Leto 4 / št. 76-77 SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA 22.5. 1996 AVSTRALSKI SLOVKNSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK - 14-dncvnik. ccoa $ 2.00 THE AUSTRAIJAN SLOVENIAN INDEPENDENT INKJRMATIVE NEWSPAPER Papež Janez Parlamentarna delegacija RS Pavel II. obiskal končala obisk v Avstraliji Slovenijo 17. 18. 19. maj 1996 Papež in premier dr. Janez Drnovšek Andrej Šifrer v Sydneyu 1?. 16. 17. maj 1996 . 'Kf/s/'vy . Z/y/yy Sedem „ IRSKIH NOCI Andrej Šifrer za bralce Glasa Sloveni je stran 13 Za Glas Slovenije Ob srečanju s slovensko parlamentarno skupino v Slovenskem društvu Melbourne, 9. 5. 1996 Jožef Školč, predsednik državnega zbora RS France Bučar in Ciril Pučko, poslanca državnega zbora Ob prvem uradnem obisku slovenske parlamentarne delesacije smo se srečali z večino ključnih ljudi avstralske politike od predsednika Senata in speakerja zveznega parlamenta, do zunanjega ministra, ministra za imisracije, senatorjev in poslancev. Povsod smo bili sprejeti z vsemi častmi in spoštovanjem. In še več. Povsod so nas sogovorniki prepričevali, da poznajo Slovence kot pridne, poštene in zanesljive ljudi. Prepričani smo. da je to pripomogle> k zelo hitremu priznanju naše države in k sprotnemu urejanju odnosov med državama. Enako smo slišali tudi ori obisku parlamenta v Viktoriji. In nenazadnje smo se o vaši skrbi za jezik, kulturo in domovino prepričali tudi sedaj. Ta večer bo zaradi svoje prisrčnosti še posebej ostal v našem spominu. jf v četnek^ 16. maja podprl interpelacijo proti slovenskemu zunanjemu mini. naredil nič koristnega v diplomatskih odn^ih z Italijo ned'Pl°matsko, da odnosi s Hrvaško še niso razčiščeni, predvsem pa da ni Ciril Pucko . Fotografije: Florjan Prcxhiclion ministru Zoranu Glas Slovenije stran 2 Na začetku Glas Slovenije v četrto leto... To je vaš in moj čas. Listam jjo straneh starih številk in ni mi tezk o ugotoviti kako zelo sem iskala načine in poti. včasih spretno, največkrat pa tudi ne. Iskala sem poti "po mestih, trgih, ulicah"— povsod! Iskala sem načine "'po poten v doline in nazaj v breg", do neke popolnosti. Da bi našla to kar sem tako zelo hotela. Dober časnik! Dober odziv! Ali sem ga našla? O tem ne morem soditi jaz sama. Končno pa je vse le še samo izsek iz zgodovine in "novo vino ne spada v stare mehove". Zato odprimo novo stran — poglejmo v jutri, stopimo v korak s svetom, v elektronsko kozmično dobo. Današnji slovenski čas je sicer tako zelo gibek in se tako zelo spreminjaj da ni dneva, da se ne bi spletale nove povezave in med nami našla kakšna novajtična točka. Vsak dan je nov izziv! Želja in moč za "nov korak"! Res je "jutri' in "novo" vedno negotovo, toda hoteti je treba in iti naprej... domiselnosti je treba. Kdor se zna prepustiti igri domiselnosti in vsaj metodično stresti ideje na papir, temu ne bo zmanjkalo snovi za nove — popisane strani. Upam, da je tudi meni ne bo. IZ DNEVNIKA Stanke Gregorič UREDNICE Seveda, še naprej bom ostala urednica, ki rada filozofira. kot mi je nekdo rekel pred kratkim. Kaj je pravzaprav filozofija ? Je v prvi vrsti neko neutrudno odkrivanje in iskanje resnic, iskanje odgovorov na neka vprašanja, smisel vsakega iskanja pa je najdba. Tudi pot iskanja bomo ubirali Še vnaprej. In odkrivanja resnic. Saj je to pot časnikarstva, ki vedno in vsakič privede do take ali drugačne najdbe. Za filozofiranje mora obstajati navezava na druge, ti morajo pomagati, da na^nevamih mestih ne spodrsne. Več glav, več misli in tako je tistemu, ki filozofira potrebna izmenjava misli z njimi. Z drugimi besedami potrebni so bralci, sodelavci .^podporniki in vsi. ki so sposobni časnik dograjevati. Zase upam, da se vam bom lahko posvečala še vnaprej tako zelo zvesto in predano kot doslej in s posebno ljubeznijo odevala list za listom v čutno oblačilo besed. I meant it! saj sem vam na koncu vsake uvodne besede jasno in glasno zapisala vaša Stanka /— . // Majska razglednica iz Slovenije Ko pride MAJ... Pravijo, da je maj mesec ljubezni, mladosti,prebujanja, cvetenja, novega zanosa, očarljivo prijetnih sončnih dni in romantičnih deževnih trenutkov. V maju postaneš, se zamisliš in vdihneš novi optimizem, pa četudi si na pozitivni nuli ali v minusu. Opiti z vsem. zaradi česar poje srce, od česar oči ne morejo odvrniti pogleda in česar se nosnice ne morejo naduhati, imamo maj za najlepši mesec v letu. To je prvi in zadnji maj v letu 1996. Nikoli več ne bo takšnega. To je edino nespodbitno dejstvo, vse drugo so morda le majski prividi. In zato sem se poskušala spomniti, kaj vse bi v tem zanosnem mesecu mogli in morali narediti. In če vsaj troje od naštetega uresničite, vaš maj ni prišel zaman: 1. Ce se vam to še ni zgodilo, se v maju preprosto morate zaljubiti... 2. Ustavite čas in razmislite o vsem... 3. Privoščite koži osvežitev... 4. Uredite si vrt, balkon ali okno... 5. V maju nabirajte regratove cvetove... 6. Obudite svoj osebni odnos z vodo, morje vas čaka... 7. Gledališča, kina in koncerti vas vabijo... V Jani napisala Zana Kapetanovič Ha - ha Ne pozabite na smeh! Smejte se! Vabi vas Slovenija... Tudi to je Avstralija... Pokol na Tasmaniji, ki ga Avstralija ne pomni V tej krvavi "turistični atrakciji" je bila prizadeta tudi družina Mikac, ki ima v Porth Arthurju lekarno. Valter Mikac je ostal brez soproge Nanett in brez šetletne hčerkice Alannah ter triletne Madeline. Mikacevi so sicer Istrani, vendar, kot je dejal pater Tone Gorjup, do neke mere spadajo k slovenski skupnosti, saj so redno zahajali k slovenski maši. TISKOVNI SKLAD $ 100.00 dr. Jože Bernik; $ 100.00 Slovensko društvo Sydney; $ 50.00 družina Novak; $ 3O.O0 Mavra Vodopivec; $ 25.00 M. Ropret; $ 20.00 Fnda in Viktor Javornik. Hvala! Port Arthur, 28. april 1996 - Mailin Bryant, 29 letni zblazneli mladenič "angelskega izgleda" je oborožen z avtomatskim orožjem večjega kalibra pobil 35 ljudi, 19 pa je bilo ranjenih. Do pokola je prišlo v nekdanji kaznilnici v Port Artnuiju. Mladenič je začel streljati najprej v nedeljo, 28. aprila v lokalu, nato še na parkirišču in v hotelu, nakar se je s talci umaknil v bližnjo hišo. ki je v požaru zgorela. Mladeniča so kasneje zdravili za opeklinami v isti bolnišnici kot druge ranjence, kar je Eovzročilo veliko protestov. >o pokola je prišlo le tri dni po obletnici melbournškeea Hoddle Street masakra leta 19&7, v katerem je bilo ubitih sedem ljudi. Prav toliko jih je ubil tudi Wade Frankum leta 1991 v sydneyskem Strathfieldu. O sicer navidezno mirnem a čudaškem storilcu tasmanskega pokola se bo v naslednjih nekaj mesecih zvrstilo nešteto vprašanj -zakaj? Martin Bryant Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra Obisk predsednika državnega zbora Jožefa Školča in slovenske parlamentarne delegacije v Avstraliji Predsednik državnega zbora Jožef Školč se je na podlagi uradnega povabila predsednika senata in predsednika predsedniškega doma avstralskega parlamenta mudil na obisku v Avstraliji od 6. do 12. maja 1996. V parlamtarni delegaciji sta bila še poslanca dr. Franc Bučar in Ciril Pucko. Obisk slovenske parlamentarne delegacije je bil prvi obisk tuje delegacije po formiranju novega avstralskega parlamenta po volitvah marca 1996. Med obiskom je imela delegacija uradno srečanje s predsednikom senata M. Beahanom in predsednikom eredstavniškeja doma avstralskega parlarnenta B. alversonom. Predsednik državnega zbora RS Školč jih je ob tej priliki povabil, da obiščeta Slovenijo. Bil je uradno predstavljen na zasedanjih obeh domov avstralskega parlamenta. Predsednik senata in predsednik predstavniškega doma sta priredila formalno veceijo in zadnji dan pred odhodom, neformalno kosilo v čast slovenske parlamentarne delegacije. Srečanjem je prisostvovalo večje število poslancev in senatoqev. Delegacija se je srečala tudi z Leo McLeayem, ki je vodil parlamentarno delegacijo v Slovenijo v oktobru 1995 in predsedujočim avstralsko slovemnske parlamemntarne skupine prijateljstva. Večerii, ki jo je v čast delegaciji priredil odpravnik poslov veleposlaništva je prisostvovala vrsta poslancev, ki so še posebej naklonjeni Sloveniji in razvoju odnosov z njo. Prav tako se je delegacija srečala z Mišom Lajovicem, bivšim senatoijem slovenskega porekla. V Melbournu in Sydneyu se je delegacija srečala s predsednikoma parlamenta in parlamentarci zvezne države Viktorije in New South Walesa. V Canberri je imela delegacija ločene razgovore z ministrom za zunanje zadeve A. Downeijem, ministrom za zunanje zadeve v senci L. Breretornom, mlajšim ministrom za trgovino senatoijem D. Brownhillom in ministrom za imigracijo P. Ruddockom. Delegacija je imela razgovore z najvišjimi funkcionarji avstralskega Vrhovnega sodišča in Zvezno komisijo za reformo zakonodaje. Z vodstvom mednarodnega združenja proizvajalcev volne in podjetjem CSR za prodajo avstralskega sladkorja so se člani delegacije pogovarjali o odprtih možnostih gospodarskega sodelovanja: V Sydneyu je v čast delegaciji dal večerjo častni konzul A.Breznik, na kateri je prisostvoval tudi D. Lajovic, častni konzul za Novo Zelandijo. V Canberri, Melbournu in Sydneyu se ie delegacija srečala in imela razgovor v prostorih slovenslcih društev s Slovenci živečimi v Avstraliji in s predstavniki slovenskih organizacij v tem delu Avstralije. Delegacija je obiskala tuai slovensko versko središče v Merrylandsu. Delegacija je imela intervju za nacionalno TV mrežo SBS in več intervjujev za slovenske medije. Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra ZAHVALA Jožef Školč, predsednik državnega zbora Republike Slovenije in poslanca France Bučar in Ciril Pucko so nas zaprosili, da se v njihovem imenu ponovno zahvalimo vsem Slovencem, predstavnikom slovenskih društev, narodnih svetov m cerkvenih središč, urednicam slovenskih oddaj in časopisov, učiteljicam slovenskih šol in učencem, pevskim zborom, vsem gostujočini klubom in predstavnikom vseh ostalih slovenskih organizacij za izjemen sprejem, ki so ga doživeli v slovenski skupnosti v Avstraliji. Med vami so se počutili kot doma v Sloveniji. Veleposlaništvo se bi prav tako želelo zahvaliti za sodelovanje vsem slovenskim organizacijam ob pripravi obiska. Z lepimi pozdravi Aljaž Gosnar OBVESTILO Slovenski skupnosti v Avstraliji sporočamo žalostno vest, da je po dolgotrajni bolezni umrl Matjaž Jančar, kije kot bivši predsednik Slovenske izseljenske matice večkrat obiskal tudi Avstralijo in navezal številne stike in prijateljstva s predstavniki slovenske skupnosti. Aljaž Gosnar VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA Advance Bank Centre-Level 6,60 Marcus Clarke street, Canberra City TEL.: (06) 243 4830 FAX: (06) 243 4827. Pisma in diugo pošto pošljite na naslov. Embassy of Slovenia, P.O.Box 284, Civic Square. Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure: uiadne ure od 10.00-1400 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar. Ataše za konzularne zadeve: Una Omahen. KONZULAT REPUBLIKE SLOVENUE AVSTRALIJA (NSW in VIQ Častni konzul Alfred Breinik Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) tel.: (02)314 5116; fax: (02) 3996246 Po&ni naslov: P.O. Box 188 Coogee NSW 2034 KONZULAT REPUBLIKE SLOVENUE NOVA ZELANDUA Častni konzul DuSan Lajovic Eastern Hutt Road. Pomare. Lower Huti (Wellington). tel.: (04) 567 0027. fax: (04> 567 0024 Poštni naslov: P.OBox 30247 Lower Hut. NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O. Box 5 Smithfield NSW 2164 tel.: (02) 604 5133; fax. (02)604 009 KONZULAT AVSTRALIJE DUNAJSKA 22 LJUBLJANA, SLOVENIJA 61 000 Telefon: + 61/ 1327 341 Fax: +61/ 1331 052 Častni konzul: Viktor Baraga Glas Slovenije stran 4 — NOVICE iz Slovenije Novice Viri: http:// eiger. k2. net / dnevnik/ http:// eunet. si/ yell.,7 medijil/mag http:// www. kabi. si. 21/ morel http:// www. Quantum, si/ - rkc/ aktualno http:// www. insert. si/ egi... html#kacin Maribor — Ob pričakovanem nedeljskem papeževem obisku v Mariboru je nastopila že nekaj dni prej prepoved prometa in parkiranja na celotnem kompleksu Slomškovega trga in na nekaterih drugih mariborskih cestah. Ljubljana — Slomšek ne bo beatificiran! Izjava mariborskega škofa mons. dr. Franca Krambergerja o Slomškovi beatifikaciji: Slomškov spomenik, vzidan na L-tari ponko vski šoli "Prejel sem sporočilo generalnega postulatorja mons. dr. Maksimiljana Jezernika iz Rima glede plenuma ali seje kardinalov in svetega očeta papeža Janeza Pavla II. o Slomškovem procesu. Formalne beatifikacije ali razglasitve za blaženega ne more biti ob tem papeževem obisku, ker je čas med podpisom dekreta in razglasitvijo prekratek." Vatikan — Iz Vatikana je prišla novica, da je papež končno podpisal dekret o junaški stopnji kreposti in svetosti škofa Antona Martina Slomška. Za blaženega ga bo morda razglasil v Rimu čez nekaj mesecev. Sodano, v Slovenijo pa je pripotovalo tudi kakih 50 škofov. Papež je v svojem pozdravnem govoru posebej pozdravil Slovence po svetu; veliko število izseljencev pa je odpotovalo v Slovenijo, da bi se tam s papežem osebno srečali. Tako tudi številni avstralski Slovenci. Do zaključka naše redakcije še ni bilo poročil o papeževem obisku Maribora. Nova Gorica — Ko so pred tremi leti prišle na dan prve informacije o velikih malverzacijah v novogoriškem Hitu, je direktor podjetja Danilo Kovačič v nekem pogovoru samozavestno izjavil, da je eden od "najvplivnejših Slovencev in da mu nihče nič ne more." Mislil je na zakulisno moč rdečega lobija, ki je bil, po pisanju MAG-a tesno povezan z igralništvom in katerega član je bil. Spregledal pa je, da ima nad seboj veliko vplivnejše ljudi od sebe. V minulih dneh so mu to dokazali: odtegnili so mu zaščito in v nekaj urah je bil "nekdanji direktor Hita". Maribor — Sedanji direktor mariborske drame v odstopu Teo Pajnik je gledališču nakopal hudo izgubo, ki naj bi znašala 200 ali po drugih informacijah "le" 120 milijonov tolarjev. Pika na i njegove poslovne nepremišljenosti je bila menda (posojilni) nakup dvorane na Mariborskem razstavišču za potrebe skladiščenja in gledaliških delavnic. Ob vsem tem pa prihaja še do "žaganja" umetniškega direktorja Tomaža Panduria, ki je s svojim viharnim prihodom v gledališče marsikomu stopil na žulj. Zato postaja tudi grešni kozelj za Pajnikove nečedne posle, fronta proti njemu pa se odpira natančno v Času, ko mora celo največji sovražnik njegovih spektaklov priznati, da mu je uspelo, kar ni uspelo nobenemu slovenskemu gledališkemu režiserju: postal je mariborska in torej slovenska blagovna znamka po vsej Evropi in čez lužo in prav junijsko odprtje enega najbolj uglednih svetovnih gledaliških festivalov, namreč dresdenskega Theater der Welt, z mariborskim Babilonom je najlepši dokaz za to. Idejni načrt oltarnega prostora v Stožlcah V petek, 17. maja 1996 natanko ob 16.40 je na brniškem letališču, na katerem so za to priložnost odpovedali vse polete, pristalo letalo Alitalie, s katerim je s številnim spremstvom, najožjimi sodelavci in novinarji, pripotoval v Slovenijo 264. poglavar katoliške cerkve in najvišji vatikanski državni predstavnik na dolgo napovedani in skrbno pripravljeni obisk. Pričakali so ga gostitelj, predsednik države Milan Kučan, predsednik vlade Janez Drnovšek, predsednik državnega zbora Jožef Školč, predsednik organizacijskega odbora Andrej Ster in drugi visoki, državni predstavniki, slovenski škofje z nadškofom Alojzijem Šuštarjem na čelu ter diplomati, akreditirani v Sloveniji. Po zvonjenju zvonov po slovenskih cerkvah, katerih odmev je z brniškega letališča odnašal precej močan veter, in veselih zvokih Policijske godbe na pihala (odmevala je pesem Jaz pa ti pa židana marela) je prisluhnil obema himnama, pregledal častno stražo slovenske vojske in si nato v za to priložnost postavljeni kapelici na letališču izmenjal pozdravni govor z Milanom Kučanom. Papež je v svojem pozdravnem govoru dejal, da ga veseli, da prihaja v deželo "posajeno z zvoniki, cerkvami, kapelicami, ki pričajo o globokih krščanskih koreninah". V svojem govoru je izpostavil Antona Martina Slomška, od koncu pa pozval k spravi in solidarnosti in zazelel, da bi njegov obisk pripomogel k moralni in krščanski prenovi naroda. V petek in soboto je papež prespal v Ljubljani, za rojstni dan pa mu je v soboto zjutraj zapel zborček otrok iz dekanije Ljubljana Center. V soboto se je papež peljal v papamobilu po Celovški cesti do Stožic, kjer je bila najprej maša, posvečena 12504etnici krščanstva med Slovenci. Po srečanju s Predstavniki Zavoda sv. Stanislava in kofijske klasične gimnazije ter premierom dr. Drnovškom je odpotoval v Postojno, kjer se je ob 16.30 začelo srečanje z mladimi in praznovanje papeževega 76. rojstnega dneva. Ves čas gaje spremljalo okoli 40 uradnih spremljevalcev, med katerimi je bil tudi vatikanski državni tajnik Glas Slovenije stran 5 - NOVICE i/. Slovenije z Interneta Viri: http:// eiger. k2. net / dnevnik/ http:// eunet. si/ yell.J medijil/mag http:// www. kabi. si. 21/ morel http:// www. quantum. si/ - rkc/ aktualno http:// www. inseit. si/ egi... html#kacin Ljubljana — Zoran Thaler od 16. maja ni več zunanji minister RS, za njegovo razrešitev je olasovalo 48 poslancev. Minister Thaler ni sposoben voditi zunanjega ministrstva; bil je nediplomatski, ni dovolj storil za zbliževanje z Italijo in Hrvaško. Ljubljana — Vladajoča Drnovškova Liberalna demokracija, katere član je bil Thaler, je v sporočilu za javnost zapisala, da je interpelacija zoper Thalerja močan protievropski in protislovenski udarec. Podpisniki interpelacije so bili najprej Slovenska ljudska stranka in Socialdemokrati, kasneje pa so se jim pridružili še Krščanski demokrati, Združena lista socialdemokratov, Demokratska stranka. Slovenska narodna stranka in drugi. Liberalni demokrati, ki vladajo v koaliciji s Krščanskimi demokrati menijo, da jih je koalicijski partner izdal in tako ostaja daljnji obstoj take koalicije vprašljiv. Ljubljana — Janševa Socialde -mokratska stranka je zbrala že več kot 25.000 podpisov podpore njihovi zahtevi za razpis referenduma o volitvah poslancev, nekaj manj podpisov pa so dobili tudi za spremembo ustave, v katero naj bi vnesli določbo o možnosti odpoklica poslanca. Akcije zbiranja podpisov se je stranka očitno lotila temeljito in organizirano: pred vsemi 58 upravnimi enotami, v katerih zbirajo podpise, so postavili stojnice, na njih pa podpisnikom pomaga izpolnjevati rormularje več kot 500 članov stranke. Nekateri v SDS sicer optimistično napovedujejo, da bodo še do izteka predpisanega roka za zbjranje podpisov (do 21. junija) zbrali zahtevanih 40.000 podpisov za razpis referenduma in 30.000 podpisov za spremembo ustave. Ljubljana — Na volilni skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti so za predsednika za naslednja tri leta zopet izvolili dosedanjega prvega človeka dr. Franceta Bemika. Pri vodenju te najvišje slovenske znanstvene in umetniške ustanove mu bodo pomagali akademiki podpredsednika Robert Blinc in Ciril Zlobec in drugi. Ljubljana — Za zadnjo nedeljo v juniju se obeta, da bodo šli v Sloveniji na volišča in glasovali za ali proti temu, da bi volilci imeli neposreden vpliv na izbiro poslancev in da bi bila zastopanost posameznih delov Slovenije bolj enakomerno porazdeljena, državni zbor pa odražal bolj sorazmerno zastopanost političnih interesov. O tem, kaj natančno to pomeni oziroma kako naj bi to vnesli v zakon, ki ga je predlagala prav Janševa stranka, pa si verjetno nista enotna niti dva poslanca, kaj šele volilci. L jubljana — Z nedavnim ponovnim odprtjem avtoceste "bratstva in enotnosti" med Zagrebom in Beogradom bodo izgleda spet oživele nekdanje prometne poti. Tako bodo tudi slovenske ceste sčasoma bolj polne tovornega in potniškega prometa proti jugu, kaj pa to pomeni, so izkusili že v rajnki Jugoslaviji. Hrvaška seveda pritiska na Slovenijo s cestno povezavo Trst-Reka, ki Slovenijo pretirano ne zanima. Maribor — Maribor je obiskal izraelski veleposlanik na Dunaju Yoel Sher s soprogo. Eden od poglavitnih namenov obiska je bil tudi ogled sinagoge in določitev njene namembnosti. Washington — Najpomembnejši stavek o Sloveniji, ki gaje bilo te dni, po obisku premie rja Janeza Drnovška slišati v ZDA je izrekel ameriški obrambni minister Perry po podpisu sporazuma o varovanju vojaških skrivnosti. Dejal je namreč, da je Slovenija dosegla tisto stopnjo razvoja, ko ji je mogoče zaupati in z njo podpisati sporazum, ki omogoča celo izmenjavo tajnih vojaških informacij. Perry je velik slovenski adut, saj se bo jeseni v Bruslju odločalo, katera izmed vzhodno in srednjeevropskih držav bo lahko (najprej) postala polnopravna članica Nata. SLOVENIA A Guide to Virtual Slovenia http://www.ijs.sl/slo/ ©1»6M«i Kurj» L jubljana — Vse manj je možnosti, da bi se poslanci državnega zbora še v tem mandatu tako ali drugače odločili o predlogu Janeza Kocijančiča (ZLSD) za predčasno razrešitev generalnega državnega tožilca Antona Drobnica. Maribor — Dr. Vladimir Drozg, sodelavec Inštituta za geografijo in docent na Pedagoški fakulteti v Mariboru, je predstavil predelano svojo doktorsko disertacijo Morfologija vaških naselij v Sloveniji. ki je izšla v zbirki Geographica Slovenica kot sedemindvajseti zvezek. Ljubljana — Center za promocijo turizma v Sloveniji je začel z delom 1. aprila letos. Vodi ga v.d. direktor Franci Križan. Do zdaj je bil objavljen razpis za devet strokovnjakov za področje tržnega, produkcijskega in informacijskega sistema, julija pa naj bi začeli kadrovsko in organizacijsko popolnjeni delovati s "polno paro". Maribor — Vseslovenski projekt ekološko razvojnega sklada Slovenije za kreditiranje zamenjave ogrevalnih sistemov na ljubljanskem, mariborskem, celjskem, zasavskem, koroškem, gorenjskem in dolenjskem območju seje začelo v sredo, 15. maja 1996. Zajema posojila za prehod z ogrevanja na trda goriva ali mazut na ekološko srejemljivejše ogrevalne sisteme, kot so daljinsko ogrevanje, toplotne črpalke in solarni sistemi. Tečajna lista slovenskih tolarjev (SIT) z dne 17. 5. 1996 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija Avstrija Hrvaška Nemčija ZDA Italija 100 AUD ATS HRK DEM USD ITL 110.67 12.77 24.74 89.91 137.74 8.87 11.34 12.85 24.89 90.45 138.57 8.92 N/' Se to in ono iz Slovenije Peterle novi predsednik DS za Slovence v zamejstvu Ker jadranka Sturm-Kocjan iz privatnih razlogov ni mogla več opravljati poslanskih obveznosti, je bilo treba izvoliti novega predsednika parlamentarne Delovne skupine za Slovence v zamejstvu (Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem). Njen predsednik je postal Lojze Peterle. Naš tednik Slavnostna seja SSK Svetovni slovenski kongres bo 26. junija 1996 obeležil peto obletnico obstoja te vseslovenske organizacije. Ob dogodku bo izšla jubilejna izdaja Glasila SSK. SSK Ljubljanski Argentinski park na robu škandala Doprsni kip generala San Martina iz Argentine le prispel v Slovenijo že 15. marca letos. Potem pa se je nekje zataknilo, argentinsko diplomatsko darilo je prineslo veliko sporov in ostrih besed. Brez dvoma je bil general in državnik San Martin zaslužen in pomemben mož, toda ne za Ljubljano, še manj pa za Slovenijo, pravijo nekateri. Večer Bo lahko papež "spravil" cvangeličanc in katoličane v Sloveniji? Pričakovanja obeh so velika. Od lanskega 11. junija je sénior evangeličanske cerkve duhovnik v Gornjih Slavečih Geza Emiša, ki je v verskem pogledu na takem položaju kot slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar. V pogovoru za mariborski Večerje Geza Erniša med drugim tudi protestiral proti postavitvi doprsnega kipa argentinskega generala Joseja de San Martina, ker naj bi bil ta del parka v lasti evangeličanske verske občine Ljubljana. Število evangeličaov v Sloveniji V Sloveniji skoraj ni občine kjer jih ne bi bilo. Največ, 14.349, jih je v Murski Soboti, 938 v Ljubljani, 542 v Mariboru, 216 v Gornji Radgoni, 186 v Celju, 183 v Radovljici, 157 v Domžalah, 141 v Kranju, 135 v Novem mestu, 133 v Ptuju, 122 v Kopru, 110 na Jesenicah. Večer Obnovljeni Hotel Lev bo del verige intercontinental Ljubljanski hotel Lev je s SCT podpisal pogodbo o temeljiti prenovi, ki bo trajala šest mesecev. Slovenija in računalniški programi V Sloveniji ie pravno varstvo računalniških programov zagotovljeno z zakonom, a kljub temu je Bilo še vedno 92 odstotkov programov ukradenih (to je: osem odstotkov programov je kupljenih, ostalih 92 pa presnetih, prekopiran i h). Predstavnik Microsofta v Sloveniji meni, da bi dosegli velik uspeh, če bi ob koncu letošnjega leta odstotek piratskih programov padel na 85 do 90 odstotkov. Svobodna Slovenija Veliki dosežki slovenske kirurgije Klinika za gastroenterološko kirurgijo Kliničnega centra v Ljubljani je po evropskih merilih v strokovnem in znanstvenem potencialu zelo pomembna medicinska ustanova. Na kliniki opravi 27 kirurgov letno več kot pet tisoč operativnih posegov. V mariborski bolnišnici se s kirurgijo prebavil ukvarja ekipa 15 strokovnjakov pod vodstvom prim. dr. Franceta Grandovca, ki v letu dni naredijo 2500 kirurških posegov. Mag Uspeh fotografskega mojstra iz Celja — novo zlato odličje Mojster fotografije Vinko Skale je pred nekaj dnevi iz Bel°ije dobil sporočilo, da mu je mednarodna žirija spet podelila visoko priznanje, tokrat zlato medaljo V kategoriji fotožurnalizma za diapozitiv Koncert iz njegove znamenite kolekcije Korenine, ki jo ljubitelji fotografije poznajo po domala celem svetu. Celjani svojemu Slomšku Pred opatijsko cerkvijo sv. Danijela v Celju je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil kip škofa Antona Martina Slomška. Kip sta odkrila celjski opat prelat Friderik Kolšek ter minister za kulturo RS dr. Janez Dular, slavnostni govornik pa je bil tržaški pisatelj Alojz Rebula. Družina Vsak dan 224 pijanih voznikov Med akcijo Natakar, taksi prosim! so policisti v 25 dneh odkrili kar 5611 vinjenih voznikov. V prvih treh mesecih 39 tisoč prijav sodniku za prekršek. Delo Žičnice v Sloveniji V Sloveniji deluje v 47 krajih 193 žičnic: tri krožne kabinske, tri gondolske. osemintrideset sedežnic in stopetdeset vlečnic. Delo Spremembe slovenskega televizijskega prostora? Slovenski televizijski prostor se utegne kmalu (spet) korenito spremeniti. Zaradi (domnevne) finančne stiske Kanala A so se povečali pritiski na njihove lastnike, naj se združijo s POP TV. Še več. Celo angleški partner Baring, kije v Kanalu A udeležen s posojilom v višini dveh milijonov ameriških dolarjev, pošilja v Slovenijo telegrame in sprašuje: "Kaj se dogaja?" Začasna ustavitev lastnega programa na kanalu A pa je zadevo naredila še bolj dramatično. Mag V komisiji zbirajo dokaze za poročilo o povojnih pobojih Na nedavni seji so večinoma pregledovali dokumente, ki pričajo o delovanju Ozne - Jože Pučnik, je izpostavil študijo, za del katere meni, da potvarja zgodovino. Zbornik inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kije izšel leta 1970 navaja, da je bilo po vojni samo na zgornjem Štajerskem usmrčeno 2341 civilistov, ki so sodelovali z okupatorjem. Delo Ob 60-letnici koprskega škofa Metoda Piriha Slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštarje poslal Metodu Pirihu ob njegovem življenskem jubileju čestitko, v kateri je izrazil željo, da bi Metod še dolga leta vodil koprsko škofijo. Družina Medved tudi v zaledju Istre Že lansko poletje naj bi lovci ob Dragonji in v gozdovih okoli Laborja in Trušk videli medveda. Kosmatincu pa gre verjetno pripisati februarski pokol ovce in ovna pred dnevi v ograjenem pašniku Albina Kocjančiča, slab kilometer iz vasi Trsek pri Marezigah. Delo Slovenci smo strpnejši do preteklosti, kot si mislimo Center za raziskavo javnega mnenja FDV je predstavil prve vtise raziskave Razumevanje preteklosti, ki je potekala v okviru rednega programa projekta SJM. Raziskava daje vtis, aa smo sproščen narod, da čiste zgodovine nimamo, je le interpretacija skozi kak zgodovinski presek. Med pomembnimi slovenskimi zgodovinskimi osebnostmi je na prvem mestu Primož Trubar, sledi France Prešeren, na tretjem mestu je Milan Kučan, in na četrtem Ivan Cankar. Pomembno zgodovinsko vlogo so pripisali tudi Josipu Brozu in Edvardu Kardelju. Delo Glas Slovenije stran 7 - ZAPISALI SO ŠE V - PO SVETU NAŠ TEDNIK i I Jože Biščak "Španska zanka": ob razpravi o španskem ! predlogu je vladajoča koalicija menila, aa gre za "prelomni trenutek vstopanja Slovenije v Evropo", medtem ko je opozicija menila, da se bo začela razprodaja države tujcem. Španski predlog je namreč, bran med vrsticami, italijanskim optantom dal majhno prednost pri nakupu nepremičnin v Sloveniji, kar naj bi bilo sporno iz dveh razlogov: prvič, popustili naj bi izsiljevalskim zahtevam Italije in ji s tem dali prav, in drugič, nekateri tujci (Italijani) bi bili v privilegiranem položaju. Tega pa Evropska unija od Slovenije ni nikoli zahtevala. Toda najboli sporna formulacija španskega predloga je bila, da lahko pridobijo lastniško pravico tisti, ki so najmanj tri leta prebivali na ozemlju Slovenije, kar pomeni, da bi bili do nakupa nepremičnin upravičeni že živeči Italijani, ki so prebivali na Primorskem med obema vojnama, italijanski optanti, Nemci (bodisi vojaki bodisi . uradniki), ki so med drugo svetovno vojno "živeli" v Sloveniji, tako imenovani Staroavstrijci, tujci, ki so v slovenskih zaporih preživeli najmanj tri leta. in še kdo drug. Zakon o lastninskih in drugih stvarnih pravicah je r zadevo v 100. c in 106. členu še dodatno zapletel. V 100. c člemT je predvideno', da nepremičninsko pravico lahko pridobi tujec, ki ie najmanj tri leta prebival v Republiki Sloveniji, kar lanko pomeni od leta 1945, ko je bila Slovenija republika v okviru Jugoslavije, ali pa od leta 1991, ko se je Slovenija osamosvojila. Dvome je razrešil 106. člen, ki triletno obdobje omejuje na čas po juniju 1991. Kako bo na tako formulacijo reagirala Italija, še ni jasno, kajti zahteve zahodne sosede so bile nedvoumne: Če Slovenija že ne more vrniti premoženja optantov. ki so po drugi svetovni vojni pobegnili v Italijo, naj imajo vsaj prednost pri nakupu nepremičnin. So pa bili zato odmevi v drugih državah Evropske unije zelo ugodni, kar je zagotovo znak Sloveniji, da je na pravi poti prilagajanja zakonodaje evropski. Za kakšno ceno je seveda drugo vprašanje. Dr. France Bučar, pravna avtoriteta v Sloveniji, Eravi, aa je vlada s predlogom zakona kršila ustavo, 'stava namreč ne predvideva lastninske pravice tujcem, medtem, ko jo zakon, resda šele v prvi obravnavi, že omogoča. Zato bodo razprave v državnem zboru in na notranjepolitičnem prizorišču nasploh še dolgotrajne. MAG JanežJanša v pogovoru z novinarjem Maga: Vsaka laž, ki se pojavi v medijih, predvsem v Mladini, je bolj debela od prejšnje. Med slovensko vojno so izginili samo tisti tanki, ki so bili uničeni v boju, in natančno in javno se ve, kje, kdaj in koliko tankov je slovenska TO uničila. Zgodbo o brez sledu izginulih 79 tankih je skonstruiral Igor Mekina v Mladini in je res umetnina v svoji branži. Tank vendar ne more kar tako izginiti, saj ni vžigalica! Na ministrstvu za obrambofso natančni podatki za vsak tank, ki je bil zaplenjen ali odvzet JLA, in prepričan sem, da bi tam Mekini kljub, njegovim znanim povezavam z obveščevalnimi oficirji jugovojske postregli z informacijami, če-bi zanje zaprosil. MLADINA Borut Osonkar: Slovensko mejo ilegalno prestopajo Liberijci, Kitajci, Romuni, Senegalci, Maročani, Bosanci, Jugoslovani in še kdo. Novinar Osonkar se je pogovaijal o tem z osebo, ki jim je pri tem dve leti pomagala. Navadno z dvema avtomobiloma, povezanima s CB-postajo. Spredaj pelje kontrolni avtomobil, za njim transportni. Če kontrolni avto na poti do meje sreča policiste, sporoči avtomobilu zadaj, naj se obrne, šifra za preklic ie gremo na pijačo... Vodič na meji spravi ljudi iz avtomobila in se z njimi peš odpravi čez, v Italijo. Zveze za naprej pa so v Neaplju, Torinu, Vidmu in Padovi. V Slovenijo so ilegalci, večinoma, prihajali z letali iz Istanbula na Brnik, v glavnem s ponarejenimi ameriškimi potnimi listi, čeprav niso znali niti besede angleško. Neke so vrnili." MOSKVA Domnevno čudežno kremeljsko zdravilo, ki so ga sovjetski znanstveniki izumili v začetku osemdesetih let. cla bi podaljšali življenje tedanjim ostarelim sovjetskim voditeljem, se je pojavilo v prosti prodaji v neki moskovski lekarni in takoj vzbudilo veliko zanimanja, a tudi nezaupanja. To zdravilo je pravzaprav elektronski pripomoček. Pacient požre miniaturno elektronsko» napravo, ki obleži v želodcu, njen učinek pa je mogoče videti na ekranu posebnega instrumenta. Tako stimulirajo živce in delo želodca, ob tem pa marsikatera težava izgine. http://eiger.k2. net/doevnik VATIKAN Pred kratkim so v Vatikanu sporočili, da bo papež Janez Pavel II. 6. in 7. septembra 1996 obiskal Madžarsko. Papež se bo v Pannonhalmi udeležil slovsnosti ob 1000-letnici tamkajšnje benediktinske opatije. Nato pa bo v Gyoru obhajal bogoslužje in se srečal z madžarskimi škofi. Nedelja WASHINGTON Pakistan, Malezija, Saudova Arabija in Brunej so bili med državami, ki so taino oskrbovale Bosno in Hrvaško z orožjem kljub embarcu Združenih narodov, je zapisal ameriški dnevnik Washington Post. Časopis je zapisal, da je orožje prihajalo tudi iz Madžarske in Argentine. Tihotapljenje z orožjem je bilo bolj obsežen in zapleten posel, kot so bile pošiljke iz Irana in Turčije, o katerih je nedavno izvedela Clintonova administracija. http://www.kabi.si/si21/morel/ CELOVEC Po novem Avstrijci ne bodo več potrebovali niti denarnic niti gotovine. Tudi najmanjše nakupe, jutranjo kavico ali opoldansko pivce bodo v bodoče lahko plačevali s pomočjo čipa na svoji evroček kartici. Približno 2,5 milijona takšnih kartic so avstrijske banke že ali pa jih bodo v kratkem opremile s centimeter velikim čipom in namestile bankomate, na katerih bodo lastniki kartic čipe lahko napolnili. http://eigerJc2. net/dnevnik ZAGREB Še vedno ni znano, kdaj bo bila Hrvaška sprejeta v polnopravno članstvo Sveta Evrope, čeravno so to euforično že proslavljali, ko je parlamentarna skupščina Sveta Evrope dala pozitivno mnenje o tem. Večina, na čelu z Veliko Britanijo in Francijo se zavzema, da bi to odločitev preložili na jesen, Avstrija, ki se ji je priključila tudi Nemčija, pa sta za takojšnje sprejetje. Večer PULJ V Pulju so 13. maja potekali pogovori o položaju števinih slovenskih počitniških domov v Istrski Županiii. Izražena je bila želja, da se vprašanja počitniških domov rešijo čimprej, saj se nekatera, kot je Pineta, že pripravljajo na novo turistično sezono. Istrska županija ie zainteresirana, da se odnosi med državama čimprej razčistijo in uredijo lastninski odnosi v Buzetski pivovarni ter da se razširi proizvodnja v buzetskem obratu Cimosa. RIM Pred rimskim vojaškim- sodiščem se ie 8. maja začelo sojenje nekdanjemu stotniku nacističnih enot Erichu Pnebkeju, ki je zdai star 83 let. Obtožnica ga bremeni množičnega zločina, ki naj bi ga zagrešil v Rimu 24. marca 1944. Obtožujejo ga, da ie na ukaz poveljnika v Ardeatinsririh jamah pripravljal ustrelite v 335 civilistov, od tega 85 Zidov. Prieoke se mora zagovaijati še za nekaj drugih zločinov, ki jih je zagrešil v Veroni in nekaterih drugih krajih. Po vojni je bil sicer zaprt, vendar je pobegnil iz italijanskega zapora in se naselil v Argentini, ta država jDa^a je nedavno izročila Italiji. Glas Slovenije stran 8- POSLOVNA Slovenija Sloveniji zaupajo Slovenija ie edina od srednje i vzhodnoevropskih držav v prehodu dobila oceno A za kreditno sposobnost od vseh treh najuglednejših svetovnih agencij. Moody's ji je dala oceno A 3, TBCA A-, Standard&Poor's pa A. S tem se je pri presoji kreditne sposobnosti uvrstila, na primer, pred Češko in Grčijo. To pomeni, da bo konec junija lahko izdala prve obveznice v višini okoli 200 milijonov dolarjev, vstopila na mednarodni tr» kapitala, tujci pa imajo zagotovljeno varnost naložb v slovenske vrednostne papirje. http://www. es. umi. edu/ Rok Press Radenska obnavlja v Sarej vu Radenska je ves vojni čas v BiH izvažala svojo mineralno vodo in brezalkoholne pijače; lani denimo, osem milijonov litrov. Zdaj bo obnovila domala povsem porušen prodajni center, ki ga je dala leta 1988 zgraditi v Sarajevu in je stal 1,1 milijona mark. Večer Beograd molči ob podpisu Ljubljana-Podgorica V Srbiji skorajda ni odzivov na zadnji slovensko-črnogorski sporazum o gospodarskem sodelovanju in na obisk črnogorske delegacije v Ljubljani. Kolumnistka in urednica Naše Borbe Tanja Jakobi je ironično zapisala, da ie dejstvo. da „Srbija nima morja, mogoče razlog, zaradi katerega so Črnogorci, ki ga imajo in ga "delijo" s Slovenci, prišli do Ljubljane pred Srbi. Delo Tomosov moped za Kitajce "mercedes" med mopedi Na Kitajskem je to druga najbolj prodana znamka motorjev in prva po ceni. Tomosovci so zdaj izdelali še nov model, ki do resna konkurenca Piaggiu. Stane Ražen, direktor in večinski lastnik ameriškega podjetja STR, je slovenskim novinarjem ob obisku na sedežu podjetja v New Jerseyu pojasnil, kako se Tomosov moped vse bolj uveljavlja na svetovnem trgu. De/o Slovenija in ZDA Slovensko gospodarstvo še ni odkrilo možnosti, ki jih ponuja ameriški trg, je prepričan tudi slovenski konzul v New Yorku Matjaž Kovačič. Zgovoren je podatek, da je med Slovenijo in ZDA za vsega 500 mihjoov dolarjev trgovinske menjave, kar je manj~kot z Makedonijo. Vseni podjetjem, ki delajo na ameriškem trgu (izjema so lesarji), pa posli dobro tečejo. Kako pomembna je prisotnost teh podjetij v New Yorku. pa najlepše pove izkušnja Rogaške in njenega kristala. Oakar imajo svoje predstavništvo v New Yorku. se je bistveno povečala prodaja kristala v Nemčijo. Logično je, da veliki kupci raznoterega blaga potujejo v New York zato, da si tam. v prestolnici "svetovnega trga", ogledajo, kaj jim trg ponuja. In izbirajo. Delo Uprava mariborskega Tarna odstopila Uprava Tama je nepreklicno odstopila. Edvin Makuc, dosedanji predsednik uprave, trdi. da sanacija podjetja pač ni bila mogoča, ker zaradi ravnanja vlade ni bilo moč izpeljati vnaprej določene dinamike. Minister za gospodarstvo ar. Tajnikar pa je tudi po odstopu uprave o opotekajočem se mariborskem gigantu govoril optimistično. Sicer pa največji del proizvodnje stoji. http://www. es. umi. edu/ Rok Press Kmalu po novi cesti od Sela do mejnega prehoda Vrtojba Konec tega meseca naj bi dokončali gradbena dela na odseku avtoceste oziroma hitre ceste od Sela v ajdovski občini do Šempetra pri Gorici. Dobrih 12 km so začeli graditi pred slabima dvema letoma. Delo v Lansko leto za Terme Čatež najuspešnejše V Termah Čatež so imeli minulo leto več kot 452.000 prenočitev, kar je 7.7 odstotka vseh v Sloveniji. Poslovanje tega zdravilišča je zdai že moč primerjati s podobnimi v svetu. Povečal se je dobiček, tako. da je zdaj delniška družba pred novo razvojno močjo in da bodo zdaj razdelili 401 milijon tolarjev dobička. De/o Dražba in prodaja delnic Sklad za razvoj je sklical še eno dražbo, na kateri so pooblaščenim investicijskim družbam prodajali delnice privatizirajočih se podjetij. V nasprotju s prejšnjo dražbo, med katero so kupci cene dvigovali visoko pod nebo — družba Infond je kupila Gospodarski vestnik za trikrat višjo vsoto, kot je bila navedena v izklicni ceni — med tokratno dražbo licitiranj praktično ni bilo. Od večjih podjetij je le časopisno podjetje Delo doseglo ceno. višjo od izklicne. Za dobre 4 odstotke višjo ceno je delnice Dela kupila Krekova družba. No. nobena skrivnost ni, da so se pooblaščene investicijske družbe pred dražbo sestale in se dogovorile, kaj bodo kupile. http://www. es. umi. edu/ Rok Press V Mariboru so začeli graditi trgovsko-poslovni center City Odprli naj bi ga še pred koncem prihodnjega leta. Gradnja pa naj bi stala 22 milijonov mark. Objekt se bo razprostiral med hotelom Slavija. Ulico Vita Kraigherja in Ulico heroja Bračiča ter Titovo cesto. Klet, pritličje ter prvi dve nadstropji bodo namenjeni trgovski in gostinski dejavnosti, ostala 4 nadstropja pa poslovnim prostorom. Večer Pomoč živinorejcem Slovenskim živinorejcem in klavno-predelovalni industriji. ki so se znašli v težavah, bo vlada pomagala z dvesto milijoni tolarjev in z raznimi ukrepi. Bolezen norih krav. čeravno je v Sloveniji ni bilo, je vseeno povzročila, da so mnogi Slovenci z jedilnikov črtali govedino in teletino. na drugi strani pa so se podražila krmna žita (Slovenija jih uvozi okoli 60 odstotkov), s tem pa prireja svinine in peaitnine. nttp://www. es. umi. edu/ Rok Press Sejem informatike — računalniška smetana Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so poleg sejma Učil v začetku maja odprli tudi računalniški sejem Informatika, na katerem se je po lanski množični udeležbi večine tovrstnih podjetij, ki kaj pomenijo, spet zbrala vsa smetana slovenske in svetovne računalniške industrije. Delo Slovenija snubi tujce V okviru predstavitev srednje in vzhodnoevropskih reformnih držav na spomladanskem srečanju svetovnih trgovinskih centrov (WTC), ki poteka te dni na Dunaju, je bil seminar Slovenija — vaš poslovni partner. Delo Slovenija in Avstralija postala partnerja v sodelovanju V pogovoru z urednico Glasa Slovenije Aljaž Gosnar, odpravnik poslov — Veleposlaništvo RS Canberra Pred kratkem sem službeno obiskal Slovenijo in bi se tokrat rad dotaknil tega kar se je dogajalo v avstralskem tednu v Sloveniji, ki ie dosegel najvišjo stopnjo s tem, ko je Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije odprl to predstavitev in z njim seveda tudi predstavnik Avstralije veleposlanik Walker. Zelo uspešno je zaključila svoj obisk tudi avstralska gospodarska delegacija, ki jo je vodil pomočnik ministra za zunanje zadeve in trgovino in v kateri so bili predstavniki devetih avstralskih firm, ki so vsi uspeli s svojimi kontakti ustvariti pogoje za navezavo poslov. Isto tako je bilo pomembno, da so se nadaljevala srečanja med ministrstvom za ekonomske odnose in predstavnikom ministrstva za trgovino, pogovarjali so se predvsem o razširitvi celotnega ekononmsKe°a sodelovanja in to v tem smislu, da bi Avstralija izvažala proizvode v Slovenijo, kjer bi ti v naši industriji (tekstilni, rafineriji sladkorja, prosta cona luke Koper, papirna industrija) dobivali končno formo in se prodajali na evropsko tržišče. Tnteres Avstralije je tako velik, da "bo verjetno v naslednjih nekaj mesecih prišlo do nekaterih skupnih investicij v določene projekte oziroma do skupnega vlaganja. Pomembno vlogo pri tem igra avstralski častni konzul Viktor Baraga in seveda Dušan Lajovic, ki je v bistvu eden od avstralskih investitorjev. Tudi častni konzul Alfred Brežnik in jaz se bova potrudila, da se bo pri temu pomagalo. To je prva avstralska delegacija, ki je prišla v Slovenijo kar pomeni, da nam je tukaj v Avstraliji uspelo sprovocirati interes za S\oven\jo. Slovenija in Avstralija sta postala partnerja v sodelovanju — sodelovanje je zdaj obojestransko. Obiski pa niso gola slučajnost, to je torej posledica sodelovanja, ki se je začelo razvijati na vseh področjih, od političnega, do gospodarskega, kulturnega, športnega in vseh ostalih področij. urir EUROVISIOH SONG CONTEST Na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije, na katerem je predstavljala Slovenijo Regina s pesmijo Dan najlepših sanj in smo jo lahko spremljali tudi v Avstraliji na SBS televiziji, je zasedla prvp mesto Irska s pesmijo The voice s 162 točkami. Čeprav se je Regina v predtekmovaniu uvrstila na peto mesto, je v končnem plasmaju zasedla komaj enaindvajseto mesto s 16 točkami. Druga je bila Norveška, tretja Švedska, četrta pa Hrvaška s pesmijo Sveta ljubavi. http://eurosong. nrk. no.english/a avsteming/ Deklaracija Svetovnega slovenskega kongresa -Konference za Slovenijo (SSK-KS) Predstavljena na 7. Seji Sveta konference, 29. aprila 1996 DEKLARACIJA O ZASTOPANOSTI SLOVENCEV PO SVETU IN ZAMEJSKIH SLOVENCEV V DRŽAVNEM ZBORU RS SSK-KS v skladu s svojim programom in namenom delovanja izrecno podpira vse pobude za uveljavitev zastopanja Slovencev po svetu in zamejskih Slovencev z dvema poslancema v Državnem zboru Republike Slovenije. Sedanja ureditev njihovih volilnih pravic jim žal niti ne omogoča, še manj pa zagotavlja zastopanost v Državnem zboru Republike Slovenije. Prepričani smo, da bi takšna ureditev, ki bi zagotavljala izvolitev njihovih predstavnikov v Državni zbor Republike Slovenije prispevala k oblikovanju politične in vsakršne celovitosti slovenskega narodnega telesa. Danijel Starman Predsednik DEKLARACIJA O VOLILNEM SISTEMU Ob poplavi predlogov nove volilne zakonodaje smo dolžni spregovoriti odgovorno in utemeljeno. Bistveno izhodišče je dobrobit državljanov in odgovornost politikov in političnih strank. Poštene in razvidne volitve so neodtujljiva pravica vseh polnoletnih državljanov in temelj demokratičnega odločanja. Med različnimi volilnimi sistemi je treba izbrati tistega, ki najbolj izpolnjuje vse zahteve neposrednih in demokratičnih volitev. Volilni sistem mora v čim večji meri upoštevati temeljne človekove pravice suverenih posameznikov, ki jih v največji meri izražamo z neposrednimi volitvami. Volilci suvereno odločamo, zakaj in komu dajemo svoja pooblastila za urejanje javnih zadev. Sistem mora zato omogočati volilcem neposredno izvolitev poslancev, saj imajo ti predvsem osebno odgovornost do svojih volilcev. Volilni sistem mora spodbujati predvolilne povezave političnih strank in s tem omogočati razvidnost političnega prostora. Ne sme se ponoviti prestopanje poslancev v nasprotne politične skupine, in to v nasprotju s pooblastili volilcev. Preprečiti se morajo politične prevare novih strank, z lažnimi predvolilnimi obljubami, saj se z delovanjem še niso predstavile volilcem. To je posebno pomembno v sedanjem času divjega lastninjenja in pravno neunčikovite države. Od poslancev in političnih strank, zlasti pa od državljanov pričakujemo podporo takemu volilnemu sistemu, ki najbolj izpolnjuje navedene temeljne zahteve demokratične družbe. Čisti računi so predpogoj za pravično in urejeno, uspešno in državotvorno ter za socialno in dobro domovino. Danijel Starman Predsednik Slovenija v papeških listinah Dokumentarna razstava. gradnja železniške proge, ki jo jc po otvoritvi 25. maja 1914 povezala z matično deželo Kranjsko in s tern pospešila njen gospodarski razvoj, in pna svetovna vojna, v kateri jc za tuje interese (predvsem Avstro-Ogrske, pa tudi Srbije) na soški fronti, v Solunu, Srbiji, Karpatih in Rusiji padlo 900 prebivalcev. Drugi del razstave je posvečen drugi svetovni vojni, predvsem obdobju po kapitulaciji Italije, ko so na osvobojenem ozemlju v Črnomlju 19. februarja 1944 ustanovili slovensko državno oblast SNOS, zaradi cesarje Bela krajina za krajši čas postala središče Slovenije. S prenovljeno razstavo, kije uvod v celovito prenovo vseh muzejskih zbirk, bo Belokranjski muzej počastil 45-letnico svojega delovanja. Avtor razstave je prof. Zvonko Rus. Belokranjski muzej Metlika, Trg svobode 4, Metlika. Otvoritev prenovljene zbirke v petek 10. 5. ob 12.00. Odprto: pon.--pet. 8.00-14.00, sob. 8.00-13.00, ned. 9.00-12.00. Železarna na Dvoru Zgodovina naših prednikov je bila od 8. stoletja povezana z rimskimi papeži. Po njihovem naročilu so bili prvi misio-narji na tem območju benediktinski redovniki. S soglasjem rimskih papežev so bile v slovenskem narodnostnem prostoru do 12. s!, urejene pražupnije. Rimski papeži so potrjevali škofe in druge cerkvene dostojanstvenike ter skrbeli za nemoteno delo redovnikov na duhovnem, gospodarskem in kulturnem področju. V slovenskih arhivih je danes shranjenih več kot osemsto originalnih papeških listin. Iz njih so razvidni razvoj in poslovanje papeških uradov, razvoj pisave, sočasno pa so dokument takratnega gospodarskega in kulturnega življenja naših prednikov. Pokrajinski arhiv Slovenije je za razstavo izbral 72 listin od najstarejše, datirane z letnico 1186, namenjene župniji Piran, do listine z imenovanjem koprskega škofa Metoda Pi-riha leta 1985. Listine bodo prikazane kronološko, vendar s poudarkom na štirih sklopih: ustanovitev koprske, lavantinske (današnje mariborske) in ljubljanske škofije ler ustanovitev slovenske cerkvene pokrajine (metropoli-je). Listine bodo predstavljene .s kratkim povzetkom v slovenščini in angleščini, papeži, ki so jih izdajali, pa s portretom in kratkim življenjepisom. Ob njih bodo s portreti, ki so se ohranili, predstavljeni tudi prejemniki listin. Razstavo bo spremljal bogato opremljen katalog, v katerem bodo poleg vsebine razstave objavljene še študije prof. dr. Petra Stiha o papeški diplomat iki. prof. dr. Dušana Kosa o papeški puleografiji. dr. Franceta Dolinarja o stikih rimskih papežev s Slovenci in o poslovanju papeških uradov. Avtor razstave jc dr. France Dolinar. Narodna galerija, novo krilo, Prežihova 1, Ljubljana. Otvoritev v sredo 8. 5. ob 18.00. Odprto: tor.-sob. 10.00-18.00. ned. 10 00-13.00. Ob praznikih zaprto. Bela krajina 1900-1945 Prenovljena stalna razstava o novejši zgodovini Bele krajine. Obnovljen a folo-" grafs-ko-do-kumentarna razstava,.dopolnjena s predmeti iz vsakdanjega življenja Belokran-jcev, predstavlja zgodovino Bele krajine v dveh časovnih sklopih. Od začetka stoletja do druge svetovne vo- improvizirano letališče v Krasincu v Beli krajini so uporabljali jne sta pokrajino zavezniki med letoma 1944 in 45 za prevoz ranjencev v Bari in zaznamovali Ancono-__ Razstava izdelkov železarne na Dvoru v počastitev 200. obletnice začetka njenega obratovanja. \f Železarno je začela graditi družina Auersperg leta 1795. Postavili so jo ob robu roških gozdov ob reki Krki. Rudo so kopali po vsej Dolenjski, zaradi agrarne prenaseljenosti pa je bilo na voljo dovolj poceni delovne sile. Do 30. let 19. st.je bila to klasična železarna s talilnico, v njej so surovo železo predelovali v končne izdelke. Po postavitvi zelo sposobnega inženirja Ignat-za Pantza za direktorja se je železarna po letu 1822 Zoisov nagrobnik na ljubljanskih Žalah so leta 1840 ... lil- izdelali v železarni na Dvorih. preoblikovala iz klasične--- fužine v sodobno želczolivar-no. po letu 1933 pa so začeli v njej ulivati tudi umetnoobrtne izdelke. Sredi 19. st. je proizvedla od 400 do 600 ton surovega železa na leto. V njej so izdelovali lite ali kovane izdelke, serijsko ali po naročilu. V programu soimeli poljedeljske in tovarniške stroje, topove, strelne možnarje. likalnike, kožice ... Izstopali so izdelki umetniškega liva (svečniki, sprehajalne palice, izveski, peči, pohištvo, vodnjaki, nagrobni križi...); te so razstavljali na obrtnih razstavah in zanje prejemali visoka priznanja. Sredi 19 st.je bilo v železarni zaposlenih S00 delavcev in je bila prvi industrijski obrat v dolini Krke. V zadnji četrtini 19. st. jc začela proizvodnja nazadovati zaradi velike konkurence med železarnami v Avstriji, prometne odmaknjenosti in slabe kakovosti železove rude. Železarno na Dvoru so zaprli leta 1891. Po zaprtju obrata se je ustavil obetaven gospodarski razvoj tega območja in začelo seje množično izseljevanje odvečne delovne sile. Dolenjski muzej načrtno zbira in restavrira izdelke dvorske železarne. Na razstavi bodo na ogled najlepši primerki. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvanajstminutni film o naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitostih doline reke Krke. Razstavo je pripravila Majda Pungerčar. Dolenjski muzej, Muzejska 7. Novo mesto. Otvoritev kulturnozgodovinske razstave v petek 10. 5. ob 19.00. Odprto: tor.-pet. 8.00-17.00, sob. 10.00-17.00, ned. 9.00-12.00. Druge novosti Pivovarstvo na Slovenskem V okviru razstave Peter Kozler bo Bori-voj Repe predaval o pivovarstvu na Slovenskem. Muzej Kočevje, Prešernova 11, Kočevje. Papež Janez Pavel II. Predstavitev knjige Tada Szulca Papež Janez Pavel 11. in prevoda Butlerjevih življenj svetnikov Nebeški zavetniki. Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska /. Ljubljana. Slovenci in prosti čas. Etnolog, dr. Gorazd Makarovič, dobitnik Vaivazorjeve nagrade (najvišjega priznanja muzejske stroke) za leto 1995, bo predaval zakaj nas občutek pomanjkanja časa tako obremenjuje in kdaj, kje in zakaj je ta občutek nastal. Osnovna Šola Idrija. Posavski muzej pri povija razstavo Vladimirja Štovička Ob 100-letnici rojstva kiparja Vladimirja Štovička bo Posavski muzej v sodelovanju z občino Krško in Galerijo Stoviček pripravil retrospektivno razstavo. Vladimir Štoviček, Portret Božidarja Jakca, bron Dokumentiranje biserov, ki nezadržno izginjajo Družina je izdala prvo v nizu štirih monografij Janeza Hoflerja Srednjeveške freske v Sloveniji. Prikazana je celotna dediščina slovenskega srednjeveškega stenskega slikarstva in njegovo prepletenost s podobnim evropskim. V Prvi knjigi so freske z Gorenjske, sledila pa bodo dela o Primorski, okolici Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino in vzhodni Sloveniji. Nekdanja in sedanja Gorica v slovenski književnosti Med bra\ce je prišla razkošna, resnično uporabna, lepa antologija Gorica v slovenski književnosti. Izbor, uredništvo in spremna beseda so delo prof. Lojzke Bratuževe, ki je na svoj raziskovalni delež v okviru slovenske literarne zgodovine že opozorila pred nekaj leti s tehtno in odmevno knjižno študijo o goriškem nadškofu Attemsu. Enciklopedist 19. stoletja Vatroslav Oblak Samo srečneži, ki umrejo z dvaintridesetimi leti, imajo privilegij, da se jih čez sto let spominjajo. Takšno kratko, a ^olno življenje je imel slavist atroslav (Ignacij) Oblak, ki je bil rojen 15. maja 1864 in je umrl leta 1896 v Celiu. Vatroslav Oblak je bil jezikoslovec — slavist, eden zadnjih enciklopedistov devetnajstega stoletja, ki ie s svojimi vsestranskimi jezikoslovnimi objavami pokazal lingvistično zrelost. Ves čas je pisal recenzije in študije, bil je lektor in kasneje docent za južnoslovansko filologijo na univerzi v Gradcu. Marca 1896 je bil izbran za izrednega profesorja slovanske filologije s posebnim poudarkom na slovenskem jeziku, vendar je mesec dni za tem umrl zaradi tuberkuloze. Neponovljivost lepot pod Savinjskimi Alpami Dvesto strani fotomonografije Krajinski park Logarska dolina, Solčavsko, je izdala Logarska dolina d.o.o. v produkciji založbe EPSI iz Nazarij. Poudarek knjige je v razkošnosti fotografij. Knjiga bralca vodi skozi Logarsko dolino v vseh letnih časin, med panoramske poglede so vpletene znamenitosti, kot na primer Okno v Luknjo, izvir Črne, soteska Lamotje, podrobnosti iz rastlinskega sveta ter dejavnosti prebivalcev in obiskovalcev Logarske doline. Letošnji Skrabčevi dnevi Letošnji Škrabčevi dnevi so bili od 9. do 10. maja v Novi Gorici. Tema simpozija: Zgodovinska slovnica. Letos poteka tretje leto, kar v spomin na patra Stanislava Škrabca — po mnenju prof. dr. Jožeta Toporišiča največjega slavista 19. stoletja — frančiškanski samostan v Kostanjevici pri Novi Gorici prireja te dneve, namenjene predvsem odkrivanju in celostnemu ovrednotenju njegovega dela v zgodovini slovenskega jezikoslovja. V počastitev 120-letnice rojstva Ivana Cankarja Na velikem odru ljubljanske SNG Drame so z zadnjo izvenabonmajsko ponovitvijo Hlapcev Ivana Cankarja v režiji Mileta Koruna počastili 120-letnico avtorjevega rojstva. Na obisku v Sloveniji Rado Len ček Nedavne predstavitve knjig, ki so izšle pri Slovenski matici, se je udeležil tuai avtor ene od njih, Izbranih razprav in esejev, Rado L. Lenček, redni in zaslužni profesor za slovanske jezike na Columbia University v New Yorku. Dunajski zbornik o Jerneju Kopitarju V okviru serije Osterreichische Osthefte, ki jih izdaja Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju, v posebnem (11.) zborniku izšlo devet razprav o življenju in delu Jerneja Kopitarja. Nove študije in gradivo je zbral in uredil znanstveni sodelavec instituta, koroški rojak zgodovinar Walter Lukan ob 150-letnici Kopitarjeve smrti (1780-1844). Knjiga (342 str.), v kateri sodelujejo znani (v glavnem avstrijski) slavisti in zgodovinarji, je izšla pri založbi Bohlau. Izšla Violina Roka Klopčiča Knjiga slovenskega violinista Violina je obogatila izvirno slovensko literaturo o glasbenih inštrumentih. Klopčič je sicer profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. S knjigo je ustregel številnim slovenskim violinistom in ljubiteljem glasbe za violino, ki bi radi ta inštrument bolje spoznali. Stalna zbirka o dr. Bleiweisu? V Kranju, v tamkajšnji Mestni hiši so odprli tematsko razpravo Dr. Bleiweis in njegov čas, ki jo je pripravil kranjski Gorenjski muzej s številnimi zunanjimi sodelavci. Predstavili so dr. Bleiweisa kot politika, veterinarja in zdravnika, na ogled so bile kmetijstvo in živinoreja v njegovem času ter nekateri dokumenti, ki so se ohranili iz časa Bleiweisove sedemdesetletnice, ter njegove diplome in odlikovanja. Stara dama Potočka ziialka Slovenski arheologi in paleontologi si prizadevajo da bi opularizirali vedenje o Potočki zijalki in paleolitiku na lovenskem. V ta namen so v Logarski dolini odprli stalno razstavo. Glas Slovenije stran 12 - SLOVENIJA, MOJA DEŽELA iMBTITflMM'T"'"''' 7*TT- » .1 ■• Mw" •Aiaví Slovenija in njene lepote Iz arhiva Z Andrejem Sifrerjem po sydneyskem promocijskem koncertu Andrej Šifrer v Sydneyu 14. 15. in 16. maja Srečanje s prijatelji v Slovenskem društvu Sydney Organizacija V'IV Velenje in Florjan Production Dvem milionom prodati čez štiristo tisoč plošč in kaset ni uspelo nobenemu posamezniku v zgodovini slovenske glasbe Marljivi Andrej je rojen leta 1952 v Stražišču pri Kranju, je diplomirani pravnik, kitarist, šaljivec. poet, glasbenik in pevec. Prvi javni nastop Andreja Šifrerja je bil v Ljubljani 8. januarja 1978 in karte so bile razprodane za nekaj dni naprej. Njegova prva plošča Moj žulj je postala uspesnica, za njo pa Teta 1979 zgodbe iz sivoolivne dobe zlije v sod z naslovom Od sanka do sanka in zadevo promovira na splitskem festivalu. Kdo ne pozna njegovih pesmi Vse manj je dobrih gostiln, Moj oce, Debeluhi in Moja dama. Leta 1979 je proglašen v reviji Stop za pevca leta. Leta 1980 je Andrej Šifrer najbolj vplivna osebnost na zabavnoglasbenem odru. Leta 1981 začne snemati do takrat najbolj obsežen glasbeni projekt, dvojni album z naslovom Ideje izpod odeje, plošča je bila posneta z angleško ekipo in je pomenila pravo senzacijo ter se kot prva v slovenski zabavni glasbi prodala v več kot 100.000 izvodih. Andrej Silrer leta 1981 organizira v Stražišču nri Kranju prvo Otroško republiko na svetu z imenom Ziv Za v in ob pesmi Martinov lulček, ki je bila himna v vrtcih, postane ljubljenec otrok. Prireditev je vsako leto privabila med 10.000 in 15,000 ljudi na travnik pod Šmaijetno goro. Za Andrejem Sifreijem so številne turneje in koncerti v Sloveniji in po svetu. Leta 1993 posveti argentinskim Slovencem pesem Brazgotine srca, 1994. pa dobi signal od irskega producenta in kitarista Desa Moora, da lahko uredi snemanje v oktobru te°a leta in tako izide plošča Sedem irskih noči. Sedem irskih noči je Andrej Jsifrer prodal že več kot petnajst tisoč izvodov, album Življenje je dras šport pa bo zagotovo še presegel najboljšo prodajo, saj je po slabih dveh mesecih našlo pot do kupcev že deset tisoč kaset in dva tisoč petsto kompaktnih plošč. Pogovaijala se jc Stanka Gregori č S.G.: ANDREJ ŠIFRER, dobrodošli na straneh avstralskega slovenskega štirinajstdnevnika Glas Slovenije. V pogovoru z Marizo Lican na SBS radiu sem slišala, da si želite presenečenj na f>etem kontinentu, kjer še edino niste nastopali. Ste jih doživeli? n kakšni so vtisi s Srečanja s prijatelji do katerega je prišlo v SDS v sredo, 15. maja? A .S.: Srečanje s prijatelji, ki jih ne poznaš je samo po sebi če že ne nora, pa vsaj zanimiva ideja. Prvič v Avstraliji in tako daleč od domovine sem se spraševal ali sploh lahko grem še kam dlje na tem planetu. Kljub temu sem bil sprejet, kot bi prišel domov. Moii novi znanci so bili prijetni sogovorniki in kasneje poslušalci, moje pesmi pa so v marsikatera ušesa vstopile prvič. Upam, da ne zadnjič, saj sem doumel, da sem prvi od tistih, ki prihajajo oboroženi le s kitaro in besedo in prekinjam verigo tistih, ki so prinašali bolj tradicionalna sporočila iz Slovenije. Prijetni ljudje v prijetnem okolju in sproščenem pogovoru. Bilojesuper! S.G.: Ali nameravate po tem promocijskem nastopu še priti nazaj med nas in nastopati morda tudi v drugih avstralskih mestih kjer živijo Slovenci? A.S.: Seveda bi rad prišel nazaj, saj je tokratni obisk prišel iznenada. Pogovarjamo se o turneji v septembru, zavedam pa se, da ni enostavno organizirati nastopov po tako veliki deželi kot je Avstralija. Upam, da je ponovno srečanje v septembru mogoče, če ne celo nujno, vsaj zame. S.G.: Se še vedno ukvarjate predvsem z delom, ki se mu reče šanson? Pišete besedila, igrate kitaro, pojete... ali nameravate po osrfjih ploščah izdati še kakšno novo? A .S.: Ustvarjen sem tako, da ne načrtujem zadev na katere nimam nobenega vpliva. Moj talent za skladanje besed v rime in napenjanje le teh na melodije sem prinesel s seboj na svet in ga jemljem kot darilo. Verjetno bom nekoč nekomu odgovarjal, kaj sem s tem darilom naredil in kako in za koga sem ga izkoristil. Zato delam, pišem besedila, pojem in izdajam plošče, ko za to napoči pravi čas. Sam nikoli ne vem kdaj bo to, stvari pridejo kar same in takrat so najboljše. Tudi temu, kako se moje pesmi imenujejo, ne vem natančnega imena. S tem se ukvarjajo drugi, saj ko pišeš pesem res ne razmišljaš o tem ali je to šanson, ročk song ali kaj drugega. To je najmanj pomembno, važnejše je kaj s pesmijo poveš. S.G.: Prihajate z Japonske. Kaj bi nam lahko zanimivega povedali o t^/n obisku v deželi sonca? A.S.: S prijatelji sem se udeležil slovenskega tedna, ki ga je z naše strani organiziral naš smučar in dobitnik prve slovenske olimpijske medalje na zimski olimpiadi Jure Franko. Japonci so nas sprejeli prijazno, zadržano, vljudno, s presenečenjem, saj smo v njihovo tradicionalno kulturo vnesli nekaj novega. Bili smo trije glasbeniki, dva plesalca, dva smučarska demonstratorja in kuhar. Lahko si mislite kakšna pisana druščina smo bili. Ob tem pa sami žurerji i naši posevnooki gostitelji so bili nad dogodki, po njihovih besedah, navdušeni. Že sedaj so nas povabili za naslednje leto, hočejo pa, da ti tedni postanejo tradicionalni. Zame pa je drugo leto še tako daleč, da si ne belim glave s tem, saj je že tako krepko bela. Ker vem, da vas berejo po vsem svetu, bi rad pozdravil tiste neznane prijatelje Slovence, ki jih bom šele spoznal na teh poteh in pa tiste, s katerimi , sem se imel že srečo spoznati, predvsem tiste iz Argentine. Nekje globoko v srcu še vedno jočem ^a Argentino in čudovitimi ljudmi, ki sem jih tam spoznal. Želim si, da bi se podobno počutil po septembrski turneji pri vas... /Foto: Florjan Production/ Glas Slovenije stran 14 PISMO IZ SLOVENIJE - RAZMIŠLJANJA Z razstave Avstralski most do Slovenije Iz Slovenije poroča Ivo Lcber V petek, 26. aprila smo odprli našo avstralsko slovensko predstavitev v prijaznem in gostoljubnem mestu Trebnjem na Dolenjskem. Na kratko rečeno: Dolenjci niso mogli napraviti dovolj za nas, ljudje so bili neverjetno prisrčni. Ob zaključku smo našteli 212 odraslih obiskovalcev in 86 šolarjev, medtem, ko jih je bilo na prvi razstavi v atriju narodnega muzeja v Ljubljani 563 odraslih obiskovalcev in 212 otrok. Na obeh razstavah smo želi velik uspeh. Tako so zapisali obiskovalci v spominsko knjigo: "Mali umetniki iz osnovne šole Vita Kraigherja iz Ljubljane smo navdušeni nad velikimi umetniki. Zahvaljujemo se umetnikom za prijetno doživetje ob gledanju njihovih slik in literarnega gradiva in za vodenje po razstavi." Pa še: "Z velikim zadovoljstvom in spoštovanjem sva občudovala umetnostna dela vaših Slovencev iz Avstralije, vendar s koreninami v domovini" — Lojze in Lidija Matare. Vesna in Albina Avgustinčič sta napisali, da imajo slike veliko izpovedno vrednost in so razumljive povprečnemu obiskovalcu. Zelo se nama dopade." Otilija Grad Baile je zapisala: "Nekako sem s srcem v Avstraliji. Hvala za umetniški užitek. Prijaznemu osebju pa za ljubeznivo pomoč." Na razstavi v Mariboru je mariborski župan dr. Alojz Križman zapisal: "Hvala za vaš most duhovnih vrednot izvirnosti in notranje moči vseh, ki nas druži isti materin jezik, iste kulturne vrednote in moč ustvarjalnosti. Prisrčen pozdrav, župan Maribora." Stolni kanonik Veleberi Ernest je zapisal: "Za trud ohranjanja slovenstva — Bog povrni!" Iz Dela Vzpostavljen kulturni most z Avstralijo LJUBLJANA. - Ob navzočnosti avstralskega veleposla- nika na Dunaju Ronaida Alfreda Walkerja in v organizaciji Slovenske izseljenske matice, Izseljenskega sveta za Slovence po svetu.je predsednik Milan Kučan danes v atriju Narodnega muzeja v Ljubljani odprl razstavo likovnih del 16 umetnikov slovenskega rodu iz Avstralije, izbor knjig, ki so jih napisali avstralski Slovenci in njihov periodični tisk. ter druga gradiva, ki predstavljajo njihova društva in življenje na avstralski celini. Razstava bo odprta do 25. aprila, organizatorji Helena in Ivo Leber, Milena Bergoč, Lojze Košorok in nekateri avtorii pa bodo ves čas tu in pripravljeni obiskovalcem posredovati dodatne informacije. (D. B„ foto: Aleš Černivec) Razmišljan ja Cilke Žagar iz Lightning Ridga Beseda dve o knjigi "Bitka za Slovenijo" in o Slovencih nasploh V knjigi "Bitka za Slovenijo - Avstralija" (pripravila in uredila Stanka Gregorič) nepodpisani poročevalec iz Canberre poudarja kako so Slovenci iskali stike s Hrvati, da bi se pridružili k njihovim demonstracijam. Ker sem v tistem času sama bila v Canberri in v dnevnem stiku z večino Slovencev, se čutim dolžna, da popravim to nepravilno poročanje. Nekaj poročevalcev za to knjigo je seveda iz mešanih hrvaško slovenskih družin in je zanje razumljiva težnja po priključitvi Slovencev hrvaškemu demonstriranju, toda to ni bila nikdar težnja Slovencev. V Canberri so Slovenci skušali nastopiti brez Hrvatov, vendar je manjšina hrvaško slovenskih članov vztrajno obveščala hrvaške organizacije o naših načrtih, čeprav večina canberrskih Slovencev ni sodelovala z njimi. Hrvati so se pridružili našim demonstracijam in predrzno rinili hrvaške zastave pred slovenske. Ob času demonstracij sem slišala izjavo hrvaškega voditelja, da Hrvati želijo takšno Hrvaško, v kateri bodo imeli večino Hrvati. Verjetno se ne bi odrekli niti mali slovenski manjšini. Ljudje kot Marjan Koren, Franc Cu\ek, Ivan Urbas, Erik Fraz, Jože Zuzek, Jaušnikova družina, Greg Maček itd. se bodo spomnili, da smo nastopali vedno in povsod samostojno in nismo nikdar iskali sodelovanja Hrvatov. Canberrski poročevalec seveda ne omenja imen teh požrtvovalnih Slovencev, ki so pisali letake, pisma in govore, nekateri so ponoči delali plakate, drugi so pustili službe, da so šli od ambasade do ambasade. Hrvati dobro skrbijo za svojo lastno propagando in ne rabijo toliko pozornosti v knjigi "Bitka za Slovenijo -Avstralija", ker za slovensko samosotjnost niso ničesar prispevali. Se nekajmisli o slovenski skupnosti v Avstraliji. Dokler se prepiramo, se imamo radi, še živimo in eden drugega duševno bogatimo. Ko bomo postali tako mlačni, da ne bomo želeli več eden drugega spreobrniti in kaj naučiti, bomo prenehali biti Slovenci. Tistega, ki te ne zanima, niti ne hvališ niti ne grajaš. Torej ni nič narobe, če se Slovenci najdemo v Glasu Slovenije ali pa v slovenskem društvu za prepir. Glavno je, da se vedno radi najdemo. Celo ostra izmenjava misli je boljša kot da pozabimo eden na drugega in na to kdo smo. Kot majhen, nikoli prej neodvisen narod, nas je bilo vedno strah preprira in smo pridno kimali tujim režimom. Le dajmo si pravico, da zdaj odkrito povemo svoja mnenja. Večino Slovencev zanimajo procesi v zvezi s pristopom Slovenije v Evropsko skupnost. Radi bi vedeli kakšni so pogoji za vstop, kakšne ugodnosti nam bo evropska skupnost nudila in kaj bi Slovenijamorala žrtvovati. Osebno me je najbolj strah, da bo nov zakon o tujem lastništu slovenske zemlje sčasoma omogočil kakšnemu tujemu bogatašu, da bo kupil Slovenijo, tako kot so Japonci kupili Gold Coast v Avstraliji. Radi bi kaj več vedeli o tem preden bo prepozno. Upam, da bo slovenska samostojnost in neodvisnost trajna!. Pozdravljeni vsi bralci in pisci v Glasu Slovenije! Z razstave Avstralski most do Slovenije Iz Slovenije poroča Lojze Košorok V Mariboru je bila razstava odprta do 10. maja v Rotovžu na Glavnem trgu. Na otvoritvi je bilo okoli 150 ljudi; tu so bili predstavniki raznih kulturnih in vzgojnih ustanov ter akademiki iz mariborske Univerze. Vzdušje je bilo res na višku. Tudi zanimanje za slikarska dela je bilo tu večje kot v Ljubljani ali Trebnjem. Prof. Matjaž Klemenčič, član upravnega odbora SIM je v klenih besedah orisal delo in požrtvovalnost avstralskih Slovencev, dr. Alojz Križman. župan mesta Maribor je govoril o kulturnem delu Slovencev po svetu in na koncu proglasil razstavo odprto. Koordinator projekta Ivo Leber iz Melbourna je spregovoril o organizaciji in predpripravah razstave. Tudi organizatorji razstave Avstralski most do Slovenije se bomo pridružili sprejemom papeža Janeza Pavla II. Vsrem avstralskim Slovencem tople pozdrave iz domovine! Izjave ob slikarsko-dokumnetarni razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani Ivo Leber, glavni organizator: "Na tako veliko množico in odmev slovenske javnosti nisem računal, zlasti ne na toliko proirunentnih ljudi iz kulturneea, političnega in javnega življenja. Menim, da je ta razstava neke vrste sprožilna vzmet, ki ne bo matične Slovenije samo povezala z Avstralijo, temveč bo vzpodbudila tudi vrsto dejavnosti na gospodarskem področju. Hkrati z umetniki se mudi v Sloveniji izjemno številna in pomembna skupina dvajsetih poslovnežev najuglednejših avstralskih podjetij in investitorjev. Med njimi je tudi Dušan Lajovic iz Svdneya. lastnik velike tovarne embalaže Impact International, ki je" odprl svojo podružnico tudi v Ljubljani." Avstralski ambasador Rhon Walker: "Moji vtisi ob otvoritvi te razstave so zelo ugodni. Doživel sem prijetno presenečenje... slikarska razstava izraža veliko raznolikost slikarskih stilov... za vsakim delom je slutiti skrito dušo Avstralije in Slovenije, ki sta usodno zdruzeni. Zelo sem impresioniran koliko mostov lahko zgradimo med dvema deželama..." Dr. Peter Veneelj, državni sekretar Urada za Slovence po svetu v Zunanjem ministrstvu RS: "Naše vedenje o rojakih na tujem je premajhno, o tem priča današnja razstava, ki je po svojem obsegu in izpovedni moči pravo presenečenje. Mislim, da slovenske sole premalo vključujejo v svoje programe vednost, literarno ali umetniško in sociološko - o Slovencih na tujem. Zato je posebej pomembno, da prirejamo tako prireditev kakršna je tale. Id jo je organizirala z Avstralci Slovenska izseljenska matica. Tu se je pokazala velika ustvarjalna moč, ki ni nujno vezana samo na rodno grudo .Ta razstava je zame posebno lepo doživetje. Naš duh. prežet z doživetjem tujih dežel rojeva nove vrednosti. Ohranjanje naše mentalitete in jezika v Avstraliji je večstransko. Naša pomoč učiteljem, spodbujanje mladih, ki se želijo pri dopolnilnem pouku naučiti slovenskega jezika, učbeniki in različne metode učenja, so le nekateri načini utrjevanja in ohranjanja narodove biti v tej deželi. Bivanje v domovini, štipendije, učenje jezika in druge aktivnosti za oživljanje in ohranjanje našega jezika pa so delo države Slovenije, ki mora spoznati, kako velika duhovna in izkustvena moc je šla v svet in se hoče delno tudi povrniti v različnih oblikah! O tem pričajo številne knjige, ki so jih napisali slovenski avtorji o avsUalskih Slovencih in oni sami o sebi." Milena Brgoč, organizatorka knjižnega in publicističnega gradiva, ki je pet let neumorno zbirala in iskala knjige, revije, časopise in tiskano besedo avstralskih Slovencev. O tem je skromno omenila: "Prav vsa sem iz sebe, ko vidim, kako je to občinstvo sprejelo naše izpovedi v slikah, kipih in besedah. To je tako veličastna razstava, aa je ne bom pozabila do konca mojiji dni." Breda Cebulj-Sajko, raziskovalka, avtorica: "Čudovito je gledati, kako je vse to veliko delo naših v Avstraliji predstavljeno slovenskemu občinstvu. Upam, da bo ta razstava doživela prav tako velik obisk kot ob otvoritvi. Tako bodo spoznali, daje organizator (SIM) in naši v Avstraliji veliko naredil za to predstavitev razstave po Sloveniji." Dušan Lajovic, tovarnar: "Ob tej imenitni razstavi spoznavam, da je dobra vsaka povezava med nami -avstralskimi Slovenci in matično domovino. To je pomembno zlasti zdaj, ko se kot samostojna, demokratična država uveljavlja v svetu tudi na gospodarskem področju. Dolgo časa smo bili odtrgani od rodne dežele, zdaj pa so naše razmere v Sloveniji bolj dozorele, bolj so prisrčne in bližje. Ta razstava je prvovrstni kulturni dogodek. V sebi nosi novo zasnovo - gospodarsko povezavo med dvema deželama. Verjamem, daje poleg mene, ki sem v Sloveniji že vložil svoj kapital, še mnogo podobnih podjetnikov, ki bodo storili enako kot jaz." Trebnje — v spodnjem delu stavbe je bila razstava slik, v gornjem delu pa so postavili mize, kier so razstavili tisk. Galerija v stavbi ima preko 700 eksponatov naivnega slikarstva z vseh delov sveta. "Slovene" ali "Slovenian" Piše Anton Gržina iz Sydneya Kot je razvidno iz dopisov v Glasu Slovenije od 3. in 24. aprila 1996, je zopet prišel čas, ko se zdomski Slovenci podajajo na pohode da drug drugemu solijo pamet. To pot se gre za ime s katerim bi radi, da angleško govoreči svet pozna Slovence, namreč ali naj bodo "Slovenes" ali pa "Slovenians". Take debate so v demokraciji zdrave dokler ne začne kdo opirati svoje argumente na kakega bolj brihtnega Slovenca po svetu ali se celo opirati na več ali manj nepoznana ali nepopolna dejstva. Med te-le prav gotovo spadata ti dve trditvi: 1. trditev... "da v angleščini že sama beseda 'slovene' pomeni umazanec, zanikrnež"; 2. trditev... "da se po splošnih pravilih tam kjer se v angleščini ime države končuje z "/a", se uporablja tudi pri imenih prebivalcev končnica "ian". Prva trditev pride iz enostavno slabega poznanja angleščine. To besedo pišejo Angleži sloven in se izgovarja slaven, torej nima nič skupnega s pisavo ali izgovorjavo "Slovene" ali "Slovenian" in ne razumem zaKaj to koga moti. Besede Greece, Turkey in Hungary ne delajo preglavic njihovim državljanom čeprav angleška izgovarjava teh besed zveni, po vrsti, kot maščoba, puran in lačen. Samo kak malovredni komik bi našel kaj zabavnega v vseh teh primerjavah. Druga trditev pa je klanrarska in brez dokazov. Razni pisci so v Glasu omenili nekaj držav, ki se po angleško končajo na "/a" in se ime državljanov konča na "ian", kot na primer Austria in Austrian. Seveda so le-ti navedli samo take države, ki se s tem strinjajo. Pa še tisti vie c Virgincih! Da bi popravili take tendencijozne argumente, sem zbral vseh 24 evropskih držav s končnicami "ia", "ina" in "y" in jih natisnil v razpredelnici na koncu pisma. Od tam je razvidno, da se 13,5 držav strinja z drugo trditvijo, 10,5 podčrtanih pa ne (Slovenija je sicer v obeh skupinah). Torej skoro pol "se strinja" in pol "ne". Pa tudi če bi se samo ena ali dve ne strinjali, kaj bi s tem dokazali? Prav nič. Nemci bodo vedno ostali Germans ne pa Germanians, prav tako bodo tudi Čehi vedno Czechs ne Czechians, hy-vati Croats ne Croatians, Srbi Serbs ne Serbians itd. Se Yugoslavs niso bili nikoli Yugoslavians, razen za nekega mojega poslovodija pred 45. Teti, kmalu potem, ko sem prišel v Avstralijo, a on je bil tudi trdno prepričan (vse do smrti), da so Cehoslovaki, po angleško, CzechoSloVaticans. Urednica Glasu Slovenije je sama omenila na prvi strani 3. aprila, da "Slovene ne uporabljajo samo tujci temveč je v uporabi tudi v slovenski diplomaciji in v vseh slovenskih medijih." S tem je vse povedano m bi s tem morala biti stvar zaprta. Amen! Schluss! Zakaj potem nekateri to stvar še kar naprej pogrevajo in se donquixotsko zaletavajo v mline-strahove. Jaz se strinjam s svetovno večino za "Slovenes" a če bi si Slovenija in tujina izbrali "Slovenians", bi ga tudi sam sprejel. Če bi se mi sami imenovali Slovenijani ali Slovenijanci, potem pa bi bilo seveda boli logično, da bi nas tudi ostali svet poznal kot Slovenians. Tako pa, spreminjati nekaj kar je postalo svetovno dejstvo, samo vode kali in nas smeši pred tujci. Za popolno sliko pa poglejmo še v slovarje. V ameriškem Webster New Twentieth Century Dictionary of the English Language (ponatisnjen leta 1953) najdemo leto o Slovencih: Slovene, n One of the Slavic group living in Yugoslavia and classed with the Serbs and Croats. Slovenian,a Of or relating to the Slovenes or their language. Slovenian,n l.A Slovene. 2. One of the Slavic tongues, the language of the Slovenes. Avstralski Tne Macquarie Dictionary (iz leta 1991) ima skoro isto besedilo. "Slovenians" na drugem. Torej sta oba izraza sprejemljiva za vse Angleže in je samo javna svetovna uporaba odločila prednost za "Slovenes". Po mojih izkušnjah po vsem angleškem svetu kjer sem bil, nimajo An°leži nobenih težav poznati mene ali ostale Slovence kot "Slovenes" in tudi nikoli nisem slišal psovk ali primerjav z besedo sloven. Veijetno jih večina niti ne pozna te besede in zato seveda ni potrebno, da bi jih mi učili o niej, da bi nas potem oni ne drezali z njo, pa naj bomo "Slovenes" ali "Slovenians". Angleži ne bodo izbrisali te, sicer opisne ali malo poznane besede. Zato se moramo mi enostavno sprijazniti s tako soseščino v slovarjih ali pa se preimenovati v Karantance ali kaj drugega, ce nas to moti. RAZPREDELNICA EVROPSKIH DRŽAV S KONČNICO 'ia', 'ina' ,'ine' IN Država Državljani pridevnik Albania Albanians Albanian (people) Austria Austrians Austrian (people) Bosnia Bosnians Bosnian (people) Bulgaria Bui gars i Bulgarian (people) Chechnia Chechens Chechen (people) Croatia Croats Croatian (people) Czechia Czechs Chech (people) Estonia Estonians Estonian (people) Georgia Georgians Georgian (people) Germany Germans German (people) Herzegovina Hezegovians Herzegovian (people) Hungary Hungarians Hungarian (people) Italy Italians Italian (people) Latvia Latvians Latvian (people) Lithuania Lithuanians Lithuanian (people) Macedonia Macedonians Macedonian (people) Norway Norwegians Norwegian (people) Romania Romanians Romanian (people) Russia Russians Russian (people) Serbia Serbs Serbian (people) Slovakia Slovaks Slovakian (people) Slovenia Sloven-es/-ians Slovenian (people) Ukraine Ukrainians Ukrainian (people) Yugoslavia Yugoslavs Yugoslav (people) "Slovene" ali "Slovenian" Piše Cvetko Falež iz Canberre Ker sem se že v letu 1991 ubadal s problemom "Slovene" in "Slovenian", dovolite Je meni nekaj besed in pohvalo vsem, ki so mojih misli. Že takrat sem v Rodni grudi zagovarjal uporabo "Slovenian", še bolj pa "Slovenian" in ne "Slovinian" ali "Slovin" pa mi je gospod Prešeren serviral ameriškega lingvista, kije baje imel za to potrebne kvalifikacije. Seveda sem izredno vesel logične razla°e Franca Jakšiča, da ni možno postati "virgin" ampak le "Virginian"... Obratne procedure smo si seve bolj vešči. Upam, da bo to razumel tudi gospod Prešeren. Močan naglas delajo v angleščini predvsem razvpiti Slovenci, h je namreč težje izustiti enako rezko, kot se to da pri črki i. Popolnoma soglašam z dr. Frankom, ko pravi, da človeka naravnost para po ušesih, ko sliši močno naglašeni i v "Slovin". Naj še enkrat ponovim moje mnenje: nismo Slovinci ampak Slovenci, zakaj bi torej morali biti Slovinci v angleščini? Čeprav se z dr. Frankom dobro razumeva, ne soglašam z vsem kar nam je v prejšnji številki poučnega povedal. Res je sicer, da se besede s časom udomačijo in postanejo sprejemljive in to prav pogosto v angleščini. Pogoj je le. aa so tudi pravilne. Po razlagi dr. Edija Gobec to ni tako, saj je angleški pridevnik "Slovene" popolnoma drugačen od Australian, Canadian itd. Takšno nenaravno adaptiranje povzroča nesoglasje. Lingvisti, ali vsaj lingvist, ki je predaval lingvistiko je menil naj bi imena ne prevajali v angleščino, ampak bi jih naj izgovorili čim bolj podobno prvotnemu jeziku. To se pravi, da ne moremo biti Slovinci, ker smo Slovenci. Če hočemo zagovarjati uporabo "Slovene" (izgovorjeno Slovin), smo v konfliktu z lastnim imenom. Iz istega vidika tudi ne vidim razloga za neprimerno razliko med samostalnikom in pridevnikom. Malo poznam Slovencev, ki imajo tako dober čut za uporabo sinonimov kot dr. Frank. To je pokazal tudi v zadnji številki Glasu Slovenije, ko je pisal o Ivanu Tavčarju, "pisunih" in "cu...'gonih". Znana mi je njegova mnogokrat uporabljena fraza, kadar obožuje različne "seremačke". Prav zato se ne morem strinjati z njegovo trditvijo, da naj nas ne vznemirjata sinonima "Slovene" in "sloven". ki sta si mnogo bolj podobna kot "siromak" in "seremaček". Izrecno neukusno se mi zdi tudi. ko hočemo počastiti gosta z vinom Slovin. O marketingu slovensko-beograjsko podjetje nima pojma. Pravim beograjsko, ker je baje Slovin imel na stotine hektarjev vinograda v bližini Beograda. Končno še nasvet članom društev, ki uporabljajo Slovene Association Sydney in Slovene Association Melbourne: Prepričajte članstvo, da je sprememba imen vaših društev pomembna zadeva. Karst ali Kras Piše dr. S. Frank iz Adelaide Vsak Slovenec v tujini se trudi po svojih močeh, da bi se povsod uveljavil sloves Slovenije kot suverene države. Pred mesec\ sem dobil iz Amerike turistični letak v angleščini "Welcome to Slovenija on the sunny side of the Alps", ki ga je izdalo Ministrstvo a turizem RS. editor Atelier LMTLjiibljana, tisk Promoteam Munich. V letaku se za slovensko pokrajino Kras rabi nemško ime Karst. Tam je tudi razlaga, da se piše Karst z veliko začetnico, če gre za krajevno ime. karst z malo začetnico pa, če gre za posebno kraške pojave. Pokrajino Slovenskega Krasa, med Sežano, Divačo in Tržaškim zalivom vse do Ronk", so v prejšnjem stoletju raziskovali predvsem Nemci in ji vsilili nemško obliko Karst, Italijani pa so rabili svoie ime Carso. Beseda Kras. Karst izvira iz starega evropskega jezika in pomeni kamen, kar se je ohranilo v raznih krajevih imenih v Evropi, na primer Karavanke v Sloveniji, Cararra v Italiji itd. Če bi bila raba imena Karst utemeljena kot uvedeno v znanstvenih razpravah za kraške pojave, podzemeljske jame, ponornice itd., prav gotovo pa ni utemeljena raba nemške oblike Karst v turistični literaturi, ko gre za krajevno ime. Kot rojenega Kraševca me je zelo prizadelo, ko sem videl v zgoraj omenjenem letaku ime našega slovenskega Krasa napisano Karst kar petkrat zaporedoma pod zemljepisno karto Slovenije. Kras leži na slovenski zemlji in ima pravico do svojega krajevnega imena vsepovsod in kadar koli. Vsi vemo, da je zvezano z velikim trudom, da se kaj novega vpelje, ker še vedno velja stari rek: "stara navada železna srajca". V zadnjih izdajah "Encyclopedia Britannica" je poleg gesla Karst v oklepaju Kras, kar je že nekaj več kot pa samo Karst. Enako bi mogli postopati v znanstvenih razpravah pri prevodih v tuje jezike, da bi dodali Karstu Kras vsaj v oklepaju. S tem bi v doglednem času prav gotovo uspeli, da bi slovenskemu imenu Kras priborili domovinsko pravico pri prevodih v tuje jzike. Mimogrede omenjam, da sem pred leti v neki revni v angleščini, izdani v Sloveniji, videl prevod "Mančkine gostilne na Krasu" v Dutovljah na Krasu kot' Maricka Inn on the Karst". kar je smešno, če ne celo butasto. Pišejo nam... Uredištvu! Radi čitamo Glas Slovenije. Hvala za vaš trud. M. Vodopivec, South Australia Draga Stanka! Prilagam ček za naročnino. Opravljaš zelo koristno delo za avstralske Slovence in tvoj časopis je zanimiv in informativen. Še posebno mi je bil všeč tvoj komentar glede "Slovene" in "Slovenian". Slovenci v angleško govorečih deželah, bi morali pisati domov protestna pisma, ker je pomen te besede v angleščini "zoprn" in nesprejemljiv... Končujem za danes m ti tudi želim mnogo uspehov za naprej. Mara Mericka, Darwin Dr asa gospa Stanka! P o sil j am ček za Glas Slovenije (naročnina in tiskovni sklad). Zelo rada bereva z možem ta časopis, saj v njem najdeva košček naše domovine, po kateri hrepenimo vsi. Boß vam daj zdravja in moči še v nadaljnem delu. Viktor in Frida Javornik, Melbourne Urednica: Viktor, veseli smo, daje operacija uspela in upamo, da bo vaše novo srce bilo še dolgo vrsto let... Res je, kot pravi vaša soproga dalje v svojem pismu: Vsi radi živimo in upamo na boljše in zdravo življenje! Na koncu komentarja o "Slovene" in "Slovenian" (objavljen v tej številki): Vi gospa Stanka bi morala z Glasom miriti razburljive argumente med nami in ne jim prilivati olja. Nadaljujte s srednjo potjo, ne zavzemajte skrajno-spornih stališč, ostanite vedno uravnotežena na vse strani, sicer bodo čitatelji začeli odpadati. Dovolj je bilo razprtij v dolgih, prejšnjih, temnih letih. Anton Gržina, Sydney Urednica: Spoštovani gospod Gržina! Zahvaljujem se za vaš komentar o uporabi "Slovene" in "Slovenian". Nekaj dopisovalcev in tudi vi ste mi očitali tisti "e" na koncu angleške besede "sloven", ki pomeni umazanec, zanikmež. Moram se opravičiti za napako, saj sem seveda "e dodala pomotoma. Kar pa se tiče razprave o "Slovene" in "Slovenian ' mislim, da je zdrava in jo objavljajo skoraj vsi slovenski listi po svetu. Pred dnevi se je razvnela celo v "Sloveniji" - reviji Slovenske izseljenske matice v angleščini. Morda bi se morali avstralski Slovenci dogovoriti za enotno uporabo "Slovene" ali "Slovenian". Ne vem zakaj bi morala razprava o tem pomeniti "razprtije'' in zakaj bi to koga motilo? Tako je seveda samo moje osebno mnenje. Dnevnik iz Avstralije TOPEL SPREJEM PEVCEV IZ KC Med pevci Mešanega pevskega zbora KC dr. Bogdan Derč je že dolgo tlela želja, da bi odpotovali in odnesli košček domovine med naše rojake v daljno Avstralijo. Jeseni 1995 se nam je ponudila priložnost in s skupnimi močmi smo pripravili potovanje v rekordnem času in s privoljenjem generalnega direktorja KC prof. dr. Primoža Rodeta, dr. med. Pevski zbor se je 11. februarja odpravil na 14-dnevno pevsko in strokovno pot, ki jo je organiziralo podjetje Kompas Holidays, potovanje pa je uspešno vodil Janko Stebej. Klinični center je na potovanju predstavljal namestnik generalnega direktorja KC mag. Jože Bertole, dr. med. SPREJEM V SYDNEYU V torek, 13. februarja, smo ob 6.30 po tamkajšnjem času pristali v Sydneyu, kjer nas je kljub zgodnji jutranji uri pozdravil častni konzul Alfred Brežriik, ki nas je kasneje spremljal na vseh koncertih v Sydneyu. Kljub veliki utrujenosti smo se takoj odpravili r.2 avtobusni ogled mesta, popoldne pa še na križarjenje z ladjo po zalivih, kjer smo bolj s priprtimi očmi občudovali lepote mesta. Že prvi večer so nam naši rojaki pripravili prisrčen sprejem v Slovenskem klubu Sydney z bogato večerjo, ki so nam jo pripravili po kratkem koncertu. Naslednje dopoldne smo se odpravili po Sydneyu in spet uživali v prostranih, izredno urejenih parkih s čudovitimi nasadi palmam in stoletnih dreves, ki krasijo mesto s svojimi krošnjami. Enkratna in nepozabna je nedvomno znamenita opera, ki je resnična kraljica mesta, saj je z značilno obliko prevmjenih ladijskih lupin razpoznavna in vidna z vseh strani. Ne smemo pozabiti tudi evkalip- tusov, ki s svojimi golimi debli krasijo neokrnjeno naravo v okolici Sydneya. PRVI KONCERT-POLNA DVORANA Naslednji večer smo peli pri maši v Slovenskem verskem središču sv. Rafaela v Merylandsu, nato pa je sledil koncert, kjer je bilo zbranih nekaj sto slovenskih rojakov, med njimi tudi Alfonz Brežnik in pater Valerij an. Vse nastope zbora je povezovala Me-lanija Šter z Radia Slovenija. Cerkev in koncertno dvorano so naši rojaki napolnili kljub dnevu sredi tedna, saj običajno vse prireditve potekajo ob koncu tedna. Navdušeni in s solzami v očeh se kar nismo mogli posloviti, kajti niso pričakovali naše domačnosti in prisrčnosti. NASTOP PO BOLNIŠNIČNI TV V četrtek, 15. februarja dopoldne, smo si ogledali novo otroško bolnišnico Royal Alexandra Hospital for Children v Camperdo-ronu. Bolnišnica ima 350 postelj, razkazala pa nam jo je Lilly Dole- nec. Bolnišnica je bila odprta jeseni 1995 in združuje vse oddelke za zdravljenje otrok: kirurške, intemistične, intenzivno terapijo, neonatalni oddelek, psihiatrični oddelek, rehabilitacijski oddelek in dva pediatrična raziskovalna inštituta (klinični in bazični). Po ogledu smo priredili krajši koncert, ki smo ga posneli v internem studiu bolnišnice, bolniki pa so ga spremljali na TV zaslonih v vsej zgradbi. Istega dne zvečer smo imeli koncert v Slovenskem klubu Sydney, kjer je bilo navdušenje nepopisno in hkrati tudi zadnji večer v Sydneyu. Med koncertom so predsed-nikzbora as. mag. Borut Bratani.č, dr. med., nekateri člani zbora in vodja potovanja Janko Stebej, sodelovali v pogovoru za Slovenski radio v Sydneyu. IZ CAMBERRE V PUŠČAVO V petek, 16. februarja, smo potovali z avtobusom v štiri ure in pol oddaljeno Camberro. Na avtocesti pred glavnim mestom sta nas pričakala odpravnik poslov za Slovenijo Aljaž Gosnar in Cvetko Nastop v Domu upokojencev. Falež, ki nas je potem spremljal na ogledih mesta. Tu so nam raz-kazali tudi bolnišnico Calvary Hospital, ki ima 182 postelj za javne potrebe in 50 postelj za zasebne bolnike ter negovalni del bolnišnice. Tudi tu smo izvedli krajši koncert za bolnike in osebje v preddverju oddelka. Zvečer smo priredili koncert v Slovenskem društvu Camberra, kjer nas je tudi uradno pozdravil slovenski odpravnik poslov Aljaž Gosnar. KONCERTI V MELBOURNU V soboto, 17. februarja, smo nadaljevali pot z avtobusom skozi puščavo v 900 kilometrov oddaljen Melbourne. Zvečer so nas naši rojaki zelo toplo sprejeli v Slovenskem društvu Melbourne, kjer so najprej pripravili kratek recital v počastitev slovenskega Kulturnega praznika, v drugem delu večera pa smo pred polno dvorano uspešno nastopili s celotnim programom, pa še dodati smo morali nekaj pesmi, saj je bilo vzdušje naših rojakov na višku, ko je dirigent Venčeslav Zadravec raztegnil svoj meh, tenorist Jože pa fcrenkal na kitaro. Skupaj smo se pozibavali v ritmu valčka in polke in marsikomu se je orosilo oko. Ob zaključku prireditve se je predsednik zbora, tako kot na vseh koncertih, prisrčno zahvalil organizatorjem kluba in častnemu konzulu Slovenije Viktorju Baragi, dipl. ing. Pred nedeljsko mašo v verskem središču Kew so se predsednik zbora, dirigent in namestnik generalnega direktorja odpeljali na radio SBS za Slovence v Melbour-nu, kjer so sodelovali v enourni oddaji, ki jo redno vodi Slovenka Elica Rizman. Sledilo je petje pri nedeljski maši, nato pa še koncert v nabito polni dvorani verskega središče Kew. ¡».»►s Odziv Slovencev, Hrvatov, in drugih na gostovanje Mešanega pevskega zbora KC dr. Bogdan Derč je bil povsod po Avstraliji izjemno prijazen in prisrčen. Kljub pogostim nastopom in srečanjem z rojaki smo po zaslugi mnogih ljudi dobre volje doma in v Avstraliji uspeli spoznati tudi del avstralske medicine. Pred Sydneysko opero. Predsednik zbora je tudi po tej prireditvi odšel s Tonetom na Slovensko radijsko postajo, kjer sta v polurni oddaji predstavila naše gostovanje v Avstraliji in kraje, od koder prihajamo. Po kosilu smo odšli skupaj s Bazilijem v Dom starejših oskrbovancev, kjer preživljajo jesen življenja naši rojaki in oskrbovanci drugih narodnosti. Nadaljevali smo s petjem slovenskih narodnih in ponarodelih s solzami v očeh, saj nekateri že nekaj desetletij niso slišali slovenskih pesmi v živo, zato so skupaj z nami zapeli kakor pred mnogimi, mnogimi leti, ko so še lahko obiskovali koncerte ali obiskali svojo domovino. V sončnem popoldnevu in na večer so nam gostitelji pripravili še prijeten piknik v Slovenskem domu v Elthami, kjer je bil tudi zaključek gostovanja v Melbour-nu. Ko smo se poslavljali, smo si želeli: "Na svidenje v Sloveniji". TRAVMATOLOŠKI CENTER V MELBOURNU V ponedeljek, 19. februarja, smo si ogledali melbournski Travma-tološki center pod vodstvom prof. dr. Jožice Paddle Ledinek, ki sicer zelo uspešno vodi osrednji in edini avstralski center za vzgojo kože. Center nam je razkazal prof. Masterton, predstojnik Opeklinskega oddelka. Oprema centra je izjemna, s štirimi sprejemnimi sobami (vsaka meri po sto kvadratnih metrov), z vgrajenimi RTG aparati in vsemi potrebnimi aparaturami za ur-gentno obravnavo poškodovanca. V neposredni bližini imajo tudi CT in hiperbarično komoro. Popoldne smo nekateri člani zbora obiskali še dr. Branka Ce-snika, ki vodi Center za medicinsko informatiko v Monasa University, kjer lahko vpišejo 30.000 študentov iz Avstralije in velikega dela Azije. S svojim timom se pripravljajo na odpiranje novega centra, pripravljajo pa tudi izobraževalne programe za študente medicine, specializante in splošne zdravnike. Zvečer smo nastopili v klubu Jadran. Zbrani so bili Slovenci in Hrvati, ki so prvič slišali slovensko zborovsko petje, kajti naših rojakov je na severu Avstralije zelo malo in nekateri so se pripeljali iz tudi do 200 kilometrov oddaljenih krajev.V četrtek, 22. februarja, smo se z avtobusom odpeljali v podnožje mesta Kuran-de. Z gondolo smo se povzpeli najprej v deževni pragozd, kjer smo še dragic doživeli neokrnjeno naravo ter si ogledali sadeže, rastlinje in živali, ki prebivajo tod. Pot smo nadaljevali z avtobusom do Kurande in si ogledali predstavo domorodcev Aborigi- nalov. V dolino smo se vračali z muzejskim vlakom po ozkotirni železnici. Za zaključek smo si še zadnjič ogledali ljubke koale, kenguruje, krokodile in druge živali, značilne za ta kontinent. Popoldne smo z letalom poleteli v Brisbane, naslednje popoldne, 23. februarja, pa v Auckland v Novi Zelandiji, od tam pa v Los Angeles in London do Ljubljane. Marija Kavšek, dipl. org. Foto: KC NA SEVER Pozno zvečer smo se z avtobusom odpeljali na 200 km oddaljen Philip Island, kjer smo si v živo ogledali parado pingvinov, ki so v zibajočem koraku zapuščali valove oceana. V torek, 20. februarja, smo poleteli preko Brisbena v Cairns, na sever države Queensland, ki leži 3500 km severno v subtropskem pasu na okrog 16 stopinjah južne zemljepisne širine. V sredo, 21. februarja, smo od-pluli z ladjo Quicksilver na Veliki koralni greben, kjer smo občudovali lepote morskega dna, prekritega z nekaj sto vrstami koral. Doživetje je nepozabno. Iz internega biltena Kliničnega centra v Ljubljani — s pozdravi iz Slovenije Milica Štivan pr^ii^rgn gg Filatelija Mavra Vodopivec iz Adelaide The only airline direct to the Heart of Europe Aauóa-aír LAUDA telefon: 1 800 642488 (brezplačnipokih) Ne čakajte, naročite si svoj izvod! Three return flights a week Mondays, Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana Trikrat na teden iz Melbourna in Sydneya na Dunaj, v Ljubljano in nazaj V slovenskem mesečniku Turist si lahko preberete o čudovitih reportažah slovenskih popotnikov, ki vas skozi besedo in fotografijo očarajo z eksotiko življenja južnoameriških Indijancev ali doživetja polarnega sija daleč na severu Norveške ... ... spremljamo in opisujemo stare slovenske običaje, odkrivamo pozabljene slovenske vasice, neznano Slovenijo in stare slovenske graščine ter gradove ... ... svoj prostor v reviji so našli tudi fotografi, ki bodo našli na svojih straneh veliko zanimivih Člankov, ki jim bodo pomagali pri svojem delu, pa naj si bodi pokrajinska, športna ali pa družinska fotografija. Torej ... privoščite si potovanje po straneh Turista in skozi odlične fotografije podoživeti potovanje kakor ga je doživel avtor - popotnik, mogoče se bo tudi v vas zbudila popotniška žilica ... c. 24. junija 23, 1241 Črnuče. SLOVENIJA - EVROPE Aprila so izšle nove slovenske priložnostne znamke. Obisku svetega očeta papeža Janeza Pavla TI. je posvečena znamka z nominalno vrednostjo 75 sit. Na drugih znamkah so: Fran Šaleški Finžgar — župnik in dramatik, njejovo 125. letnico rojstva slavimo letos. Ida Kravanja (Ita Rina) naša predvojna mednarodno priznana filmska igralka. Znamka v počastitev filma in 50. obletnica Uniceta. Dve znamki Evropa s slikarskimi deli Ivane Kobilice. LETNA NAROČNINA ZA PREKOMORSKE DRŽAVE JE 110 US$ Glas Slovenije stran 21 — ENGLISH PAGE Pope in Slovenia May 17, 18, 19- 1996 For the Catholic Church in Slovenia, the arrival of the Pope signifies one of the greatest events in its history. This is the first visit of the head of the Catholic Church to Slovenia. Schedule of the visit of Pope John Paul II to Slovenia Christianity in our nation and as many as possible are invited to attend this ceremony. We must especially stress that all the meetings with the Holy Father will be events of grace and confirmation of our faith that we can not experience if we remain passive obser\'ers in front of the television. This applies to all the planned meetings with the Holy Father. After the Mass, the Pope will visit the Institute of St. Stanislav in Šentvid nad Ljubljano where he will stay for lunch. After a rest, he travel to Postojna where he will meet a delegation of young people who will congratulate him on the occasion on his birthday. Day 3, May 19, 1996 The Pope will spend the third day of his visit in Maribor. In the morning there will be a Mass with the participation of pilgrims. If the Rome Congregation has successfully concluded its deliberations regarding the canonization of God's servant Anton Martin Slomšek, his beatification will be proclaimed during the Mass. After the Mass, the Pope will visit the grave of the saintly bishop, lunch as guest of the Bishop of Maribor, and take a short rest. In the afternoon he will meet representatives of Maribor s cultural and scientific community. The final solemnities will take place at Maribor Airport where, as protocol demands, the highest representatives of the Republic of Slovenia will bid our honoured guest good-bye. The Pope will return to Rome on an Aclria Airways plane. Dr. Borut Košir General Secretary, Committee for the Visit of the Pope At the recommendation of the Slovene Episcopal Conference that the committee for the preparation of the Pope's visit to Slovenia made to a Vatican delegation visiting Slovenia in November 1995, the visit was confirmed for May 17 to 19, 1996. The initial proposal of the Vatican delegation only anticipated that the Holy Father would spend two days in our midst. However, the Slovene bishops proposed that the Pope visit all three Slovene dioceses. This would symbolically confirm the Slovene Episcopal conference while giving the visit a pan-Slovene character. Day 1, May 17, 1996 Upon the Pope's arrival there will be a diplomatic reception during which the Holy Father will be paid military rcspects and the President of the Republic of Slovenia will welcome him. The reception at the airport will also be attended by several members of the government and the diplomatic corps. An official meeting between the Pooe and President of the Republic of Slovenia will take place at Brdo near Kranj. On this occasion the Pope will also meet other high-ranking representatives of the Republic of Slovenia. Following the reception, ths Pope will travel to Ljubljana. Crowds are expected to greet him along the main route to the center of the city. In the evening the Pope will meet Slovene bishops, priests and other members of the clergy. Day 2, May 18, 1996 In the morning there will be a solemn Mass in the Ljubljana suburb of Stozicc. In a special way we will commemorate the 1250th anniversary of The Slovenian Computer Market It is estimated that about 45,OCX) computers were sold in Slovenia in 1995, which means that sales have been growing every year by several thousand. The total number of computers sold thus cxeeds 200.000, since according to estimations, there are 220.(XX) computers in Slovenia. This means that there are approximately 11 computers per 100 inhabitants, or one computer per every ninth inhabitant. We can truly say that 1995 was the year in which we got to know the Internet in Slovenia. Even the media, which previously had nothing to do with computers, started writing about and mentioning the Intenet. It is therefore somewhat surprising that only approximately half of the companies surveyed were familiar with the Internet. Its suppliers, however, have every reason to be satisfied, sibce 15 per cent of the companies surveyed already use this service. As far as other networks and services are concerned, the most widespread is the Microsoft Network, while the largest number of users arc using Compuserve. There arc 41.6 per cent of companies whose computers are connected in local networks. In 1996 these will be joined by more than 7 per cent of companies buying additional or first servers and workstations. On average, companies have 13.5 workstations per server. 99.7 per cent of all companies with personal computers have word processors, which on average are used on 84.1 per cent of computers. The results show that word processors are loaded i 83.8 per cent of personal computers. News from r* Slovenija T/je green piece of Europe * Slovenian Foreign Minister Zoran Thaler was voted out of office on Thursday, May 16, amid accusations that he mishandled foreign policy, particularly a dispute with Italy. Thaler, a member of Prime Minister Janez Drnovsek's ruling Liberal Democrats, was forced to step down after losing a no-confidence motion by 48 " votes to 26. The dismissal was the latest bout of political trouble to hit Drnovsek's right-left coalition government ahead of a general election which must be called by the end of December. President Milan Kučan: "I regret the Parliament dismissed Foreign Minister Thaler. It comes as a great surprise to me the decision was taken after the April adoption of parliamentary findings and decisions on Slovenian relations with EU, Italy and NATO. It is also unusual that a government representative did not participate in the discussion." Prime Minister Janez Drnovšek made no attempt to deny the possibility that the Liberal Democracy of Slovenia (LDS) would break the coalition agreement with the Christian Democrats (SKD). This would reduce the current LDS-SKD coalition government to a minority government obliged to seek parliamentary support for each individual project. As to potential international consequences of Thaler's ouster, prime Minister Drnovšek said it was definitely not good for Slovenia. "We shalthave to work very hard to neutralize the effects the parliamentary decision had foreign policy. Above all, I on need to emphasize that Slovenian foreign policy will remain unchanged, oriented to Europe and membership in NATO.'' Pope celebrated his birthday May 18 in Slovenia, this was his 76th birthday. Exchange Kate Tables on the Internet SKB Bank has recently added exchange rate tables to its presentation on the Internet. The tables contain SKB Bank exchange rates for citizens, the exchange rates for companies, as well as the Bank of Slovenia exchange rates. In the exchange rate "file'' you can also find an archive of exchange rates in 1995 and 1996. The address is: http://www.skb.si/slo. Slovenia Opens Individual Dialogue with NATO in Brussels. Individual dialogue was established by NATC) within the framework of its expansion strategy. Slovenia is, thus, the first partnership country to enter into individual dialogue with NATO. Slovenia Weekly Over 50 countries and 30 international organizations which gathered at the Bosnia Donor's Conference in Brussels promised to contribute 1 ;23 billion dollars for the reconstruction of Bosnia-Herzegovina in 1996. Head of the Slovenian Celebrating first Documented written mention of Ljubljana. The Capital of Slovenia, Ljubljana, celebrates the first-known documented, written mention of Ljubljana as a town. Slovenia/Australia Slovenian Parliamentarians Content with Visit to Australia A century and a half after the Swiss, Arnold Rikli, brought the first international guest to a health spa, Bled is still worth a visit A Slovenian Parliamentary delegation headed by Speaker Jožef Školč returned on Monday from a week-long visit to Australia. The talks concentrated on economic cooperation between Slovenia and Australia, particularly on tne potentials for Slovenia to become a starting point for Australian cooperation with Central and Eastern European countries, delegation members told at news conference. The delegation, including in addition to Školč also Parliament members France Bučar and Ciril Pucko, held talks at the federal level, meeting with Speakers of both Parliament Houses and several MPs and on the states level, meeting presiding officers and MPs of the New South Wales and Victoria along with representatives of several Australian companies interested in cooperation with Central and Eastern Europe. They also met with representatives of the Slovene community in Australia. Slovenian Parliamentary delegation met with the Minister for Foreign Affairs, Minister of Immigration and Parliamentary Secretary to the Minister of trade and officials of the High Court. v According to Speaker Školč, Australian officials are well acquainted witn the situation in Slovenia. They were most interested in the potentials for Slovenia to become, a starting point for cooperation with other countries in the area. France Bučar explained the new Australian government decided to strengthen cooperation with Europe, including with Central and East Europe. This is a great challenge for Slovenia to face. Mr. Bučar said calling t*or globalization of Slovenian foreign policy. Ciril Pucko said Slovenian delegation informed representatives of Australia of the Port of Koper's potentials. Koper could become a central port for transshipment ot Australian cargo, mainly sugar and wool, exported to the countries of Central and East Europe. STA Tourism in Slovenia The Alps One of the biggest and oldest Alpine nature reserves — 82.000 hectares — is the large Tri°lav National Park, founded in 1924, which nestles in the Slovenian Julian and Kamnik Alps. There is no need to introduce it specially, it is famous enough. All around there is a chain of still too little known resorts. BOHINJ — A 3 km/2 naturally preserved glacial lake enclosed by steep mountain cliffs, fashionable BLED with numerous hotels and with lovely islet in the middle of the lake. In the little church perched on the islet you will be guaranteed a happy love life by ringing the bells. kRANJSKA GORA. a skiing centre with a growing number of visitors and with world-renowned ski-jumps in nearby PLANTCA, where the first 100m record was set and where 200 m jumps are now an attraction. And last but not least, BOVEC , a mountain resort in the warm and sunnny Soca valley. The Soca river is considered by many to be the most beautiful river in Europe. If you are interested in seeing what 100 tons of water falling 100 m deep each second can do, you can go and see the nearby BOKA WATERFALL. A track will lead you there; but if you don't feel like walking, you can see it from your c^r, as you can see the equally picturesque PERICNTK WATERFALL beneath Triglav. And all arround there are white and bright panoramic views of the limestone Alps, gorgeously adorned with blooming flowers in summer and gold-plated with larches in autumn. And — a tip; there is a valley with seven lakes '' ■ ------ heart of Triglav Park — it will move the http:// www. is. si/ slo/ country/ geo/ alps nu AUSTRALIA euro international pty.itd EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM ADR ESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461 SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax:(02) 621 3213 A KONCU SE NASMEJTE Majska šala V pisarni se urednik pritožuje sodelavcem: "Predstavljajte si: moja žena je sinoči odprla okno in zaslisala mačko, kako mijavka. Za šalo ji je odgovorila z mijavkanjem. Mačka je ponovno zamijavkala in tako sta mijavkah pol ure. Moja žena je že začela verjeti, da se je naučila mačjega jezika..." "Kaj je v tem strašnega?" se spogledujejo sodelavci. "Strašnega ni nič, toda zjutraj sem srečal soseda, ki mi je rekel: "Pomisli, sinoči sem na balkonu tako. iz dolgega časa, zamijavkal; kar zaslišim mačko, ki mi odgovarja. Več kot pol ure sem se pogovarjal z njo..." * Akademija "Zelo me skrbi, ker moj poba strašno laže." "Nič hudega, vpiši ga na diplomatsko akademijo." G O D O V NI KI VSE NAJBOLJŠE ("ena posamezne številke $ 2.(X); letna naročnina S 50.CO; polletna $ 30.(X); letna naročnina za prekomorske države vključno /. letalsko pošto $ 100XX) l GLAS SLOVENIJE Založnik. Za/o/ha GLAS Ustanovitelji. Dušan Lajovic. AlfredBrežnik. Šretan Mcrzel in Stanka Gregom! Upravni odhor: Dušan Lajovic. Alfred Btelnik in Stanka Gregorit IIredništvo - glavna in odgovorna uradnica, tehnično oblikovanje, umetniška i/delava, priprava strani: Stanka Gicgorič. 4 / 316 Dorset Rd. Boroma. Melbourne. VIC3155. Avstralija Telefon-fax: (03) 9762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Jožica Gerden. Lojze Košorok. Manha Masajna. Danica Pctrič. Vinko Ri/mal. Jože Žoharin Plotjan Auser Logo: Frances Gelt in Stanka Gicgorič Distribucija S. Gregorič Informacije: Internet - WWW. RS I /nit/ vlade xa informiranje (povzetki komentarjev i/ slovenskih medijev), obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije - Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney. Delo. Večer. Dnevnik. Primorski dnevnik. Družina. Mladina. MAG. Jana. Svob i «M I ■ *■ *" ' H Bounty Print. 65 Heatherdale Road, Ringwood, Vic 3134