2IVL7EN7E IN SVET TEDENSKA KEVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA ЈГГГЦД ST. 24. v LJUBLJANI, 12. ЛОШЛ 1S37. ШМЈША U ижошвшжх №,ШШЈВШ&Ш&ШВО& SOF8DGQ Ш ШШ» . SREČANJA Z DOKTORJEM PRIJATELJEM isti teden v decembra, ko se je 2is skromno spomini šestdeset-letnice dr. Ivana Prijatelja, sva se srečala z jubilantom na Mir-ju. Njegov izrazit obraz je za hip otemnel, nato so se mn razlezle ustnice in z njemu lastno šega-vostjo je rekel: To pa le povejte Legiši, da iz mojega doživljanja slovenske preteklosti ne bo slišal nič, čeprav je napisal cel nekrolog! Med nadaljnjim po-menkom — do Tržaške ceste — je omenil: Ce bi me vsaj še listi pustili v miru, saj ... Imel sem vtis, kakor da je hotel povedati nekaj posebnega, pa je utihnil in se gentlemansko poslovil. Tega srečanja sem se spomnil, ko sem žalostno presenečen zagledal v dnevniku črno obrobljeno njegovo ime. Vedeli smo, da se po zadnjem obisku v svojem polhovgrajskem Tuskulu ne počuti dobro, da je pa tako hudo z njim, tega nismo mogli verjeti. Zal, zgodilo se je najhujše. Nenadno je utihnil in se gentlemansko poslovil — od vseh. Nemara bi bil izredno zadovoljen, ko bi mogel videti, da je izšel 2is brez njegove osmrtnice, pač pa v celoti posvečen spominu petindvajsetletnice smrti Antona Aškerca, »našega velikega obraznega in izraznega realističnega obli-kovatelja«, kakor je o njem zapisal y. svojem uvodu v Aškerčevo čitanko, Id jo je tudi uredil. Tako je pred leti nenadno utihnil in se gentlemansko poslovil od javnosti —* DR. IVAN PRIJATELJ zagrenjen od edinstveno malenkostnih' in spletkarskih razmer, ki so neogibni del problemov malega naroda. Slovenski literarni občani so zato z zadoščenjem sprejeli njegove »Duševne profile slovenskih preporoditeljev«, ki so jih izdali v knjižni obliki njegovi učenci ob šestdesetletniei svojega učitelja. Seveda pa so zaman pričakovali od njega novih del — dr. Prijatelj je ostal zvest sebi, čeprav v neprecenljivo škodo naše literarne zgodovine, ki kaže po njegovih besedah vsoto narodove da-ševnosti na književnem polju. Toda kar je storil dr. Prijatelj kot utemeljitelj našega literarnega eseja in kot pr&-poroditelj naše literarne zgodovine, tega je — ne glede na njegovo ostalo pionirsko delo na temelju svobodoumnega svetovnega nazora — toliko in je tako veliko, da bo ostalo za vedno združeno z našo kulturo, kateri je posvetil pokojnik vse sile svojega umetniškega duha in znanstvenega dela Postal je del individualnosti naroda, čigar član je bil< (po besedah v uvodu njegove Stritarjeve antologije). Se dvoje izmed mojih srečanj s pokojnim dr. Prijateljem: Prvo — neosebno — v mojih ranih gimnazijskih letih, ko so izšli pri Schwentnerju njegovi PRIJATELJEVA POSMRTNA prevodi iz spisov Cehova, ki je bil prvi MASKA (delo Iv. Sajevica) ruski p^telj, s katerim sem se seznani ШМКШ №Ж x ШАВОШШ в&НЗШВ Knjigo sem skrivaj kupil z denarjem, ki sem ga dobil od pobožnega strica kot naročnino za knjige Družbe sv. Mohorja. Skrivaj sem jo tudi bral, dokler je ni izvohal profesor - duhovnik K J are, ki je pri nas poučeval matematiko in ki sicer menda ni bil prenapetež. Knjige nisem videl več, toda njen vtis name Je bil neizbrisen. Ko sem v drugem letu po vojni prvič govoril z dr. Prijateljem, sem mu povedal ta pripetljaj iz svojih deških let, on mi je pa rekel, da se je njemu že kot sedmošolcu na ljubljanski gimnaziji pripetilo nekaj podobnega. Neki nemški profesor mu je vzel pesmi Koljcova v izvirniku. Takrat je tudi onemi, da je poslal Aškercu, ki je po Veselovi smrti urejeval Rusko antologijo, več svojih prevodov iz Koljcova nego jih je izšlo. Med izgubljenimi sta bûi menda tudi Sirota in Tovariši. Bil je mrzel, mračen večer konec nov. 1923, ko je stopa dr. Prijatelj v mojo uredniško soba Redkobeseden, in mrk mi je izroča za dnevnik Stritarjevo oporoko, katere izvršitelj je bil Njegova potrtost je baa resnična in iskrena, vendar je bil toliko ljubezniv, da je na moje vprašanje, ali ne bi napisal vsaj nekaj tistega o Stritarjevi osebnosti kot starcu, kar je bil obljubil v svojem uvodu Stritarjeve antologije, prijazno odvrnil, da bo skušal ustreči moji želji, če ne kmalu pa kdaj pozneje. To mi je še obljuba lani po Novem letu, pa mi je konec februarja sporočil, da zaradi teh in takih razmer vzlic trenutnemu dru- PRIJATELJEV TUSKUMM v Polhovem grackai gačnemu premisleku ne bo pisal več za nikogar. Tako ni prišlo do nameravane Stritarjeve številke. Ti bežni vtisi oziroma spomini naj nadomestijo osmrtnico dr. Ivanu Prijatelju v našem obzorniku, kjer ni sodeloval s peresom, pač pa kdaj pa kdaj s svojim praktičnim nasvetom in s svojo tehtno beseda L P. BESEDNI RED V CEŠCENI O tem vprašanju je nedavno v Pragi predaval prof. F. Trdvniček. Oh zgledih iz vsakdanje govorice je očrtal tole teorijo: razporedba besed se ravna po dveh načelih, pomenoslovnem ali semantičnem in glasoslovnem ali fonetičnem (zadnje vlada pri naslovnicah, enklitikah). Pri semantični stavi besed ločimo dva načina govorice: čustveno nevtralnega, pri katerem pride najtehtnejše t. j. novo, neznano, na konec stavka, na začetek stavka se pomaknejo manj važne stvari, pri čemer štejemo za »znano« vse tisto, kar se izraža z zaimki. Drugače je s čuvstveno poudarjenim načinom izražanja: ta rad odmeri najpomembnejšim rečem prvi prostor, bodisi da hoče opozoriti, vzbuditi zanimanje ali ugovarjati. Na vprašanje »Co se stalo?« (Kaj se je zgodilo?) je odgovor »Splašil se kun« trezna ugotovitev, »Kûfi« se splašil!« pa pomeni razburjenost ali klic na pomoč. — živahna razprava je izzvala odlič- ne duhove na sodelovanje, med drugimi je danski slavist Viggo Brondal napovedal za pozneje stično predavanje. n. k. Aškerčeva poezija je nepretrgan boj svetov med lučjo in temo, med slabimi in silnimi... Njegova poezija obstoji iz samih kvadrov, neotesanih, silnih temeljnih ka-menovj iztrganih iz osrčja naše zemlje, lega jočih globoko v osnove naše narodne literature. Dr. Iv. Prijatelj Mi vstajamo, mi vstajamo! Če še tako hrumite, če še tako kri&tel Pokaj tako jezite se? Nas morda res bojite se? — Napredek in prosveta to naša bo osvetal JL iftM EN MA? č R E Z I Z A R 0? EN MAV ČREZ GMAJNICO DR. ANTON DEBIUAK NADALJEVANJE D j ribrzeli smo pred Btmdesgym-j nasium v Celovcu, kjer smo naleteli na družbo ljudi, starih : ;_j in mladih, pripadnikov onega naroda, o katerem smo prav tisti dan čitali, da je »konica azijske sulice v srcu Evrope«. Ali je pripadal kateri teh letoviščarjev, ki so se v tem poslopja nemščine učili, budimpeštanskemu klubu optimistov, ustanovljenem par mesecev prej, o tem nimamo podatkov. wîder Шег XSuft — V16 razreda sedi Rescber Otto, čigar trne ki priimek se lahko ritensko bere. — Na okrasek pod brado so me spoarmffi: Kropf Kro(H fitsdh, ErôpfL — Ob prfimku Wieser sem se domislil celovške pisateljice D», lores W., katere »Pevček« se je letos oglasil na našem knjižnem trgu ▼ Ржн ljevem prevoda: avtorica je baje slo* venskega pokolenja — kakor menda neka Ana Sodt^ o kateri je 23. «ебпа iiliiili Pogled na CELOVEC « c TwS ne vem, aH spadajo med oni sloj Madžarov, ki si je nadel nalogo, oploditi osrednjo Evropo s pravo krščansko cenika Da se dobijo taki »migalomani«, nam priča v svojih načrtkih in spominih prijatelj ogrskega ljudstva, Pierre Delattre, »Nos amis les Hongrois«, 1937. Ravnatelja Juliusa Heinzela pomočnik, dr. H. Burian, — ime mu je slovansko kakor mnogim njegovim soslu-shiživcem — nam je razkazal učilnice: majhne, svetle, z udobnimi klopmi, ri-salnice, kopalnice, igrišče... Vsakdo femed nas si je lahko vzel letno poročilo s seboj. Med profesorskimi imeni me je v oči zbodel dr. H. Widder, po naše mrkač ali oven. Kar mislim si, da um je kak učenec kedaj sestavil alite-«■ејдос Sieh, wie der ,Widder wieder poro&ri nekï naS popoîdnevnîk, Sa spi že mesec dni. — Naziv Wutte, n. pr. v 8. A, nri tolmači prijatelj iz Roža kot izraz za ptico, ki se drugod imenuje butej, vdeb, vdab, vodeb, udab: ne smete misliti, da bi bil to kak skrčen Wie-dehopf, smrdokavra, kajti po Miklošiču gre za onomatopejo, naravni glas po-snemajočo besedo. — Slovenskih imen v nemški obliki kar mrgoli, z našo pisavo jih je malo: Kak Skof poleg: Skoff. Domači Koren se je izprevrgel v Kor-ren, prihodnjič rad utegne biti že Knor-ren. Tedaj bo to že Thelesklav=od da-H5 Slovan, kakor se piše nekdo v 5. C. Med take spada recimo kak Armbrust-schûtz, nekdaj AmbrožičL V nos me je dregnil študent Sorgo. Je !! to bivši Zorko? V knjigi Ch. Nodier »Statistique fflyrtenne« iS sta Joprireiffla ft» Dobrovolje in dr. i Tavzea, nastopa grof Sargo, M razlaga hebrejsko Mehova« kot slovansko: jo ova (quod est; cehd qui est). Žunkovič ima torej uglednega predhodnika. Vseh dijakov je 1051, vmes 279 deklet. Nemške materinžHne 954, med njimi 274 deklic, slovenske 95 (vmes I ZM4 S jrfadenfeJ, иауојДиД I Nizozemka itn Ï Madžarka. Razredi niso tako natrpani kot pri nas, v višjih oddelkih komaj do 25, medtem ko ima n. pr. v mojem zavodu 7b 45 oseb! Kakšno stališče ima zaveden slovenski dijak na zavodu, je poročal P. SL 27. VIL 1936 pod naslovom »Ponižani in razžaljeni«. Diskretno nas je spremljal dr. H. &F.ŽE1LNA HIŠA X SBLOVCU pred 260 leti» ko je bil KOROTAN - Ss iSov^nski ET KARDINAL" GRADI JEZ Kardinal je nehal računati s srečnim naključjem ter je pospešil gradnjo ve» Hkega jezu, ki naj bi odrezal oblegan-cem dovoz živeža. Neumorno je zasledoval njegov pogled napredovanje dela, ki so ga najboljši inženjerji po njegovem mnenju vse prepočasi opravljali. S svojimi mislimi pa je bil tudi v nesrečnem mestu, ki je skrivalo za svojimi zidovi toliko gorja, pa tudi pralnega junaštva. Ko je Henrik" IV. svoječasno oblegal Pariz, so po njegovem ukazu metali z metalnimi stroji kruh in drugo hrano čez zidove. Isto je storil tu kardinal, toda živežu je bilo vselej priloženo sporočilo, ki je opozarjalo oblegan-ce na samoljubje in sebičnost njihovih voditeljev, ki niso hoteli odpreti mestnih skladišč, polnih žita. Nasprotno. Ženske, otroci in starci so morali gladovati in umirati, da so bili vojšča-ki preskrbljeni s hrano. kjer zagrebejo — Jabolka. Truplo se razkraja pomotoma na senu. Dobro se mi je zapičila v možgane prikazen, nem. Habergeiss, strašilo podobno kozi. V mojih beležkah stoji tudi naziv: Bàren. Kako da se nisem tega spomnil, ko sem brno tolmačil s prnjo (capo)! Neznan čitalec »Žisa« me je opozoril 12. IV. z dopisnico, da so včasi po Ljubljani vodili maškare po predmestnih ulicah in tedaj si čul besede: Glejte, »Berna« peljejo. Ker je postal e polglasen, smo dobili »brno«. — »Ha-bergas«, kakor izreka naš Rauneker (ki ga ne smeš zamenjati z dunajskim Ro- nacherjem, doseljenim iz Koroške, kjer je njegov naziv nastal po plazovih, »po-ronjenem« drevju), predstavlja ponekod ptičje strašilo, drugod pa žitnega ali travnega duha, skritega v zadnjem snopu ali v poslednjem vozu sena. Označujejo ga še z drugimi živalmi: Bock, Hahn, Stier, itd. V svojem rojstnem kraju sem za ta pojem slišal: »medved«. Poleg brne strašijo razne naličnice, slične maskam, kakršne imajo brazilski Botokudi, nazvani po portugalskem izrazu botoque = čep, zatič: tak lesen klinec namreč nosijo ti lovci iz pleme- VESELO SPOROČILO Zato je sklenil velik del posadke, da ee bo pogajal s kraljevo armado. Toda, ko je hotel žeti kardinal sadove svojega zvitega početja, je prišel v La Rochelle neljub sel. Posrečilo se mu je, da se je zmuznil skozi obroč kraljeve armade ter je sporočil oble-gancem, da je videl angleško brodovje, pripravljeno na pomoč. Treba je vztrajati le še osem dni. Istočasno je Buckingham sporočil županu, da se je končno sklenila veli- ka zveza zoper Francijo, ki jo bodo na» padle angleške, španske in nemške armade. Vse to je bilo razglašeno po mesta, nabito po javnih trgih ter je povzročilo, da so se že pričeta pogajanja prekinila. na Ze v ušesih in spodnji ustnici To bi me Botokudi debelo gledali, če bi jim povedal, da je njih ime iz istega korena kot naša botiljka oziroma buteljka (če jo preveč sesaš, postaneš bu-telj). Zanimajo me vzorci kozolcev: Har-pen mu pravijo pri Zlanu nad Paternio-nom (Št. Paternijonom). Ta gospodarska naprava služi samo po tistih nemških krajih, koder so bivali Slovenci. Tako nas uči Melikova razprava »Kozolec« 1. 1931. V Podjuni ji pravijo »okno«, drugod pa stog. Stvar, ki se v nemščini naziva še Harfe, Heinze, Heu- hûtte, Kleereiter, je po vsej priliki prodrla v Švico, kjer je dr. P. Brežnik pred par meseci slišal naziv Heuhiste, na francoski strani pa chédail (capitali-um?), medtem ko govore drugod: séchoir, réchaime (rissiccana = sušilnica). Prijazno, kakor bi se ravnal po gesla kralja Henrika IV.: Douce parole et main an bonnet Ne coûte rien et bonne est. (mit dem Hute in der Hand kommt man durch das ganze Land), nas vodi g. dvorni svetnik v planine, koder se p», se znamenito plavo govedo, ki je prišlo KJE JE MYLADY? Ta nepričakovan dogodek je kardinala silno vznemiril. Njegov pogled ee je obračal na drugo stran Preliva ter se je neprestano vpraševal, kje neki je ostala Mylady, v katero je imel neomajno zaupanje. Slutil je, da njena preteklost ni neomadeževana, toda v sili jo lahko pokrije s svojim rdečim plaščem. Vojaštvo, ki ni vedelo za kardmalo-ve skrbi, je veselo živelo, saj mu ni manjkalo ne hrane ne denarja. Nekega dne je jezdil kardinal sfcraf. no ozlovoljen v spremstvu dveh služabnikov ob obali, ko je zagledal sedem mož, ki so za živo mejo ležali n* soncu. celo v Enciklopedijo SHS (425). Z njim smo jodlali, ludlali, olmali po Pasterci, izzivajoč odmeve iz gorskih sten. Po-doživljali smo občutje, kakršno veje iz Kirila Hristova, ko poje: Batkani, digajte se v nebeeata! Obvivajte se v buri i megli! Nij idem vi na gosti ses krilata Na vaàitë orli! Daj, mi idemo vam v goste, s krili vaših orlov... Lahno drsimo čez Kees, ledenik, čigar naziv je menda keltski ostanek, dočim je Gletscher in srbski glečer romanski Gledamo slike, ki jih je ustvaril Marko Pernhart, prvotno Pernat (1824—71), in ki jih je nekaj posnel Plan. Vestnik 1936 (štev. 7—9). Tega moža iz Tinj v Podjuni si laste Nemci, dasi je bil naš človek, kakor menda veste. »Vse stvari so že povedane; toda ker nihče ne posluša, je treba vedno na novo pričenjati«, je dejal pred kakimi 40 leti A. Gide v razpravici Le Narcisse. Ravnatelj muzeja, dr. Maier, nas je pilotiral po sobah z rimskimi spomeniki. Tudi dr. Scherr hodi z nami. Vidi se mu, da razume slovenski. A koliko? Kakor oni učitelj, ki je prevedel naž pregovor: Zdravo telo je najboljši za- KAKOR MAČKA Štirje od teh so bili naši mušketirji, ki so pozorno poslušali, ko je eden izmed njih bral neko pismo, ki je moralo biti zelo važno, kajti igralne karte in kocke so pustili kar na bobnu. Ostali trije so bili zaposleni z odmaševa-njem velikih pletenk. Kadar je bil kardinal slabe votje, ga je še bolj dražilo, če je naletel na ljudi, ki so bili veseli, kajti vedno je mislil, da se zabavajo na njegove stro-Ukazal je spremljevalcema, naj obstaneta, sam je razjahal ter se p«H vidno bližal možem, prepričan« da ga ne bodo opazili ali slišali. Deset korakov pred živo mejo jf prepoznal Gaskonjca in je bil siguren, da so ostali njegovi tovariši. klad — ein gesundes Kalb ist am be-sten zu schjachten? Pripoveduje mi o nameravanem tednu za sestanke treh sosedov: Italijanov, Jugoslovanov, Nemcev, ki naj bi se zbližali v kulturnem oziru. Pomenek nanese na uporabnost gotice. Dr. Scherr se ogreva za njo. Enako sem pozneje zasledil, da Kant navaja v spisu »Von der Macht des Ge-miites« Breitkopfovo izjavo: »Oči pri nemški pisavi dlje vzdrže nego pri latinici. — Meni se zdi ravno narobe res. Moje misli je Fr. Soennecken v letaku »Aufruf an d as deutsche Volk zur Auf-hebung der unniitzen Zweischriftig-keit« 20. 7. 1917 (Bonn). Ako bi Nemci učili eno samo pisavo, latinico, bi po njem prihranili v šolah 250 milijonov učnih, mučnih ur na leto. Prof. Scherr nas je spremil tudi, ko smo oblskaH naS konzulat, kjer smo bili postrežem, nato še na obedu pri Siloviču. Potlej smo odbrzeli po lepih ravnicah v Velikovec, čigar heros epo-nymus je bil Boleslav ali Boljko, dalje v Šmihel pri Pliberku. Med zakusko pri Sercerju smo se mogli pogovarjati x mlado gospodinjo po francosko, nemško, rusko, poljsko, italijansko, slovensko ... V Ljubljani smo ob pozni uri zvečer pri Slamiču postavili piko na i in rekli, da ne podpišemo mnenja, ki ga zastopa dr. L C. Oblak (Koroška Slovenija, 1919, na str. 10): Dasi se je naš obisk vršil z veliko naglico, nam je marsikaj ostalo v spominu iz dežele, Id je zibka slovenske omike in ki naj bi bila po želji nekega Nemca vez med južnim slovanstvom in germanskim svetom. NA ROBU ŽIVLJENJA ANTON INGOLId NADALJEVANJE! lpalu nato je nekdo potrkal na vrata. »Notri,« je zavpil brezposelni, ker se vrata niso hotela odpreti. ____Vstopil je majhen možak, ves povaljan in blaten. Zbegano se je oziral po sobi, čez dolgo pa je ustavil svoje kalne oči na Janžekoviču. Približal se mu je za dva koraka in izpre-govoril ves v zadregi: »A tu si, Miha?« Janžekovič je okrenil glavo stran in dejal v zid. »Pojdi strani S teboj nočem imeti opravka!« Možakar pa je iskal primerne besede. Ko jo je našel, se je približal še za korak in jo izustil z narejeno pre-scrnostjo. »Kaj hočeš, Miha! Napila sva se ga -oba!« Janžekovič, še vedno obrnjen k steni, je jezno odvrnil: »Napila že, pa ni treba takoj z nožem.« »Kaj boš,« se je zdaj možakar nekoliko opogumil. »Ti si ga prvi poteg» nil, tudi prepir si ti začel.« Zdaj se je Janžekovič okrenil m dejal rezko: »Ti si ga začel, razumeš, ti t Meško- vi ste znani prepirljivdl« A tudi Meško ni molčal. V hipu sei je vnel prepir, učitelju se je komaj posrečilo, da ju je pomiril. »Miha, saj veš,« je začel Meško mirneje in ponižneje, »soseda sva, nikoli ni prišlo kaj vmes.« »Je že res,« se je otajal tudi Janžekovič, »toda za štirinajst dni sem zapečaten in potem še en mesec ali dva ne bo z menoj nič!« »Miha, saj ti bom jaz opravil, kar bo težjega dela; zanesi se name,« je začel Meško napeljevati stvar na pravi tir. »Kaj nama treba sodnije in tožb, zmeniva se med sabo. — Koliko hočeš?« Janžekovič pa je odklonil vsako spravo, vendar tako neodločno, da je Meško še z večjim upanjem nadaljeval: »Miha, plačal bom bolnico, opravi! vsa težja dela in ti dam še tri sivce za bolečine. Hočeš?« »Tri sivce? Si neumen?« je zdaj vzkliknil Janžekovič in kot izkušen mešetar takoj strnil vse svoje misli okoli denarja. »Koliko pa?« je vprašal Meško tako, da je bilo čutiti, da je pripravljen še. kaj pridati. »Jurja mi daj, pa sva bot,« je vzkliknil Janžekovič in ponudil roko. Zdaj je nastalo vneto mešetarjenje, v katerega so se vpletli tudi ostali bolniki razen Laha, ki je še vedno ležal v nezavesti. Janžekovič se je zvijal v bolečinah, našteval svoje rane in jih podrobno opisoval, govoril o tem, koliko krvi je izgubil, da njegova kri ni kakor telečja, ki jo lahko kupiš na liter, ter končno pristal na sedem sto petdeset dinarjev. Učitelj, čeprav se je komaj držal pokonci, je moral napisati pogodbo, ki sta jo podpisala oba prizadeta, »Tu jih imaš!« je naposled Meško vrgel denar na posteljo, nato pa izvlekel iz notranjega žepa steklenico žganja. »To ti pa dam na vrh, da boš laže prenašal bolečine!« Janžekovič je spravil denar pod blazino, potem pa nagnil steklenico; prej pa še nazdravil Mešku: »Bog živi!« Ko je še Meško potegnil dva krepka požirka, se je odmajal iz sobe, Janžekovič pa se je okrenil k bolnikom in se prekanjeno nasmejal: »Dobro sem ga navil! Toliko ne bi v treh mesecih zaslužil, hrane pa tudi nimam takšne doma!« »Pa če se vam poslabša?« je vprašal učitelj, ki se ni mogel načnditi tej nenavadni kupčiji. »O, ie ne bojim! Kako pa je bilo na fronti! Vsi so že napravili križ čez me, pa sem se le še izlizal!« Potem je še nekaj zamrmral, po tipal z desnico pod blazino, nagnil glavo na stran in kmalu zadremal. Кет je odšel tudi orožnik in brezposelni, Ivana pa že tako ni bilo ves dopoldan, je zavladala v sobi mučna tišina. Spet je bilo slišati le glasno Lahovo sope-nje, ki je naposled spravilo iz sobe še upokojenca in Hrgo. Učitelj pa je moral ostati v postelji. Vzel je v roke knjigo, ki mu jo je prinesla prejšnje* ga dne sestra Florentina, in začel brskati po njej. A ker se ni mogel držati pokoncu, se je kmalu močno utrudil, položil jo je na odejo in se zastrmd v strop. Kar razjasnil se mu je obraz, ko je vstopila sestra Florentina z vrčem vode, da bi zalila rože na oknu. Ves zavzet je opazoval njene roke; bele so bile in izredno nežne. Sestra je čutila, da jo opazuje; okremla se je k njemu, pokazala na kaktejo pred seboj in izpregovorila: »Letos bo imela dva cvetova; tale se bo razcvel najbrž že jutri, tale pa šele, ko vas ne bo več tu. — Gotovo že komaj čakate, kdaj boste odšli, go- VffiflCia»; FOMiâJQ spod učitelj?« je še pristavila in se spet okrenila k cvetlicam. »Zakaj pa? Meni je tu lepo!« se je nasmehnil učitelj in poskušal pogledati sestri y njene temnorjave oči, čez čas pa jo je vprašal: »Vi, sestra, pa si gotovo želite odtod?« »Zakaj? Gospod primarij je sicer strog, a dober človek, s sestrami pa se razumemo, kakor da bi zrasle v eni hiši. Res, rada sem tul A če pride zapoved, da moram drugam, bom pač šla. Takšen je naš poklic.« »Težak, ne,« »Da, včasi...« je še dejala in naglo odšla. V njenih poslednjih besedah je ležalo nekaj težkega in grenkega. Učitelj je ostal spet sam. Jel je obnavljati prvo srečanje s sestro Floren-tino. Bilo je po operaciji: Ko se je nekoliko prebudil iz narkoze, je zagledal nad seboj lep dekliški obraz pod veli- kim belim klobukom. Sicer ni videl ničesar drugega in se tudi ni zavedal ne, kje je, ne, kaj se je z njim pravkar dogodilo. Šele čez čas je v dekletu spoznal bolniško sestro in nekako nejasno mu je prišlo v zavest, da je pravkar prebil operacijo, pri kateri je sestra pomagala. Zazrl se je vanjo in zašepetal, prevzet od nečesa velikega in lepega: »Sestra, rad vas imam ...« Potem je kar vrelo iz njega: govoril ji je, kako je lepa, kako je dobra in kako jo ima rad. Tudi potem ko se je vsega zavedel in ko je opazil na desni in levi bolnike, ki so se smejali njegovim besedam, je še nekajkrat ponovil: »Res, sestra, rad vas imam ...« Odtlej ji sicer ni več tako govoril, a bilo mu je vselej lepo, ko je mogel spregovoriti z njo le nekaj besed. DALJE OBČNA IMENA IZ KRSTNIH I. KOŠ TI AL Kakor v drugih jezikih so tudi v slovenščini iz mnogih krstnih imen (latinskih, grških in hebrejskih ) postala občna (apelativna) imena za označevanje ljudi, živali, rastlin in neživih reči. Oglejmo si nekaj takih imen! Lov rek je pi- pec, j o ž e k slepo črevo pri svinjah, k a j-f e ž gasilce za cerkvene sveče, m a t e v-ž e k nižja stopnja pijanosti (matevžast => malo pijan j, lukež s smolo napolnjena železna ponvica za svečavo, t o m a ž okoli peči tekoča podpora pod klopjo, a tudi pokvečena repa, mihec in mihalek sklepec (nožič), jakec razstavka (snopov)1 jurko in Štefan2 posodi določene oblike in velikosti. Dva dela človeškega telesa imata svoje ime po sv. Janezu, s v. J o ž e f u (P r i m o ž, - e ž pa nima nič skupnega z imenom sv. Primoža, marveč je izvedenka iz glagola p r i m e m. Primož je naziv za neki del statev. za ročaj v sredi vrat, za narbo, žabico pri durih drvarnic i. dr. — Tudi dobro znani ga-S p e r č e k menda ni imenovan po sv. Gašperju, ampak je zmanjšan nemški Gas-Sparherd (Glonar, Slovar slov. jezika, str. 83.) Iz rastlinstva naj omenim bodečo n e ž o in marjetico. Po svetnikih so dobile imena razne živali, tako osrana jerica (vdeb) to-mažek (zelena žaba), martinec m martinček (sivi kuščar; neki močvirni ptič), (pika) polonica, Špela (kobilica »bogomoljka«), matija (pajek »suha južina«), morda tudi ur h ali ureh (žaba, ki se ji pravi na DolenJ- 1 Pri Vel. Laščah pravijo tudi medvedu, ki zna plesati, jakec. » Ni verjetno, da bi bila beseda Štefan iz nemšk. Izraza Stehwein, ki ga imajo Tolminci v obliki St(e)vanjka => Pijača, Id jo plača ženin drugim fantom. K. Froebst: DELAVCA ekem žužčlnik), če je imenovan po sv. Ul-riku (Urhu), ne pa iz nemšekga Lurch. Po mnenju nekaterih sta besedi kača in mačka, nastali iz imen Katarina in Marija. — Ime neke bolezni pri konjih, vrbanec je po štreklju iz nemškega St. Urbans Plage (po drugih iz it. fervenza). — Tudi ljudje so včasi nazvani radi kakih svojstev po svetnikih: mila jera. neža (mehkužneš), Jurij (neumnež), p epe (kogar imajo vsi za norca), nac (= norec na Tolminskem), dora (nerodna ženska) L dr. L Koâtiâl IZ LITERARNEGA SVETA Г »INDEX GENERALIS« ZA 1937 Ustanovil ga je pokojni Monteesus de Bar кие tiska ga Masson v Parizu. Letos je dosegel 17. izdajo. Abecedni seznam obsega 100.000 znanstvenih in slovstvenih oseb. Zemljepisne razpredelnice omogočajo takoj oceniti umsko delavnost posameznih mest. A čedno je, da se n. pr. ljubljanska univerza nič ne omenja, medtem ko se n. pr. za estonsko v Jurjevu (Tartu) čjtajo podrobni podatkj. Je li kriva nemarnost alj ponižnost naših univerzitarcev? Zadnja izdaja priotočuje imenik Nobelovih odlikovanoev vse od ustanovitve, dalje častne doktorje (honoris causa) poglavitnih vseučilišč in podatke o prvovrstnih založnikih na svetu. D. KNJIGE IN REVIJE Uredništvo je prejelo: ZDRAVNIŠKI VESTNIK, leto IX, št. 4. Zvezek je skoraj v celoti posvečen zdravljenju jetike. Na uvodnem mestu je članek dr. R. Neubauerja in dr. P. Cerneta. o »Pljučni tuberkulozi in nosečnosti«, važen ne samo za praktične zdravnike, ampak tudi za inteligentne matere. Končuje se zanimiv prispevek dr. T. Furlana »Dednost in konstitucija pri tuberkulozi.« Dr. Milič Grujič razpravlja o »Vprašanju vitaminov posebno vitamina C, pri tuberkuloznih«, kar utegne zanimati tudi laike, saj je prehrana jetičnih bistvena točka pri zdravljenju. Dr. Joža Bohinjec poroča o »Zavarovanju delavcev za slučaj onemoglosti in protijetičnem skrbstvu«. Dr. M. Karlin piše o »Domačem zdravljenju pljučnih bolezni«. članek, ki se bo nadaljeval, je poučen tudi za nezdravnike. Nadalje priob-čuje »Vestnik« referat dr. St. Iviča »O za/-prti tuberkulozi z ozirom na dispanzersko delo«, začetek članka dr. Ig. Singerja »Kako bi se mogla čim uspešnejše, solidnejše tn cenejše organizirati borba proti tuberkulozi v naši državi ter smernice za praktične zdravnike o rani diagnozi pljučne tuberkuloze. Nadaljuje se članek mr. ph. R. Damaške o »Analizi urina v ordinaciji praktičnega zdravnika.« Dr. Kamin se spominja osemdesetletnice Wagner-Jauregga. »Zdravniški Vestnik« se naroča pri upravi na Golniku ter stane celoletno za, nezdrav-jBfke Din 90, IZ SODOBNE LIRIKE: SUS Ni ga tiča nad prašiče. Georges Iz blata mi smo, v blatu ti doma si, oddojče, pujsek, prasec in krmljenka. Vse tebe hvali: dete, mož in ženka, ko jé te v godlji ali pa v klobasi. Prileže mast, ocvirek se in parket} prasfi pa Sinjak, gnjat in lédvena pečenka, s kisaljo rebrce je vredno cvenka, po volji nam hladetina je včasi. Kot ti vse jei, tako si ves nam piča. Zato pa ni ga tiča nad prašiča. Ukipotvori naj te sam AgangeL V živalskem car si vu tiče tebi kroti» oj spremljevalec svetega Antona, poetu Monseletu dragi angeli Crassua Pripomba. Georges, psevdonim za Bogomila Vdoviča, narodnega pevca (2L VIII. 1880—17. III. 1933), ki mu je Juš Kozak lani v L Z postavil lep književni spomenik... Charles Monselet (1825—1883), francoski pesnik, je med drugim zlagal »Gastronomske sonete« in »Kaj pijemo«, kjer opeva vino, kavo, postrv, krvavice, itd. Naš navedek je vzet iz soneta Le Cochon (G. Pellissier, Anthologie des poètee du XIXe siècle, Paris, Delagmve 1920). RAZORI, leto V. št. 9—10. Izšel je z»* ključni dvojni zvezek tega zanimivega lista za odraslo mladino z vsebinskim kazalom zadnjega letnika. Izmed pestre vsebine omenjamo leposlovni prispevek Cv. Golarja »Lojzova mati«, potopisno kramljanje J. Zupančiča »Tostran in onostran Velebita«, poučen članek »Daj nam danee naš vsakdanji kruh«, V. Bitenca veselo zgodbo »Ribičev sin«, E. Kapusa »Po Old Shatterhandovih stopinjah«. Zvezek Je tudi primerno ilustriran. »Razori«, ki jih urejuje ravnatelj meščanske šole na Rakeku Tone Gaspari, stanejo letno Din 30. DR. MIRKO CERNIČ. KAKO SEM ZOREL ZA DOBROVOLJCA, Misli o problemu malega naroda. Separatni odtis iz spominske knjige slovenskih prostovoljcev ▼ svetovni vojni na strani naših zaveznikov. Kratek, toda jedrnat prispevek k zgodovini našega narodnega osvobojenja. REJEC MALIH ŽIVALI, leto IV., St 8. Dr. L. Hribar končuje svoj članek »O met-Ijavosti«, nakar slede kakor vedno zanimivi tn važni prispevki za vee ljubitelje Ш rejce malih živali, Ust, ki etane celoletno Din 30, se naroča v LJubljani, Karunova ul. 10. ILUSTRIRTE ZEITUNG LEIPZIG, SL 4810 in 4811. Is ftcve ttertllse bodi odm> njen zanimiv prispevek o potnih vtisih Al-brechta Dtirerja, Adolfa Menzla in drugih umetnikov, dalje članek »Razvoj ribe v jajcu« in »Vzlet v stratosfero«. Zvezek vsebuje tudi lepe slike z londonskih svečanosti. — V drugi številki je posebno zanimiv članek o Niponski in njenem razvoju v velesilo z umetniškimi ilustracijami. O delovanju ladijskega zdravnika govori članek »Pomočnik na morju«. Sledi znanstvena razprava o sončnih pegah v Številnimi dobrimi slikami. Zanimanja vreden je tudi prispevek o številnih težavah pri kriminalnih preiskavah. »Hlustrirte Zeitung« izdaja založba J. J. Weber v Lip-skem. ZA LJUBITELJE CVETLIC CVETLICE V JUNIJU V juniju prično cveteti rože. Zdaj, ko uživamo njih lepoto, moramo storiti vse, kar more koristiti njihovemu nadaljnjemu uspevanju in cvetenju. Predvsem pravilno zalivanje: kadar jim zalijaš, stori to tako temeljito, da bo vsa prst premočena. Samo nflrar ob vročem opoldanskem času z mrzlo vodo; Ce bi mogle, bi ti rože prestrašeno povedale, kaj si jim s tem storil. Z ae-enakim zmanjšanjem toplote se oslabi njih telo in so tako izpostavljene raznim boleznim, n. pr. medni rosi ali deževni rji, zoper katere jim moreš pomagati s sredstvi, ki vsebujejo žveplo. Kakor vse rastline na vrtu, moraš poleti zalivati rožam le na večer. Potem jim razrahljaj vrhnjo zemeljsko plast, da moreta zrak in toplota laie h koreninam. Ce si pravi ljubitelj rož, moraš neprestano skrbeti, da jih obvaruješ pred listnimi ušmi in drugim škodljivim mrčesom. Ce se to zgodi, jih moraš takoj odstraniti oziroma pokončati s tem ah oofen sredstvom, ki ga dobiš v trgovini, ttlji grpmjtov ki jih boš prepoznal večin noma po manjših, svetlozelenih lističih moraš odstraniti na kraju njih nastanka. One, ki poganjajo iz zemlje oprostiš prsti ter jih globoko odrežeš. Predvsem pa odreži vse odcvetele rože, kajti šipki odvzamejo rastlini preveč življenjske moči. če imiafi rože zares rad, jih moraš dobro hraniti. Privošči jim poleti, zlasti po njih prvem cvetju, zdaj pa zdaj ob oblačnem vremenu kakšno okrepčik) n. pr. primerno umetno gnojilo. Zdaj pa še nekaj o tvojem balkonu. Tudi tam se že prikazujejo cveti. Balkonske cvetlice ti bodo zelo hvaležne, če boš skrbel zanje. Odreži vse odcvetele cvetice, ne zalivaj jim nikoli ob vročem soncu, ampak zvečer, previdno jim včasi razrahljaj prst in kakor hitro opaziš mrčes, zatrt ga nemudoma z enim ali drugim sredstvom, ki so na prodaj. Tudi balkonskim rastlinam privošči zdaj pa zdaj okrepilne pijače. In še nekaj! Ob svojem dopustu poskrbi, da jih bo zanesljiva roka gojila naprej, prav tako kakor tvojega kanarčka. Ne pozabi, da je balkon za marsikatere tvoje sobne rastline pravo letovišče. Zavaruj jih pred soncem in prepihom! Zrak ne sme biti preveč suh. Zato jih rano zjutraj in zvečer kar najbolj nežno poškropi z vodo, ki naj bo nekoliko toplepša od zraka, ki jih obdaja. PRAKTIČNE NOVOTE Spremenjeni likalnik Pri likanju moških oblačil aâi težkih tkanin je treba pritisk likala povečati z lastni; pritiskom aii pa uporabljati drugo, težje likalo. Gospodinja, ka bj se hotela izognit; nakuipu drugega likahiika, ei lahko pomaga z majhno pripravo, ki povečuje težo navadnega likal nika za 4 funte. Ta obteiil-nik sestoji iz dveh železnih tračnic, ki jih daš kakor železen ovratnik okrog ljkalnika in jih potem zapireš s kljukicama. Ta ovratnik je izoliran zoper toploto, ta; 2. S£5—d4 mat Zelo origiMUno. UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAN Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica' 5 — Mesečna naročnina Din L-« po rasaaSakih dostavljena. Din 5,—