GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR., GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD l. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. glavni in odgovorni urednik ljub an naraks tehnični urednik ivan fijavž 19. maj 1966 — LETO II. ST. 9 (27) CENA 30 NOVIH PAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI KRAJEVNI PRAZNIK Največja množična aretacija zavednih Slovencev iz Šmartna ob Paki in okolice je bila v noči od 8. na 9. maj 1942. To noč so nemški nasilneži odpeljali iz tega kraja 90 zavednih ljudi. Bili so mučeni v celjskih zaporih in drugih zloveščih taboriščih Tretjega rajha. Mnogi so bili ustreljeni kot talci, drugi pa so pomrli v taboriščih. Le trije so se po osvoboditvi vrnili živi. V SPOMIN NA TE DOGODKE JE 1953. LETA OBČINSKI ODBOR ŠMARTNO OB PAKI PROGLASIL 8. MAJ ZA KRAJEVNI PRAZNIK. raLi orožje in drug material ter se pripravljali na oborožen boj proti zatiralcem. Sestanki iso bili v Skornem, Slatinah in drugje. V Velikem vrhu pa so bili sestanki pri Eli Letanje, sestri Jožeta Letanje. ganiziral špi jonsko dejavnost. Poj ar vili so se prvi domači izdajalci. Kljub čedalje večjim žrtvam prebivalcev tega okoliša, nemškemu okupatorju nii bilo mogoče zatreti osvobodilnega boja. 1943. leta so se Vsako leto 8. maja praznujejo Smarčani svoj krajevni praznik. Thdi letos je bilo v tem kraju praznično vzdušje nadvse svečano. Zvečer pred praznikom so kurili kresove. Zunanji videz kraja pa so olepšali z državnimi in slovenskimi zastavami ter pomladanskim cvetjem. Priredili so svečano akademijo, ki je bila v pro-I svetnem domu. Poleg številnih domačinov je bil navzoč tudi predsednik občine tovariš Tone Močilnik. Na akademiji je govoril Stane Prašnikar, odbornik občinske iskup-ščine v Velenju. Zgodovinskih dni se je spomnil s temi-le besedami: »Kmalu po 27. aprilu 1941. leta je terenska organizacija v Smartnem ob Paki organizirala odbor Osvobodilne fronte, v katerega >so se vključili komunisti tega področja in najbolj zavedni prebivalci, ki so bili pripravljeni delati po programu OF in sodelovati v odporu proti okupatorju. Odbor OF v Šmartmem ob Paki je ustanovil Franc Hribar. Člani tega odbora pa so zbi- Zapeli so pionirji. Večje partizanske akcije so na tem področju začele 1942. leta, tako da je v tem času več družin okoliške vasi že aktivno sodelovalo s partizani. Okupatorju so vedno bolj povzročali težave in slcrbj. Zato je okuipator or- partizani stalno zadrževali v okolici Šmartna ob Paki. Od tu so odhajale partizanske enote v Dobrovlje, Gornjo Savinjsko dolino, šaleško dolino in na Mrzlico. Po prihodu XIV. divizije na Štajersko so postale partizanske akcije tudi v Šmartnem ob Paki in Okolici večje in obsežnejše. Gora Oljka je bila središče političnega dela za te kraje.« V ŠTIRILETNI BORBI ZA OSVOBODITEV JE ŽRTVOVALO SVOJE ŽIVLJENJE IZ PODROČJA ŠMARTNA OB PAKI IN OKOLICE 145 PREBIVALCEV. NJIHOVA IMENA SO VKLESANA NA SPOMENIKU SREDI KRAJA. ŠMARCANI PA SO SVOJO ZAVEDNOST POKAZALI TUDI V POVOJNI SOCIALISTIČNI IZGRADNJI. LETOŠNJI KRAJEVNI PRAZNIK SO DOČAKALI Z NOVIMI DELOVNIMI USPEHI, SAJ POSTAJA KRAJ IZ DNEVA V DAN LEPŠI IN BOGATEJŠI. Domače viže pa je zaigrala godba »Srnica« s pevcema S8B m i i i gs m i® m ■g!) Cuvajmo in negujmo našo okolico ter ne pozabimo na trud, ki smo ga vložili pri ureditvi zelenic, parkov in otroških igrišč. Za-' vedajmo se, da poznajo našo dolino turisti predvsem po čistoči in urejenosti, zalo ne bodimo malomarni in ne poškodujmo tisto kar nam je v ponos. RDECl KRIZ JE MEDNARODNA ORGANIZACIJA, KI IMA ZA PROGRAMSKA NAČELA HUMANOST, NEPRISTRANOST, NEODVISNOST, NEVTRALNOST, PROSTOVOLJNOST IN ENOTNOST ZA RDEČI KRIŽ NI MEJA Letošnji teden Rdečega križa od 8. do 15. maja je potekal pod geslom »Za rdeči križ ni meja«. Tako široko zastavljeno geslo daje možnost, da se bo javnost spoznala s širino prizadevanj in dejavnosti Rdečega križa, ki dejansko ne pozna mejfc in uresničuje programska načela po vsem svetu. V občini, ki je osnovna celica naše družbe, se Rdeči križ vedno bolj pojavlja kot ena izmed mnogih oblik samoupravljanja občanov pri reševanju socialnih in zdravstvenih vprašanj. Potom te humane in prostovoljne organizacije rešujejo občani z združenimi močmi probleme navedenega področja. Rdeči križ je organizacija, ki širi zdravstveno kulturo s pomočjo zdravstveno-vzgojnih predavanj in tečajev, proučuje in rešuje podedovane socialne in ostale probleme, ki se pojavljajo v našem razvejanem in hitrem družbenem sistemu. Poleg tega organizira Rdeči križ v občini mnoge solidarne in humane akcije in s tem brez dvoma veliko prispeva k razvijanju socialističnih in humanih odnosov med ljudmi. Poslanstvo Rdečega križa pa ni zgolj v razširjanju človečnosti, ampak je hkrati tudi aktiven dejavnik zlasti na socialnem zdravstvenem področju. V velenjski občini so zdravstveni delavci na pobudo občinskega odbora Rdečega križa imeli več predavanj in tečajev prve pomoči. Poleg tega so organizirali krvodajalske in ostale solidarnostne akcije za pomoč prizadetim pri raznih elementarnih nesrečah. Velik delež pa so na pobudo občinske organizacije Rdečega križa prispevali k zdravstvenemu prosvet-ljevanju mladine zlasti prosvetni delavci po naših šolah. Zato letošnji teden Rdečega križa ni bil samo zunanja manifestacija, ampak stvarna spodbuda za hitrejše uresničevanje programa organizacije Rdečega križa, ki zajema humanost in razvijanje socialističnih odnosov med ljudmi. IZREDNA KONFERENCA SZDL DELEGATI KRAJEVNIH ODBOROV SO SE PRED NEDAVNIM ZBRALI NA POKONGRESNt KONFERENCI SOCIALISTIČNE ZVEZE V VELENJU • RUDI BAJC BO ZASTOPAL ORGANIZACIJO SZDL NAŠE OBČINE NA ZVEZNEM KONGRESU V BEOGRADU • POČASTJLI SO 25-LETNICO USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE. Najprej je imel slavnostni govor ob 25-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije tovariš JOŽE TEKA VEC. Nato je predsednik občinske skupščine Tone Močilnik podelil večim prizadevnim družbenim in političnim delavcem odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike. Poleg slavnostnega dela pa je imela konferenca predvsem delovni značaj, saj so se s pokongresno konferenco začele v velenjski občini vsebinske priprave na VI. kongres Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije. Sekretar občinskega odbora SZDL Velenje Milan Šterban je prebral na konferenci daljši referat, iz katerega povzemamo le nekatere najvažnejše misli. Njegovo poročilo pa so dopolnili še delegati, ko so opozorili na nekatera nerešena vprašanja, ki se pojavljajo v sami organizaciji Socialistične zveze, kakor tudi na ostalih področjih gospodarskega in družbenega razvoja. Referant je najprej poudaril, da je minilo le nekaj mesecev odkar so na redni občinski konferenci SZDL kritično obravnavali vprašanja in naloge pri izvajanju gospodarske reforme v delovnih organizacijah in družbenih službah maše komune. Povedal je, da je čas za podrobno razčlembo, kako so takrat sprejete naloge izvršili, še prekratek. Gotovo pa ni prekratek čas, da se na pokongresni konferenci vsaj okvirno in čimbolj kritično dotaknejo nekaterih vprašanj, ki so se pojavila in so še danes aktualna in pereča. Teh vprašanj so se delegati tudi dotaknili. Cas od občinske konference, ki je bila decembra lani, je bil posebno dinamičen in razgiban. Prinesel je odločitve, . ki imajo bistven pomen tako za sedanji, zlasti pa bodoči razvoj Šaleške doline. V tem času pa so se pojavili tudi resni moralno politični problemi, ki so jih morali reševati z vso politično odgovornostjo ter s itreznim in istočasno odkritim in kritičnim odnosom. (Nadaljevanje na 2. strani) NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V VELENJU KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »BAZEN« VELENJE SE JE ODLOČIL, DA BO PREUREDIL SEDANJO »TRŽNICO« V SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO. NA TA NAČIN BODO POVEČALI PRODAJNI PROSTOR, ZLASTI PA UREDILI HITREJŠO IN KVALITETNEJŠO POSTREŽBO. mž SMS Ss® Svfe stC« m i i VTMV Iz sedanjih trgovskih prostorov, prodajalne sadja in zelenjave, buffeta in prostora kjer prodajajo meso in mesne izdelke, bodo uredili veliko samopostrežno prodajalno s štirimi avtomatskimi blagajnami. Poleg tega pa bodo na novo uredili sodobni buffet. Za adaptacijo so se odločili predvsem zavoljo tega, ker je lokacija prodajalne za potrošnike na zelo ugodnem kraju. Odločitev delovnega kolektiva trgovskega podjetja »Bazen« iz Velenja pa je vredna priznanja, ker so sami uvideli, da so ti morali v stari prodajalni porabiti precej časa pri nakupovanju. V veliki in moderno urejeni samopostrežni tr- govini pa bodo potrošniki dosti lažje in hitreje sami izbirali željeno blago. z gradbenimi deli so že začeli. Po predračunu bodo za preureditev trgovine in tudi novega skladišča porabili okoli 65 milijonov starih dinarjev. Delo pri ureditvi bo opravilo splošno gradbeno podjetje »Vegrad«. kljub adaptaciji so poskrbeli v tem Času za brezhibno prodajo. ker bodo delali po posameznih fazah, bodo prodajali do 10. junija v sedanji trgovini. po tem času, približno mesec dni, pa bodo prodajali v skladiščnem prostoru za tržnico. Izredna konferenca SZDL (Nadaljevanje ,s 1. strani) VI. kongres SZDL Slovenije, na katerem so bili tudi delegati iz naše občine, je gotovo zelo važen mejnik pri nadaljnjem delti. V zvezi s tem je tovariš Milan Šterban dejal: »-Nedvomno lahko vsi delegati, ki smo sodelovali na kongresu, odkrito m s polno odgovornostjo povemo, da je ta kongres v dejansko demokratičnem vzdušju in ob širokem kritičnem in plodnem sodelovanju delegatov načel, in v svoji resoluciji tudi konkretiziral, mnoge ali pa najbrž kar večino najbolj perečih problemov naše današnje stvarnosti. Predloženi osnutek resolucije je doživljal v samem sprotnem delu kongresa mnoge spremembe in dopolnitve, zato lahko njeno končno redakcijo v polni meri označimo kot iskren delovni dogovor članov Socialistične zveze, ki ga bomo morali — še posebej po sklepih III. plenuma ZKJ —' čimbolj dosledno in odločno izvrševati. Obravnavanje in konkretizacija resolucije VI. kongresa SZDL Slovenije bo nedvomno ena najvažnejših bodočih nalog pri delu naših krajevnih organizacij. Menim, da mora pri našem ocenjevanju tega kongresa biti predvsem, važen še napotek, ki izhaja iz duha in načina kongresnega dela. Zato moramo v delo krajevnih kakor tudi občinske organizacije vnesti čim več tiste argumentirane polemične ostrine, iki je lahko edini pogoj za res demokratične odločitve. Ne smemo se, kot je to pogost primer, v diskusijah in obravnavah pasivno prepustiti le tistim stališčem, ki jih posredujejo posamezni forumi, potem pa nekritično in večkrat neodkrito ali celo kritizersko napadati takšna stališča in predloge, čeprav smo prej zanje glasovali.« Nato se je referant dotaknil tez, ki jih je GO SZDLJ predložil za razpravo pred kongresom. Te teze predstavljajo novi okvir političnega programa organizacije Socialistične zveze v prihodnjem obdobju. Teze izhajajo prav iz ugotovitve, da se v nobenem obdobju našega povojnega razvoja niso aktualna vprašanja naše družbe lomila in kazala v komunah kot osnovnih družbeno političnih skupnostih tako zgoščeno in nazorno kot sedaj. Delovne organizacije in komune oostegajo jptoir in tarj^fej. r^zi^ževa-. Ija iprotiBlfevij - v pardfcesu' nadaljnje socialistične preobrazbe n£še skupnosti. Zato se morajo vsa osnovna vprašanja kakor so samoupravljanje in njegova materialna obnova, zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb, družbena integracija itd., začenjati razvijati in razreševati prav v delovni organizaciji im komuni. 'Izhajajoč iz tega programa smo pred spremembo statuta organizacije SZDLJ, ki z novim načinom išče najustreznejšo -obliko za čimbolj še uveljavljanje naše organizacije v novih družbenih pogojih. »O tezah novega statuta smo že v pripravah za republiški kongres imeli več razprav,« je v nadaljevanju svojega referata dejal sekretar občinskega odbora SZDL in nadaljeval, da so člani imeli več pripomb in predlogov. »Čeprav celotne vsebine našega dela ne bomo rešili s takšno ali drugačno institu- cijo in organizacijsko obliko, ampak predvsem z ustrezno aktivnostjo in prilagajanjem .konkretnih organizacijskih oblik našim dejanskim potrebam in možnostim, pa moramo tudi tem vprašanjem posvetiti dovolj pozornosti.-« Nato je govoril o nekaterih predlogih in pripombah, ki so -bile izrečene na teze novega statuta. Predvsem o članarini, ki naj bi ostala še v prihodnje, o kolektivnem članstvu, ki je po mnenju nekaterih zastarel, o odnosih SZDL z ostalimi družbeno političnimi organizacijami in združenji občanov ter o spremenjenih načelih organiziranja v socialistični zvezii, težišču dejavnosti v občini, oblikah organiziranja in delovanja v krajevnih organizacijah in še nekaterih drugih izraženih mnenjih in predlogih. Kakor v uvodnem referatu tako tudi kasneje v razpravi niso šli na po-ikongresni občinski konferenci mimo kratke analize gospodarskih gibanj in drugih pomembnejših vprašanj, ki so se pojavila v velenjski občini po uveljavitvi gospodarske reforme. Pri tem so ugotovili mnoge pozitivne premike. Ker ostane delovnim organizacijam več ustvarjenega dohodka, lahko sedaj vse bolj krepimo naše samoupravne odnose. Predvsem po sprejetju gospodarske reforme, se je odnos spremenil v prid gospodarskim organizacijam in jim ostane sedaj kar GO odstotkov vseh ustvarjenih sredstev. Po uveljavitvi gospodarske reforme so se v občini povečali delovnim organizacijam skladi kar za 3 milijarde 257 milijonov starih dinarjev. Kljub temn, da je to povišanje delno na račun večjih cen po reformi, pa je vendarle odločilen premik v prid delovnim organizacijam. Tudi narodni dohodek na prebivalca je bil lani večji. Letos pa 'predvidevajo, da bo za približno 11 odstotkov višji. Predvidoma bi lahko povprečni osebni dohodki, ob ugodnih nadaljnjih gospodarskih gibanjih, narasli letos na okrog 100.000 starih dinarjev. Ob takšnem .povišanju nominalnih osebnih dohodkov bodo lahko realni osebni dohodki letos večji za nekaj manj kot 9 odstotkov. Zanimiva je tudi razčlemba gibanja obsega proizvodnje, ki je bila v prvih mesecih lani presežena, medtem ko se je v mesecih po reformi zmanjšala, na kar so opozorili že na redni konferenci Socialistične zveze. Zaradi ugodnega porasta industrijske proizvodnje v obdobju pred reformo se je industrijska proizvodnja v letu 1965 v primerjavi s preteklim letom povečala za 6,3 odstotke, medtem ko je bilo po družbenem planu predvideno povečanje za 10,2 odstotka. »Seveda nas navajanje teh nekaj ugodnih rezultatov ne sme spraviti v neupravičen optimizem ali v mišljenje, da nastaja s tem na gospodarskem področju naše občine manj problemov,« je dejal tovariš Milan Sterban in nadaljeval. »Omenim naj samo enega: gre za odpiranje novih delovnih mest in omogočanje zaposlitve mladim delavcem, ki prihajajo iz šol v proizvodnjo. Medtem ko je na našem zavodu za zaposlovanje prijavljenih nad 300 nezaposlenih, se predvideva, da bo v letošnjem šolskem letu končalo šolanje okoli 500 mladih ljudi, od katerih se bodo ne- dvomno mnogi želeli zaposliti. Pri reševanju vseh nadaljnjih perspektivnih gospodarskih nalog šaleške doline se postavlja še ena zelo resna politična zahteva: uspeli bomo le, če bomo enotni, če bomo tudi dovolj močni, da premagamo nekatera že kar tradicionalna in popolnoma nepotrebna nasprotja. V večji meri bi se morali včasih zavedati, da so naši problemi — tako med delovnimi kolektivi kot med posameznimi kraji ali pa med gospodarstvom in družbenimi službami — tesno povezani med seboj, da brez enotnosti ne moremo pričakovati nobenih rezultatov. Borba za uveljavljanje .reforme in napori za hitrejšfe uveljavljanje socialističnih odnosov je in bo ena izmed osnovnih nalog Socialistične zveze. Ta pot ni pranačrtna in zato današnji čas zahteva poglobljeno izmenjavo mnenj, pa naj bo od krajevne organizacije Sooialistične zveze ali krajevne skupnosti do republiškega oziroma zveznega kongresa Socialistične zveze. Tako mora biti Socialistična zveza naša najširša družbenopolitična organizacija, ki sloni na jasnih demokratičnih načelih in omogoča široko in javno razpravo v.seh problemov, budna in se zavzemati za to, da v teh diskusijah in razpravah zmagajo .in se uveljavijo tista mnenja in težnje, iki so v skladu s programom naše organizacije in 'socialističnim razvojem naše družbe.« S temi besedami je zaključil svoj referat sekretar občinskega odbora SZDL Velenje tovariš Milan šterban. Na izredni konferenci so razpravljali tudi nekateri delegati: ELFRI-DA AMBROZlC je razpravljala o potrebi pravočasnega ukrepanja šol, občinske skupščine in SZDL pri tisti mladim, ,ki ne konča osemletke. Po njenem mnenju- je potrebno dosledne je. evidentira ti prosta delovna mesta iin storiti vse za osvešeanje .staršev, da bodo iti izkoristili ugodnosti v prid svojim otrokom, ki jim j.ih zagotavlja zakon o šolstvu. Nadalje je omenila delo z mladino in pri tem poudarila, da je treba zagotoviti obema pionirskima .kluboma in mladinskemu klubu v Šoštanju zadostna sredstva za razvoj raznih dejavnosti v klubih ter dati priznanje ljudem, ki ise bavijo z vzgojo mladih ljudi. V razpravi so sodelovali še IZIDOR FLORJAN, ki je govoril o gospodarskih gibanjih v občini, TONE MO-ČILNIK o spremenjeni vlogi komune v mašem družbenem sistemu, RUDI BAJC o vtisih s V. kongresa SZDL Slovenije KRISTA V AH o šolstvu in delu učiteljev; ANTON PEROVEC o. komunalnih .problemih v šoštainju in EDO LAZNIK o kulturni dejavnosti v občini. Zaradi .pomanjkanja prostora bomo izvlečke aktualnih razprav nekaterih delegatov ina izredni konferenci v Velenju objavili v prihodnji številki časopisa. Kdo ga ne pozna! IŠČEMO samska stanovanja (enosob-na ali, dvosobna), v Šoštanju ali tudi v Velenju, pri zasebnikih ali podjetjih za UČITELJE Prijave pošljite na naslov: RAVNATELJSTVO I. OSNOVNE ŠOLE, ŠOŠTANJ Vsi ga poznamo kot vedno nasmejanega in pripravljenega prisluhnili človekovim težavam, pripravljenega pomagati ljudem... Prvega decembra 1954. leta je začel delati na rudniku kot vodja personalnega in mezdnega oddelka. Kot izredno sposoben in vstra-jen človek je v naslednjih letih uspel takratni personalni oddelek razviti v močno kadrovsko-social-no službo. Danes lahko smelo trdimo, da se je kadrovsko-socialna služba rudnika lignita Velenje solidno afirmirala tako na rudniku kot izven njega. Mnoga podjetja so že poslala predstavnike svojih kadrovskih služb na naš rudnik, da bi si ogledali delo naše kadrovsko-so-cialne službe. Tudi nekateri strokovnjaki so že izjavili, da je rudniška kadrovsko-socialna služba ena od redkih, ki se je uspela po- vzpeli na resnični nivo strokovne službe v podjetju. Prijetno nam je na tem mestu povedati, da je bil nosilec tega razvoja naše kadrovsko-socialne službe tov. Jože TEKAVEC — da gre njemu zasluga za opisano uspešno pot. V teh dneh pa je tovariš TEKAVEC prenehal z aktivnim delom. Želimo mu, da bi zdaj, ko bo naposled le imel čas tudi za svoje osebno življenje — da bi zdaj svoj odmor užival v polni meri. Istočasno se mu zahvaljujemo za vse, kar je v svoji uspešni delovni karieri dal našemu kolektivu in naši družbi. Veliko nam je dal in zato si je zaslužil odmor. Naj ga z veselim srcem uživa še veliko, veliko let! = = ^M11 i t M111111111111 f 11111111111111111 ■ 111111 ■ 1111M11111111 ■ ................................................................................ RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE 5 iJ.i^ffv%v ir.fl « rt . SBfi objavlja za šolsko leto 1966167 | PREDVPIS za 160 učnih mest v poklicni šoli rudarske stroke. Pogoj za predvpis v poklicno šolo je končana osemletka. | V slučaju, da ne bo dovolj prijavljencev s končano osemletko | se lahko prijavijo tudi učenci, ki so z uspehom končali 7. razred | osnovne šole. Učenci poklicne šole rudarske stroke imajo brezplačno = oskrbo v domovih. Mladinci, ki so se javili že na predvpis, imajo prednost pri = glavnem vpisu. Svoje prijave pošljite na naslov: RUDARSKI ŠOLSKI CEN-I TER VELENJE. Z = = i ■ 119111111ii11 t 1111ii11 ■ 111.....111 ■ e 11111111II11 r> 11111ii1111111111 i i ii i i i j 1111 ■ 11ii11111 ■ 11111 ■ 11 ■ i r 11ii11 ■ 11111 ■ II11111......11 r 1111111 i 111II fn M S POTI PO GRČIJI ipt&ejo*. ycis? A| cWc\k, preKf las\ (4. nadaljevanje) Oče Aleksandra Makedonskega si jih je podvrgel. A ni jih mogel uničiti duhovno. Nasprotno: sam se je navzel duha bolj kulturnega naroda in njegovega velikega sina Aleksandra je poučeval Atenec — eden največjih mož vse zgodovine — Aristotel. Tudi Rimljani, ki so premagali naslednike Aleksandra Makedonskega so primer, ki nam kaže, kako so se vse, ki so imeli kaj z Grki opraviti navzeli grške kulture. V tej pa je še vedno vodila atiška dežela. Nezadržen propad pa beležimo obenem s propadom rimskega imperija. S tem tudi ni bilo več formalne zaščite za Atene. Tujci so prihajali, rušili, od- važali in uničevali. Od nekoč velikega mesta je ostala v srednjem veku od Aten samo umazana turška vas s trdnjavo in džamijo. To je bilo vse do polovice devetnajstega stoletja, ko so se Grki osvobodili in od takrat poznamo v tem mestu samo napredek. Saj je mesto v dobrih sto letih narastlo skoraj za dva milijona prebivalcev. Tako se je še enkrat pokazalo na kako važnem mestu stoje Atene. Malokatero mesto ima tako zanimivo zgodovinsko pot -— od najvišjega razcveta v popolni propad in spet rast v moderno velemesto. Da, moderno velemesto, iki mu ni pustilo, da bi še naprej, taval s svojimi mislimi daleč od resničnosti. Vse je bilo tako novo, veliko in glasno. Šele tedaj sem doumel, kaj je menil Župančič z verzom: »Ljubim jih s hrupom in šumom ta velika mesta...«. Ne da bi pretiraval lahko rečem, da nas je prevzelo in omamilo. Ura je kazala še proti polnoči in bilo je potrebno, da bi položili počivat,svojega rojstva kosti. Kajti dan je bil dolg, veliko daljši od drugih in utrudljiv. Natančno smo že vedeli kje je znani nacionalni park in tja smo se odločili. Menili smo tam prespati na kaki klopi. Toda nismo še vedeli, kaj se lahko zgodi popotniku. Šli smo skozi eno najlepših ulic proti veliki zgradbi prejšnjega grškega parlamenta. Od tam je do parka čisto blizu. Pot nas je vodila mimo velikih hotelov z domačimi nazivi in zdaj eden, potem drugi smo se šalili na račun svojega namenjenega prenočišča. Sicer pa je naju z Jožetom Borut potolažil, da ni prav niič romantično, kaj šele zanimivo, če ima človek kup denarja in rezervacij za hotele in smo se tako z dosti lažjim srcem pomikali vzdolž ulice. Takih misli smo prečkali neko križišče, prišli čez cesto in šele takrat zagledali policaja na križišču. Na srečo pa smo zagledali še dva tujca naše starosti, ki sta policaja nekaj spraševala — revež pa jima je samo nekaj kazal, menda z namenom, da bi se ju čimprej od-križal; ikajiti očitno je bilo, da ju ni niti za trohico razumel, čeprav je imel na rokavu oznako turistične policije. Posumil sem, da je dobil svojo kvalifikacijo po nekem meni že davno znanem sistemu podeljevanja le-teh. Kakor že, čeprav brez upa, sem stopil do njega, ga lepo nagovoril v angleščini, pa mislite, da je kaj razumel? Bil pa je eden od tujcev Irec, mlad fant z beaitile-.sovsko frizuro, 'ki mi je potešil radovednost. Povedal mii je namreč, da ve kje je tako imenovani »Jouth Hotel« (po naše: mladinski dom) kjer bi bilo moč prespati za mali denar. Kam hi človek zapisali! talko naključje in tolika sreča. Popeljal nas je, vmes pa sva prijetno klepetala. Mislim, da sem znal takrat toliko angleščine prav zaradi piva. Prišli smo že pošteno utrujeni, do še kar spo- dobne hiše z ustreznim naslovom. V recepciji smo se hoteli prijaviti, pa so nas vprašali., če smo člani mednarodne mladinske' organizacije, da bi radi članske izkaznice. Ljubi bog, kje jih bomo pa vzeli, smo rekli, ko pa v Jugoslaviji še vemo ne za to organizacijo. Potem nam je pa žal, so rekli, vas pač ne moremo sprejeti. To je pomenilo, da so nas malce lepše napodili. Vendar je bil nia-nager (upravnik toliko dober, da nam je s svojo polomljeno angleščino blagovolil raztolmačiti pot do naslednjega »hastla« tam, da nas bodo vzeli brez izkaznic. Pa smo bil spet na cesti. Šli smo. Za prvo ulico smo še vedeli, ker je šla kar naravnost, potem pa ne več. Tako so tuji popotniki vedeli v milijonskem mestu le to, da je tam nekje hiša s številko 35. Treba jo je bilo najti. Imeli pa smo še toliko pameti, da smo se zmenili, naj Borut ostane na nekem vogalu pri naših potovalkah, z Jožetom pa sva se odpravila iskat hišo s številko 35. Šla sva skozi eno ulico drugo in tretjo — pa niič. V četrti pa je bila rešilna številka. Ta bo, sva si rekla in se po ozkem hodniku prebila na dvorišče. Neke stopnice so naju vodile prav pred neko stanova nje. Kaj je zdaj to? Potrkal sem. Glejte, prišla je odpret deklica, bolje dekle, kakih 16 let. Postava pa 1 ka. Kdor je že hodil po jugu, ta že ve, kaka so tam dekleta 16. let. Skoraj bi bil pozabil po kaj. .sem prišel. (Pa me je sopotnik na to opom- PROIZVODNJA P00 PLANOM PPH ^ M \ te -C < ■■' M PEED KRATKIM SO SE ZOPET SESTALI ČLANI UPRAVNEGA ODBOKA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. RAZPRAVLJALI IN SPREJELI SO OPERATIVNI PLAN OSNOVNE PROIZVODNJE LIGNITA ZA MESEC MAJ 1966. Po družbenem iplanu rudnika proizvodnja lignita v prvem kvartalu ni takšna kot so pričakovali. Do 30. aprila 1966 so skupaj z rudarskim Šolskim centrom dosegli le 98,71 odstotkov osnovnega plana, kar je skupino 1,158.340 ton nakopanega lignita. V jami vzhod so nakopali 870.246 ton lignita ali 99,19 odstotkov od osnovnega plana, v jami zahod pa 117.290 ton premoga ali 84,80 odstotkov od plana, v rudarskem šolslkem centru pa so v prvih štirih mesecih nakopali 170.804 tone lignita ali 108,24 odstotkov od plana. Tako so le v rudarskem šolskem centru presegli letni plan za 8,24 odstotkov. Glavni vzroki, da niso dosegli planirano proizvodnjo so objektivne težave, ki se kažejo v obeh jamskih obratih zaradi težkih momtan-geo-toških prilik, pomanjkanja ali bolje rečeno neredno dobavljanje jeklenega opor j a in še nekaterih pomembnih jamskih strojnih naprav. Delno je proizvodnja v zaostanku tudi zaradi večjega števiila izkoriščenih prostih sobot v prvem tromeseeju, kar pa se bo .izenačilo z manjšim izkoristkom ob koncu leta. Seveda bo potrebno še naprej delati na tem, da se bo prizadevanje posameznikov še izboljšalo 'in na ta način (pripomoglo boljši storilnosti in racionalnejši proizvodnji. Po končani razpravi o dosedanjih rezultatih dela so člani upravnega odbora obravnavali predlog operativnega .plana osnovne proizivodnje premoga za mesec maj. Po predlogu je predvideno, da bodo nakopali skupno 293.940 ton lignita ali 104.96 odstotkov od osnovnega plana ali povprečno 12.780 ton dnevno. Od tega bodo v jami vzhod proizvedli 207.000 ton, v jami zahod 46:000 ton in v rudarskem šolskem centru 40.940 ton lignita. Ker je v mesecu maju veliko praznikov in z ozirom na trenutno ne preveč rožnato situacijo, ki se kaže v nedoseganju proizvodnje in dohodka ter skladov podjetja, so se člani upravnega odbora zedinili, da bodo obe predvideni prosti soboti v maju redno in normalno delali in na ta način zboljšali in delno odpravili . trenutne težave. Tako predvideva operativni plan navedeno proizvodnjo v 23 delovnih dneh, kar je že tako minimalno z ozirom na število majskih praznikov. Trenutne razmere v jami so nekoliko težje, zlasti v severnem krilu vzhodnega obrata, katere se bodo postopoma normalizirale, zaradi česar je tudi dnevna proizvodnja nižja od osnovnega plana. Na zahodnem obratu so bili zaradi sanacijskih del zaprti vodnjaki. Zaostali pritiski vode v krovnimi so še vedno, zaradi zaprtih vodnjakov, po 5 atmosfer, kjer pa pod talnimi pritiski ni dovoljeno odkopavati. Zaradi naštetih težav je tudi operativni plan za maj nekoliko nižji, kot je osnovni plan v tem mesecu. Delovne sile trenutno nekoliko primanjkuje in sicer le na zahodnem obratu, vendar ne bo potrebno sprejemati novih delavcev, ker bo konec meseca maja končalo rudarsko šolo okoli 40 učencev. Trenutna proizvodna problematika se zaenkrat kaže le v obeh jamah, medtem ko ostale ekonomske enote rudnika nimajo kakih večjih pounem-be vrednih problemov v proizvodnji. Po predvidenem letnem osnovnem planu rudnika, hi moral obrat jame vzhod že odkopavati etažo 100, kjer bi seveda dosegal nadpovprečne učinke. Ker pa na teh čelih odkopava rudarski šolski center, se'mora sedaj močneje oblagati severno krilo, ki lima slabše odkopne prilike. V maju bodo ravno 'tako slabši odkopni-učinki na 93 etaži, kjer bosta čeli A in B šli preko prečnika. V severnem krilu na +86 — etaži se dosedanje težke razmere tudi v mesecu maju ne bodo spremenile ter bo na vseh progah otežkočeno vzdrževanje zaradi pritiskov. Tudi nepravočasno dobavljanje jamske strojne opreme in potrebnih rezervnih, nadomestnih delov povzrroča. mnoge probleme, M zavira redno, kontinuirano proizvodnjo. Tako na primer ni v rezervi nobenega transformatorja 6000/380 V, ki pa so že leta 1964 naročena pri firmi »Rade Končar« v Zagrebu. Primanjkuje tudi Sb razdelilcev 380 V, (stikal s kontrolniki ter verig za dvo-verižne transporterje. V maju mesecu je dolžna tovarna verig Lesce pri Bledu dobaviti 5 ton verig. Za jamo zahod je težko, ker vloga za napredovanje čela na etaži +46, po rudarskem organu ni bila odobrena in bo tako moralo čelo še čakati, dokler se ne znižajo pritiski pod dve atmosferi. Vsa ostala č^la bodo v maju napredovala še pod svežo krov-nino, zaradi česar so planirani nizki učinki, poleg tega pa zopet narašča temperatura v jami zaradi ozkih profilov na progi +20 in nadkopu, kar pa se bo v tem mesecu skušalo izboljšati in stanje povsem normalizirati. Po zaključeni razpravi o predlogu operativnega plana, so člani upravnega odbora le-tega soglasno sprejeli s tem, da so poudarili, da je osnovna naloga vseh obratov rudnika v prvi vrsti pomagati in dati prioriteto glede raznih naročil in potreb predvsem jamskim obratom, zaradi nemotene, kontinuirane proizvodnje. -CAN Občina Velenje bo še plačala del stroškov za zdravstveno zavarovanje kmetijskih p roizvajalcev Po republiškem zakonu o zdravstvenem zavarovanju-kmetijskih proizvajalcev iz leta 1961 so se potrebna sredstva za to zavarovanje zagotavljala iz treh virov, iz osnovnega prispevka, ki so ga plačevali vsi lastniki zemlje; iz premije, ki so jo plačevali vsi lastniki zemlje; iz premije, ki so jo plačevali tisti, ki so bili zdraYstve-no zavarovani po tem zakonu ter s prispevki iz občinskih proračunov. Lansko leto je znašal .prispevek iz občinskih proračunov 63 % stroškov, ki so jih imeli skladi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev za tiste oblike zdravstvene pomoči, ki so jo imeli kmetijski proizvajalci popolnoma brezplačno. V začetku lanskega leta je bil izdan nov zvezni zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, ki je uvedel samofinancira-nje tega zavarovanja, kar pomeni, da morajo v sklade zdravstvenega zavarovanja kmetov prispevati svoje prispevke samo tisti, ki so zavarovani po tem zakonu. V skladu s tem zakonom je občinska skupščina Velenje na seji dne 3. 8. 1965 sprejela odlok, da bo prenehala plačevati svoj del prispevka v omenjeni sklad. Tak sklep je občinska skupščina sprejela, ker je morala ob ukrepih za zmanjšanje proračunske potrošnje, ki so sestavni del naporov za izvedbo gospodarske reforme, občutno omejiti vse proračunske izdatke, med drugim tudi iz- KlIRIRČKOVA POŠTA LETOS SO PIONIRJI NASE OBČINE ŽE TRETJIČ VARNO PRE- NESLI »KURIRCKOVO TORBO« S POZDRAVI IN ČESTITKAMI TO- -—---—---v------------- VARIŠU TITU VSE OD DOLlCA DO LEPE NJIVE PRI MOZIRJU. datke za zdravstvo. Upravni odbor sklada za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev v Celju pa se s to odločitvijo ni strinjal in je zaradi tega sprožil ustavni spor pred ustavnim sodiščem SR Slovenije v Ljubljani. Ustavno sodišče je po javni obravnavi nedavno sklenilo, da je zahtevek sklada upravičen in da je občinska skupščina dolžna plačevati svoj prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov tako dolgo, dokler ni bil vsklajen republiški zakon, ki to plačevanje predvideva 7, zveznim zar, konom, ki tega plačevanja ne predvideva. Ko so bili odborniki občinske skupščine pred izdajo odločbe ustavnega sodišča seznanjeni, da bo občina morala plačevati svoj del prispevka, so sklenili, da se ne zahteva presoja skladnosti republiškega zakona z zveznim zakonom in da se dolžni prispevek plača. Za tako stališče se je občinska skupščina odločila, ker se vsi .skladi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev borijo z velikimi finančnimi težavami. Občinski prispevek, ki ni bil plačan, znaša 5,664.424 starih dinarjev in bo nakazan v prihodnji dneh, tako da bo občina Velenje za lansko leto prispevala v ta sklad skupno z vplačili v obdobju januar — avgust 1965 11,418.673 starih dinarjev. Torbo s pismi slovenskih pionirjev so sprejeli ob partizanskih grobovih pri Doliču, dne 27. aprila ter jo 4. maja predali mozirskim pionirjem. Pionirji, ki so v tej nalogi sodelovali, niso imeli lahkega dela pri prenosu torbe od javke do javke. Morali so paziti, da jim v zasedi prežeči »■sovražnik« torbe ni vzel, zato so morali hoditi po skritih stezicah, po hribiih in dolinah kot nekdaj pravi partizanski kurirji. Zaščitna četa kurirjev pa je kljub previdnosti iin izvidnicam padla kdaj v zasedo in tedaj so pionirji kot pravi boroi sprejeli boj s »sovražnikom-«. Kurirčkovo torbo so nosili pionirji čez ozemlje naše občine ipo poti XIV. divizije, preko »gore juri še v« — Graške gore, Raven, Topolšice in Belih vod do Lape njiive. Na tej poti iso obiskali bližnje partizanske grobove in položili nanje šopke pomladanskega cvetja. Slavnosten dogodek za pionirje vsakega odreda bil odhod odred-nega kurirja . in oborožene zaščitne čete izpred domače šole .proti javka. Vsak prihod na jav-ko pa je bil nova zmaga in so jo pionirji slavili skupno s predstavniki ZB. Na Graški gori, kjer se je Zbralo več sto pionirjev z velenjskega področja, je žal, daljši naliv preprečil izvedbo dobro pripravljenega kulturnega programa, preprečil je »napad sovražnikov« na Graško goro in partizanski miting, ki bi sledil popolni zmagi. 4. maja so pionirji obeh šoštanjskih šol iin šole Topolšica priredili prisrčno slovesnost s petjem, recitacijami in krajšo igrico ,iiz časov NOB pred odhodom glavne »kurirSkove torbe« preko Mostnarja do Lepe njive. Pionirji iz Belih vod in Šmartnega ob Paki pa so prav tako lepo slavili na Lepi njivi zmago nad premaganimi težavami na poti čez »sovražno ozemlje«. »Kurirčkava pošta« je najbolj priljubljena akcija pionirjev in jo vsako leto težko pričakujejo in v njej resno in prizadevno sodelujejo. To nas vse odrasle, še posebej pa Zvezo borcev obvezuje, da na vsem področju naše občine z veliko vestnostjo pomagamo pionirjem, pri izvedbi njihove vsakoletne naloge. Želeli bi, da bi prav tako množično in vestno kot v Velenju sodelovali v prihodnjih letih člani ZB v vseh krajih naše občine. Velika čast za pionirje naše občine pa je, da bo pionir odreda »Ivana Kovačiča-Efenka« član delegacije, ki bo ponesla »kurirčkovo torbo« tovarišu Titu v Beograd in mu v imenu vseh slovenskih pionirjev čestitala k rojstnemu dnevu. Na sliki: sovražnik na preži SREDSTVA ZA IZRABO LETNIH t DOPUSTOV UPOKOJENCEV Namesto legitimacije za znižano vožnjo K-15 bodo tudi upokojenci prejeli povračilo stroškov za izrabo letnih dopustov, izplačane v gotovini. Po sklepu Skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev z dne 27. 4. 1966 bo v letu 1966 prejel vsak osebni, invalidski in družinski upokojenec za izrabo letnega dopusta povračilo v znesku 76-N dinarjev. Zavodi za socialno zavarovanje bodo to povračilo izplačali v mesecu septembru t. 1. nil). Opogumil sem se iin ji scitiral vprašanje kje je tisti hotel. Vendar kakor je bila ljubka, tako je bila neumna. Ničesar ni razumela. Vprašala me je »Parlez vous frangois?« Ah mi je odleglo. Vendar nekaj. Pa po francosko. In sem dejal: »Oui je parle« in sem pri tem zardel, kajti Piše: JOŽE RUPREHT kljub štirim letom učenja se ne bi mogel preveč hvaliti s takim odgovorom. Pa vseeno bi šlo, če bi ona vsaj malo razumela. Nekam je odhitela. Prinesla je anleško-grški slovar. Komaj sem vedel kaj bi. K sreči pa se je prikazal mlad moški, morda je bil njen brat, ki je znal angleški. In celo vedel je za ulico pa za številko 35 kjer je »Hostel«, ki sva ga tako dolgo zaman iskala. Povedel naju je tja. Takim uslugam človek ne more biti nikoli dovolj hvaležen. Odplazila sva se po majavih stopnicah do recepcije. Ko ne bi bila imela že čisto raztegnjenih obrazov, bi se nama bili še bolj, ko sva zvedela, da nimajo nobene proste postelje. Da pa imajo še prostor na strehi, so rekli. Mislili so resno, ne tako kot na naših cestah, ko vozniki štoparjem »vljudno« pokažejo z roko na streho in se odpeljejo s praznim vozom naprej. Šla sva si pogledat. Bilo nama je všeč. Noč je bila topla in nebo jasno; nič lepšega kot ležati pod temle nebom, sva mislila. Poiskat sva šla še čuvaja naših torb, ki je bil že pošteno v skrbeh, da bi ostal sam. Spet smo se splazili na streho in si pripravili ležišče. Dva koča na topel beton, enega za povrh. In trenerka, smo menili, bo tudi nekaj zalegla. Pa do kake tretje ure je šlo. Zatem pa je bilo zmeraj hujePostalo je trdo, hladno in še kaj. Zbujal sem se vsake pol ure. Ob šestih mi je bilo dosti vsega in sem vstal . Nič nisem ugovarjal Borutovi ugotovitvi, da smo vstali taki, kot bi nas celo noč s cepcem mlatili. Kaj hočemo. Pripravljanje, odpravljanje se je zavleklo. Vleklo nas je v veliko mesto. Na stopnicah smo ise še mimogrede pomenili za postelje in jih plačali za dva dni vnaprej. Tako smo potem vsaj pošteno spali. Pa tudi, kar je še bolj važno, poceni spali. Popotne biisage smo pustili v tistem domu ter se lahkih nog in kar se da veselega srca odpravili na ulice. Nič težkega ni bilo priti na cesto, ki ob njej stoje najbolj zanimive stavbe modernega časa. Dolga in široka ulica gre mimo takih hiš kot so Nacionalni muzej, Akademija, znana Tehniška fakulteta. In pred vsemi so skrbno postrižene zelenice in grmiči. Zelo smo se začudili, ko smo videli, koliko truda in denarja jih stane vzdrževanje tistih krp zelene trave. Ce hočejo imeti tra.vo, morajo neprestano zalivati, da so grmi zeleni, jih perejo po dvakrat na dan. Sicer se obleče vse v značilno mediteransko sivino. ^ Sonce je sijalo in na nebu so se podili zjutraj redki mali oblački. Oblački so za Atene prava redkost skozi vse poletje. In ko smo odšli od doma, si nismo mogli misliti, da bo vreme toplo ter sončno. menili, pa smo se premislili, ko smo videli, da je to le Akademija. Torej teh stvari le ni tako lahko najti, kot bi si človek mislil. Šli smo dalje in gledali, kje je neki muzej. Prišli smo do Tehniške visoke šole, ki je stavba, grajena v klasičnem slogu. Usedli smo se, ise temeljito posvetovali z mestno karto ter nato le našli muzej. Svojim očem damo prostosti in noge nas komaj nosijo od izložbe do izložbe. Razstavljeno je bilo veliko zlata, dragih, kamnov, v precej dobro založenih trgovinah. Tisti dam smo si hoteli od zunaj ogledati Nacionalni muzej in odpravili ismo se proti stavbi iz marmorja, katere vhod podpirajo ogromni stebri. Tu notri se bo pa že kaj videlo, smo Stavba je grajena v stilu starogrških palač. Vsi vemo, kako utruja hoja po mestnih cestah. Zaželeli smo si počiti in napotili smo se v Nacionalni park. Ta pokriva precejšnje ozemlje in ga je vredno videti. Lahko si mislite, s kakšnim užitkom smo se v njem počili. Park zgleda povsem drugače 'kot enaki objekti pri nas. Tam rasto vi- soke palme, po njih pa se plazijo liane, zimzelena drevesa s 'Svojimi krošnjami delajo popolno senco. Videti je čudovito lepo raščene asipara-guse, ki rasto ob vseh poteh. Povsod je mnogo ljudi, še največ pa ob bazenu sredi parka; kajti bazen vode je v suhi Atiki precej redek. Odšli smo naprej ter se ustavili ob cesti na drugi strani parka. Od daleč nas je bilo spoznati za tujce in ni bilo dolgo, ko se je drenjalo okoli nas nekaj prodajalcev razglednic. Niso bili brez uspeha, kajti razglednice so bile talko lepe, da se jim ni moč odreči. Zatem pa smo si čez cesto ogledali Kraljevo palačo, viso skrito v parku; pred vhodom stoji častna straža, oblečena v grško narodno nošo. Novega lačne nas je vleklo naiprej. Naenkrat smo ise znašli pred velikim križiščem, ki se je čezenj prelivala prava reka avtomobilov. Onstran ceste pa smo zagledali — znani stadion. O njem smo že veliko slišali. Vsakdo ve, da so bile prve Olimpijske igre modeme dobe v Grčiji in to prav na tem stadionu, ki so ga zgradili nalašč v ta namen. Zgrajen je po vzorcu grških stadionov izpred dveh tisočletij. Ima obliko podkve 'in leži med dvema gričema. Sedeži in vhod, vse je spet kot vse, kar je znamenitega v Grčiji, iz marmorja. Harmonično sliko pa napravijo ljubke ciprese, ki pokrivajo grička nad belim stadionom. Taka smo hodili sem, tja, se ustavili ter gledali. Vse nam je bilo tako novo in zanimivo. ZA DAN MLADOSTI V Velenju bo 23. maja 1966 Mladinska glasbena • • revija IN TEKMOVANJE MLADIH KOLESARJEV, v, J Spored: # ob 9. uri GLASBENA REVIJA pred kulturnim domom (v primeru slabega vremena v dvorani); izvajajo mladinski in otroški zbori, harmonikarski zbor in združeni zbori z mladinsko godbo na pihala. • ob 14. uri NAGRADNO TEKMOVANJE MLADIH KOLESARJEV v spretnost-ni vožnji in znanju cestno prometnih predpisov ter presenečenje GO-KARTOV na otroškem igrišču ob Šaleški cesti. PRIREDITELJI: Zveza kulturno prosvetnih organizacij, Komisija za varnost prometa, Združenje avto-moto društev ter Združenje šoferjev in mehanikov. Vljudno vabljeni vsi prijatelji mladine! Potrošniški krediti so doslej dokaj pozitivno vplivali na proizvodnjo in prodajo določenih trajnejših predmetov za gospodinjstva, zaradi njihove skupne vsote pa so tudi deloma prispevali 'k našim trenutnim gospodarskim težavam. Vsa leta, od kar se odobravajo potrošniški krediti, je bila iSkupna vsota potrošniških kreditov dokaj večja kot pa je bila skupna vsota hranilnih vlog in se je zaradi tega dobršen del teh kreditov kril z emisijskim denarjem, ki ga je tiskala narodna banka brez ustreznega blagovnega kritja. To je poleg dirugih vzrokov tudi delno prispevalo k postopnemu razvrednotenju našega dinarja. Najnovejši ukrepi za nadaljnjo izvajanje gospodarske reforme hočejo vse take pojave odpraviti in is tem ustvariti pogoje za še večjo stabilizacijo gospodarstva in utrditev vrednosti dinarja. Eden izimed prvih Ukrepov je nova uredba o splošnih pogojih za potrošniške kredite, ki je začela veljati 27. aprila t. 1. Po tej uredbi bodo potrošniške kredite dajale v prvi vrsti gospodarske in druge delovne organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali prometom takih izdelkov, za katere se lahko dajejo potrošniški krediti. Gospodarske in druge organizacije smejo dajati potrošniške kredite za nakup blaga, iki ga same izdelujejo in blaga, ki ga po isviojem poslovnem predmetu prodajajo. Gospodarske ter druge delovne organiizaaije bodo potrošniške kredite dajale Iz svojega poslovnega sklada in iz kreditnih sredstev, ki jih dobijo za te namene od bank. Banke bodo laihko za te namene uporabile določen odstotek pri njih zbranih hranilnih vlog in pri njiih založenih sredstev z odpovednim rokom nad eno leto. Dajanje potrošniških posojil bo s tem postalo instrument poslovne politike posameznih gospodarskih organizacij, ki ibodo na ta način lahko skrbele za čimvečjo prodajo svojih izdelkov. Seveda pa nova uredba dovoljuje dajanje potrošniških posojil tudi bankam, ki jih bodo laihko RAZSTAVA TALCI 1941-1945 V VELENJU Muzej narodne osvoboditve Maribor in Muzej revolucije sta pripravila razstavo »Talci 1941—1945 na slovenskem Štajerskem«. Ta razstava j^bila-prvič \jabftal13;*-apittia v dvO^ raini mariborskega razstavišča, mat o pa prenesena v Celje. Razstava, iki bo še v nekaterih drugih krajih — Žalcu, Mozirju, Rogaški Slatini, Ptuju, Murski Soboti in drugod — je bila v Velenju slovesno odprta 16. maja v prostorih osnovne šole Mihe Rintarja—Toleda. V Velenju bo razstava ostala do 36. maja in bo odprta dnevno od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Razstava je zaradi nazornosti prikaza tragične usode skoraj 1600 talcev in njihovih svojcev eden izmed najpretresljivejših prikazov trpljenja našega ljudstva med štirileten* nemško okupacijo: Na razstavi so med drugim razstavljeni vsi razglasi o trpljenju talcev, fotokopije nad 190 poslovilnih pisem in mnoge slike o trpljenju talcev v Mariboru, Celju in v drugih krajih na Štajerskem. Med talci, ki so padli za svobodo, je mnogo naših domačinov. Skrb za to razstavo v Velenju je prevzel občinski odbor ZB NOV, ki želi, da bi * si to razstavo ogledalo čimvečje število prebivalcev naše občine, še posebno pa šolske mladine. NOVI PREDPISI O POTROŠNIŠKIH KREDITIH dajale iz istih sredstev kot pa gospodarske in druge delovne organizacije. Pogoje za dajanje potrošniških posojil (obrestna tmera, način jamstva itd.) bodo gospodarske .in druge delovne organizacije določale same, s tem da morajo biti ti pogoji glede kreditov za isti namen za vse prosilce enaki. Z uredbo so določeni le naslednji splošni Okvirni pogoji za dajanje posojil, in sicer: a) najdaljši rok, v katerem mora biti potrošniški 'kredit odplačan in ki znaša za nakup premoga — 10 mesecev, za nakup avtomobilov — 30 mesecev in za makup drugega industrijskega blaga — 24 (mesecev; b) največji znesek (potrošniškega posojila, ki lahko doseže '/a skupnega čistega osebnega dohodka oziroma pokojnine ter osnove za odmero dohodnine imetnikov zasebnih obrtnih delavnic; c) predno dobi prosilec kredit, mora tako kot doslej, položiti v gotovini najmanj 20 % njegove višine. Skupna kreditna obremenitev po vplačilu gotovine in obračunu pa ne sme presegati 6000 N-dinarjev; č) potrošniške kredite lahko dobijo še vedno iste kategorije občanov kot doslej, to je redno zaposleni delavoi, osebni in družinski upokojenci in invalidi, osebe samostojnih poklicev, ki so socialno zavarovane, imetniki zasebnih obrtnih delavnic in pod-oficirji, oficirji in uslužbenci JLA. Po novi uredbi bodo narodne banke do 31. 8. 1966 predpisale pogoje, po katerih bodo lahko dajale potrošniške kredite v gotovini do zneska 1000 N-dinarjev. Dokler ne bo izdan ta predpis, pa bodo lahko banke dajale potrošniške kredite v gotovini do zneska 1000 N-dinarjev proti vračilu do 5 mesecev za .stroške v zvezii s porodom, boleznijo, smrtjo in preselitvijo, pni tem pa kredit ne sme -preseči V5 iprosilčeviih prejemkov v obdobju, za katerega najema 'kredit. Potrošniški krediti pa se v bodoče ne smejo dodeljevati za nakup industrijskih živilskih izdelkov, tekstilnih izdelkov (razen preprog), usnja, usnjenih in gumijastih izdelkov ter gradbenega 'materiala. Ta omejitev pa ne velja za tiste, ki so taka potrošniška posojila dobili pred 27. 4. 1966, ko je začela veljati nova uredba o teh posojilih. PREVEČ KRŠITEV NA NEDAVNI SEJI SVETA ZA SPLOŠNE IN NOTRANJE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE VELENJE SO ČLANI PODROBNO RAZPRAVLJALI O DELU POSTAJ MILICE VELENJE IN ŠOŠTANJ V PRETEKLEM LETU. KER SE USLUŽBENCI MILICE ČEDALJE BOLJ SREČUJEJO S PROBLEMI, KI ZADEVAJO ŠIRŠO SKUPNOST OBČANOV, SEZNANJAMO BRALCE Z IZVLEČKI IZ OMENJENEGA POROČILA TER S STALIŠČI, KI SO JIH ZAVZELI ČLANI OBČINSKEGA SVETA DO NAVEDENEIH VPRAŠANJ. JAVNA VARNOST Na območju velenjske občine so lansko leto obravnavali največ kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje, ki zajema roparske tatvine, vlome, male tatvine, poneverbe, goljufije in zlorabo uradnega položaja. Obravnavali so 273 tatvin, 38 vlomnih tatvin, 21 goljufij, 13 hudih in lažjih telesnih poškodb in 77 ostalih kaznivih dejanj. Poleg navedenega so uslužbenoi milice obravnavali 87 težjih prometnih nesreč. Na področju občine so pogoste tatvine koles, ki povzročajo mnogo dela uslužbencem milice pri odkrivanju storilcev. V večini primerov pa so ugotovili, da kolesa niso bila ukradena, temveč so jih ko-ristniki le neupravičeno uporabljali. Saj so lansko leto našli preko 350 dvokoles, ki so bili vrnjeni lastnikom slmpščini, ker niso mogli ugotoviti lastnike dvokoles. Predvsem ugotavljajo ne-resnost samih lastnikov koles, ker jih puščajo nezaklenjene in nezavarovane pred gostinskimi lokali, kjer je največ koles Ukradenih. Po drugi strani pa ugotavljajo, da lastniki najdejo sami kolesa in tega ne sporočijo postaji milice. Svet za splošne in notranje zadeve skupščine občine Velenje je na seji soglašal s priporočilom varstvenih organov, da naj lastniki zaklepajo kolesa in jih naj ne puščajo na nezavarovanem prostoru. Kazniva dejanja so v lanskem letu porasla za 15,3 odstotke napram 1964 letu. Konkretni vzrok za porast števila kaznivih dejanj je porast mladinskega prestopništva in tudi nekateri drugi dejavniki, kot so fluktuacijia delovne sile zlasti pri gradbenih podjetjih in (nezaposlenost) posebno pri mlajših delavcih. V kopalnici rudnika lignita Velenje v Prelogah so številne manjše tatvine, ki predstavljajo poseben problem. Člani sveta so bili mnenja, da- bo moral rudnik naj ti ustrezen način zavarovanja imovine zaposlenih rudarjev, ki puščajo v kopalnici razne vrednostne predmete. Pogosto se pojavljajo tudi tatvine v rudarskem šolskem centru. Zato bodo morali vzgojitelji polagati večjo pozornost učencem in bolj dosledno kontrolirati. Na seji sveta so bila izražena dejstva, da učenci RŠC pogosto obiskujejo gostinske lokale, se tam opijanijo in pijani vračajo v šolski dom ali k družinam kjer stanujejo. Kazniva dejanja mladoletnikov iz leta v leto naraščajo. Ugotavljajo, da mladoletniki in otroci kot storilci kaznivih dejanj izvirajo iz vzgojno zanemarjenih družin, po večini sta oba starša zaposlena in so zaradi tega otroci prepuščeni samemu sebi. Vsa kazniva dejanja, storjena po otrocih in mladoletnikih, so premoženjski delikti, ki kažejo na to, da hočejo mladi prestopniki s storjenimi kaznivimi dejanji pridobiti določeno premoženjsko korist. Člani sveta so bili zato mnenja, da bi morali obširneje obravnavati probleme in potrebe mladih ljudi in zagotoviti, da bi mladina zahajala v tiste prostore, ki so zanjo namenjeni, ter povzročajo mladinsko prestopniš--vo. Spregovorili so tudi, da je za društveno dejavnost, kjer se zbira več mladincev, namenjeno premalo denarja. JAVNI RED IN MIR Največ kršijo javni red in mir v Velenju, Pesju, Prelogah, Šaleku in Šoštanju in sicer ob plačilnih dnevih, sobotah, nedeljah in praznikih. Pretežno povzročajo nemir vinjene osebe. « Za izboljšanje javnega reda in mira sta postaji milice v Šoštanju in Velenju poostrile preventivno službo. Storilce so čimprej odstranili z javnega mesta, da niso s prekrškom nadaljevali. Postaji milice imata z občinskim sodnikom za prekrške dobro povezavo, tako da sodnik takoj ukrepa proti njiim, zlasti proti kršiteljem, ki nimajo stalnega bivališča in so brez zaposlitve. ■ S temi storilci so imeli tudi več razgovorov in posvetovanj. Pri opravljanju službe, predvsem kadar uslužbenci milice vzdržujejo javni red in mir v Velenju ali pa pri raznih drugih intervencijah, naletijo uslužbenoi ha grobe žalitve in zoperstavljanja. PROMETNA VARNOST Zadnje leto je občutno naraslo število domačih motornih vozil, močno pa se je tudi povečal tujski promet, stanje cest pa se ni bistveno izboljšalo. Kljub temu pa je bila prometna varnost lansko leto zadovoljiva* Iz podatkov je razvidno, da so lani predlagali manj predlogov za upravno kazenski postopek zaradi cestno prometnih prekrškov, medtem ko so mnogo več oseb kaznovali v organskem mandatu. Do opisanega je prišlo vsled novega Temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah, ker so gotovo število prekrškov sankcionirali z organskim mandatom, medtem ko so po prejšnjem predpisu predlagali več kršilcev za upravno kazenski postopek. Situacija sama glede varnosti prometa na javnih cestah sili uslužbence milice, da iz dneva v dan polagajo več pozornosti kontroli cestnega prometa kar je njihova prvenstvena naloga. Uslužbenci milice tudi sami pregledajo vse prometne nesreče, le v smrtnih primerih opravi talk ogled preiskovalni I 1 / 14,'. t«. rM * II P P P ir m p II m m CIVILNA ZAŠČITA V okviru delavske univerze Velenje so bili seminarji iz civilne zaščite po programu učnega načrta za tehnično reševalne enote civilne zaščite. Seminarji so bili v Velenju in Šoštanju za vse gospodarske organizacije. Vsak seminar je imel vpo 12 učnih ur. Na seminarjih pa so predavali Vlado Re-' penšek, Venčeslav Tajnik in Venčeslav Svoljšak. Najbolj redni so bili slušatelji v Velenju. gel ' Sošt, el doseči zadetka in prava smola za itanjčaine, da je -to uslugo »Kovinarju« naredil Vučina, ko je nesrečno zadel svoja vrata. Ostali rezultati: Fužinair : Drava 3:1 Olimp : Grafičar 6:1 PapimičaT : Mejnik 2:5 Ojstrica : SI. Konjice 5:1 Lestvica < po 18. kolu Aluminij 18 12 3 4 45:20 27 Celje 18 1-2 1 5 52:17 25 Triglav 18 11 3 4 35:22 25 Ljubljana 18 9 3 6 29:25 21 Železničar 18 10 1 7 32:32 21 Rudar ^T) 18 8 3 7 31:29 19 Nova: Gorica 18 8 3 7 29:28 19 Branik — 18 6 3 9 33:46 15 Mura ' 18 4 4 10 31:41 12 Rudar (V) 18 5 2 11 28:44 12 Koper 18 3 5 10 25:46 11 Kladivar 18 3 3 12 22:42 9 Lestvica po 17. kolu Kovinar 17 9 4 4 31:26 22 Drava 16 9 1 6 35:27 19 Fužinar 1 16 8 3 5 42:37 19 Mejnik 15 8 0 6 34:33 18 Papirnic ar 17 8 2 7 39:43 18 Olimp 16 7 3 6 33:27 17 Partizan (Š) • 15 6 3 6 32:20 15 Nafta 16 6 3 7 34:24 15 Grafičar 16 6 1 9 28:37 "13 Ojstrica 16 4 3 9 26:34 11 Partizan (K) 16 4 1 11 13:39 9 KOŠARKA Republiška liga Dober start Šoštanjčanov ELEKTRA: MARIBOR 50:47 (27:24) V III. kolu .so se domači košarkarji pred svojim občinstvom pomerili z ekipo Maribora 66. Tekimo isi je ogledalo doslej največje število gledalcev, ki so z zelo glasnim ibodrsnjem pripomogli k vredni zmagi domačega mo-štva. Srečanje je potekalo v enakovredni in borbeni igri, vendar so v odločilnih trenutkih 'bili Šoštanjčani prisefonejši in ;tafco s tesno zmago zasluženo osvojili obe točki. Najuspešnejši pri Elekitri so bili: Naitek, Lukman in Perka.j 12 in Zupančič 11 košev. N. M. MLADINCI RSC »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« Na letošnji jubilejni prireditvi, deseti po vrsti »Po poteh partizanske Ljubljane« je sodelovalo preko 22 tisoč ljudi: bivši borci, partizanski kurirji, ilegalci in aktivisti, pripadniki JLA in milice, mladinci, mladinke, člani družbeno političnih organizacij, študenti, učenci, dijaki in športniki iz CSR, Bolgarije, Grčije, Madžarske, Nizozemske in Romunije, kakor tudi iz bratskih republik Hrvatske, Bosne in Hercegovine in Srbije, ter iz vseh krajev Slovenije. V štafetnem teku 5 X 1000 m za dijake srednjih šol je med 39. ekipami nastopila tudi' ekipa rudarskega šolskega centra iz Velenja. Mladinci RŠC so se dobro odrezali in dosegli '9. mesto. Nastopili pa so v sestavu Drago Bizjak, Jože Gošnjak, Milan Marov-šek, Jože Pirmanšek in Karel Gom-bac. .rifivlildo rliži ELEKTRA ii! LJUBLJANA 58 :48 (26 :25) Nepričakovan poraz so Šoštanjčani doživeli v IV. tootu, ko so igrah v Ljubljani proti ekipi »Ljubljane«. Košarkarji »Elektre« so v prvem delu igrali dobro, vendar so v nadaljevanju popustili itn pri metanju na koš niso imeli srečne roke in so morali pustiti obe točki domačinom. Ta poraz pa jim .je odvzel 'tudi v.odstvo na lestvici. Največ zadetkov so dosegli? Zupančič 15, Perkaj 13 in Lukman 12. Ostale tekme IV. kola Jesenice : Rudar 79:62 (39:24) Maribor 66 : Lesonit 75:60 (29:26) Trnovo : Maribor 59:50 (26:31) Ilirija : Triglav 76:60 .(42:28) Lestvica po IV. kolu Jesenice ■ 4 4 0 271:232 8 Elekrtra 4 3 1 237:195 6 Ilirija 4 3 1 248:211 6 Maribor 66 4 3 1 231:201 ^ Rudar 4 2 2 234:230 4 Trnovo 4 2 2 210:214 4 Ljubljana 4 2 2 239:250 4 Lesonit 4 1 3 213:240 2 Maribor 4 0 4 228:258 , 0 Triglav 4 0 4 209:297 ' 0 Učenci RŠC n ned $el*©j v krosu Petdeset najboljših tekačev šolskega športnega društva RšC se je pomerilo med seboj, v krosu. Proga je bila dolga 1800 metrov. V ogorčeni borbi za prvo mesto je bil najhitrejši Jože Gošnjak. Rezultati: 1. Jože Gošnjak 2. Milan Moravšek 3. Karel Gornbač 4. Drago Bizjak 5. Jože Pirmanšek 6:15,8 6:16,6 6:17,0 6:19,1 6:22,3 Borba za najboljšo uvrstitev na krosu RŠC Zazidalni načrt Velenje-Selo v javni razpravi Zbora občinske skupščine sta na objektov. Projektanti predvidevajo, zadnji seji dne 19. 4. 1966 sklenila da bi bilo potrebno v zvezi s pred- predati v javno razpravo osnutek videnimi gradnjami porušiti tri sta- zazidalnega načrta za zazidalno ob- novanjske objekte ter ostale nesta- močje Velenje — Šelo, ki ga je iz- novanjske objekte na tem območju, delalo podjetje Projektivni biro Ve- V zazidalnem območju bi bilo skup- lenje. Osnutek zazidalnega načrta je bil izdelan zato, da bi se lahko tudi v naslednjih letih zadostilo že Ije občanov po nakupu gradbenih parcel za zidanje stanovanjskih hiš. Zazidalno območje Velenje — Selo je omejeno na jugovzhodu z železniško progo Celje — Dravograd, na zahodu na obstoječi zazidalni okoliš Velenje — Šmatrno, na ostalih območjih pa z obronki hribov. Celotno območje meri 10,5 ha. Po osnutku zazidalnega načrta bi se 2/3 tega območja ali 7 ha zazidalo z enodružinskimi stanovanjskimi hišami, 1/3 ali 3,5 ha pa z večstanovnjskimi zgradbami. Na zahodnem delu tega območja med železnico, krajevno cesto iz Šaleka proti šmartnem pa je predvidena gradnja montažnih stanovanjskih hiš, ki bi jih gradilo gradebno podjetje Vegrad. Na zazidalnem območju Velenje — Selo je sedaj 16 obstoječih stanovanjskih no 116 enodružinskih zgradb, 4 stanovanjski dvojčki, 31 stanovanj v vrstnih hišah in 206 stanovanj v več-stanovanjskih hišah. Tu bo predvidoma prebivalo 1550 občanov. Zaradi tega se bo v naselju zgradila tudi osnovna šola, otroški vrtec, posebni trgovski lokali in otroška igrišča. Naselje bo imelo urejeno javno razsvetljavo, vodovod in kanalizacijo ter asfaltirane ceste. Okoli družinskih stanovanjskih hiš se bodo lahko uredili vrtovi. Maketo tega osnutka si lahko ogledajo vsi zainteresirani občani v oddelku za gospodarstvo občinske skupščine. Občinska skupščina je predala osnutek v javno razpravo do konca meseca julija t. 1. z željo, da bi občani s svojimi pripombami in stališči pripomogli k čimbolj smotrni urbanistični ureditvi tega zazidalnega okoliša. Proslava na Pirševem domu OSNOVNA ORGANIZACIJA GLUHIII ŠOŠTANJ^-^ELENJE JE OR-GANIZIRALA PRED NEDAVNIM IZLET IN PROSLAVO 25-OBLETNI-CE VSTAJE NA PIRŠEVEM DOMU NAD MISLINJEM. gluhi vsestransko vključujemo v našo družbo, ki nam veliko pomaga, da lažje odklanjamo bremena, Ki nam jih povzroča gluhota, da razvijemo našo organizacijo in se vedno uspešneje vključujemo v poklice, delo in vsa družbena dogajanja«. V kulturnem programu, ki so ga izvedli gluhi na Pirševem domu, so Ljubljančani nadvse uspešno zaplesali gorenjske in belokranjske plese. Z recitacijami pa so sodelovali udeleženci iz ostalih krajev. Škoda, da je prireditev oviral dež, ker nam gluhi ob slabem vremenu niso mogli prikazati vsega kar znajo. Odlikovani občani Predsednik republike Josip Broz — Tito je za dvajsetletnico osvoboditve odlikoval nekatere občane, ki so se v povojni graditvi odlikovali z delom na delovnih mestih in v družbenem življenju. V naši občini je prejelo odlikovanja skupno 80 občanov. Na zadnji izredni občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva v Velenju, ki je bila 28. aprila 1965, je predsednik občinske skupščine Tone Močilnik izročil odlikovanja naslednjim; RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO: — Albertu Bračiču iz šaleka; — Francu Janežiču iz Zdravstvenega doma Velenje; — Mariji Ušen iz Lokovice; — Zaiuberšek Jožetu — Blažu iz Velenja; RED DELA S SREBRNIM VENCEM: — Janezu Bernotu iz uprave občinske skupščine Velenje; — Antonu Blagotinšku iz Pošte Velenje; /■ — Francu Kosu i/, rudarskega šolskega centra Velenje; — Jožetu Mikeku iz KZ Šoštanj; — Jožetu Volku iz rudnika lignita Velenje. MEDALJE ZASLUGE ZA NAROD: — Stanetu Jamnikarju iz rudnika lignita Velenje; — Lojzki Kačičnik iz Pesja; — Francu Kompanu iz gozflne uprave Velenje; — Ivanu Lesjaku iz gozdne uprave Velenje. MEDALJO DELA: — Francu Božiču iz uprave skupščine občine Velenje; — Ivanu Frecetu iz rudnika lignita Velenje; — Andreju Kodriču iz Skal; — Ivanu Tratniku iz Šentilja; — Kristini Vengust iz KZ Šoštanj; — Avgustu Voharju iz Pošte Šoštanj; — Albinu Zegu iz Postaje milice Velenje in — Stanetu 2uli iz uprave Skupščine občine Velenje. Na proslavi krajevnega praznika v Šmartnem ob Paki pa je predsednik občinske skupščine izročil odlikovanja naslednjim prosvetnim delavcem tamkajšnje osnovne šole, ki so tudi bili odlikovani za dvajsetletnico osvoboditve: Bogdani Kotnik in Fridi Jan-čič red dela s srebrnim vencem ter Stanetu Krevzelju medaljo dela. Čestitkam k podeljenemu priznanju se pridružuje tudi naše uredništvo. Oddaja »Pokaži kaj znaš« šmartnem ob Paki Predsednik GOG Slovenije Jože Kerže govori udeležencem zleta na Pirševem domu. Tega srečanja so se udeležili člani iz Ljubljane, Maribora, Celja, Dravograda, Velenja, Mozirja in Šoštanja. Proslava, ki so jo organizirali je bila pregled nad tem kaj gluhi znajo in zmorejo ter kaj razvija-jajo v svojih organizacijah. Predsednik glavnega odbora zveze gluhih Slovenije JOŽE KERŽE je ob tej priliki dejal: »Tudi člani organizacije gluhih so po svojih močeh sodelovali v borbi za osvoboditev, saj imamo v svojih vrstah nosilce spomenice 1941. To dokazuje, da se REELEKCIJA DIREKTORJEV V naši občini je bila prva reelekcija v naslednjih enajstih delovnih organizacijah: izdelovalnici gumi-ranega papirja, TGO »Gorenje«, trgovskih podjetjih »Vino« v Šmartnem ob Paki, »Bazen« Velenje, »Zarja« Šoštanj, čevljarstvih Velenje hi Šoštanj, kleparstvu-vodovod Šoštanj, lekarni Šoštanj, bolnici za TBC Topolšica in domu počitka Ša-lek. Po temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah je morala biti opravljena reelekcija za tiste direktorje, ki so bili na dan uveljavitve fega zakona, tj. 16. aprila 1964, osem ali več let na tem položaju. Na razpise prej omenjenih delovnih organizacij se le v čevljarstvu Šoštanj ni prijavil noben kandidat, ker podjetje ni imelo pogojev za nadaljnji obstoj. V ostalih delovnih organizacijah so se povsod prijavili dosedanji direktorji. Le v kleparstvu-vodovod Šoštanj, TP »Bazen« Velenje in domu počitka Šalek se je prijavil še po en kandidat. Samoupravni organi so na predloge razpisnih komisij že izvolili di- Belokranjske in gorenjske plese so KINO SVOBODA Dne 19. in 20. maja »OPERACIJA TEROR« ameriški CS film Dne 21. in 22. maja »SEJEM V TEKSASU« ameriški, barvni CS film Dne 24. in 25. maja »KROTILKA TIGROV« sovjetski barvni film Dne 26. in 27. maja »ONA IN NJENI MOŽJE« ameriški film Dne 28. in 29. maja »SULEJMAN VELIČASTNI« italijanski, barvni CS film Dne 31. maja in 1. junija »ATENTAT« češki CS film Dne 2. in 3. junija »BUBOVO DEKLE« italijanski film FILMSKO GLEDALIŠČE Dne 21. maja »SEJEM V TEKSASU« ameriški, barvni CS film Dne 23. maja »LJUDJE TAJNEGA PLANETA« japonski, barvni CS film Dne 30. maja »MOŽJE NA KONGRESU« italijanski filijn 21. in 22. maja bo na sporedu v kinu »Svoboda« film SEJEM V TEKSASU. Vr-teli pa ga bodo tudi 21. maja v filmskem gledališču. — Vabimo vas na ogled! Aktiv zveze mladine iz Šmartna sta izvedli odlomek iz Županove ob Paki je pripravil pred nedavnim Micke. Med pevske točke in recita- uspelo prireditev »Pokaži kaj znaš«, cije so bili vključeni tekmovalci, ki Dvorana je bila popolnoma zasede- so odgovarjali na vprašanja iz fizi- na, kar priča, da si prebivalci tega ke in kemije. Le-ti so na vsa vpra- področja želijo takšnih in podobnih šaeja dobro odgovarjali in kaže da rektorji jako so izvoljeni za direk- prireditev. Mimogrede povedano, v so bili dobro pripravljeni. Tudi naj- . d počitka Šalek Jurij Šmartnem imamo redno samo en- mlajši udeleženci tekmovanja, saj J . » . T krat tedensko kino predstavo in to so nekateri komaj segli do inikro- Pogorelem!?, lekarni sostanj Juuj je tudi vse razen občasnih domačih fona, so svoje 'točke zelo prisrčno Kurent, čevljarstvu Velenje Ivan prireditev in gostovanj. izvedli. špital, izdelovalnici gumiranega pa- Predsednik ZMS Mire' Travner je Hvale vredno . ,da se je priredi/ pirja Slavko Lah, kleparstvu-vodo- ^ ^-iitv^i Pririravl ml i sS i o tev izvedla, in to ravno v organizaci- Vod šoštanj Maks Dvornik, bolnišni- Sililo delno tudi pomanjkanje ti krMd y^asih očJitam0i da naša mia- nančnih sredstev. Znatno moralno pomoč jim je nudila tukajšnja šola in posamezni učitelji, ki so nastopajočim učencem pomagali pripraviti točke za nastop. Kot že omenjeno je prireditev lepo uispela, kar so potrdili tudi aplavzi ob posameznih uspelih nastopih. Največ priznanja je požel zmagovalec prireditve Darko Hra-mec, ki je zaigral na trobento priljubljeno skladbo Tišina. Prisrčni pa sta bili učenki tukajšnje šole, ki MALI OGLASI O Prodam nov magnetofon Grun-ding TK 23 avtoma tik. Naslov v uredništvu. 0 Prodam enostanovanjsiko hišo. Ogled v .popoldanskih urah. Cilka Žnider, Letuš 105 a, Šmartno iob Paki. 0 Nisem plačnica dolgov Bernarda Vratanairja iz Velenja, Kersnikova 7. Marija Vratanar, Ziidanškova 8, Velenje. 0 Opozarjamo vsakogar pred nakupom kakršnihkoli stvari od Tomo-ta Panteliča iz Velenja. # Iščemo sobo in kuhinjo ali garsonjero proti dobri najemnini in primerni nagradi. Naslov v uredništvu. dina nič ne dela. Le pogumno mla- gospodinjske opreme Ivan Atelšek, | TP »Bazen« Velenje Miha Krofi, TP | di tovariši, s trudom se dosežejo »Zarja« šoštanj Janko Skornšek in | uspehi in na napakah se učimo! -j-p »vino« šmatrno ob Paki Stane | L. P. Jakše. § iimiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii...................................................................... I IZOBRAŽEVANJE ČLANOV SAMOUPRAVNIH | ORGANOV Zveza delavskih univerz Slovenije je v dogovoru z republiškim i svetom Zveze sindikatov za Slovenijo pripravila okvirni program se-| minarjev, ki jih bo organizirala tudi delavska univerza Velenje za § novo izvoljene člane delavskih svetov v gospodarskih organizacijah. = Okvirni program seminarjev obsega naslednje teme; 1. Mesto in vloga delovne organizacije v pogojih uresničevanja = nalog gospodarske reforme 2. Samoupravljanje v delovni organizaciji (delovni enoti) v na-= daljnjem razvijanju samoupravnih odnosov. 3. Ustvarjanje in delitev dohodka v delovni organizaciji in delov-- nih enotah 4. Notranja zakonodaja v delovnih organizacijah 5. Vsebina, oblike in metode dela samoupravnih organov v delovni organizaciji in delovnih enotah. VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM V NAŠI OBČINI JE DELAVSKA UNIVERZA RAZPOSLALA GORNJI PROGRAM IN PRIČAKUJE, DA BODO DELOVNE ORGANIZACIJE, Z OZIROM NA AKTUALNOST PROGRAMA, PRIJAVILE ČLANE DELAVSKIH SVETOV V TA SEMINAR. ...........................................................................................................................................Illllllf j ,. ,.. ..... Mladinska sekcija prosvetnega društva v Zavodnjali je dvakrat uprizorila igrico »Kekec«. Predstavo so si ogledali tudi učenci iz Šoštanja. Na sliki: mladi igralci iz Zavodnje in I. osnovne šole v Šoštanju. c l a s i l o socialistične zveze delovnega ljudstva občine velenje Lastnik in Izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavec, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek ln Rudi Zevart — List izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev ln 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekočI račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozitura šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tisk ln kllšeji: Celjski tisk Celje. 1 /