ka imena! To velja tudi za Gradec, saj ga vsa sever, na Slovenija Imenuje tako in samo tako. Nam Turistična zveza s svojim zemljevidom ni ustregla, v omenjenem pogledu Je vreden o=itx« graje. A. Z. 109. S trščico sta previdno odprla zapah na vratih in |e splazila iz koče. Ko sta bila zunaj, sta nekoliko počakala in pozorno poslušala v temo. Nič se ni ganilo. Počepnila sta kot dva tekača pri startu in blirkovito sinila mimo vogala, za katerim s o spali Psi- 110. Psi so takoj planili, a veriga je bila prekratka. Začeli so divje lajati. Kot bi trenil so hili možje iz koče. »Hej, za njima!« sta zaslišala Daw?on?. za seboj. »Zakaj se nismo smrkavcev takoj odkrivali! No, daleč tako ne moreta priti. Psi ju bodo takoj našli!« 111. Tekla sta, kar so ju nesle noge. Slišala sta, kako grozno preklinja Davvson, takoj za njim pa besno lajanje psov. Pritekla sta do vhoda v votlino. Ne da bi se ustavila, sta zajela sflpo in se pognala v vodo. ledaj it je pri vhodu prikazal prvi pes. 112. Voda se še ni umirila, ko so bili njuni preganjalci že v votlini. »Tu sla izginila!« je robnel Dawson. »Izgleda, da je to prehod skozi skalne »t^ne, za katerega doslej sploh nismo vedeli! Morali bomo po steni okrog. Zdaj ju moram ujeti za vsako ceno!« 111 Dečka sta morala napeti vse sile, da sta slednjič, ko sta se že skoraj dušila, priplavala na površje. Triko upehana sta zlezla na breg. Morala sta se odpočili, če sta hotela naprej. »Dolgin gotovo poizkusi priti preko sten. Hudoben človek. Ne smemo dolgo počivati. Pozna skrivno stezo.« 111. Komaj sta prišla malo do sape, sta ob bregu odhitela naprej in preskakovala s skale na skalo. Počasi se je pričelo daniti. Rok se je ustavil in vlekel na uho. Daleč za njima se je oglasilo pasje tuljenje in postajalo vedno glasnejše. »Za nama sol« je prebledel Vilče. Hi ve5 nofil nnd New Yoikom? Strokovnjaki so izdelali načrt, po katerem bodo pregnali noč iz največjega mesta na svetu — New Yorka. Gre za zgraditev štirih ogromnih žarometov, ki bodo dajalj tako svetlobo, da hn enaka dnevni svetlobi. Vsak od teh žarometov bo svetil kot 540 milijonov sveč, njegova svetloba pa bo taka, kot da sije innetno sonce. To pomeni, da bo tema popolnoma izginila. Nebo nad mestom bo razsvetljeno v krogu 20(1 km in noč se bo spremenila v dan. Proti temu načrtu, za katerega trdijo tehniki, da je največji uspeh našega stoletja, ugovarjajo trezni ljudje, ki se jim zdi tO blazno. Zdravniki za živčne bolrvni trdijo, da bo slepeča svetloba najmanj tako slabo vplivala na počitka potrebne ljudi kot mostni hrup. Ptice, ki jih je že sedaj zelo malo, bodo povsem izginile iz mesta, ker jih bo pregnal »večni dan«. Za * take in druge ugovore so konstruktorji Žarometov ne menijo in hočejo načrt uresničiti, Umeten rep proti volkovom V krajih, kjer je veliko volkov, poznajo ljudje sila preprosto »obrambno* napravo, ki jo uporabljajo, kadar potujejo po 1 krajih, kjer je nevarnost, da jih napadejo volkovi. Iz debele vrvi si napravijo umeten dolg rep. ki zmede volkove, da sicer renčijo na človeka, napasti pa se ga ne upajo, čeprav ga spremljajo vse do doma. ANGKD0TA »Kraljestvo dam za konja!« za- kliče igralec na odru v vlogi premaganega vojsko vodje. Pa se mod g!eda.lei ogl«asj hudomuš,než: »Al, hi bil osel tudi dober?* »Seveda, gospod.« mu pri priči odbrusi igralec. »Le urno stopita na oder!« OKROGLE Ponfcračen oče iz Podgorja pride v mesto k 2drauniku. »Veste, tovariš dohtar, bolijo me jetra, želodec in hrbet.« »Prav, oče; slecite se.'« »Slečem naj se? Zakaj? Saj sem vendar star možak in mi lahko verjamete.« V kopattžču pokliče kopalea kopališkega mojstra. Ta pride in najde kopalca oblečenega, le hlač nima na sebi. »Nikakor se ne morem spomniti, kje sem pustil hlače. Poiščite jih, prosim vas!« »Ja, pa ste prepričani, da ste prišli v hlačah?« dvomljivo pobara kopališki mojster. »Kaj je manj od litra?« vprašajo na izpitu šoferja. »Spricar!« se odreče kandidat. * »Pomislite: mojega nasprotnika je sodišče oprostilo, čeprav me je javno ozmerjal t oslom!« »Kaj hočete! Najbrž je svo* jn trditev dokazal.« »Janezek, kam si pa spet odo«« »vi lepilo za zračnico?«