Solkan, sobota 17. januarja 1948. Poštnina plašana v gotovini. Leto II., štev. 2. — Posamezna številka 2 din * SSlB B SSaBS' 3*-==. Vložimo v tem letu vse sile, da zgradimo po vseh vaseh našega okraja zadružne domove, ki bodo gospodarska in kulturna središča vasi. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ S plenuma Osvobodilne fronte za okraj Gorica Letos bomo posvetili vse sile reorganizaciji zadružništva in gradnji zadružnih domov V nedeljo dne 11. t- m. je bila v Šempetru pri Gorici konferenca delegatov Okrajnega plenuma OF in predstavnikov množičnih organizacij s posebnim ozirom na razvoj zadružništva ter gradnjo zadružnih domov Po vaseh. Zasedanje je otvoril sekretar Okrajnega odbora OF tov. Albin Dujc, pozdravil vse navzoče, posebno pa tov. ministra za delo vlade LRS tov. Ivana Regenta, ki je nato v obširnem govoru orisal naloge OF v zvezi z-razvojem zadružništva. V svojem govoru je med drugim dejal: »Naloge, ki jih ima OF, so vse državnega pomena. Naše delo ne u-smerjamo v vojno, ampak v graditev. Naši sovražniki nam očitajo, da smo imperialisti, toda že dejstvo, da hočemo graditi, izboljšati naše kmetijstvo itd. dokazuje, da smo miroljubni- Na. la politika je politika miru, obnove in izboljšanja življenjskih pogojev delovnega človeka. V to stran je usmerjeno vse naše delo. Gradimo tudi zato, ker vemo, da so sile demokracije močnejše kot sile reakcije; toda te sile morajo biti tudi agilne in se morajo krepiti, kajti potem vojne prav gotovo ne bo. Ne smemo pozabiti, da je bila Sovjetska zveza v zadnji vojni sama, danes pa je od Baltiškega do Jadranskega morja vrsta demokratičnih držav. V Grčiji, na Kitajskem in povsod drugod demokratične sile napredujejo. V Italiji se prav tako demokracija kljub vsem oviram širi; ustanovili so pred kratkim Ljudsko fronto, enako tudi v Franciji. V Amerik-' samj vedno bolj naraščajo demokratične sile, Walace bo na prihodnjih predsedniških volitvah kandidiral in s tem prav gotovo zadal Trumanu in njegovi’ vojnohujskaški kliki občuten udarec. Ce bodo vse te sile demokracije nastopale združeno, ni dvoma, da bomo zmagali- V naši državi imamo seveda tudi težave, toda ne nam0 pri nas, tudi drugod jih imajo; toda mi vemo, da bomo v najkrajšem času vse te težave premagali, in to v sorazmerno kratkem času. 2e to leto nam bo dalo dobre rezultate. Dejstvo pa je, da se pri nas življenjska raven nenehoma dviga. V primeru z letom 1939 so plače danes relativno večje. Mj želimo trgovati z vsemi in nikogar ne odklanjamo, toda trgovati hočemo kot samostojni, ne pa tako kot hoče Amerika s svojim Marshal-ovim načrtom, ki stremi samo za tem, da b’ gospodarsko zasužnjil druge narode. Niti našega zlata nam nočejo vrniti, iker ]im ni všeč ljudska oblast. Naših žrtev nočejo upoštevati, njim velja samo dolar. Toda za nas je več ljudstvo kot dolarji. Mi danes ogromno gradimo. Samo v Sloveniji bomo potrebovali 30 do 40 tisoč novih delavcev. Sorazmerno z industrijo pa mora naraščati tudi naše kmetijstvo in kultura. Veliko pažnjo bomo letos posvetjl: kmetijstvu tako, da bodo naši delavci v industriji imeli dovoli hrane. Dvig kmetijstva pa je odvisen od naše obdelave. Industrija je tesno povezana s kmetijstvom. Ce hočemo lilmetii industrijske izdelke, moramo imeti tovarne, za tovarne so potrebne surovine, katere nam v veliki meri pridobiva kmetijstvo. Zato je treba dvigniti eno in drugo. Industrija je kolektivna, to je državna, last nas vseli, kmetijstvo pa je v individualnih rokah. Dokler pa bo kmetijstvo razpršeno, ne bomo veliko pridelovali-Zato je mnogo bolje zemljo obdelovati skupno in na moderen način s stroji, da bo delo kmetu tudi lažje. Nato je prešel k zadružništvu in med drugim rekel: »Mnogo bomo letos postavili zadrug vseh vrst. Za zadruge so potrebni zadružni domovi, ki naj bodo središče vsega življenja na vasi. Za zadružne domove nimamo sredstev na razpolago, toda mnogo lahko zgradimo s prostovoljnim delom. Sami sj bomo poiskali potreb no gradivo, tako opeko, kamenje, les, železo itd. Prepričan sem, da bo naše ljudstvo tudi te začasne težave pre. magalo. V tem letu moramo pridelati za 30 »/o več kot kansko leto, ker imamo pogoje za to; treba je le umno obdelo. vati zemljo in obdelati vsako ped. Odpraviti moramo razliko me5* mestom in vasjo, to se pravi, da bomo dali ♦se za to, kar ima mesto. To razliko Pa bodo najhitreje odpravile zadruge, ki bodo ljudstvu na vasi nudile to, kar potrebuje- Dati moramo več delovne sile industriji, da bomo čimprej zgradili to, kar potrebujemo ter si s tem ustvarili blagostanje. Tov. sekretar Albin Dujc se je zahvalil tov. ministru za njegova izvajanja ter poudaril, da bomo te naloge lahko izvršili toliko lažje, saj imamo izkušnje z našimi 18 zadrugami s 37 Poslovalnicami v našem okraju. So tudj pri naših zadrugah še napake, ker bi naše zadruge lahko več nudile in odkupile, ravno tako tudi pri preskrbi s predmeti, ki jih danes že ima-Ho. Pokazalo se je za nujno potrebno, da izvedemo decentralizacijo na kih zadrug in da pričnemo graditi za-družne domove. Vse to pa moramo sami izvesti. Zad^ige moram zaihti ♦»e gospodarsko delovanje. To je možno le tako, da se obstoječe zadruge združijo v enotne zadruge, ki pa bodo imele potrebne odseke; n- pr. čebelarski, sadjarski, živinoreja itd. kakršne so pač potrebe dotičnega kraja. Vsak KLO naj ustanovi takšno zadrugo. Nato so se oglasili k diskusiji delegati in zastopniki množičnih organizacij. Zastopnik mladine je poudaril, da nam je naloga jasna. Zato je treba takoj začeti graditi zadružne domove. Pri tem delu je treba razgibati vse naše organizacije, da bomo lažje uspeli. Zastopnica AFZ je_ izjavila, da bodo pr’ gradnji zadružnih domov tudi žene čim več prispevale. Ker bo treba dati več delovne moči industriji, bodo žene še bolj krepko prijele za delo doma. V tem smislu žene v predkongresnem tekmovanju sprejemajo obveznosti- Delegati raznih vas’ so predlagali predloge in načrte, ki jih imajo njihove vasi v zvezi z zadružništvom. Vas Prvačina bo napravila zadružni dom v bivšem Sokolskem domu. V njem bodo uredili zadružno klet za vino, dvorano za kulturne prireditve, zadružno gostilno itd. fz vrta okrog stavbe pa bodo napravili zadružni vinograd. V Brdih v Kojskem bodo preuredili najprimernejšo stavbo; pod zemljo bodo imeli zadružno klet v obsegu 30 X 60 m, v pritlič ju pa dvorano za razne prireditve in zborovanja. V vasi Hum bodo prav tako zgradili svoj zadružni dom. Med ljudstvom samim je precej zanimanja. Vas Gorenje in Dolenje Cerovo si bo postavila apnenico, ki bo zalagala celotna Brda z apnom za gradnjo zadružnih domov. Posebne važnosti bo ta apnenica zaradi tega, ker so Brda zaradi krivične meje odtrgana od Solkana, kjer je edina velika apnenica. Zgradili si bodo zadružni dom, v katerem naj hi bila kmetijska zadruga, dvorana za prireditve i*n sedež vseh množičn’h organizacij. Za gradnjo doma so že dobili kamnolom, kjer bodo lomili potrebno kamenje. Vse to bodo uredili s prostovoljnim delom. Kakor hitro jim bo strokovnjak izdelal potrebne načrte, bodo začet’ graditi. Vas Vogersko ima dva starejša gradova; sedaj proučujejo, ali naj bi obnovili enega teh gradov ali pa si postavili nov zadružn’ dom. V vasi so po večini mali in srednji kmetje, ki se popolnoma strinjajo in zavedajo korist' zadružnega doma. Je pa tudi nekaj večjih kmetov, kateri nasprotujejo temu, ker ne gledajo na koristi skupnosti, marveč le svoje kori. sti. Toda vas si bo kljub temu postavila svoj zadružni dom ne glede na to, aP je to nekaterim všeč ali ne. Vas Gojače pri Črničah je mala. Zato bodo v Črničah postavili dom za vse bližnje vasice. Predlagana je bila stavba bivše občine; prav gotovo bodo Crničan’ na to pristali-Tudi velike Zabije imajo v načrtu zadružni dom. Res je tudi tam nekaj razbijačev ljudske skupnosti, ki jim ne gre v račun napredek ljudstva. Toda zavedni vaščan’ so sklenili, da bodo take ljudj razkrinkali. V Trno. vem bodo preuredili stavbo, ki jo last narodne imovjne, za zadružni dom.. Vas Renče, znana partizanska vas, bo določila še ta teden, kje naj postavijo zadružni dom. Na razpolago so tri stavbe, kj bi se dale preurediti, mislijo pa postavit’ dom v središču na najlepšem kraju. V domu bodo uredili tudi kro.jačnico, čevljarnico, zadružno mlekarno, obnovitveno zadrugo itd. V Ozeljanu bodo obnovili staro opekarno, da bodo imeli opeko za obnovo starega gradu, ki naj bi postal zadružni dom; še vedno pa premišljujejo, ali naj bi bilo bolje zgraditi nov dom, ker bi bila potrebna v gradu velika popravila, a bi še vedno ne odgovarjal zadružnemu domu. V načrtu imajo postavitev še ene apnenice poleg že obstoječe pod Vi. tovljami, da b’ produkcija bila večja, ker okrajne opekarne in apnenice potrebnega materiala ne bi mogle nuditi- Na zborovanju so tudi predlagali, naj b; si vas nabavila zadružn"' traktor. Vaščani^ Dola-Predmeje, katera je močno požgana od okupatorja, so v nedeljo že začeli delati. Nekateri so čistili ruševine požgane stavbe, kjer naj bi b’l zadružni dom, drugi pa so v gozdu sekali stavben les in drva za apnenico, ki jim bo dala apno za dom in obnovo požgane vasi. V Kanalu si bodo postavili zadružni dom na naj-Jcipšem kraju sredi’ trga. v stavbi bivšega trgovca, ki je pobegnil pred priključitvijo. V spodnjih prostorih bo imela svoje prostore kmetijska zadruga, na vrhu pa bo dvorana, čitalnica Itd. V načrtu je tudi krojaška in čevljarska zadruga. Vrt za stavbo pa bodo preuredil; za fizkulturno igrišče. Tov. minister Regent je ob koncu zborovanja poudaril, da moramo na delo z vero v svojo lastno moč. Dela se moramo lotit’ načrtno. Zadružni domovi naj bodo na najlepšem mestu v središču vasi. Pri gradnji zadruž. nih domov ne smerno pozabiti na kopalnice, knjižnice, č’talnice itd. Težave, ki lahko tu ali tam nastanejo, nas ne smejo preplašiti, prav tako pa tudj ne ugovori gotovih ljudi, ki j’m to ne gre v račun. Zavedati se moramo, da delamo za blaginjo vsega delovnega 1 judstva. Tov. sekretar Dujc je nato zaključil zborovanje s pozivom, da takoj začnemo delati v tem smislu. Zaključni sklep tega zborovanja naj bo: V tem letu bomo postav’li po vseh krajevnih ljudskih odborih zadruge, to je 86 zadrug. Zborovalci so sprejeli ta sklep z navdušenim odobravanjem. Z zborovanja je bila poslana pozdravna brzojavka maršalu Titu. Obnovitvene zadruge so v preteklem letu obnovile v goriškem okraju 645 poslopij Vrednost izvršenega dela šest krat presega porabljene kredite V teku leta 1947 so obnovitvene zadruge v Goriškem okraju dosegle lepe uspehe, kljub nekaterim pomanj-kl j’vosi im in pomanjkanju gradbenega materiala, kot stavbnega lesa, stekla ftd. Skupno so obnovile 348 stanovanjskih poslopij in 232 gospodarskih od katerih je že sedaj uporabnih 247 stanovanjskih r'n 187 gospodarskih. Vse to delo so opravile obnovitvene zadruge bivše cone B, po številu 27, ki so medsebojno povezane v medzadružni odbor. Kar se tiče obnove v bivši coni »A« kjer je bilo šele po priključitvi ustanovljeno 7 obnovitvenih zadrug, je ta šele v razvoju, toda' rezultati so kljub težkočam, ki jih ima vsaka obnovitvena zadruga v začetku, bodisi iz tehničnega ali materialnega stališča, se vseeno zadovoljivi. V kratkem roku 2—3 mesecev so obnovitvene zadruge v bivši (»ni A obnovile 65 poslopij, od katerih je sedaj že 10 uporabnih. Tako so vse obnovitvene zadruge gori-škega okraja skupno obnovile 645 poslopij, od katerih je uporabnih 461. Vseh članov obnovitvenih aadrug .je b'lo v letu 1947 2750. Vipavski rajon, ki obsega bivši Vipavski okraj, ima 14 obnovitvenih zadrug s 1175 člani. GrgarsE rajon ima 7 obnovitvenih zadrug in rajon Gorica prav-tako 7 zadrug sl20 člani. Za Brda in Kanalsko je predvidena ustanovitev novega rajona, ki bo obsegal vse obnovitvene zadruge v Brdih in na Kanalskem. Vrednost obnov’tvenih del, ki so jih napravile obnovitvene zadruge, znaša 147,753.450. din.. Nakazanega kredita je bilo iz investicijskega fonda 42,418.000 in to za splošno obnovo Od tega kred'ta so uporabile zadruge za obnovo 25,384.700 din. Zadruge so plan stoodstotno izvršile, vrednost dela pa šestkrat presega višino uporabljenega kredita. Zadruge Gargarskega rajona so si nabavile tudi 8 tovornih kamijonov, v obratu rmajo trj mizarske delavnice in eno kleparsko, ki delajo izključno za obnovo. V Vipavskem rajonu si je obnovitvena zadruga Cesta proti koncu preteklega leta postavila svojo mizarsko delavnico. Goriški rajon bo v letu 1948 zgradil več delavnic, ki bodo delale izključno za obnovo. Postavljene bodo take delavnice, ki jih bodo smatrali ža potrebne. Delo pri obnovi porušenega podeželja je uspešno vodil medzadružni odibor obnovitvenih zadrug- Delo pa ie bilo uspešno tudi zato, ker so se ljudje združil; in se z združenimi močmi lotili obnove svoj’h domov. Zveza borcev NOV v goriškem okraju ima nad 8o krajevnih odborov z nad booo član! Dr. Aleš Bebler Zvezi borcev NOV goriškega okraja Pomočnik mtinistra za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler - Prmož je poslal Zvezj borcev NOV Goriškega okraja naslednje pismo: Dragi tovariši! Ker sem bil v inozemstvu, sem šele te dni dobil v roke pismo demoblli. ziranih borcev NOV goriškega okraja. kjer mi sporočajo, da so me na svojem predkongresnem zborovanju izbrali za delegata partizanov goriškega okraja za kongres v Beogradu. Najprisrčneje se jim zahvaljujem za izkazano čast in priznanje. Prosim Vas, da jim to sporočite. Vse Vas Goričane, Vipavce in Tol-mince, pa ob tej priložnosti pozdrav. Ijam v globoki veri v Vašo neomajno zvestobo narodni in demokratični državi — Titovi Jugoslaviji — k| ste ji zdaj priključeni, s čimer so ustvarjeni cilji, za katere ste tako junaško trpelj ]n zmagovali. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Dr. Aleš Bebler • Primož V pedeljo, dne 4. t. m. je bilo v Solkanu v domu »Jožeta Srebrniča« prvo zasedanje odposlancev okrajne Zveze borcev in aktivistov narodno osvobodilne borbe goriškega okraja Zasedanja se je udeležilo na 300 odposlancev iz vseh krajevnih zvez, ki so predstavljali okrog 6000 .Janov Zveze borcev jn aktivistov goriškega okraja. V imenu iniciativnega odbora, okrajnega odbora OF, okrajnega Ljudskega odbora in Okrajnega ko-rariteta KPS za Goriško je zbrane de legate pozdravil predsednik okrajnega odbora OF tov. Albin Dujc. V referatu je poudaril, da tnia zasedanje velik pomen. Ta organizacija se je osnovala na pobudo našega prvega borca maršala Tita in naj bo hrbtenica OF, branik pridobitev NOB ter bo budno stala na braniku naše domovine, katero smo s krvjo osvobodili. Obrazložil je vlogo Zveze borcev pri izvedbi našega plana, prikazal uspehe v delu v letu 1947 na gospodarskem in političnem področju ter napake, ki so se dogajale 'n katere je treba odstraniti. Pri vsem tem delu mora biti organizacija Zveze borcev avantgarda.. Pripomnil je, da tnoramo odpravit'. razliko med deželo in mestom, stremeti moramo za tem da bomo zgradili čim več zadružnih domov, ki naj postane jo kulturna središča na vasi. KLO morajo dejansko postati organi oblasti, da bodo reševali vso gospodarsko problematiko na vasi. Na okrajni skupščini je bil sprejet sklep, da se ho v letu 1948 zgradilo 40 zadružnih domoJ, mi pa moram0 stati na stališču, da jih bomo zgradili več kot 40. Naša naloga je, da bomo zvesti čuvarji naših meja. Tov. Dujc je končal svoja izvajanja z besedami: 1'ovariši partizani, partizanke in ak. tivisti! Naloge, ki si jih je postavila I tovarne Anhovo bo do 12. februarja naša Partija, skupščina in naša fron- postavila spomenik padlim talcem, ta, bomo pomagali izvesti in jih bomo 12000 delovnih ur bodo napravili pri tudj izvedli, da bomo čimprej prešli v socializem, v boljše življenje!« Njegov govor so delegati spremljali z velikim zanimanjem in navduše njem; večkrat so ga prekinili z vzkli ki in ploskanjem. Za njim je govoril organizacijski se k reta r okrajnega odbora OF tov. An ton Mozetič. Obrazložil je med dru gim, zakaj mora biti ta organizacija s svojimi nad 6000 člani ter nad 80 krajevnimi zvezami avantgarda vsega našega ljudstva. Referat je zaključil z besedami: Tovariši! Borba se vodi proti tist'm elementom, ki ne delajo po zakonu,, hote kršijo zakone in s tem izzivajo nezadovoljstvo med borci in prebivalstvom, zaničujejo našo borbo, teptajo po naših žrtvah in podobno. Naloga organizacije je, d8 sodeluje z ljudsko oblastjo, pomag« prj uvajanju zakonov v življenje. S tem utrjujemo ljudske odbore, odbore OF ter neizprosno tolčemo po vseli tistih elementih, ki ovirajo naše delo za boljšo bodočnost na poti v socializem. Nato se je razvila živahna disku sija, v katero so posegli delegati raznih krajevnih zvez. Tako je bil sprejet predlog, da se postav', spomenik padlim borcem v središču Nove Gorice, spomenik na hribu Maj pri Dol —Predmeji za tiste. padle borce, ki še danes ležijo po Trnovskem gozdu. Tovariš iz Prvaolne je povedal obveznosti, ki si jih je postavila njihova zveza. Prj gradnji Nove Gorice bodo napraviK 2000 prostovoljnih ur, 1500 pa pri graditvi kulturne dvorane; izvedli bodo akcijo za postavitev spomenika ter pomagali pri obdelavi zemlje, k! je last ljudske imovine. Zveza gradnji Nove Gorice ter zbrali 20.000 Din za pomoč družinam padl h borcev. V Dolenjem Cerovem bodo napravili apnenco. ki bo oskrbela vsa ti vili kulturno-prosvetno Ajdovščine bodo napravili 800 ur pri gradnji Nove Gorice ter izvršili 25 % celotnega dela, ki ga je MLO postavil v plan za leto 1948. Vsak član zveze borcev okrajnih nameščencev bo napravil 50 delovnih ur pri gradnji Nove Gorlce-Vestno bodo izvrševali vse uredbe, izdane od višjih forumov. Na podlagi diskusije ter podanih predlogov so bili sprejeti sledeči sklepi: 1. Zveza bo skrbela, da bo v organizacijo pritegnila vse borce .NOB. k| so danes še izven organizacije. 2. Vse pridobitve NOB bo Zveza čuvala in branila pred vsakomer, ki bi skušal omalovaževati in razbiti slavne tradicije NOB. 3. Borili se bomo za utrditev miru Pr! nas in v svetu. 4. Razkrinkavali bomo vse špeku. lante in škodljivce naše skupnosti. 5. Skrbelj bomo za vse demobilizirane borce, podoficirje in oficirje in za vse one, ki so neumorno podpirali našo osvobodilno borbo. Posebno pozornost in pomoč bomo nudili Pogorelcem v tistih krajih, kjer so najbolj trpeli. 6. Skrbeli bomo. da se bodo vsi vojni invalidi čimpreje prijavil: za ureditev invalidnin, kakor tudj za njihovo pravilno zaposlitev. 7. Našim mladim krajevnim ljudskim odborotn bomo nudili vso pomoč, da pritegnejo k reševanju problemov, ki zadevajo vso vas, vse prebivalstvo tako, da se bodo vsa gospodarska vprašanja reševala na zborih volivcev, katerim mora Zveza borcev NOB nuditi vso pomoč po svojih članih, k: so dolžni prisostvovati zborovanju in se udeležit; diskusije. 8. Sodelovali bomo pri vzgoji mladine, poživili bomo kulturno življenje po vseh naših vaseh z raznimi prireditvami itd. 9. Sodelovali bomo s sekretarji OF pri pripravah za volitve okrajnega ljudskega odbora- 10. Napravili bomo v tem letu 100.000 delovnih ur pri gradnji Nove Gorice. 11. Pomagali bomo, da se bo obveznost O F za zgraditev 40 zadružnih lomov dosegla in prekoračila. 12. Zgradili bomo spomenik padlim borcem v Novi Gorici in pomagali ter sodelovali pri graditvi spomenikov po vaseh ter postavljanju spominskih plošč. Zutem so bile volitve v okrajni odbor Zveze borcev NOB. Izvoljeni so bili najboljši in najpožrtvovalnejši borci v goriškem okraju: Za predsednika tov. Albin Dujc, podpredsednik Anton Mozetič, drugi podpredsednik Venceslav Ušaj, tajnik Ju9ti Simčič, člani: Anton Urbančič. Anton Semič, Olga Benedetič, Jožef Bratuž, Venceslav Velikonja, Alojz Furlan in Franc Ipavec. V nadzorni odbor: Jordan Gorjan, Mirko čelerčič, Miro Batagelj, Ivan Zaletel in Stana Benevol. Delegati za Republiško skupščino: Boris Ziherl, dr. Aleš Bebler, France Bevk, Albert Jakopič (Kajtimir), Prane Perovšek, Boris Krajgher, Al-bin Dujc, Viktor Valentinčič, Anton Mozetič, Anton Cukjati, Ladko Jakončič, Jožko Tomažič, Anton Markovič, Oskar Bratuž, Karel Sirk, Stanko Simčič, Jožef StakoLič. Olga Benedetič, Janko Murovec, Rafael Brezavšček, Ivan Šuligoj, Jožef Bavdaž, Mirko Kolenc, Joško Krivec. Leopold Kogoj, Anton Urbančič, Viktor Lozar, Danica Jug, Anton Semenič, Milena Benevol, Rado Furlan, Zoran Špacapan, Hermina žižmona, Milka Gregorič, Mirko Jelerčič, Venceslav Žižmond, Milan Vižintin, Venceslav Ušaj in Ludvik Vitez. Nato je tovarišic« Danica Jug v imenu okrajnega odbora AFZ podarila zastavo. Tov. Dujc se je v imenu novoizvoljenega odbora zahvalil ter pripomnil, da bo zveza borcev vse naloge, ki si jih je zastavila, izvršila in tudi prekoračila. Sprejete in odposlane so bile resolucije z obveznostmi tov. maršalu Ti. lu ter predsedriku vlade LRS tov. Mihi Marinku. Po končanem zborovanju so delegati v sprevodu z zastavo in godbo na čelu odkorakali po Solkanu proti goriški postaji. Krajevna zveza borcev NOV na Otlici bo nudila pomoč KLO pri izvajanju gospodarskega plana V bližini naše vasi so se v času narodno osvobodilne vojne stalno vodile težke borbe med partizani in okupatorjem. Zaradi zavesti in pomoč: ljudstva našim edinicam je bila vas požgana od okupatorja skoro 20°/o-Danes je treba vas obnoviti in iskati vsa razpoložljiva sredstva ter krepko zavihati rokave, da bomo naš krajevni plan izpolnili. Na sestanku krajevne zveze borcev in aktivistov NOV smo si postavili naloge, katere hočemo doseči in prekoračit:, zavedajoč se, da moramo biti tudi v gospodarski borbi prvi, kot smo bili v času NOV. Sklenili smo: 1. V našo organizacijo bomo pritegnili vse udeležence NOV, — ki hočejo dosledno zastopati in Če treba tudi 'hraniti njene pridobitve. 2. Da se bomo vzgajali same in druge za utrditev moči in neodvisnosti naše domovine, zato bomo storili naslednje: a) Redno bomo imeli 14 dnevne študijske sestanke in pritegnili vse zavedne pristaše OF. b) Vsak . član Zveze borcev in aktivistov NOV se bo moral naročiti na dnevnik ali pa tednik in pridobiti še nove naročnike med pristaši OF. — Organizacija sama se bo naročila na list »Borba«. c) Postavili bomo svoj Sten-čas. č) Postavili bomo dramski krožek- d) Udeleževal: se bomo vseh proslav in manifestacij. e) KLO-ju in ostalim organizaci- jam bomo nudili vso pomoč prj izvajanju prajevnega plana. f) Vsa gospodarska vprašanja bomo reševali na masovnih sestankih ter z izvedbo istih nudili vsestransko pomoč. g) Preštudirali bomo zvezni in republiški petletni plan. h) Skrbeli bomo za preskrbo prebivalstva naše vasi in pomagali pri izboljšanju vodnjakov, napajališč itd. i) Pri razvoju zadružništva bomo nudili vso pomoč in ne bo člana Zveze, ki ne bi bil član zadTUge. j) Skrbeli bomo, da se pravočasno postavi setvena komisija in preskrbe potrebna semena. k) Popularizirali bomo gospodarsko važne obveznosti tako, da bo lahko kmet z veseljem oddajal, istočasno Pa bomo pohijali špekulacijo. l) Popularizirali bomo nov davčni sistem in skrbeli, da bodo davki pravdno razporejeni in pravočasno plačani. m) Neusmiljeno bomo razkrinkavali razne saboterje, špekulante in druge reakcionarje, ki zavirajo razvoj našega plana. n) Nudili bomo vso pomoč demobiliziranim borcem, invalidom ter družinam padlih borcev. o) Pri vsem našem delu bomo vpeljali samozavestno disciplino. Vsi bocj so to z navdušenjem spre-jeli in sklenili smo, da začnemo te sklepe takoj izvrševati. N. L« Zveza med Solkanom in $t. Petrom Je vzpostavljena Zaradi krivične meje, ki nam jo je vsilil anglo-ameriški imperializem, so bile zveze iz Vipavske, Soške doline ter Kraške planote pretrgane. Ako si hotel iti iz Solkana v St. Peter, si moral narediti dolgo pot 16 km ko Kromborga, Lijaka in Volčje drage v St. Peter. Temu je sedaj, dok-ier ne bomo zgradili nove moderne ceste, konec! Postavljena je sedaj nova zveza iz Solkana po Tovarniški ulici preko lesenega mostu na potoku Korn do pod Panovca, preko Ra-futa v Rožno dolino in dalje do St. Petra. To novo cesto je zgradilo republiško podjetje. Cesta je široka 5 m, (ima sicer mestoma precejšnje vzpone, toda skrajšana nam je dolga pot preko Kromborga in Volčjedirage v St. Peter. Obenem pa je isto gradbeno podjetje že pričelo z gradnjo glavne ceste Nova Gorica, katera bo široka 40 m. Cesta bo asfaltirana in sicer z glavnim pasom za težki promet, s> stranskim za labek ter hodnikom z zelenim pasom. Posamezni pasovi bodo ločeni med seboj z enometrskim betonskim pasom. Zemeljska dela napredujejo kljub vremenskim neprili-kam. Pri gradnji te ceste sodelujejo tudi tri mladinske brigade, katere vsako jutro ž ob zori s pesmijo gredo na delo. Z velikim poletom in zavestjo tekmujejo med 6eboj za prekoračenje norm. Najboljša brigada prihaja na delo s prehodno zastavico, katero si je priborila s svojim neumornim delom. Med tem pa projektanti pripravljajo traso za odhodne ceste, ki bodo grajene na moderni način gradnje cest. Glavna cesta Novo Gorice bo izpeljana v raoni črti iz Solkana preko Koma, na to se bo dvignila preko hrib v St. Peter. Hkrati geometri posnemajo teren, kjer bo stala Nova Gorica. Ravno tako. se pripravljajo tudi načrti z regulacijo potoka Koma, ki bi tekel nekako ob četrti mesta. KRAJEVNI LJUDSKI ODBORI MORAJO IMETI LASTNE PRORAČUNE Eno najvažnejših vprašanj v našem finančnem sistemu je prav vprašanje financiranja krajevnih ljudskih odborov. Že ustava, zlasti pa splošni zakon o ljudskih odborih določa ljudskim odborom mnogovrstno dejavnost na vseh področjih. Oba urejata gospodarstvo, prosveto, socialna in zdravstvena vprašanja itd. Za izvedbo vseh teh nalog morajo ljudski odbori imeti potrebna materialna sredstva, kar se mora praktično kazati v tem, da ima vsak ljudski odbor e voj proračun. Svoje potrebe mora krajevni ljudski odbor pokriti predvsem s,svojo gospodarsko dejavnostjo, kar vse mora biti izraženo v proračunu, V leta 1947 so imeli krajevni ljudski odbori svoje lastne proračune,, vendar pa večina krajevnih ljudskih odborov tega dejansko ni izkoristila. Še vedno so dobivali skopo odmerjena sredstva za svoje izdatke ©d okraja, zaradi česar tudi niso imeli vsega finančnega stanja tako jasno pred očmi, da bi po njem lahko ravnali svoje delo. Marsikje so seveda krivi za takšno stanje krajevni odbori sami. Vendar pa se ie stom je v zadnjem času nekoliko i-/boljšalo, zlasti po zadnjih volitvah v krajevne ljudske odi mre, kamor je ljudstvo izvolilo res najboljše ljudi iz svoje sredine. Ministrstvo za finance rtom je v letu 1947 zadalo nalogo, da je treba krajevnim ljudskim odborom nuditi vso pomoč pri usposabljanju z« samostojno računsko poslovanje. Krajevni ljudski odbori so sicer dobili v tem pogledu neko pomoč od okrajnih ljudskih odborov, vendar pa le v premajhni meri. Nujnost osamosvojitve krajevnih ljudskih odborov v proračunskem poslovanju, tako glede sestave, kakor glede izvajanja proračun« pa narašča skladno z gospodarskimi in političnimi nalogami, kj se postavljajo pred ljudske odbore. Vprašanje je pereče in ga bo treba rešiti e sodelovanjem vseh masovnih organizacij. Pri tem se moramo zavedati, da so krajevni ljudski odbori organ oblasti na svojem področju z obširno dejavnostjo, zlasti .na polju gospodarstva. Pri sestavljanju predlogov proračunov za leto 1948 morajo vsi volivci okraja vedeti, kaj namerava krajevni ljudski odbor delati v prihodnjem letu. Oni morajo kontrolirati, če je pravilno sorazmerje med izdatki za uporabo In za investicije, morajo poznati perspektivo gospodarskega razvoja svojega kraja itd. Ce bodo volivci ie sedaj vedeli in računali s tem, da morajo biti njihovi proračuni realni, kakor tudi, da je potrebno predvideti kritje proračunskih izdatkov iz lastnih virov, predvsem z dohodki krajevnih podjetij in ustanov, potem bo Podpremo biro za pritožbe in predloge pri Kontrolni komisiji LES zagotovljena zadostna kontrola ljudstva nad poslovanjem krajevnih gospodarskih podjetij im nad splošno gospodarsko dejavnostjo svojega kraja. Podpredsednik zvezne vlade tovariš Kardelj in predsednik zvezne planske komisije tov.'Kidrič sta v svojih referatih v dneh 4.-6. decembra nakazala perspektivo gospodarskega razvoja naših ljudskih odborov. Po njunih izvajanjih je ekonomska baza samoupravnega udejstvovanja ljudskih odborov lokalno gospodarstvo. Ljudslri odbori kot organi oblasti morajo voditi celotno kulturno in družbeno življenje na svojem področju. Jasno je, da ima vsaka vas, vsako mesto in industrijski center svoje krajevne potrebe, ki jih lahko krije delno ali v celoti z lokalnimi sredstvi iti viri. Te vire je treba izkoriščati in plansko dalje razviti. Temeljna naloga državnega gospodarstva je, da v čim večji meri krije materialne potrebe ljudstva in ustvari zadostno akumulacijo, da bi lokalni organi državne oblasti Izvajali svoje naloge, ki so zajete v njihovih proračunih. Važen je dohodek lokalnih podjetij, ki gre v proračun ljudskih odborov in ki mora biti že v letu 1948 osnovni gospodarski vir za kritje izdatkov ljudskih odborov, ne pa več trošarina, ki je pomenila samo obremenitev potrošnikov. V letu 1948 odpade trošarina kot posebna oblika davka, s tem pa bodo krajevni ljudski odbori bolj neposredno ekonomsko-finančno zainteresirani na razvoju krajevnega gospodarstva. Krajevni odbori se morajo torej zavedati, da mora biti njihov glavni proračun dohodek iz gospodarskih podjetij. Za izpolnitev postavljenih nalog bodo primorani iskati vire dohodkov in te si bodo zagotovili z ustanavljanjem novih lokalnih podjetij oziroma z boljšo organizacijo že obstoječih. Vsekakor je treba ustanavljali vsa takšna podjetja z zdravo finančno podlago, in ta podjetja naj prispevajo v proračun, ne pa da bi delala z izgubo. Zaradi jasnosti, kaj so gospodarska podjetja, im kaj so ustanove, je nujno, da vsi naši aktivisti, zlasti pa predstavniki naših ljudskih odborov dobro in temeljito preučijo referat predsednika Gospodarskega sveta in zvezne planske komisije tov. Borisa Kidriča o ekonomiji lokalnega gospodarstva. Ta referat je načelne važnosti za vse ljudske odbore in daje smernice, iz katerih bodo odbori črpali mnogo, kar je potrebno vedeti o problematiki lokalnega gospodarstva. Kraievini ljudski odbori imajo konkretne naloge sestavljati proračune, skrbeti za njihovo izvajanje, vodenje proračunske evidence, skrb za pobiranje vseh državnih dohodkov, pomoč Delegacija Deirc&fcfatTčne fronte Slovencev v Italiji pri goriSkeiti prefektu Izvršni odbor Demokratične fronte Slovenije v Italiji je izdal naslednje p oroči to: Dne 80. decembra fe goriški prefekt sprejel našo delegacijo, ki mu je predložila probleme slovenske manj. šine. 1. Veliko število slovenskih volivnih upravičencev ni bilo vpisano v voliv-ne imenike in to iz najrazličnejših brezpomembnih vzrokov. Ako bi bile volivne komisije pokazale le malo do. bre volje, bi do tega ne prišlo in bi bile prizadetim strankam prihranjene sitnosti vlaganja pritožb na okrajno volivno komisijo. Temu je v glavnem krivo dejstvo, da niso Slovenci zastopani v volivnih komisijah. V goriški okrajni votivni komisiji sploh ni no. benega efektivnega člana slovenske narodnosti, temveč samo en namestnik. Isto tako v okrajni votivni komisiji za Zagraje, kamor spadajo vasi s samo slovesnkim prebivalstvom, kot Sovodnje, Peč, Ropa in Gabrije. Zato Demokratična fronta zahteva zastop-stvo Slovencev v volivnih komisijah. Gospod prefekt je vzel utemeljeno zahtevo na znanje in je obljubil, da bo zadevo uredil v lastnem delokrogu. 2. V volivne Imenike tudi niso bile vpisane one osebe slovenske narodno, sti, ki so imele leta 1940 svoje bivališče v kraju, kj je po mirovni pogodbi pripadel Jugoslaviji. Volivne komisijo in tudi gospod prefekt smatrajo te ljudi za jugoslovanske držat ljane, zaradi česar po njihovem mdv-nju nimajo volivne pravice, čeprav se to merilo ne u|x>rablja v isti meri tudi za osebe italijanske narodnosti. Delegacija je ponovno obrazložila gospodu prefektu svoje mnenje glede tolmačenja člena 20. mirovne pogodbe in ga je opozorila, da je vsekakor pre. uranjeno kratiti italijanskim državljanom državljanske pravice, v tem primeru volivno pravico, dokler ne bo izcšl zakon, ki bo v smislu mirovne pogodbe uredil zadevo glede državljanstva. Dokler ne izide ta zakon, se italijansko državljanstvo ne more nikomur odvzeti in vsako črtanje iz votivnega imenika iz tega razloga je protizakonito. Gospod prefekt je odgovoril, da smatra italijanska vlada vse one osebe, ki so 10. junija 1940 bivale v krn-jih, ki so pripadli po mirovni pogodbi Jugoslaviji, zn jugoslovanske državi]« ne. če želi Demokratična fronta, da bi se mirovna pogodba drugače tolmačila. naj pndvzsme korake pri italijanski vladi v Rimu. 8. Nadalje so delegati fronte opozorili gospoda prefekta, da so že pred časom zahtevali, da se popravijo one krivice, katere jo povzročil fašistični režim slovenskemu narodu s tem, da je ukinil slovenske občine v Italiji. Na njihovo vprašanje, kaj je italijanska vlada ukrenila v tem pogledu, ie gospod prefekt odgovoril, da nudi nje. gwn oseba dovolj jnm?t'»i, da bo za. devo pravično 'in objektivno urejena in to še pred prihodnjimi pojit ičnSni volitvami, ki bodo v mesecu aprilu 1948. 4. Kakor je »Soča« poročala, je Izvršni odbor DFS v prvi polovici decembra predložil prefekturi v Gorici in vladi v Rimu prijave raznih oškodovancev, katerim je šovinistična drhal razbila 15., 16., 17. in 18. septembra stanovanja ali poslovne prostore in jim pokradla raznovrstne premičnine. Demokratična fronta smatra, da je italijanska vlada odgovorna za ta dejanja in tedaj tudi deloma dolžna poravnati škodo, ker ni izdala potrebnih ukrepov, da bi te nerede preprečila. Gospod prefekt je odgovoril, da rešitev teh prijav ne spada v njegov delokrog, temveč je odvisna od stališča, kakršnega bo zavzela italijanska vlada. Ker gre za primere, kjer je hitra pomoč nujno potrebna, so zastopniki Demokratične fronte priporočili gospodu prefektu, da bi čimprej izposloval v Rimu rešitev tega vprašanja. 5. Znano je. da je fašistični režim razsajal med državnimi in samoupravnimi uradniki slovenske narodnosti kot kuga. tako da je le zelo malo slovenskega uredništva na Goriškem prestalo to epidemijo. Kljub temu, da se je sedaj režim menjal, pa 6e onim rednim državnim ali poldržavnim uradnikom slovenske narodnosti, ki so in nadziranje finančnega poslovanja gospodarskih podjetij in ustanov. Ce t>odo naši krajevni ljudski odbori izvajali vse te naloge, bodo resnični organizatorji in voditelji svojega lokalnega gospodarstva, ne pa samo administrativni oziroma upravni organi. Naši proračuni, torej tudi proračuni krajevnih ljudskih odborov, morajo biti v resnici proračuni gospodarstva, morajo imeti gospodarski značaj. In prav zato, ker imajo krajevni ljudski odbori svoje proračune, v katerih je zajelo vse gospodarstvo in družbeno življenje posameznega kraja, se nujno morajo usposobiti za samostojno računsko poslovanje. Sele popolna gospodarska samostojnost, ki se izraža v lastnem proračunu, daje ljudskemu odboru možuost gospodarskega udejstvovanja, s čimer ee krepi njegova politična dejavnost. Vsekakor je naloga KLO velika in če bodo predstavniki odborov pravilno dojeli bistvo in potnen lokalnega gospodarstva, če bodo skrbeli za dobro in pravilno organizacijo svojih gospodarskih podjetij, bodo ustvarjali soliren finančni temelj svoje samostojnosti. V bistvu ljudske demokracije je, da ob eodelooanju vseh množičnih organizacij urejajo svoje poli-tijne in gospodarske probleme. Zagotovili si bodo morali zadostna sredstva in nato skrben!, da bodo ta sredstva res tudi dotekala tako v njihove proračune kakor tudi v proračune višjih organov. Samostojnost proračunskega poslovanja KLO mora biti izraz delavnosti in iniciative posameznih odborov. Od tega bo odvisno v velisi meri, kako hitro bodo ustvarjeni za naše delovno ljudstvo boljši pogoji za življenje. Samostojnost proračunskega poslovanja pomeni, biti gospodar na območju, za katerega elja proračun. Zato pa morajo naši KLO imeti predvsem svoja lastna sredstva in s temi sredstvi znati gospodariti. Poznati morajo vse vire, ki pridejo v poštev, jih razvijati in jih ekonomično uporabljati s tem, da jih predvidijo v proračunu, nato pa zbrana sredstva razporediti za vse potrebe po postavljenih nalogah o a svojem območju in v okviru svojega proračuna. Ne smemo dopustiti, da bi v letu 1948 obstojal kateri koli KLO, ki ne bi v polni meri izkoristil svoje proračunske samostojnosti. To nalogo si postavimo že danes in zastavimo vse sile, da jo dosežemo. KLO. ki so naše osnovne enote ljudske oblasti, morajo v letu 1948 zaživeti samostojno gospodarsko življenje z dobro premišljenim in izdelanim proračunom, ter utrditi svoj položaj kot nosilci in voditelji gospodarske in politične dejavnosti v svojem obmojju. Se ostali na Goriškem, tudi dane« ne godi nič bolje in delegacija Demokratične fronte je opozorila gospoda prefekta na to, da so bili v zadnjem času iz Goriške prestavljeni v notranjost Italije razni slovenski uradniki, katere je celo fašizem pustil na svojih mestih, drugi pa so dobili uradno poročilo o skorajšnji premestitvi. Gospod prefekt je izjavil, da je v načelu tudi on proti takim premestitvam ter da 6e bo zanimal za vse one konkretne primere, katere mu je delegacija prijavila, ali katere bi mu Izvršni odbor še v bodoče sporočil. 2e mnogokrat so delegacije Fronte obiskale gospoda prefekta; bile so sicer vedno zelo prijazno sprejete in dobile mnogo obljub, vendar slovenski manjšini v Italiji ne zadostujejo, samo prijazne besede in lepe obljube, pač pa konkretna dejanja. Ta konkretna dejstva so predvsem sledeča: enake dolžnosti, tudi enake pravice. Neizpodbitno je, da smo Slovenci v Italiji državljan.! nove republike, toda hočemo tudi vse one pravice, ki pripadajo italijanskim državljanom, ker nam to jamči mirovna- pogodba in italijanska ustava. Iz vsega navedenega je razvidno, da so te pravice: v volilni pravici vseb italijanskih državljanov slovenske narodnosti, da se ne krati državljanska pravica, da se ne premeščajo slovenski delavci in javni uslužbenci izven etničnega ozemlja, da se poravna škoda septembrskih pogromov, za katere je odgovorna italijanska vlada. To Slovenci v Italiji odločuo zahtevamo! Utšnižiaje kovinarjev v Ajdovščini je preseglo plan za 20% Udruženje kovinarjev v Ajdovščini, ki je bilo ustanovljeno v drugj polovici leta 1946, je kljub raznim težavam in pomanjkanju surovin v letu 1947. preseglo plan izdelave navadnih kotlov, k: se jih uporablja za domače gospodin jstvo, za 20 %. Podjetje je velike gospodarske važnosti za naše kraje, ker s svojo lokalno obrtjo in industrijo dopolnjuje kritje potreb delovnega ljudstva. V letu 1948 bo podjetje dvignilo svojo proizvodnjo ter izdelalo približno 2 ton( in pol navadnih kotlov in 40 brzo-parilnikov ter kotlov za žganjekuho. Poleg tega bodo izdelali tudi 5 večjih kotlov za okrajno podjetje »Destilacija in predelava sadju« v Ajdovščini- Izdelali bodo za potrebe kraja tudj 12 štedilnikov ter opravljali razna popravila in ključavničarska dela za okoliško prehivalstvo. Podjetje ima v Ajdovščini lastno delavnico, opremljeno s potrebnimi stroji na električni in ročni pogon. Med drugim jmn nvtokelski aparat in dva vrtalna stroja ter potrobno ročno orodje. V delavnici dela 7 članov udruženja in 4 vajenci. V preteklem letu je podjetje prejelo iz raznih krajev LRS in Slovenskega Primorja več naročil, katerih pa ni moglo v celoti Izpolniti, ker je primanjkovalo potrebnih sirovin, to je odpadkov kotlovine. bakrene pločevine in primernega železja za izdelavo štedilnikov. Pač pa je izdelalo praktične kuhinjske kotle za primorske mladinske delovne brigade, ki so šle na gradnjo mladinske proge Sa-mac—Sarajevo in na Lijak. Za okraj ni magazin v Postojni so izdelali skoraj 2 toni kotlov, več brzoparitnikov in kotlov za žganjekuho. Za okrajno gradbeno podjetje Zidgrad — Gorica so izdelali 10 novih štedilnikov. 25 pn so ,j:h popravili. Izven tega so izvršili tudi več nadplanskih del- Ce ie prišla kaka gospodinja z dežele ter prinesla s seboj neuporaben kotel, je dobila za primerno plačilo novo kotlovinnsto posodo. Kovinarji namreč rabijo večje količine stare kotlovine. l:atero prelivajo v livarni v Lokovcu in iz nje izdelujejo nove kotle, škro-pjlnice in podobne izdelke. ‘•»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦••♦••♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦O Vsnk zaveden član Osvobodilne fronte bo pomagal, d zgtadimo čimprej zadružne domove Biro za pritožbe in predloge pri Kontrolni komisiji LRS -ma važno nalogo, da poveže delovno ljudstvo s kontrolnimi organi. Ta povezava — sodelovanje in pomoč delovnih množic pri odpravi napak :n pomanjkljivosti — jasno izpričuje ljudski značaj naše kontrolne službe. Pravica vseh državljanov, ustanov ]n organizacij, da vlagajo pri b:roju pritožbe proti nezakonitemu ali nepravilnem delu kateregakoli organa državne uprave, raznih podjetij in organizacij, naslanja našo kontrolno službo na ljudske množice. Številne pritožbe, ki jih je v preteklem letu reševal Biro za pritožbe In predloge pri Kontrolni komisiji, dokazujejo, da se delovni ljudje vse bolj zavedajo, da je la organ in Kontrolna komisija »ploh njihovo močno orožje v borbi proti različnim napakam fn pomanjkljivostim v državnem in splošnem družbenem življenju, da je dragoven pomočnik, ki pomaga odstranjevati napake !n premagovati ovire. Toda Biro za pritožbe in predloge ne nudi slehernemu državljanu le možnosti pritožbe, temveč mu tudi omogoča, da preko biroja daje predloge za izboljšanje dela na kateremkoli sektorju našega gospodarskega a P političnega življenja- Iz čuta za obrambo interesov skupnosti izvirajoče ugotovitve naših ljudi lahko mnogo koristijo, če jih pravočasno sporočimo Biroju za pritožbe jn predloge. To dokazujejo mnogi primeri, ki jih je biro že obravnaval, ali po jih še rešuje. Kljub temu, da se državljani v mnogih primerih obračajo na biro. pa je troha to sodelovanje delovnih množic in kontrolnih organov še poglobiti. Ne v tem smislu, da bi se sedaj obračali na Kontrolno komisijo, odnosno na njen Biro za pritožbe in predloge v najrazličnejših drobnih zadevah, temveč spremeniti je treba vrsto pritožb in predvsem pritegniti k sodelovanju s .predlogi vse našo delovne ljudi, tako na podeželju, ka. kor v mestih in industrijskih predelih, KAKŠNE NAJ BODO PRITOŽBE Na Biro za pritožbe in predloge se obračajo državljani v upravičenih in neupravičenih primerih. Posebno v prvi dobi njegovega obstoja so se nanj obračali različni ljudje, k] so mislili, da bo pritožba na biro spremenila kakšno pravilno rešitev organov ljudske oblasti. Tako so se v tej dobj pritoževali zelo pogosto prot) odločbam upravnih oblasti v različnih agrarnih zadevah, zaplembenih zadevah in sličnih primerih, torej v glavnem ljudje, ki so bili prizadeti z novimi ljudskimi zakoni. Razumljivo da je biro takšne neupravičene pritožbe odkloni. Sčasoma pa se je sestav pritožb spremenil, prav tako pa se je spremenil tudi socialni sestav pritožnikov. Iz počelka so se obračaj) na biro po večini le različni trgovci, bbrtniki itd., sedaj pa se vse bolj množi število pritožb ljudi iz produkcije, kar dokazuje, da je biro vse bolj dragoceno sredstvo delovnih ljudi pri premagovanju težav v ustvarjalnem delu za boljše življenje. Doslej so se obračali na biro državljani prvenstveno v osebnih zadevah, a premalo v zadevah, ki so splošnega značaja. Ivot dober primer bi lahko navedli pritožbo delav, cev neke tovarne, ki niso dobili delovnih čevljev, kar bi lahko zavrlo delo v tovarni. Ta signal delavcev je opozoril biro, da je pretresel vpraša-šanje preskrbe delavcev in tako nudil dragoceno gradivo drugim orga nom Kontrolne komisije, ki rešujejo vprašanje delavske preskrbe sploh. Seveda pa bi bilo napačno, če bi se obračali na biro tudj pri najmanjših preskrbovalnih težavah. Najprej se morajo za preskrbo delavstva zanimati uprave, dalje sindikalne podruž. niče !n drugi operativni organi. Šele, če je utemeljen sum, da zaradi organizacijskih ali drugih slabosti preskrba ni v redu, potem je umestno pritožiti se tudi na Biro za pritožbe in predloge. Znatno večino pritožnikov tvori mestno prebivalstvo, kar dokazuje, da kmečko prebivalstvo manj sodeluje s kontrolnimi organi- Toda ludi na podeželju je poleg osebnih zadev innogo problemov, ki b| lcoristilj vsemu prebivalstvu, če bi v obliki pritožbe ali predloga državljani javljali Biroju za pritožbe in predloge. Vse premalo pa sodelujejo s kontrolnimi organi posamezni državljani v obliki predlogov. Sicer je dobival biro tudi predloge, toda ti so bili le ozkega, osebnega značaja. Tako o preselitvah, manjših ukrepih itd., kar je nedvomno koristilo biroju, vendar pa je bilo v teh predlogih premalo širine. Naša osnovna naloga je načrtna izgradnja našega gospodarstva in ustvarjalnost delovnih množic bi morala priti tudi pri predlogih na biro posebno do izraza. Sboro v vsakem podjetju alj ustanovi so te al! one organizacijske in tehnične slabosti, ki čakajo na racionalizatorje in izboljšanje. Če se predlog nanaša na ožji krog, ga je seveda treba naprej dati upravi podjetja ali ustanove. Toda predloge, ki so širšega značaja, k' bi lahko koristili vsej skupnosti n. pr-predloge o organizaciji dela, boljšem izkoriščanju materi,jaia, predloge za hitrejše poslovanje itd. Je edino pravilno, da predložimo Biroju za pritožbe in predloge, ki jih bo pretrese! in obrnil vsej skupnosti v korist. V mnogih primerih pa se tudi v pritožbah ljudje obračajo na napačen naslov. Biro za pritožbe in predloge namreč nj realna pritožbena Instanca. Teh imamo v naši državni upravi dovolj, da lahko pri njih zahteva pomoč vsak če se mu zdi, da se mu je v čemerkoli zgodila krivica. Nekateri državljani se obračajo na biro, čim dobijo kako odločbo, ki se jim ne zdi pravilna. Prav je, da se najprej obrnejo na redno pritožbeno pot in šele. /e jo ta izčrpana, ali pa da državljan I matru, da odločila višjega organa fijudgke oblasti ni bila zakonita, naj obme tudi na Biro za pritožbe in predloge. Tako se n. pr- nekateri obračajo na biro, naj jim preskrbi pokojnino, čeprav se sploh še niso obrnili na pristojnega organa ljudske oblasti. Drugi hoče od Biroja nakazilo za stanovanje itd. V takih primerih neupravičeni pri-tožrtikj samo obremenjujejo biro in mu onemogočajo, da bi se bavil z drugimi, to je upravičenimi pritožbami Iz navedenega je jasno, da Biro zn pritožbe in predloge prav tako tudi .manj važnih pritožb ne odklanja. Če je zadeva _ upravičena, potem lahko takoj poseže vmes. pri čemer ne red-kokrat ugotovi tudi druge slabosti ali nepravilnosti, ki jih pritožba ni vsebovala. Tako se je pred kratkim se obrne tudi na Bjro za pritožbe in ljudskega dodeljevanja vozovnic za spalni vagon pri »Putniku« v Ljubljani. Biro ie zadevo preiskal in ugotovil, da je brezvestna uslužbenka »Potnika« izdajala te vozovnice po svojem okusu, ne samo v enem primeru. temveč že dalje časa, za kar je uprava vedela, a ni ničesar ukrenila. Biro ie dal nalog za takojšnjo odpustitev te nameščenke, pa tudi nalogo za izboljšanje Putnikovego poslovanja. Ni pa nujno, da bi biro vse pritožbe obravnaval- Manj važne pritožbe zbira, jih razvršča po problemih. Mnoge pritožbe o slabi preskrbi dojenčkov so govorite, da organizacija te preskrbe ne more bii • dobra. Te pritožbe so omogočile biroju, da je biro obravnaval problem kot celoto. S tpm, da je uredil organizacijo v osnovi, da je sprejel ukrepe za ureditev aparata, je pomagal vsem tistim, ki so se v tej zadevi pritožili, pa tudi onemogočil, da bi se tako nepravilnosti še nadalje vlekle. VLOGE PODčETIJ, USTANOV IN ORGANIZACIJ Na Biro pa nima pravice vlagati pritožbe sumo posamezen državljan, lenivec tudi ustanove, podjelja in organizacije. Teh vlog je vedno več, kar dokazuje, da se delovni_ ljudje vse bolj zavedajo, da je dolžnost slehernega, da pomaga pri odstranjevanju napak in pri predlogih, ki so skupnosti in s lem posredno posamezniku v korist. Napačno bi bilo, če bi ravnali tako. kot se je zgodilo v nek: tovarni, kjer so delavci čakali, da šele Kontrolna komisija ugotovi, da pri njih že dalj časa brez koristi stop stroj- ki bi ga z majhnimi popravili lahko stavili v obrat. Delavci te tovarne bi morali preko sindikalne or-ganizacije zahtevati, da se stroj popravi in šele, č« uprava podjetja ali sindikalna podružnica ne bi ničesar ukrenili, bj morali stvar takoj javiti Kontrolni komisiji. Prav tako kako) prj pritožbah posameznikov, pa velja tudi za pritožbe in predloge podjetij in ustanov, da biroja ne smejo smatrati kot redno instantne poti. Napačno pa bi bilo, če bi se pod jetja obračala na biro v posameznih svojih poslih. Tako so se na biro v več primerih obrnila različna podjetja in ga obvestita, da so podvzeli to ali ono akcijo, za katere uspeh je bilo potrebno sodelovanje drugih podjetij. Taka podjetja so mislila,, da bo biro zanje izvedel in kontroliral to sodelovanje. Semenarna za Slovenijo je n. pr. dala nalog Naprozi Križevci pri Ljutomeru, naj brzovozno odpremi semenska žita v Ajdovščino in Črnomelj. O tem je obvestila Kontrolno komisijo :n celo predsedstvo vlade. Semenarna je mislila, da se je s tem iznebila odgovornosti, ker bi se v primeru, da Naproza naloge ne hi izvršila, lahko izgovarjala, saj smo o tem obvestili Biro za pritožbe. To je primer birokratskega in škodljivega pošiljanja aktov v vednost, ki se ga nekatera podjetja zaradi slabo razvitega čuta odgovornosti rada oklepajo. Drug primer prav tako nepravilnega ravnanja je obvestilo Goriškega gozdnega gospodarstva Postojna. To je sporočilo Kontrolni komisiji in ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, da se ie pritožilo na ministrstvo za trgovino zaradi premajhne količine dodeljenega bencina in nafte- Talce sporočanje v vednost pomenj le nepotrebno obremenitev administrativnega aparata in zaposlovanje dveh organov hkrati. V upravičenem primeru bi se celo lahko zgodilo, da nobeden od obveščenih organov ne bi ničesar pokrenil, ker bi se zanašali drug na drugega, ali pa bi reševal zadevo vsak po svoji liniji in na svoj način. Zelo poučen je primer vloge, ki jo *je biroju poslaia Tkalnica hlačevine v Celju. Tkalnici se je zdelo, da gradbeno podjetje »Beton« ne bo do roka zgradilo šeststanovanjske hiše. Zato je vložila tovarna pritožbo na Biro ter na državno razsodišče. Gradbeno podjetje pa je sitavbo do roka točno zgradilo in vsaj navidezno je, da se je tovarna hlačevine neupravičeno obrnila na Kontrolno komisijo. . Res je možno, da je »Beton« po tej intervenciji pospešil svoje delo Jn sicer to pogodbe ne bi pravočasno izpolnil. Vendarle pa bi morala tkalnica intervenirati pr| operativno upravnem vodstvu republiških gradbenih podjetji, nikalior pa ne pri Kontrolni komisiji. Sele, če »Beton« pogodbe ne bj izpolnil, bi bila tkalnica upravičena vložiti pritožbo pri državnem razsodišču. To je samo nekaj primerov o delu in poslovanju Biroja za pritožbe in predloge pri Kontrolni komisiji LRS. Važno ie poudariti, da ni samo pravica, ampak častna dolžnost vseh državljanov, da s svojimi predlogi in pritožbami pomagajo pri odstranjevanju napak in izboljševanju dela. V velikem razdobju načrtne izgradnje naše domovine pa je še prav posebna dolžnost delavcev v podjetjih, kmetovalcev in delovne inteligence, to je vseh, ki grade temelj našega boljšega življenja, da s svojimi predlogi po. magajo pri izvrševanju velikih nalog. Zato pa je treba predvsem poglobiti sodelovanje z Birojem za pritožbe In predloge. Vse vloge, tako pritožbe, kakor predlogi so prosti vsak« kolkovlne. a pritožiteljevo ime Tanijo uradna tajnost. S sodelovanjem delovnih ljudi, 3 tem, da se bodo državljani obračali na biro v res upravičenih primerih, da bodo dajati predloge za izboljša-nje dela. aparata itd. bo postal Biro za pritožbe in predloge še jačje orožje delovnih množic v borbi za boljše življenje. Obračam se na vse delovno ljudstvo na vasi, na naše kmete, naj posejejo vsako ped zemlje, da dajo čim več raznih kmetijskih pridlekov ddržavi; država pa si bo prizadevala, da bodo dobili čim prej in čim več industrijskih izdelkov, ki so jim potrebni. TITO Proglasitev prvega udarnika na drž. kmetijski šoli v Ložah pri Vipavi V nedeljo, dne 4. januarja, je bila na državni kmetijski Soli v Ložah lepa svečanost. V lepo okrašeni predavalnici se je zbral ves šolski kolektiv, ki šteje s sindikalisti skupno 80 oseb. Poleg šolskega osebja, učencev in sindikalistov so prišli na proslavo zastopniki kmetijsko-obdelovalne zadruge v Vipavi in mladinci iz sosednjih vasi. Ob 18. uri Je upravitelj zavoda stopil na lepo okrašen oder in pod simboli dela, lopate in pika, prikazal razvoj nove kmetijske šole v Ložah od prvih začetkov do danes. Začetki dela so bili izredno skromni in resnično bedni. Uprava je začela poslovati sredi maja 1946. Se istega leta v jeseni je takratno poverjeništvo veliko pripomoglo, da se je priredil 7 mesečni kmetiijsko-gospodinjski tečaj, katerega je absolviralo 30 primorskih deklet. Po končanem tečaju je uprava začela adaptirali šolske in internatske prostore za redno mešano kmetijsko šolo. Kmalu po priključitvi Primorske k FLRJ se je s pomočjo ministrstva za kmetijstvo začel pouk na redni kmetijski enoletni šoli vinareko-sadjar. skega značaja. Šota se je začeta 17. novembra minulega leta. Rednih učencev mladincev je 20 in 10 mladink od 16 do 25 let starosti. Mladinke imajo svoj poseben internat, kjer prebivajo tudi njih učiteljice. Mladinci imajo ‘ločen internat, kjer v sosednjih sobah prebivajo njih učitelji. Učilnica, jedilnica in kuhinja je skupna. &ola ima namen vzgojiti kader strokovno izobraženih kmetijskih delavcev, ki bodo nadaljevati študij na srednjih strokovnih kmetijskih šojah ali pa se po končani šoli posvetili kmetijski službi prvesntveno v državnem ali zadruž. nem sektorju in tako pripomogli k uspešnejši izvedbi kmetijskih planov. Da je uprava mogla Izvesti vse te naloge, je zasluga tudi požrtvovalnega dela sindikalne organizacije. Večina sindikalistov je razumela, čemu bo služila kmetijska šola na Primorskem. Ti sindikalisti 60 s požrtvovanjem delati neumorno, da obudijo iz mrtvila zapuščeno zemljo in stavbe. Tovariš upravnik je to v svojem govoru posebno poudaril in se celotnemu sindikatu za njegovo požrtvovalno delova. nje zahvalil. Pred navzočimi je posebno poudaril visoko preseganje norme tov. Fortunata Vidriha in Milana Top-likarja. Obema je uprava priznala denarno nagrado in sporazumno s sindikalno podružnico proglasila tovariša Fortunata Vidriha za udarnika. Fortuna! Vidrih in Milan Toplikar sta neumorno tekom 6 mesecev kopala zemljo za bodoče šolske nasade. V šestih mesecih sta prekoračita normo za 42°/o. Fotunat Vidrih je iniciativen, miren in fizično krepak 26 letni mladenič, dober delavec, dober družabnik, dober ilegalec in dober pevec. On je predlagal, naj mu uprava šole izdela posebno orodje za rigolanje 'le. dine in laporja. Uprava šole je dala po njegovem načrtu izdelati to orodje v delavnici kmetijskega orodja na Lokavcu. S tem posebnim orodjem dela naš Nande. Noče se točiti od tega orodja, ki mu pomaga prekoračiti normo. Poleg imenovanih je bil javno pohvaljen zlasti lov. Milan Toplikar. Po govoru upravnika je čestital prvemu udarniku zemlje učenec Ivan Žgur v imenu učencev. Učeni:a Ines Simoniti je udarniku poklonila šop cvetja. Zbor učencev je zapel nekaj pesmi. Vsi udeleženci so 66 potem udeležili lepe domače zabave. A. F. List , (Votia Gorica“ bo veren odraz življenja In deta te takrat, če boste pri njem vsi sodelovati. Zato naj ne bo vasi, ki bi ne imela dopisnika za naše okrajno glasilo* j&a&rustnlstvo v gcrtšfeem o/crafu V goriškem okraju je zavzelo zadružništvo takoj po osvoboditvi velik razmah, kajti naš delovni kmet ima veliko zaupanje v naše novo zadružništvo, katero vsestransko podpira tudi ljudska oblast. Izginili so stari, cesto upravičeni predsodki in nezaupanje v zadružništvo, ki je bilo v prejšnji dobi le prevečkrat samo sredstvo izkoriščanja delovnega ljudstva. V zavesti in prepričanju, da je naša nova zadruga tista organizacija, v kateri ima vsak delovni kmet velike možnosti za izboljšanje in dvig svojega gospodarstva, se je okrog naše nove zadruge oklenilo veliko število kmečkega in sploh delovnega ljudstva v želji, da v slogi doseže za sebe in za skupnost uspešen napredek. V začetku leta 1947 smo imeli Polea obnovitvenih in raznih drugih zadrug v Čepovanu in Ajdovščini okrajne gospodarske zadruge, ki so imele znatno število svo-jih poslovalnic v raznih krajih-Dobro se je izkazala tudi okrajna rnirenska zadruga v bivši coni A, katera je kljub zaviranju anglo-ameriške uprave razvila svoje poslovalnice po vsej okolici spodnje Vipavske. Tudi kanalska zadruga je pod slabimi pogoji v coni A uspešno razvila svoje delovanje; na največje zaviranje anglo-ame-riške uprave pa je naletela koma) ustanovljena zadruga v Kojskem, katero je anglo-ameriška uprava nasilno ukinila. Iz dveh gospodarskih zadrug v bivši coni B se je lansko leto po decentralizaciji ustanovilo 6 samostojnih nabav-no-prodajnih zadrug s precejšnjim številom novih poslovalnic. Takoj po priključitvi se je izvedla decentralizacija okrajne mirenske zadruge in ustanovile razne druge zadruge, tako da je bilo ob zaključku leta 18 samostojnih Naproz s skupno 67 poslovalnicami. Čeravno je ta raz-niah zadružništva zadovoljiv, moramo ugotoviti, da so se naše zadruge preveč omejevale samo na tr«r,\’ino, nremalo pa so se zanimale za dvi« kmetijske proizvodnja, kar je glavni namen kmečkih zadrug. Ta nanaka izvira predvsem iz preobloženosti območja Posameznih zadrug, pri čemer je nazadnje nujno potrebno sodelovanje s člani in poznavanje Problematike našega kmeta na vasi. Tudi upravni odbori kot celota so se premalo zanimali za sklicevanje zadružnih sestankov, kateri so potrebni za reševanje raznih problemov, odpravo na-Pak in vzgojo zadružnega članstva v delu naprednega, načrtnega socialističnega gospodarstva. Pri odkupih kmečkih pridelkov smo dosegli velike uspehe, kar je razvidno iz doseženih in celo preseženih planov, vendar pa bi se lahko z večjim zanimanjem upravnih odborov doseglo uspehe tudi v raznih drugih neplan-skih odkupih. Pri odkupih se je pokazala pomanjkljivost tudi pri nezadostni evidenci in v nerednem pošiljanju statističnih poročil, kakor tudi v nerazumevanju dvojnih cen. Premalo se je delalo tudi za pritegnitev družinskih članov zadružnikov (žena in mladine), kar bi omogočilo vzgojo potrebnega zadružnega kadra, ki ga pri vseh zadrugah primanjkuje. Čeprav je v vaznih zadružnih tečajih precejšnje število mladincev in mladink, je potrebno, da bi naše zadruge nameščale več vajencev kot do sedaj. Zaradi ne-zadostnega stika uprav zadrug s članstvom zadruge ne samo niso bile v stanju izvesti celoten odkup raznih kmečkih pridelkov, temveč tudi niso poznale potreb našega kmeta na vasi, da bi mogle nabaviti tiste potrebščine, ki jih kmet potrebuje in ki so na razpolago. Mnogo zadrug ni v tem oziru imelo nobene iniciative t.er se je zanašalo samo na to, kaj jim bo nudila zadružna poslovna zveza. Nekatere manjše zadruge pa so se tudi v tem znašle, kot na primer Rihemberk in Ozeljan. V zvezi s petletnim planom, ko se gradi naša industrija, ki nam bo zagotovila popolno gospodarsko neodvisnost, je potrebno, da dvignemo tudi našo kmetijsko proizvodnjo iz zaostalosti na višjo stopnjo. Potrebno je, da odpravimo razlike med mestom in deželo na ta način, da kulturno in gospodarsko dvignemo našo vas. Naše zadruge, ki so se do sedaj bavile samo s trgovino, morajo prevzeti skrb za izboljšanje kmetijske proizvodnje na vasi in se v tem smislu baviti z vsemi panogami gospodarstva vasi ter se približati kmetu pri reševanju vseh problemov gospodarstva. Postati morajd res last kmetov, to ie resnične kmečke zadruge. O tem se je razpravljalo tudi na konferenci zadružnikov dne 6. januarja v Solkanu, ko je bilo sklenjeno, da se decentralizirajo vse dosedanje Naproze in ustanovi v vsakem območju KLO samostojna kmečka zadruga, katera l)o po potrebi imela posamezne odseke, ustrezajoče posa meznim važnejšim gospodarskim panogam vasi. Takih zadrug se bo v kratkem času ustanovilo v našem okraju okrog 84. Nujno pa je potrebno, da se tem zadrugam zagotove potrebni prostori. Zato je danes osrednja naloga vseh zadružnikov in članov OF gradnja zadružnih domov. Že v zgodnii pomladi se bo po vaseh za vsako zadrugo pričelo graditi zadružne domove. Zato je bil sprejet sklep, da se v vsaki vasi prične takoj pripravljati plane in zbirati gradbeni material za gradnjo zadružnih domov. Vas Vrtojba je že ustanovila enotno kmečko zadrugo, zadružniki pa sedaj razpravljajo o planu in materialu za gradnjo za družnega doma. Prav tako se že pripravljajo tudi na Otlici, v Dol-Predmeji, Rafutu in mnogih drugih krajih. Vsi zadružniki se morajo zave dati, da je to nov korali v boljšo bodočnost, kajti takšna preureditev, preusmeritev in izgraditev našega zadružništva pomeni novo okrepitev osnovnih temeljev za dvig blaginje in izboljšanja življenja na vasi ter hkrati važen prispevek za izvedbo Titove petletke. Osvobojena Primorska se vključuje v petletni plan Nad 150 krajevnih ljudskih odborov je že v prvih mesecih po priključitvi izdelalo načrte in proračune za obnovo porušenega podeželja, ki bo v glavnem zaključeno prihodnje leto-Načrti vsebujejo meri drugimi tud' ustanovitev lokalnih gospodarskih pod_ jetij. lokalne obrti in Industrije, da se gospodarsko okrepijo in osamo svojijo. Te plane so osnovni organi ljudske oblasti predložili okrajnim planskim komisijam v odobritev !n dopolnitev v skladu z okrajnimi oziroma okvirnimi plani v vseh panogah gospodarstva. V okraju Gorca je izdelalo načrte tiO krajevnih ljudskih odborov. V letu 1948 bodo tj odbori med prv:imi imeli 50°/o okrajnega okvirnega plana v vrednosti 74, milijonov Din. V Mirnu pri Gorici, kjer so Nemci v zimi letu 1944 požgali 128 stanovanjskih hiš :n poslopij, so že teden dni po priključitvi izdelali gospodarski plan, katerega so v znatni men; že izvršil] ob sodelovanju OF in množičnih organi zacli ter ob podpori vsega prebival-stva. Miren se danes razvija v vzorno industrijsko-obrtnlški kraj Med prebivalci, ki od nekdaj slovijo kot dobr obrtniki, ja le 12% kmetov, ki se Preživljajo na svoji zemlji. V tem kratkem času so ustanovili čevljarsko zadrugo, ki zaposluje nad 120 članov Že v tem mesecu bodo pričeli z delom v lastni svetli in zračni čevljur- Z volitvami se mladina pripravlja ta nove naloge V Temnici na Krasu je bilo na dan mladinskih volitev že v zgodnj'h ju-tranjih urah vse živo. Vas so krasile številne zastave In ko si vstopil v vas sj imel občutek, k', je izredno velik praznik. Po volitvah so šli mladinci na prostovoljno delo. Poleg tega, da bo mladina izvedla 50% plana KLO, so mladinci sklenili, da bodo poživeli tudi večerni tečaj, k| ga sedaj obiskuje 80% mladine iz Temnice in Novola. V bodoče ga bo obiskovala prav vsa mladina. Tako je bilo dne 4. januarja skoraj v vseh vaseh na Krasu. V Brestovici je mladina počistila in pometla vse glavne in stranske ulice, da so tako vsi vedeli, da je ta dan mladinski praznik. V Selah na Krasu, kjer šteje aktiv LMS 44 članov, so 'stj dan pripravili drva za šolo, da bo pionirjem bolj prijetno v šoli. To je delalo 20 mladincev. 15 mladincev in mladink pa ie pripravljalo drva vdovam padlih partizanov. V Kos-tanjovic', Vojščici, Lipi, skratka povsod na Krasu je mladina manifestirala svojo enotnost. Povsod ie bila udeležba na volitvah 100%. Povsod je mladina sprejemala obveznosti, ki se nanašajo na plane KLO, na plan okrajnega LO in na plan Ljudske republike Slovenije, t. j. na gradnjo Nove Gor’ce. Tudi na Vipavskem sektorju so bile volitve, v Dobravljah, Ajdovščini. Predmeji, Kamnju, Vitovljah, Užicah. Povsod je mladina stoodstotno volila svojo predstavnike. B. I, ski delavnici, kar bo znatno dvignilo proizvodnjo čevljev; izdelovali bodo tudi sandale- Zbirajo tudi 'že člane za ustanovitev krojaško-šivilske zadruge. Sred] poletja bo zaživela tud' obnovljena usnjarna. katero obnavlja okrajno gradbeno podjetje »Zidgrad« Gorica. Mizarsko delavnico pa so pre. pustili po medsebojnem sporazumu okrajnemu udruženju vojnih invalidov. Obnovitvena zadruga je tud’ žt* dogradila v zadniih 8 mesecih po priključitvi 10 gospodarskih poslopij. Vaščanj bodo nabavili traktor 'n zv! šali donos zemljišč, poleg lega bodo z borovim nasadom pogozdili 20 ha občeljndskega gozda, ki le bil uničen med okupacijo. V vas' bodo postnvill nov električni transformator ter ure. je valika. Zato je zelo priporoči-■I vo, da se kmetovalci, ki imajo še Pi-ašiče za zakol, poslužijo priložim f1* ki -se jiinn nudi ter tudi izkoristijo upoštevajo nasvete OF, ki! vedno gleda na to, da b bilo našim potrebam zadoščeno, kar velja tudi za oddajo kož. V neki meri se odkup kož ni izvedel pravilno, ker so nekateri pod. legli prišepetovalcem, češ da ne bodo dobili usnja in podplatov in da ie najbolje, če se dela po stari navadi Vendar so sc prav tisti ljudje poslu-žilj prilike, ki so jo drugim odsve-lovali, da bi s tem krili svoje proti petletnemu planu usmerjeno delova nje in s tem ovirali njegovo čimprejšnjo izvedbo. Agente, ki so namerno odvračali ljudi od oddaje kož in podobno, je neba na masovnih zborovanjih razkrinkati, ostalim pa naj bo to v opomin nal ne podlegajo takšnim agen Umi' tudi pri drugih odkupili in pri raznih drugih akcijah, ki se izvaja jo v .splošno korist in razvoj našega gospodarstva. < - -____________________________________________________________ Goriška brda so tisti predel našega okraja, ki so že za časa borbe nudila našim partizanom toplo ležišče in hrano, gojila v sebi svetlo zavest ljudstva v borbi za obstoj in nadaljnji razvoj. Toka so naša Brda tudi danes. Zavedni in delavni kmetje vidijo pred seboj nov čas, v katerega se tud] oni vključujelo. V takem območju in lepi vinorodni pokrajini je osnoval oddelek za socialno skrbstvo mladinski dom za vojne sirote in moralno ogroženo de co. Če danes stopimo v ta doin, za slišimo živahno govorjenje, pesem :n poučne besede vzgojiteljice. V tem domu je danes 72 otrok od 4. do 14, leta starosti. Uprava mladinskega doma posveča vso pozornost vzgoji ter hrani in čistoči v domu. Lahko rečemo, da v domu še lij prav vse tako, kot bi si želeli. Potrebno je še marsikaj, kar bi izboljšalo stanje v domu, kot nn pr.'bolje urejene kopalnice, odvojeno skladišče za hrano ter temeljito urejena učilnica in jedilnica. Vse to je sicer že danes v domu, toda če pomislimo. da je v domu 72 otrok, je ta izpopolnitev nujno potrebna. 1 Dom bo treba v tem letu razširiti Pogoji za to so dani, ker je še pre. cej sob v gradu, v katerem je dom, neizkoriščenih. Investicije za potrebna popravila in preureditve bo dalo ministrstvo prosvete, ki bo ta dom vključilo v republiške zavode. Predvideno je, da bo po tej preureditvi dom lahko sprejel do 150 otrok-Te težave bomo z vzgojnim delom prebrodili. Zato so nam porok po-lni nasmejani obrazi gojencev v Domu, ki se v njem počutijo kakor doma. Lepo je opazovati skupno življenje teh malčkov, kako si v borbi pri uče. nju in delu pridobivajo pozitivno znanje za nadaljnje življenje. Njihova pionirska organizacija je lahko vzor vsem pionirjem, kako je treba (graditi in Izpolnjevati besede tov. Tita: »Pionirji, učite se, učite se in zopet učite se!« Tudi učitelji na osnovni šoli v Kojskem se pohvalno izražajo o gojencih, saj so med najpridnejši ml na šoli. Ko človek vstopi v ta dom, vid; takoj tisto zavestno prostovoljno di sdpllno, za katero skrbi pionirska organizacija. Načelnik odreda pazi in odreja, hvali in graja svoje pionirje. Pri učnih utah vsi živahno sodelujejo, če pa jim tovarišica vzgojiteljica pripoveduje o borbi in delu narodov Jugoslavije, pa to z največjim zanimanjem poslušajo. Težje je delo z najmlajšimi, ki vse snov', ki se je učijo starejši, ne morejo sprejemati. Prav tem najmlaj šini pa bi morala uprava Doma po svečatj več pažnje tor jih uvosti delo, ki je njim dostopno- To bo lažje. ko bodo ti dobili svojo sobo za učenje in igre. Polrebno bi bilo, da se naše mno žične organizacije za ta dom |n druge socialne ustanove zanimajo malo bolj ter spoznajo, da bomo lahko sa mo po tej pot’ naše malo sirote vzgo jili v delovno člane družbe. B. R. Lokalno škalarsko podjetje v Lokvah novili krajevno škafarsko podjetje, ki ima vse pogoje za uspešen razvoj, leer imajo les takorekoč doma, iz bližnjih gozdov. Sprevidel1 so, da jim bo organizirano in načrtno delo prineslo stalen in boljši zaslužek. Postavili so s| svoj načrt: Zgrudili bodo P' clmiio « 'taturnm bi namestil! d\ S. L. Prebivalstvo vasi Lokve na trnovski planoti je sestavljeno iz gozdnih delavcev, tesarjev in malih kmetovalcev, ki pa lih le malo. Življenjski pogoji so težki; zato so bili skoraj vsi” primorani iskati drugje zaslužka Vaščani se pečajo po večini z domačo obrtjo, z izdelovanjem škafov, žlic in drugih lesnih izdelkov. V prejšnjih časih so posamezniki izdelovali škafe in skrbeli za prodajo na trgu. Zgodilo se je večkrat, da ni I>ilo odjemalcev in tako (e bil zaslu. žek negotov. Vzrok temu je bilo dejstvo. da ni bilo nikogar, ki bi pra-vilno usmerjal proizvode in skrbel za redno oddajo. Lokvarji so ze v prejšnjih časih razmišljali o tem, kako bi se napravilo, da bi se škafarji združili v zadrugo in tako dvignili proizvodne možnosti posameznikov ler jim zajamčili stalno zaposlitev in zaslužek. I Takoj po osvoboditvi, ko so bili za | lo dani pogoji, so se zbrali tor usta- O- slopje, v katerem bi namestili dve delavnici in sicer v spodnjem delu 10X20 m veliko strojno delavnico, gornjem delu pa 1(3X15 m veliko škafarsko delavn'co. Nabavili sj bo do potrebne stroje |m pritegnili v de 'o vse lokvarske škafarje in mizarje ter druge izdelovalce lesnih izdelkov V ta namen so, najeli odgovarjajoč investicijski kredit-Uprava podjetja je že nabavila strojev in sicer skobelnik., trakasto žago, glodaloik, krožno žago z vrtalnim strojem, drugo krožno žago. brusilni stroj im spehalnik. Zarnik pomanjkanja delovne sile in zime ni bilo mogoče zgradili delaniče: zn to obratujejo stroj', začasno v Solka- dotočili vse gospodarsko in kulturno življenje na vasi. Tudi ostali kraji Slovenskega Primorja ne zaostajajo v pripravah za gradnjo zadružnih domov in preusmeritev zadružništva. V gornji Soški dolini sla KLO ldisko—Livek že ustanovila enotno kmečko gospodarsko zadrugo. Tudi v Gornji Tribušl. Sv. Luciji, Zatolminu In drugod so že izdelali plane. k.', se najbolj realno približujejo perspektivam gospodarskega razvoja na vasi. V idrijskem okraju je 13 KLO-iev Izdelalo plane za splošno obnovo ln gospodarsko okrepitev lokalnega gospodarstva. V postojnskem okralu tudi nočejo zaostati; ■»vole krajevne plane so izdelali vsi KLO-ji, med najboljšimi pa so Sv. Peter nu Krasu. Senožeče in Bukov-ije. V okraju Sežana so izdelali svoje plane vsi KLO-ji. Vso pozornost bodo posvečali pogozdovanju Krasa, dvigu kmetijstva v Slov. Istri in nasadom kruškegn terena- Sezidali bodo 15 zadružnih domov. To delo bodo zelo podprle žene, mladina in Zveza borcev NOV. V Presenem Kamnu v bivši coni A pa gradijo vaščani skupen zadružni hlev. V vsem okraju bodo zgradili 15 zadružnih domov, pri katerih bo sodelovala mladina, žene in Zveza borcev NOV s prostovoljnim delom. komadov raznega kmečkega orodja. Poleg tega bo izdelovalo podjetje še razne drobne izdelke, predvsem igrače za otroke in drobne potrebščine za gospodinjstvo. V podjetju bo stalno za|>osleoih 30 delavcev. Uprava podjetja je nabavila že potreben gradbeni material in računa, da bo stavba dovršena že letos. »ZIDGRAD—GORICA« V POLNEM RAZMAHU S priključitvijo cone »A« so nasta-v našem okraju tudi pri gradnjah nova vprašanja, ki jih nikakor ni pod. cenjevati. Čeravno je bivša cona »13« izgradnji daloč pred cono »A«, se vendar na vseh poprlščih opažn, da hoče tudi oni del novega goriškegn okraja, ki je bil še pred meseci pod nnglo-ameriško upravo, nadomestiti vso, kar se n[ moglo pre| [zvesti. Okrajno gradbeno podjetje »Zid* grad — Gorica«, ki je bilo ustanov-l.eno komaj pred sedmimi meseci v Ajdovščini, beleži v zadnjih mesecih kar zavidljive uspehe. Oglejmo si nekoliko gradbeno delavnost tega podje-t.a. S skromnimi sredstvi, ki s j jih je takorekoč samoiniciativno ustvarilo, stopa v novo gradbeno leto — v dru-i leto petletke — s polnim elanom. Enega največjih objektov gradi omenjeno podjetje v Solkanu za Okr. gradbeno podjetje »Okap«. Stavba bo ol>segala 1087 kvadratnih metrov površine, in sicer za upravne prostore ler za stanovanja osebja. V prvem nadstropju bo nameščena tudi velika sindikalna dvorana- Garaža l>o imela 330 m* sezidane površine in bo lahko sprejela pod svojo streho 12 kaml-jonov. Zraven stanovanjske hjše gradijo moderno urejene delavnice: kovaško, mehanično, mizarsko, elektro-tnohnnično in oddelek za montiranje strojev. Seveda ne bodo manjkale kopalnice, oblačilnice in drugo. Podjetje je izvršilo v adaptaciji zdravstveni dom, sedež OIO in poslopje notranje uprave v Solkanu v vrednost' več milijonov dinarjev-Nadaljuje tudi z preurejevanjem prostorov državnega posestva v Ozeljanu, gospodarskih poslopij državne kmetijske šole v Ložah, prj okrajnem podjetju za destilacijo in predelavo sadja in DAPPS-u v Ajdovščini. V Mirnu obnavlja čevljarsko zadrugo in okrajno usnjarno, ki bosta sprejeli okrog 300 delavcev. Računajo, da bo čevljarska delavnica začela obratovati že v prihodnjih dneh, usnjarna pa sredi tega poletja. Obnavlja tudi cerkev v Smnr-in Oseku ter 15 šol v okraju. Od teh zadnjih so šolska poslopja na Golu in Grgarju Že končana, ravnotako novi del gimnazije v Ajdovščini- — Druga šolska poslopja so delno končana, toda šolski pouk se v šolsk h prostorih že vrši. Med važnimi objekti, ki jih je »Zjdgrad - Gorica« že dovršil, je tudi sušdnica sadja v Levpi nad Kanalom. V gradnji je tudi nova cesta iz Mirna do Opatjega sela. Izvršeni izkopi so presegli že 8000 kubičnih metrov, kar odgovarja 30% vsega dela. 240 metrov ceste je že izgotovljene. Cesta ho 6 m široka 'n 4 in pol km dolga. Ta cesta bo velike važnosti za Kras in spodnjo Vipavsko dolino. Na cestj Temnina—Renče bodo razširili ovinke ter zgraddi oporne in podporne zidove. Ovinki in nevarna mesta. bodo zavarovana z obcestnim kamnom z železno vnesno ograjo. Na cesti Trnovo—Ravnica so dokončali gradnjo podpornih in opornih z'dov, prav tako na cesti Cepovan—Grgar. Podjetje ima svoje kamnolome v Kostanjevici in Opatjem selu na Krasu, predvidena je izdelava betonskih cevi ter ostalih cementnih izdelkov. — Zidgrad je priredil v Renčah trimesečni tečaj za usposobi jenje stavbin-skili delavcev 'n vajencev, ki ga obiskuje 70 tečajnikov. Elektrotehnični odsek je izvršil vsa dela v okraju. Do konca leta 1947 je podjetje izpolnilo 99.02% investicijskega plana. 22 delavcev je bilo nagrajemh. Na nekem sindikalnem sestanku v lanskem letu so deluvci sklenili, da se bodo odpovedali plačila nadur, s čimer so prihranili podjetju jn s tem skupnosti 117.000 dinar jev. Trikrat se je delavstvo podjetja udeležilo prostovoljnega dela na Lijaku |n s tem prihranilo državi leipe fsočake. Ravno tako so nameščenci uprave, po. sobno prve mesece, delali večkrat od zgodnjih jutranjih ur do pozne noči. Delavnost okrajnega gradbenega podjetja »Zidgrad - Gorica« zajema vedno širši razmah, čeprav je minulo šele sedem mesecev, odkar je začelo delovati. B. K. Lepi uspeh! lesno^pradukthmega podjetje LIPA v Ajdovščini Republiško lesno produktivno podjetje »Lipa« v Ajdovščini je v letu 1947 prekoračilo celotni plan zn 31 %>. V rezanju hlodovine so presegli plan zn 43,5%, v mizarskem oddelku za ■35 °/o. v zabojarn| pa za 8,3 °/o. KSS v Ajdovščini in Okraj, sindikalni svet sta predlagata podjetje za odlikovanje z redom deta 1. stopnje, ker je s požrtvovalnostjo delavcev, kljub zašlarelirn strojem in okvaram nn parnem kotlu dosegla plan IG dni pred rokom. Podjetje je predlagalo 4G najbolj požrtvovalnih delavcev za udarnike. Izkazali so se zlasti v zadnjih treh mesecih v intenzivni borbi za dosegu plana. V mizarnici sta najboljša Bogdan Cesnik in Rudi Vetrih, k! sta prekoračila povprečno normo za 25 °/o vse drugo polletje- Albert Bizjak pa je v izdelovnlnici zabojev in embalaže v zudnjih šestih mesecih prekora- čil normo za 40,02 %. Uprava lesnega podjetja je izdelala plan za leto 1948. na osnovi izkušenj preteklega leta. Med drugim ima v načrtu izdelavo 7500 tipiziranih oken za nove stavbe. V vseh oddelkih bo poizkušala uvesti 100°/o delo po normah, Lani je namreč delalo po normah le okrog 80 % celotnega delov, nega kolektivu, edino v zabojarni in mizarnici za ročno izdelavo je bilo uvedeno stkoraj 100»/o normirano delo. V teku letošnjega leta bodo moderniziral] oddelek za žaganje hlodovine ter ga izpopolnili z novimi stroji. V zabojarni bodo namestili exhaustorsko napravo, ki bo preprečevala prekomerno prašenje v delavnici. Da bi rešili stanovanjsko krizo, bodo zgradili novo stanovanjsko hišo, v katero se bo naselilo G delavskih družin, razen tega pa bo imelo poslopje tudi 10 sob za samce. Omejitev uporabe električnega toka Vlada LRS je izdala dne 14. novembra 1947. uredbo o omejilv' uporabe električne energi|e na vsem območju LRS, kar velja tudi za naše priključeno ozemlje. Ta urediva strogo prepoveduje med drugimi uporabo vseh električnih šlediinjkiov, kuhalnikov, grelcev 'n podobnih naprav. Kršitve te uredbe se kaznujejo po zakonu o pooblastitvi vlade LRS in njenih članov za določanje kazni za upravne prekrške z dne 23. januarja 1947 s kaznijo odvzema prostosti ali prisilnega dela brez odvzema prostosti do enega leta ali z denarno kaz. nljo do 20.000 din, kolikor ne gre za hujše kazniva dejanja-Opozarjamo ponovno vse prebivalstvo, nal se gornje uredbe strogo drži. Vsi naši oblastveni organ! ter člani Narodne milice so dolžni, da izvajanje te uredbe nadzirajo in prijavijo vse prestopke. Naj ne bo vasi v goriškem okraju, ki bi ne imela dopisnika za »Novo Gorico«! \ Učitelji, ki zaslužijo vse priznanje in polivala Novi držbeni red zahteva temeljno prevzgojo tako starejših, kakor tudi najmlajših. Zavedati se moramo, da smo 6 starim in gnilim gledanjem na svet in znanost prekinili za vedno. Veseli si moramo ustvariti jasno sliko sedanjosti, na kateri bomo gradili nr ' bodočnost. Prepričani moramo bili v uspeh tega, kar ustvarjamo ter imeti trdno vero v naše ljudstvo, ki je svojo bodočnost kovalo s krvjo in ki danes kuje socializem s častnim in klenim delom. Trenutne težave nas ne smejo omajati v delu, temveč nas morajo bodriti k še večji iznajdljivosti pri delovnih akcijah, podžigati v borbi za izpolnitev naše petletke, narediti iz nas trdne čuvarje vseh pridobitev narodno osvobodilne borbe in vsakega mladinca prekaliti v borca za izvršitev postavljenih nalog. Take borce novega časa imamo tudi na vzgojnem področju med našimi učitelji. Preglejmo njhove vrste, pa bomo videli, da so ti učitelji steber množični organizaciji na vasi, njihovo delo pa se pozna prav na vseh področjih. Poglejmo samo kulturno prosvetno delo in lahko vidimo, da se dela na tem področju največ tam, kjer službujejo taki borci — učitelji. Ce vstopiš v njihov razred, dobiš prepričanje, da bodo pionirji iz tega razreda res graditelji socializma. Stene v razredu so okrašene, parole odgovarjajo duhu časa, Taki učitelji, ki naj služijo vsem v zgled, so: Bra- tuž Anton, Vrata; Pavčič Dana, Vrhpolje; Klinec Jolanda, Vrhopolje; Pečnik Julija, Šmartno; Smerdu Margareta, Col; Lukež Nikolaj, Col; Makarovič Zlata, Brestovica; Savli Veronika, Gor. Lokovec; Belingar Marica, Dobrovo; Bratuž Vida, Zavrh-Testeni, Gabršček Ludvik, Orehovlje; Podvršič Bruno, Višnjevik; Sattler Branko, Deskle; Kancler Ana, Levpa; Jarc Štefanija, Podkraj; Velikonja Milica, mladinski dom Kojsko; Garlatt« Vanda, Kambreško; Kretič Slavko, gimnazija Šempeter, Medveš Anton, Gojače; Grgič Vida, Medana, Vodopivec Milenko, Dobravlje; Poljanec Marica, Črniče; Gerdina Marija, Ročinj; Simčič Jože, Rihemberg. Prosvetni odsek OIO Gorica izreka tem učiteljem vse priznanje in pohvalo za njihovo uspešno delo v šoli in izven šole ter jim želi v tem letu še večjih uspehov. Nenkateri od njih so bili predlagani ministrstvu prosvete za negrsde Ali si lahlcd zamislimo danes šolo, k’ ne bi bila -ie.tfvni del vsagj. ka ustvarjamo. Vendar pa poedini. učitelji še vedno ne čutijo, da so naši pionirji oni, ki bodo oradili to, kar se danes ustvarja iz ruševin. Takšnim in podobnim bodo morale sindikalne podružnice prosvetnih delavcev posvečati več pažnje ter jih uvesti v politično delo in tako zvišati kvaliteto njihovega dela. Tem naj bodo vzgled naevedni požrtvovalni tovariši. Naša gimnazija Ce bi prod nekaj meseci človek po file dal načrte, ki smo jih delali zn ustanovitev nove gimnazije, če bi videl, kakšne revne perspektive so se nam postavljale nasproti, ob kakšne dvome in vprašanja smo zadevali, bi brez dvoma /Tajal z glavo. Prepričan bj bil, da bi ne mofili prekopati raskave ledine in da bi moral gori-ški dijak romati drugam, tisti gorički dijak, ki se je v stari Gorici boril i na političnem i na kulturnem in drugem polju z mislijo v srcu: ko bo svoboda, bomo /'melj svojo šolo, svojo gimnazijo v Novi Gorici. Vprašanja, prošnje, agitacija, propaganda za ustanovitev nove šole — vse to je imelo za posledico, da so se začeli z vseh strani Slovenije in Jugoslavije zbirati primorski gimnazijci, srečni in presrečni, da jim bo vendarle izpolnjena želja. Zbralo se jih je že lepo število. In na to število dijaištva se je začela snovati gimnazija. Iskanje prostorov, klopi, učnih moči in učil, vse to ie skrbelo organizatorje. ki so z žilavo vztrajnostjo in požrtvovalno delavnostjo vložili vse svoje sile- In res so se pokazali prvi uspehi. Prostor je b:l skoraj zagotovljen, učne moči tudi. tu pa tam jo zevala še kakšna vrzel, katero pa so hiteli mašiti. In tako se je odprla nova gimnazija v Novi Gorici. Navdušenje dijakov je bilo nepopisno, zadovoljnost staršev velika. Z vso vnemo se je dijak lotil učenja, organizatorji pa so nadaljevali svoje delo. Pouk spočetka ni bil reden, šola je bila premajhna in .tako so se dijaki morali zadovoljiti s poukom dvakrat na teden- Nekateri dijaki so godrnjali, drugi so se pritoževali, tretji so pa samoiniciativno pričeli razmišljati, kako bj se temu odpomo-glo. Po nekaj dnevih je ravnateljstvo dobilo poslopje, kje* je bila prej kasarna Civilne policije, po jugoslovanski zasedbi pa sedež Narodne milice. S pomočjo kreditov, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo za prosveto vlade LRS, je bila zgradba temeljito popravljena. Mesec dni nato so prišle tudi klopi in tako se je pouk lahko nadaljeval trikrat na teden v novi stavbi. Zdaj pa se je obrnilo še na bolje. Za gimnazijo smo dobili veliko in krasno zgradbo, v kateri so nekoč stanovali sinov; fašističnih pilotov, a je po osvoboditvi postala kasarna JA Palača Madalene (tako se namreč poslopje imenuje) je moderno poslopje. Z največjim veseljem smo jo s prostovoljnim delom očistili in preuredili za šolske namene. Poleg šolskih prostorov so tu tudi dvorane, igrišča itd., tako da bo nova gimnazija v vsakem pogledu odgovarjala svojemu namenu- Pa pojdimo na organizacijo mladine. Organizacija se je dokaj dobro izkazala že v prvih dnevih. Imeli smo proslavo ob priliki otvoritve šole, nato predvolivno konferenco, proslavo AVNOJ-a, volitve — in reči moramo, da se je mladina ob vseh teh prilikah dobro izkazala, bodisi z organizacijo samo, bodisi s poseča-njem teh prireditev. Čeprav mladina iz bivše cone A (mislim na dijaško gladino) sprva z maloštevilnimi izjemami ni kazala pravilnega razumevanja, upamo, da jo bo borbenost, ki se je je navzela na goriški gimnaziji, pritegnila v pravi polet na polju dela in učenja. Po predvolivni konferenci, ki je potekla v duhu zavednosti in mladinskega navdušenja, so sledile volitve, ki so bile v čast naši gimnaziji. Videti mladince, nasmejanih obrazov, s pesmijo na ustili, kako so volili svoje predstavnike, videti mlade ljudi', še otroške prvo- in petošolčke, s kakšno radostjo so stopali na volišče, s kakšno resnostjo in zavednostjo so volili, je bil naravnost užitek. Devet jn devetdeset odstotno uspele volitve so pokazale tudi svoje posledice. Delo na vseh prosvetnih in drugih področjih se je racionaliziralo, mladinska organizacija in novoizvoljeni predstavniki mladine skrbijo za vse potrebe in delajo na tem, da bi naša gimnazija odnesla častno mesto v tekmovanju v šolskih uspehih in da bi naša mladina ne odnesla samo suhega teoretičnega znanja, pač pa tako znanje, kj ga bo lahko s pri. dom uporabljala in služila ljudstvu in naši skupnosti- Po tem kratkem in bežnem orisu dosedanjega dela na naši gimnaziji upamo, da bomo v kratkem lahko poročali o večjih in še boljših uspehih. V novem letu zastavimo vse svoje sile in držimo se tudi dijaki gesla: vse za Titovo petletko. Z vsem svojim mladim in zdravim poletom in požrtvovalnostjo izpolnimo nade, ki jih stavlja v nas naše ljudstvo in naši voditelji! Saša Vuga. Kakšni stroški se odbijejo pri določanju narodnega dohodka kmetijske panoge Pr; ugotavljanju narodnega dohodka okrajev in dohodkov posameznih kmečkih gospodarstev povzroča največ preglavic način, kako se nekateri stroški odbijajo, medtem ko drugi stroški pri ugotavljanju čiste višjne narodnega dohodka sploh ne pridejo v poštev. V splošnem imamo troje dobltnih postavk: 1. naturalne odbitne postavke, ki se upoštevajo pri vsaki kulturi posebej; 2- denarne odbitne postavke, k; se upoštevajo v končnem obračunu in 3. amortizacijo v višini 2%>. 1. Naturalne odbitne postavke so ona količina proizvodov, ki so potrebni za dosego končnega proizvoda. V prvi vrsti je to količina semen, ki je potrebna, da se letina poseje in s tem obnovi. Poleg tega se odbije količina pridelka, ki se porabi za prehrano živine. Kolikor se mora krma za živino nakupiti, se izdatek odbije kot denarna odbitna postavka v končnem obračunu od skupnega kosmatega dohodka, ki je izražen v denarni vrednosti. Naturalna odbitna postavka je tudi odškodnina za setev, košnjo in žetev, ki se v obliki določenega odstotka proizvodov odda strojno-traktorskim postajam, zadrugam ali privatnikom kot odškodnina za uporabo strojev pri kmetijskih opravilih. Seveda mora biti ta naturalna odškodnina dokazana s podatki, ki jih pišejo lastniki kmetijskih strojev, ko prejmejo določeno količino proizvodov krvi plačilo za uporabo strojev pri setvi, košnji, žetvi, mlačvj in podobno. Odbiti pa se ne sme niti naturalna niti de- narna odškodnina za mletje žita ali za kakršnokoli drugo predelavo žita. Denarna odškodnina za uporabo tujega kmetijskega stroja se odbije pri končnem obračunu narodnega dohodka od njegove kosmate vrednosti, kar pojasnjuje naslednji stavek: 2. Denarne odbitne postavke se odštejejo od celokupnega kosmatega dohodka, ki ga izrazimo v denarni vrednosti. Med te postavke spadajo vsi izdatki v denarju, ki so neobhod-nj za dosego dohodka, kakor n. pr. nakup umetnega gnojila, nakup živinske krme, ki je ni mogoče doma pridelati, denarni stroški za škropljenje sadnih dreves in trte, kakor tudi denarna odškodnina za uporabo kmetijskih strojev strojno- traktorskih postaj, ki se ugotovi na osnovi knjižnih podatkov in finančnih planov strojno-traktorskih postaj. No kot naturalne dn tudi ne kot denarne odbitne postavke pa se ne smejo pri globalnem računu narodnega dohodka za celotni okraj ali kraj odbiti plačila za najeto tujo delovno silo, pa najsi opravlja delo na polju, v gozdu, pri predelavi. sadja in grozdja v sadjevec, žganje ali vino, ali če pomaga pri živinoreji. Dejansko je to strošek le za eno gospodarstvo, ki se pokaže običajno kot dohodek drugega kmetijskega gospodarstva. ker se pri nas najema tuja delovna sila že pri sosedu in kvečjemu še iz sosednje vasi. Pri tem ostane dohodek enega okraja v svoji gibalni vrednosti nesprehicnjen- Pač pa mora davčna komisija, k() ugotavlja dohodek posameznih kmečkih gospodarstev, znižati davčno osnovo za zne-iek odškodnine za tujo delovno silo tam, kjer ugotovi, da je bila res izplačana in komu je bila izplačana. Zato pa mora obremenit: za isti znesek ono gospodarstvo, ki je to delovno silo dalo. Če se pa pri tem dokaže, da je bil od te odškodnine plačan davek na mezde, se mora upoštevati izplačana mezda kot izdatek, ne da bi se na drugi strani izvršila obremenitev pri onem gospodarstvu, kj. jo delavca dalo. Da je na ta zaslužek davek plačan, mora biti dokazano s potrdilom ljudskega odbora. 3. Za amortizacijo jn za vzdrževanje in obnavljanje kmetijskega orodja se priznava 2 odstotni odbitek od celokupnega kosmatega dohodka. Ta odstotek je določen za vso republiko v enaki višini jn se ne more spreminjati. Hrana, kj jo kmečko prebi-valstvo porabi zase, ni odbita in mora biti v celoti zajeta v narodnem dohodku. V ugotovljenem kosmatem dohodku morajo biti že odbiti vsj naturalni izdatki, ker so se upoštevali pri oceni dohodka vsake kmetijske panoge posebej. Od tako ugotovljenega skupnega kosmatega dohodka se odbijeta najprej 2 odstotka na račun amortizacije. nato pa odbijejo ostale denarne odbitne postavke. Tako ugotovljen čisti denarni dohodek pokaže celotni rezultat kmetijskega udejstvovanja v - ------------------- D O F enem okraju in služi kot osnova za davčno odmero. To udejstvovanje v kmetijstvu se deli na čisto kmetijsko udejstvovanje in na udejstvovanje onih davčnih zavezancev, ki se poleg kmetijstva ba-vijo še z drugim pridobitnim poslom (obrt, trgovina) zaradi katerega morajo plačati davek, ki se izračuna po lestvicj za ostale svobodne poklice. Davek, ki ga plačujejo kmetje, se odvaja v dveh letnih obrokih, dočim se odvaja davek, k; ga plačujejo svobodni poklici, v štirih letnih obrokih. Dokler davek n j izračunan, se plačuje akontacija v višini predpisani za preteklo leto. Za vsakega davčnega zavezanca je dolžnost, da se sam zanima, če je davek za preteklo leto poravnal, kakor tudi,. če je že plačal vse obroke za tekoče leto. Na ta način se ne bo nikdar zgodilo, da bi se davčni zaostanek nakopičil in ga zavezanec ne bi več mogel odplačati iz svojih rednih davčnih prihrankov. Vsak umni gospodar je dolžan urediti svoje gospodarstvo tako, da si postavi svoj lastnj davčni plan in ga v skladi z davki, ki jih predpiše okrajni ljudski odbor, kakor tudi, da bo sam plačal svoj redni obročni delež davčne akontacije ne da b; čakal na položnico. Pravočasno vplačani delež za skupnost je več vreden, kakor vsi prisilno izterjani zaostanki. I S I . Pogreb zaslužnega borca v št. Petru V petek 9. januarja je bil pogreb tov. Petra Nemva, junaškega borca za našo svobodo. Kot dvajsetletni mladenič je odšel k partizanom, kjer je do zadnjega diha izvrševal svojo dolžnost. V borbj z okupatorjem je bil pri Dobrini nad Celjem težko ranjen. Še ranjenega so ga krvoločni Nemci neusmiljeno trpinčili, dokler ga ni rešila strašnega trpljenja odrešilna krogla. Zelja staršev in borcev je bila, da se njegovi zemsk’ ostanki pripeljejo v domači kraj, kar se je tudi zgodilo. Sedaj počiva skupno z bratom Ivanom, ravnotako neustrašenim borcem. katerega so belogardisti in okupator do smrti zverinsko pobili. Vsa vas je bila v žalnih zastavah. Vsi obrati so mirovali in vse trgovine so bile zaprte. Na trgu se je zbrala ogromna množica ljudi, kj je počastila spomin nepozabnega tovariša-Pri pogrebu so bile navzoče vse množične organizacije, pred vsemi Zveza borcev NOB, mladina, pionirji žene čn drugi. Krasne vence so poklonili: Partija, Zveza borcev NOB, AF2, KLO in drugi. V sprevodu je svirala godba iz Prvačine žalne koračnice. Domači pevci so zapeli par ganljivih žalostink, ob odprtem grobu pa se je poslovil od zvestega sina naše domovine tov. Fornazarič. Vojaška četa, kj je spremljala skupno s tovariši borci krsto pokojnika, je oddala tri salve,, ki so ostro odjeknile ja čez krivično mejo. FIZKULTURA = Masovni nahod na smučeh v Cerkno Fizkulturna zveza Slovenije namerava s sodelovanjem Zveze borcev in aktivistov NOV in POJ prirediti v dneh 31. januarja in 1. februarja 1948 masovni pohod na smučeh v Cerkno in ponovitev prvih partizanskih smučarskih tekem IX. Korpusa iz leta 1945 po sledečem razporedu: I. Cilj in namen: a) manifestirati uspeh narodno osvobodilne borbe, posebno pa edinic bivšega IX. Korpusa v zvezj z osvoboditvijo Slovenskega Primorja; b) obnoviti in učvrstiti borbeno prijateljstvo med bivšimi borci IX. Korpusa in med ljudstvom Slovenskega Primorja; c) usposabljati čimveč smučarjev za napore in naloge pri izgradnji naše domovine. II. Program: a) prvi dan to je v soboto: izvedba partizanskega pohoda; b) drugi dan t. j. v nedeljo:' ponovitev spominskih smučarskih tekem v sledečih disciplinah: patrolnj tek s streljanjem, smuk in skakanje- Zvečer slavnostna akademija s poli tično-ikulturnim sporedom in razde- litev nagrad zmagovalcem na tekmah; po sporedu družabni večer. III. Partizanski marš naj bo koncentrični pohod posameznih smučarskih kolon (grup) iz raznih izhodiščnih točk v Cerkno. Za goriški okraj so naslednja zborna mesta: za prvo skupino, kj jo tvorijo smučarji, planinci in ljubitelji belega športa, v Cepovanu 31. januarja ob 9. uri zjutraj pred gostilno Šavle za vasi Čepovan, Trnovo, Lokve, Trije Lokovci, Vrata, Puštale. Za organizacijo je odgovoren tov. Anton Podgornik., FD Čepovan. Za vasi Vipava, Ajdovščina, Šempeter, Solkan, Anhovo, Kanal je zbor. no mesto na kolodvoru Sv. Luci ja i 31. januarja ob 11.30. Za organizacijo j je odgovoren tov. Marijan Šebenik, | FD Vipava. Tekmovalci za fizkulturno značko,i ki se bodo udeležili tega pohoda, bodo obenem lahko polagali normo v i smučanju oz prve obvezne skupine ter pohod za turizem oni, ki se bo- j do udeležili pohoda peš. Referenti za fizkultuirni znak naj v ta namen po. skrbijo za potrebne komisije. Prvenstvo goriškega okraja v namiznem tenisu Dne 4. januarja je bilo tekmovanje za prvenstvo goriškega okraja v namiznem teni m. Prvenstva se je udeležilo 14 članov In 10 mladincev iz raznih fizkulturnih društev in sicer:,PD Gorica, PD Volga, PD Ajdovščina, FD Vipava ln FD DAPPS, Ajdovščina. Prvo mesto sl je osvojil tov. Bruno Zgubin lz Solkana, član PD Volga. Drugo mesto tov. Stojan Uršič, lz Mirna, član FD Gorica. Tretje mesto Miloš škrl, FD Ajdovščina. Četrto mesto Stanko Poniž, FD Vipava. Med mladinci sl je osvojil prvo me-sto Anton Mozetič Iz Mirna, član FD Gorica,, drugo Danilo Faganel lz Mirna, član FD Gorica., tretje pa Boris | ICovšca FD Ajdovščina. Za to tekmovanje je vladalo veliko zanimanje tako med tekmovalci ln kakor med gledalci. Tekmovanje je poka- j zalo, da Imamo nekaj prav dobrih talentov, kt imajo vso možnost, da B sistematičnim vežbanjem dosežejo do- i bre uspehe. Zdaj se pripravljajo in trenirajo za večje tekme, na katerih bodo zastopali goriški okraj. Šahovski brznturnir v Ajdovščini Dne 4. januarja je bil v Ajdovščini šahovski brzo-turnir. Udeležilo se ga jo 12 dobrih šahistov iz Vipave, Renč in Ajdovščine. Privabilo je polno sobo gledalcev, ki so z navdušenjem zasledovali potek turnirja. I. mesto sl je osvojil tov. Ocvirk iz Vipave z 9Vi točke; II. in III. mesto Može iz Vipave in Strekar Iz Ajdov- ščine z 9 točkami; IV. Vičič iz Renč z 7J4 točke; V. ln VI. Krištofič iz Vipave ln 2orga iz Vipave s 7 točkami; VII. Mozetič lz Renč s 5 točkami; VIII. Salakon iz Ajdovščine s 4'/j točke ; IX. Trampuž iz Vipave s 3 točkami; X. Rust lz Ajdovščine s 2>/j točke; XI. Černe iz Vipave s 2 točkama in XII. Lenščak iz Ajdovščine z 0 točke. Spomenik padlim borcem v Anhovem V naši vasi so zaželi s temeljnimi deli za spomenik padlim talcem. Prostovoljnega dela se je udeležila večja skupina mladincev 'in mladink, ‘kii so neutrudljivo spravljali z brega Soče potrebno kamenje ter ga prenašali na cesto, kjer je bilo leta 1944 od fašistov in belogardistov zahrbtno ustreljenih 9 domačinov. Ves potreben cement je darovala tovarna., V tovarni cementa v Anhovem smo izvolili svoj odbor »Zveze borcev NOV« Na množičnem zborovanju vseh bivših borcev in aktivistov 3. t. m. smo si izvolili svoj odbor Zveze borcev NOV. Za člane odbora so biti predlagani najboljši borci, kti so jih zbrani z navdušenjem potrdiLi. Tov. Vitez je podal politični referat o stanju v svetu in doma. Nato je tov. Srečko novoizvoljeni tajnik naše Zveze, imel referat o nalogah Zveze borcev. Na koncu so bale sprejete naslednje obveznosti: Zveza borcev tovarna Anhovo bo dogradila do 12. februarja 1948 spomenik devetim talcem na cesti Anhovo—Ložice; V letu 1948 bomo dali 2000 delovnih ur za gradnjo Nove Gorice; Prispevali bomo za vojne sirote NOV 20.000 din. Aktivno bomo sodelovali pri izvedbi vseh sklepov Enotnih sindikatov, posebno pa bo naša Zveza prva pri izvajanju letnega plana. Odposlana je bila resolucija predsedniku Zveze borcev Jugoslavije maršalu TITU, v kateri borci še posebej zagotavljajo, da bodo stali kot močan branik priborjenih pravic delovnega ljudstva na najzapadnejšem delu naše domovine. B. I. Aktiv LMS v Dolu pri Čepovanu Naš mladinski aktiv šteje 20 članov, ob začetku leta pa je štel 31 članov. 14 članov je na raznih delih, v šolah in tečajih. Rednih organizacijskih sestankov smo imeli 14. V začetku leta smo imeli dva študijska krožka, kjer smo imeli tedensko svoj študij. Fizkulturni aktiv imamo skupno s Čepovanom, ker je v naši mladini za fizkulturo še premalo zanimanja. V tekmovanju za ZREN imamo 2 člana. V delovno četo imamo zajeto vso mladino. Sodelovala je pri raznih delih, pri akcijah RK in odbora OF; pri kanalizaciji smo napravili 829 ur. Pri čiščenju cest, ruševin iin pri obnovi smo napravili 730 ur, na političnem polju za krasitev slavolokov in raznih drugih akcijah pa skupno 1020 ur. V začetku leta smo imeli dva eten-časa, na katerih smo objavili 105. člankov, v časopise smo odposlali 3 člankov oziroma dopisov. V blagajni imamo 321 din; na članarini smo odposlali 418 diin, prostovoljnih prispevkov smo nabrali 330 dinarjev. Za razne druge potrebščine v aktivu smo porabili 132 din. V letu 1948 si bomo prizadevali, da bomo čim več storili za našo porušeno domovino. Delo lokalnega podjetja KLO Čepovan V vasi Čepovan, kjer je bil med borbo sedež IX. korpusa, in ki jo je okupator popolnoma uničil, so potrebe obnove in prometa narekovale, da se je KLO lotil ustanovitve lokalne kovaške-m ehaniičn e d elavn.ice. 150.000 din nakazanega kredita je biilo vse premalo, saj je treba poleg stavbe nabaviti tudi skoraj vse orod- je in stroje. Sredi vasi ob cesti v porušeni stavbi so naredili zasilni prostor, tako da lahko danes delajo. Uprava je z nakazanim kreditom nakupila stroje in orodje, nekaj orodja pa so si izposodili. Kovaška-mehanič-na delavnica v glavnem dela razna kovanja za vrata, okna, itd., kii jih nujno rabijo za obnovo vseh bližnjih vasi, izvršuje pa tudi ostala popravila. Letos bodo zgradili novo stavbo za podjetje, in zaposlili še več delavcev. Podjetje je sprejelo plan, da bo v letošnjem letu izdelalo 30 novih štedilnikov ter 1000 kg raznega kovanja za okna in vrata. Finžgarjeve »Razvaline življenja« v Brdih Klub milice iz Kanala, okrepljen z nekaterimi igralskimi močmi društva »Soče«, je priredil preteklo nedeljo v Dobrovem Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«, ki je žela popoln uspeh. Grajska dvorana je bila veliko premajhna, da bi sprejela vse ljudi, ki so prišli od blizu in daleč, da poslušajo to vzgojno ljudsko dramo. Veliko zanimanje, ki so ga pokazali naši Brici, nam je znak, da si briško ljudstvo želi še več podobnih prireditev. Radi bi videli, da bi se zdramile tudi briške igralske skupine in same nastopile, kakor so to v obilni meni storile v prvem letu po osvoboditvi. Prepričani smo, da imajo naša Brda dovolj dobrih in sposobnih ljudi. Torej, kar korajžno na delo! Z onstran meje V Podgori pri Gorici zahte vajo samostojno občino Goriški prefekt dr. Palmara je dne 9. t. m. sprejel v svojem uradu delegacijo občanov iz slovenskega kraja Podgore pri Gorici. Delegacija je zahtevala od prefekta, da se obnovi bivša samostojna občina v takem obsegu, kakor je obstojala pred priključitvijo občine Podgora k mestni občini Gorica. Prefekt je izjavil, da trenutno ne more delegaciji ničesar odgovoriti, ker zdaj obnovitev starih občin še proučujejo. Obenem so mu delegati obrazložili tudi težak gospodarski položaj, ki nastaja v Podgori zaradi naraščajoče brezposelnosti. Vedno večja brezposelnost v goriški pokrajini V Goriški pokrajini so brezposelni delavci pričeli z odločnimi demonstracijami zahtevati delo. V mestecu Gra-dež je 1400 brezposelnih dne 9. t. m. demonstriralo pred občinsko palačo. Delavci so predvsem protestirali proti zavlačevanju javnih del ,in zahtevali, da se takoj izda obljubljeni kredit za javna dela. Dogodki v Gradežu so vzbudili pozornost pri višjih oblasteh v Gorici, kjer je namestnik k ve st o rja sprejel delegacijo brezposelnih. Brezposelni iz Gradeža so tudi sklenili, da pošljejo svojo delegacijo v Rim. V Gorici se je osnoval odbor, ki bo pobiral prostovoljne prispevke med meščani za pomoč brezposelnim. Objava FINANČNI ODSEK OLO GORICA OPOZARJA na označevanje namena nakazila po Narodni banki ali krajevni pošti Ocromno nepotrebnega dela zadajajo podjetja, ker n« hrbtni strani položnice no označujejo nakazila. Ni zadosti označba »Vidi naš dopis št. . . ko,r se dogaja. da pride dopis dosti kasneje od samega nakazila. Na nakazilu ali ,na čeku jo dovolj prostora, da se nakazilo podrobno specificira in po prejemu takoj definitivno knjiži. SKUPŠČINA OKRAJNEGA FIZKULTURNEGA ODBORA V nedeljo 18. t- m. ob 9. bo v prosvetni; dvorani v Šempetru pri Gorici skupščina Okrajnega fizkulturnega odbora Gorica. Skupščine se morajo obvezno udeležiti delegati vseh fiz-kultumih društev in aktivov ter pred. stavniki okrajnega odbora OF, mladinske in sindikalne organizacije. Poziv Okrajni fizkulturni odbor vabi vse flzkulturnike in ljubitelje fizkulture v nedeljo 18. t. m. ob 9. url na skupščino OFO, na kateri bo okrajni fizkulturni odbor podal svoje poročilo o izvršenem delu ln smernice za bodoče delo. Na skupščini bo izvoljen tudi nov odbor. Okrajni fizkulturni odbor V Ruski SFSR }e 4,000.000 fizkulturnikov Flzkultura In šport sta v Ruski SFSR zelo popularna. Sovjetska vlada je s svoj!m prizadevanjem omogočila, da so bili ustvarjeni v tej republiki pogoji za množični razvoj fizkulturnega gibanja. Ustanovljena je mreža novih športnih ustanov. V desetih letih pred drugo svetovno vojno je bilo v ZSSR zgrajenih 347 stadionov, 4117 dvoran za telovadbo, 7880 smučarskih in plavalnih postaj ter na tisočo drugih športnih naprav. Iv raz-voju fizkulture In športa so mnogo pripomogle višje ln srednje šole za telesno vzgojo. Kako množično ,1e v tej republiki Hz-kulturno gibanje, nam dokazuje dejstvo, da je v 70.000 kolektivih 4,000.000 Hz-knlturnikov. Veliko število ruskih športnikov se Je prnOlavilo s svojimi rekordi tudi daleč preko mej Sovjetske zveze. Orl 238 rekordov, ki 60 jih registrirali v Sovjetski zvezi lani, so jih 200 dosegli športniki Rusko SFSR. Vseli 11 vsezveznih rekordov v hitrostnem drsanju na ledu »o odnesli športniki RSFSR. Finalna tekma za prvenstvo vzhodne skupine v namiznem tonisu med CSR in Avstrijo se je končala z zmago ekipe CSR 3:2. Madžarska, Italija, Brazilija ln Argentina so se doslej prijavile v tekmovanje za Davisov pokal. Zelja južno-ameriskih držav je tekmovati v evropski coni Za ameriško cono se je prijavila le Monika. Sestra francoskega plavalca Gillette Jany je izboljšata mladinski državni rekord na progi 100 m hrbtno. Progo je preplavala v oidlličnem času 1:21,5. Frnncoska Jadralna lctalka Marcello Chouanotte je izboljšala lani postavljeni francoski trajnostni rekord za žen9ke. Jadrala jo 18 ur 59 minut. Poizvedba Na cesti v Ročinju so našli dne 1. decembra 1947 nepoznanega tova- ; riša, zapuščenega in onemoglega, na- 1 kar ga je odisek za socialno zdrav- -stvo okrajnega izvršilnega odbora Go. rica poslal na svoje stroške v oskrbo umobolnice dobrih nasvetov v Stari gori. Pri sebi ni imel nobenih listin, denarja pa samo 15 din. Tud: pri izpraševanju ni bilo mogoče od njega nič izvedeti, r,e kako mu je ime in j ne od kje je doma, ker je bil že tako j onemogel, da ni mogel več odgovar-iati. Neznani tovariš je bil 1.72 cm visok- Oblečen je bil v temnoplavo jopo in temne hlače,, vse umazano in razcapano. Starost okrog 70 let: v j obraz je bil bled, no,s normalen, oči j plave, brada zaraščena, sivokostanje-va, lase sivokostnhjeve. gologlav, brez nikakega pokrivala. Tovariš je beračil okrog po deželi. Dne 26. decembra je v umobolnici v Stari gorj umrl in je bil pokopan dne 29. decembra 1947 na pokopališču v Krombergu. Komur je kaj znanega o njem, naj sporoči to socialnemu odseku okrajnega izvršnega odbora Gorica. Ali že veste? da tehtajo kamni, iz katerih so zgrajene egipčanske piramide, do 100.000 kg; da pozna havajski jezik samo 12 črk; da znaša telesna toplota last a vic 44 stopenj; da sestoji človeški las iz šestih plasti; da požre orel od plena vselej najprej jezik; da mehko kuhana jajca zapuste človeški želodec že po eni uri, grah pa šele po petih urah; da imajo človekovi možgani okrog 15 milijonov živčnih vozi jev; da uniči rja letno po svetu približno 40 milijonov ton železa in jekla, kar pomeni nad 200 milijonov dinarjev škode; da je postala v 16. stoletju vsaka ženska, kj se je je španski kralj samo dotaknil, »posvečena« jn da Je morala nato v samostan; da diihajo ženske nekoliko hitreje nego moški. Vremenski koledar za leto 1^8 2e več desetletij Je stavbenik tov. Rudolf Terčelj iz Ljubljane vnet opazovalec vremen. Po mnogoletnih izkušnjah je tudi letos sestavil naslednjo razpredelnico za domnevno vreme v letošnjem letu. Po avtorjevih opazovanjih so se njegove vremenske napovedi obnesle v 80%. Januar: od 1. do 15.; Suho, ne hud mraz, delnj snežni viharji. Od 16. do 31.:, Prevladuje zapadnik in vzhodnik, sneženi viharji, malo padavin. Februar: od 1. do 15.: Jug jn zapad, dež, sneg. Od 16. do 29.: Vzhodnik in zapadnik, malo padavin. Marec: od 1. do 15.: Vzhodni veter, hladno, malo padavin. Od 16. do 31.: Jug in zapad, padavine, topleje vreme. April: od 1- do 15.: Zapadnik in vzhodnik, vetrovno, padavine. Od 16. do 30.: Jug in zapadnik, deževno, toplo vreme. Maj: od 1. do 15.: Jug in zapad, delne padavine, toplo vreme, od 16. do 31.: Jug, delne nevihte, vroče vreme. Junij: od 1. do 15.: Zapadni veter, delne nevihte, vroče vreme. Od 16. do 30.: Vročina, zapadne delne nevihte. Julij: od 1. do 15.: Zapadne nevihte, vročina. Od 16. do 31.: Vročina, malo delnih padavin. Avgust: od 1. do 15.: Suša. malo delnih padavin. Od 16. do 30.: Zaipad-nik, vročina, malo padavin. September: od 1. do 15.: Suho in toplo vreme. Od 16. do 30.: Malo padavin, toplo. Oktober: od 1. do 15.: Vzhodnj in zapadni vetrovi, hladno vreme s padavinami nad 800 m višine, dež, sneg. Od 16. do 31.: Hladno,_lepo vreme. November: od 1^ do 15.: Jug in zapad, padavine, dež, sneg. Od 16. do 30-: Hladno, lepo vreme, malo padavin. December: od 1. do 15.: Zapadni vetrovi, malo padavin, brez mraza. Od 16. do 31.: Nestanovitno z malo padavinami in ne hud mraz. Splošni pregled kaže, da bo letos v januarju v začetku malo padavin, potem snežni viharji in ne hud mraz. Februarja padavine, konec meseca malo padavin jn ne mraz- Marca bolj suho vreme. II. četrtletje bo bolj deževno, toplo in zgodnja pomlad. III, četrtletje ne bo velika suša, delno. nevihte. IV. četrtletje: oktober, začetek deževno, vetrovno, potem mileje. Novembra: v začetku padavine, hladno, potem mileje vreme. Decembra bo prvo polovico lepo, drugo nestanovitno- Iz tega lahko sklepamo, da kaže dobra letina, glede padavin pa bo treba čvrste obdelave. r- t* Uredništvo in uprava: Solkan, tel, št. I in 7, — Odgovorni urednik Janko Kralj, — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Izhaja vsak drugi petek, — Rokopisi se ne vračajo.