Pogled na del Polzele z novimi enodružinskimi hišami in bloki. V bližnji prihodnosti se bo Polzela še širila. Foto: T. Tavčar Velenje NOVA POSEBNA ŠOLA? Zahteva po graditvi nove posebne šole v Velenju po­ staja čedalje bolj aktualna. Sedanja je premajhna, pa tudi neprimerna za preureditev. Svet za kulturo in prosveto je sprejel pobudo za gradnjo novega šolsk^a objekta, člani istega organa pa so še razpravljali o združitvi kulturnega doma, knjižnice in rudarskega muzeja. To je bila le prva razprava. Vprašanje bodo podrobno proučili in ga po do­ ločenem času spet obravnavali. —V— sosed*sosedu HALO, KDO JE TAM...? Telefon je pač dokaj priročna in v današnjih časih, ko nas na vsakem koraku baše stiska za čas, neobhodno potrebna za­ deva. Vse več je družin, ki so si *o napravo dale napeljati tudi v svoja sta­ novanja, da bi tako hitre­ je in ob vsakem času vzpostavili stik z vnanjim svetom, poklicali zdravni­ ka, poklepetali s prijate­ ljem z drugega konca me­ sta. Takle telefon doma je res velika pridobite v in kdor se ga navadi, se mu bo težko odrekel. Postane del vsakodnevnih potreb in brez njega enostavno več ne gre. Prinaša mno­ ge koristi, prihrani precej korakov in potov, prinaša pa, da, da, tudi mnoge jeze. . . Saj ne gre, da bi bili malenkostni ,da bi se raz­ burjali za vsako najmanj­ šo stvar, toda včasih člo­ veku le zavre. Na primer ob takšnih primerih. Cin. cin, zazvoni telefon nekaj minut po šesti uri (ob prosti soboti), dvigneš slušalko, pa trešči vate robati glas: »Halo, kdo je tam.. .?« Lepo mu razlo­ žiš, da je tu stanovanje te in te družine, čeprav bi ga najprej pobaral, če morda le ni na njem vrsta, da vsaj pove, kdo je. Požreš in molčiš. Pri­ čakuješ, da bo vsaj rekel »oprostite«, saj se je očit­ no zmotil. Na drugi-strani žice pa nič. Klok in že je veza prekinjena. Zlezeš nazaj v posteljo. Kmalu zadremlješ pa zopet CIN, CIN. CIN. Oklevaš. Bi? Ne bi? Morda je isti,' morda pa kliče kdo drug, morda je kaj važnega. Morda kliče dežurni iz podjetja? Nič več ne okle­ vaš, pomaneš si oči, pla­ neš k slušalki, jo dvigneš m zacujes: »Halo, kdo je tam.. .?« Isti glas, isti tip. Zopet mu poveš, da se je zmotil. Oni pa NIČ! Klak in že je prekinil zvezo. . . Le kdo je učil ljudi upo- • rabe telefona? Ko bi vsaj bleknil tisti oguljeni op­ rostite, pa nič. Kaj pa njega briga, če tebe meče ob prostih sobotah iz po­ stelje. On hoče vendar te­ lefonirati, da bi se opravi­ čeval za pomoto? Kje pa! To je malomeščansko, s tem pa smo opravili, dra­ gi tovariš. Stare, oguljene stvari smo likvidirali. . . Ali pa nekoliko drugače. Cin, cin. .. zazvoni beli aparat. Dvigneš slušalko in rečeš lepo »prosim«. Oni, z druge strani žice pa: »Halo, ali je tam pri Peteršilčkovih?« »Ne, tu­ kaj ta in ta«. Oni z druge strani pa nič, zopet nič. KLIK in zveza je prekinje­ na. .. No, poglavje zase so »lepo vzgojeni« otroci, ki menda ponekod komaj čakajo, da stara kam gre­ sta, potem pa hajd nad telefon. Pa tem človek še oprosti, čeprav bodo ne­ koč tudi oni veliki. To človek razume, mladost je norost. . . toda odrasli, ti se tudi ne znajo vesti tako. kot bi bilo potrebno in cesto jih poslušajo tu­ di otroci. Nič čudnega torej, ko vas takole tretjič vržejo iz postelje s vprašanjem: »Halo, kdo tam.. .« — da mu mirno odgovorite, da je tu norišnica, odložite slušalko, izklopite telefon in si mislite svoje. .. Telefon je res v ^e^'" stvar. Koristna in potreb­ na naprava. Ne jezi se nanj, on ni kriv, krivi so LJUDJE. . .! SAVINŠEK L. Referendum v Rim. Toplicah 5Miiiiirifi;^ftVtl( ZA NOVO ŠOLO • RIMSKE TOPLICE S SVOJIM OKOLIŠEM SO DOBESED­ NO OBKOLJENI Z OBMOČJI USPEŠNIH REFERENDU­ MOV ZA SAMOPRISPEVEK • KER SO PEREČI TUDI KOMUNALNI PROBLEMI, ZLASTI CESTE. NAJ BI ZA TE POTREBE ZBRALI V PETIH LETIH ŠE POL MILIJONA. Ce je kje na območju la­ ške občine, potem je bila no­ va šola v šolskem okolišu Rimske Toplice najbolj po­ trebna, potem ko so bile raz­ mere v laškem in radeškem okolišu na silo sanirane. Del nove zgradbe je zgrajen že do strehe in težko priča­ kovana šolska stavba iz dne­ va v dan kaže nove obrise. Toda težave so se kar sproti pojavile. Okoli 6 in pol mi­ lijonov novih dinarjev, koli­ kor jih je bilo moč zbrati v občini in v republiškem skladu, je premalo, da bi bila šola letos popolnoma nared za sprejem otrok. Spodbujeni z uspehom v sosednjih Radečah, v Hrast­ niku, bližnjem Celju in Šen­ tjurju so se tudi kra„3vne skupnosti na območju šol­ skega okoliša Rimskih To­ plic odločile za uvedbo sa­ moprispevka, za katerega je referendum razpisan za 27. februar. V območje osnovne šole Rimske Toplice spadajo krajevne skupnosti Rimske Toplice, Sedraž, Jurklošter ter zaselki Konc, Zabrež in Laziše v krajevni skupnosti Marij agradec. Ker pa so kra­ jevne potrebe v vseh teh kra­ jevnih skupnosti tudi zelo pereče, so se občani na se­ stankih političnih organizacij odločili za povečanje samo­ prispevka, in sicer tako, da bi za šolo prispevali en od­ stotek dohodkov, za krajev­ ne komunalne potrebe pa na­ daljnjo polovico odstotka. Po izračunih občine bi v petih letih občani, ki bi pla­ čevali samoprispevek za šolo zbrali okoli 850.000 novih di­ narjev, za krajevne skupno­ sti pa približno 425.000 di­ narjev. Ker bi ta polovica prispevka ostala krajevnim skupnostim, bi po izteku pe­ tih let, sicer pa vsako leto sproti, dobile; krajevna skup­ nost Rimske Toplk;e 176.000 dinarjev, Jurklošter 132.000 in Sedraž prav tako 132.000 dinarjev. Na zborih volivcev, ki v tem delu občine že potekajo, so se odločili za enake kri­ terije kot v Radečah, in si­ cer, da bodo samoprispevek, če bo referendum to potr­ dil, plačaveli tisti občani, ka­ terih osebni dohodki prese­ gajo 800 novih dinarjev me­ sečno. Največji delež bodo seveda prispevali občani, ki so v delovnem razmerju in teh je okoli 800. Le-ti bi v petih letih prispevali okoli 1,225.000 dinarjev. Zavezanci s področja kmetijstva bi pri­ spevali le okoli 37.200 dinar­ jev, obrtniki 11.000 in upoko­ jenci okoli 50.000 dinarjev. Treba je dodati, da bi po predlaganih merilih prispe­ vek plačalo 324 kmetov od 848, kolikor jih na tem ob­ močju je. J. Kr. Čiščenje snega v Celju. Kaj bi brez Savinje? (Foto; D. Medvedi Slov. konjiče ZBORI VOLILCEV Predsednik občinske skupščine v Slovenskih Konjicah dipl. inž. Franjo Tepej je za prihodnje dni sklical ^bore volivcev, na katerih ne bodo samo predlagali in določevali kandidate za volitve poslanca v republiški zbor republi­ ške skupščine, marveč se tudi pogovorili o predlogu re­ solucije gospodarskega in družbenega razvoja občine za letos ter o politiki prispevkov in davkov občanov. Vrh tega bo beseda tekla še o letošnjem občinskem proračunu. V vseh primerih gre torej za aktualna vprašanja; zbo­ ri volivcev v okviru volilnih enot oziroma za, posamezna naselja znotraj volilnih enot bodo od 13. do 20. februarja. ŠT/RJE VKOMBIJU S STARIM AVTOMOBILOM PO EVROPI Piše: Branko Stamejčič Kot zakleto nam je isti dan pošla tudi zaloga špi­ rita, suhe hrane pa že davno ni bilo več. čez celo Belgijo smo se peljah, ne da bi našU kaj za pod zob. Šele v Bastogni, ki slovi P>o znanih bitkah v drugi svetovni vojni, smo našli odprto pekarno. Ste že kdaj poskusili, kako dober je kruh s kocko sladkorja in požirkcim vode? S polnimi želodci se je seveda vrnila tudi dobra volja in ob zvokih dveh kitar (dobrih), ene­ ga motorja (skoraj cele­ ga), treh glasov (zahripa- nih) in glavnika (manj­ kalo mu je polovico zob) smo se peljali skozi lu- ksembourško mejo, ne da bi se ustavili, čorku se pač nd ljubilo pritisniti na zavore, nam pa se tu­ di nd ljubilo iskati pot­ nih Ustov med vso kra­ mo, ki je v neredu leža­ la pO kombiju. Cariniki nas verjetno niti opazili niso, saj smo noč prespa­ li le nekaj kilometrov od meje in nobeno tuljenje siren nam ni motilo sna. Zjutraj nas je poleg običajnega mraza spre- letelo še spoznanje, da dneva mrtvih ne praznu­ jemo le v Sloveniji. Vse trgovine so bile zaprte, mi i>a brez špirita in kruha. Kljub vsemu smo našli še dovolj moči, da smo si ogledali Luxem- bourg, ki je precej veliko mesto, zgrajeno na obeh straneh zelo globoke gra­ pe, po kateri teče nekaj. čemur pravijo dom-ačini reka. Mi smo tisto ime­ novali kar luža. Oba de­ la mesta povezujejo med seboj veliki mostovi, ki So poleg vojvodove pala­ če in cerkve, ki s svoji- ' mi številnimi zvonovi vsako uro zaigra lepo me­ lodijo, največja znameni­ tost mesta. Pred vojvodo- vo palačo smo si seveda ogledali menjavo straže in se sladko nasmejali naravnost akrobatskim obratom stražarja, ki mu je očitno zelo prijala pri­ sotnost celega razreda deklet, ki so bila tu na izletu in se je zato še bolj trudil, čorka smo le z veliko težavo odvlekli Od vseh tistih deklet, to­ da ko smo mu omenili, da smo odkrili hrano, je tekel tja pred vsemi. Res so se naše oči preobjed- le. vseh dobrot, ki smo jih videli v izložbi zaprte slaščičarne. Kar nekam lažjega srca smo se od­ pravili naprej. . Le nekaj kilometrov od mesta je ameriško voja­ ško pokopališče. Tako urejenega in lepega po­ kopališča še nismo videli nikjer. Na ogromnem prostoru stoji kapela in v polkrogu okoli nje kri­ ži, ki so postavljeni tako, da so videti kOt vojaiki na paradi. Med križi sto­ jita dva bazenčka, v ka­ terih sta upodobljena del­ fin in želva kot simbola svobode in večnega živ­ ljenja. Križi so bele bar­ ve in enkrat tedensko jih čistijo, vse skupaj pa stoji na negovani »angle­ ški« travi. Res enkraten spomenik. Popoldne nas je vse lačne našlo v Saarbrli- ckenu, kjer je celo me­ sto dišalo po hot-dogih, pekarne pa so bile zaprte. Le Pajo je imel še nekaj denarja in revež je na­ ravnost trpel, ko je mo­ ral prenašati naše sestra­ dane poglede in prošnje, naj nam kupi vsaj en hot-dog. žal pa smo mo­ rali spoznati, da je imel Mef povsem prav, ko je trdil, da je PaJo daljni potomec Jehove in McGre- gorjey. Kaj storiti? Ah se bo naša slavna ekspedicija res končala z neslavno smrtjo Od lakote? O, ne! Nikar naj vas ne bo strah! Zvečer se je PaJo odkupil za svojo skopost, saj se mu je posvetila čudovita ideja. Zakurili smo pravi taborni ogenj in si skuhali kar celo ki­ lo makaronov. Kako so bili dobri! Luxemburg — ameriško vojaško pokopališče Nadaljevanje sledi 6 NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, La.ško, Slovenske Konjice^ Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10. — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija- Milan Božič. Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Berni Strmčnik — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP )>Delo« — Tisk in klišeji- ČGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 1 din — Tekoči račun: 501-1-167/2 ČGF i>DETO:< Ljubljana — Telefoni: uredništvo 23-69 in 31-05. mali oglasi in naročnine 28-00