Naslov — AddreM
NOVA DOBA
61X7 St. Clalr Ave. Cleveland. Ohio (Tel. HEndersoa 388»)
Bratstva, poltenost la Besebičaa
ljubezen članstva do J. S. K. Jedrn.ie inore isto obdržati m* čutal višini.
iff.—.,
(NEW ERA)	_____________________________
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted tor Mailine at Special Rate of Postage, Provided tor in Section 1103. Act of October 3d. 1917, Authorized March loth, 1925.
-S
NO. 50 — ST. 50
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, DECEMBER 19TH — SREDA, 19. DECEMBRA, 1934
VOL. X. — LETNIK X.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
Agilno društvo št. 26 JSKJ v Pittsburghu, Pa.,, priredi na Stefanovo, to je 26. decembra zvečer svoj letni banket v Slovenskem domu. Na prireditev
vabljeni vsi člani in vsi prijatelj i društva iz Pittsburgha
bližnje in daljne okolice.
V naselbini Strabane, Pa., se
bo v soboto 29. decembra vrnila veselica društva št. 149 J.
S. K. J. v dvorani društva “Po-stonjska jama.” S to veselico ko društvo št. 149, ki se je izkazalo izredno uspešno v kam-Panji za pridobivanje novih članov, zaključilo letošnje družabne prireditve.
ja Zveze JSKJ društev v vpadni Pennsylvaniji se bo vršila v nedeljo 30. decembra v Slovenskem domu v Pittsburghu. Pa. Med drugimi zade-ptni bo na dnevnem redu seje volitev odbora za leto 1935. Seja se bo pričela ob 10. uri dopoldne.
V Johnstownu, Pa., priredi na Večer 31. decembra veselico tamkajšno društvo št. 16 J. S.
K- J. Na veselico so vabljeni Vgi člani in vsi prijatelji dobre zabave.
V Kraynu, Pa., se bo na sta-VeKa leta dan oziroma na 31. decembra vršila veselica tam-
E jušnega društva št. 138 J. S. |?f- J- Prostor, prireditve;, cl^o-^aria 'društva “Vihar.”
Društvo št. 33 JSKJ bo 25. decembra popoldne priredilo 'ttalo božičnico za otroke. Prireditev, na katero so vabljeni tudi odrasli, se bo vršila v Slovenski dvorani na Centru, Pa.,
'n se bo pričela ob dveh popoldne.
Družina Johna Žigmana, gl. Porotni k, a JSKJ v naselbini Strabane, Pa., je dne 2. decem-pl'a kot predbožično darilo do-pila lepega, čisto novega fantička. S tem je seveda tudi ladinski oddelek društva št.
: *49 JSKJ dobil zdravega novega člana. Čestitke na obe stra-; ^ so torej na mestu!
Velikega srnjaka je pretekli i^den ustrelil sobrat Stanko Do-|-nc, blagajnik društva št. 37 JSKJ v Clevelandu, O. Lepo Rogovilasta lovska sreča se je ’Stanleju nasmejala v loviščih |‘Jennsylvanije.
Božičnica Slovenske šole S. p« Doma na St. Clair Ave. v Clevelandu, O., se bo vršila v Nedeljo 23. decembra popoldne. !lo lepi mladinski igri “Pogumni Vojaček,” ki se bo vršila v avditoriju, bo v spodnjih prosto-l’>h Santa Claus obdaroval šol-sko in sokolsko mladino s Vernimi darili.
Slovenski dom v Sharonu, Pa., Mredi božičnico na večer 24. decembra. Na programu bodo Petje, igra in nastop Miklavža.
Dom slovenskih društev v
enverju, Colo., priredi za zaključek leta veselico na večer decembra.
V Lorainu, O., je po daljši °lezni v starosti 47 let umrla j ^nton.ia Svet, članica društva | p 6 JSKJ. Zapušča moža, šest lil era, dve sestri, tri polsestre, pdem polbratov ter osem vnu-0v in vnukinj.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
AMERIŠKA delavska federacija je sestavila program, ki ga ho predložila kongresu v januarju. V tem programu se v prvi vrsti zahteva skrajšanje delovnega časa na 30 ur na teden, kar bo zmanjšalo brezposelnost. Dalje se zahteva podaljšanje NRA postave z vključeno sekcijo 7A, ki daje organiziranim delavcem pravico kolektivnega pogajanja z delodajalci. Zahteva se večje zastopstvo organiziranega delavstva v upravi NRA in odpravo otroškega dela. Predsednik Roosevelt je izrazil svojo naklonjenost napram delu načrta Ameriške delavske federacije.
PREDSEDNIK Roosevelt je imenoval poseben odbor, ki naj za prihodnje zasedanje kongresa sestavi načrt zakona, po katerem bi se za slučaj vojne onemogočilo vsako kupičenje dobičkov od strani izdelovalcev o-rožja, municije in vojaških potrebščin sploh. Posebni senatni odbor bo še nadalje preiskoval poslovanje družb, ki se ba-vijo z izdelavo vojnega materiala, in bo svoja priporočila predložil prihodnjemu zaseda n j u kongresa.
'f
ZVEZNA VLADA se resno bavi z načrtom vodne poti med Atlantikom in Velikimi jezeri. S canadsko vlado je preliminarna pogodba že dosežena, potrebuje se samo dovoljenja ameriškega kongresa. V prejšnjem kongresu je tozadevni načrt prcpal in administracija upa. ua bo novi kongres temu 'projektu bolj naklonjen. Mesta ob velikih jezerih, kot Cleveland, Toledo, Buffalo, Detroit, Calumet, Chicago, Duluth in Milwaukee, bi po izvedbi načrta postala pristanišča za prekomorske parnike. Projekt bi bil izvršen v sedmih letih ter bi veljal okrog 336 milijonov dolarjev. Od tega bi odpadlo približno 175 milijonov na Zedinjene države, ostanek pa na Gana do.
DANAŠNJA PALESTINA
V LANSINGU, Mich., je pretekli teden zgorel hotel Kerns, v katerem je bilo ob času požara 223 oseb. Od teh se .je 160 oseb rešilo iz gorečega poslopja nepoškodovanih, 31 jih je v bolnišnicah z večjimi ali manjšimi poškodbami, 20 je mrtvih, 12 oseb pa se pogreša. Ti pogrešanci so morda zgoreli v velikem požaru ali pa utonili v zraven tekoči reki. Med mrtvimi je tudi šest članov državne legislature.
V zadnjem desetletju je Palestina doživela večje izpremem-be, kot ves čas prej od začetka krščanske dobe. Kontrasti so čudoviti. Poleg modernega traktorja, ki reže ducat brazd, je še videti primitivni leseni plug iz biblijskih časov, ki ga vlečeta osel in kamela. Elekrika, katero proizvaja reka Jordan, razsvetljuje domove po planjavi Sharon, kjer so si še nedavno svetili z olivnim oljem. V vznožju gore 'Karmel je Haifa, moderno urejeno pristanišče. Na Mrtvem morju je videti brze motorne čolne, na Galilejskem morju pristajajo letala. Moderno oblečene Židinje iz srednje Evrope se mešajo z domačinkami, ki se še vedno zavijajo v ohlepna domača oblačila.
Pred vojno ni imela dežela skoro nikakih pravih cest in v vsej Palestini je bil samo en avtomobil. Danes je tam registriranih okrog 4000 motornih vozil in mreža dobrih cest pre-prega deželo od Sirije do egiptovske meje, od Sredozemskega morja do Jordana. Pred vojno je imela dežela le dve revni železniški progi, danes pa lahko prevozijo potniki v modernih in komfortnih vlakih prej kot v enem dnevu puščavo, preko katere so davni Izraelci potovali 40 let, ves sinajski polotok in Palestino. V Galileji je centrala letal na zračni čri med Evropo in vzhodno Azijo. Iz Palestine je mogoče z letali in vlaki priti v London v treh dneh.
Leta 1914 so se novice na velike daljave razširjale večinoma potom pastirjev, ki so kričali ud brda do brda in preko planjav. Dandanes je dežela pre-prežena s telegrafsko in telefonsko žico. Po brezžičnem telefonu je mogoče govoriti iz Jerihe ali Jeruzalema v Evropo in Ameriko.
Poleg Jafe je zrastlo čisto novo židovsko mesto Tel Aviv, ki šteje 60,000 prebivalcev. Ker so se Židje priselili tja iz' različnih dežel, je v mestu videti najrazličnejšo arhitekturo; vsekakor prevladuje vzhodnoevropski in sredn.joevropski tip. Jeruzalem, ki .šteje zdaj nad 90,000 prebivalcev, se ponaša s finim novim hotelom, ki se imenuje (Dalje na 4. •trann
NAJKRAJŠI DAN
Na severni zemski polobli je 21. december najkrajši dan. Sonce nas gleda daleč doli od juga. Na južni polobli pa je seveda 21. decembar najdaljši dan. Pri nas pomeni 21. december oficijelni »začetek zime, onstran ravnika )ia začetek poletja.
Primitivni človek, bivajoč severno od ravnika,' je nedvomno že v davnih časih s strahom pričakoval pozne jeseni in zime. Poleti je bil dober lov, raznih sadežev v obilici, od sonca pa dovolj gorkotej Toda, ko sta se približali jesen in zima, so postajali dnevijsvedno krajši in hladnejši, vednofmanj je bilo najti užitnih sadežev in vedno slabše so bile prilike za lov. Mnoge snežne dn jve in dolge noči je moral preč »peti v mračni votlini pri zakurjenem ognju.
Pratike primitivni človek ni imel, da bi mu bila povedala, kdaj se bodo dne# začeli zopet daljšati, in nedvomno ga je vča-si skrbelo, če se dnevi ne bodo prenehali krajšati-],jn če ga enkrat ne objame trajna hladna noč. Kmalu potem, ko je sonci doseglo najnižjoftočko na nebu, pa je opazil,';Ma se dnevi daljšajo, da soneej bolj zgodaj vzhaja. To ga je%iavdalo z veseljem in upanjem na lepše čare. In nedvomno|p takrat napravil sebi in svojifdružini kakšen praznik, ki jefbil v soglasju s primitivnimi razmerami, v katerih je živel. 'm
Dolgo pred. .začeifom krščanstva so poganski narodi prilič-no ob času našega . sedanjega božiča obhajali posebne praznike v proslavo zmage sonca nad temo. Starodavni (Nordijci so proslavljali praznik “ognjenega sončnega kolesa” in so verovali, da se v času od 25. decembra do 6. januarja mudijo na zemlji bog Odin in drugi bogovi. Stari Rimljani pa so v približno istem času praznovali praznik Saturnalij; v posebni časti sta bili takrat božanstvi Consus in Ops. Stari Slovani so ob istem času praznovali rojstvo mladega sončnega boga Svaro-žiča, ki je bil, ker je bil mlad, imenovan božič.
Krščanstvo je v ta čas postavilo praznik Kristovega roj-<Oalie na 4. strani!
RAZVAJENE CVETLICE
Na svetu je dosti razvajenih ljudi in živali, pa tudi rastlin. Izmed rastlin je človek najbolj razvadil cvetlice, ker je hotel vzgojevati vedno lepše, in posebno, ker je hotel imeti njihovo cvetje ob vsakem letnem času.
V božični sezoni v naših ta-kozvanih zmerno gorkih krajih ni cvetlic na prostem. Na skrajnem jugu Zedinjenih držav sicer tudi v tem času cvelo cvetlice na prostem, toda vsi ne moremo živeti v tistih krajih. Ma-io pa je ljudi, ki bi ne ljubili cvetlice, .in posebno v božični sezoni je malo hiš popolnoma brez svežega cvetja.
Večino cvetlic, ki krasijo naša stanovanja v zimskem času, vzgojijo vrtnarji v rastlinjakih. Tam jim dajo natančno pravo gorkoto in vlažnost, zato navadno lahko nanje pričarajo cvetje, kadar želijo. Take, v rastlinjakih vzgojene cvetlice, so navadno zelo občutljive za iz-premembo temperature, ker so pač razvajene oziroma pomehkužene. Res pa je, da cvetlice na prostem skoro nikdar ne dosežejo take lepote in nežnosti, kot njihove sestre, vzgojene v rastlinjakih. Razne cvetlice tropskih krajev pa v našem podnebju, sploh ni mogoče vzgojiti drugače kot v primernih rastlinjakih.
Med temi mehkužnimi rastlinskimi lepoticami so v ospredju dražestne orhideje (orchids).
Njihova prava flomovina je v
vlažnih tropskih pokrajinah A-merike, Azije in Afrike. Tam rasto po vlažnih, nezdravih in nevarnih džunglah, najpogosteje na gnijočih drevesnih deb-iih. Mnogo naravoslovcev, pustolovcev in drugih drznih mož je izgubilo življenje, ko so stikali za temi tropskimi lepoticami. Orhideje so razdeljene v mnogo vrst; naravoslovci jih poznajo okrog net tisoč. Nekatere rasto divje tudi v zmerno gorkih krajih, toda so zelo malo podobne svojim razkošnim sestram vročih tropskih krajev.
Iz različnih materinskih orhidej, ki so jih njihovi lovci prinesli iz gorkih krajev, so vrtnarji vzgojili stotere podvrste. S križanjem, to je z mešanjem (Dalje na 4. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Močan potresni sunek je v zgodnjem jutru 30. novembra predramil večino Ljubljančanov iz spanja. Najmočnejši potresni sunek je trajal skoro celo minuto. Sledili so rahlejši sunki navzkrižne smeri. Škode ni potres napravil nikake, pač pa .je tu in tam povzročil nekoliko panike. Ob istem času kakor v Ljubljani, so občutili potresne sunke tudi v bližnji in daljni okolici, tako v Medvodah, na Viču, v Rimskih toplicah, v Celju in v okolici ter Savinski dolini in v Mariboru. Središče potresa, ki je zajel ves srednji severno - južni pas Evrope od Nemčije do Italije, je bilo v jadranski kotlini med italijansko obalo in Velikimi Kvarnerskimi otoki.
Pevski zbor ljubljanske “Glasbene Matice,” ki je v drugi polovici meseca novembra prirejal koncerte v raznih mestih Bolgarije, je bil povsod sprejet z velikim navdušenjem, tako od zastopnikov oblasti, kakor od strani preprostega naroda. Posebno prisrčno je slovenske pevce pozdravljala mladina, obsijala jih s cvetjem in vso mogočo prijaznostjo. Zelo iskreno so Lili pozdravljeni slovenski pevci tudi od bolgarskih pevcev, posebno še od tistih, ki so se udeležili “Stavčevega” koncerta v Ljubljani. Povsod je bil obisk koncertov izredno velik in navdušenje. občinstva za slovenske pesmi ni poznalo mej.
VSAK PO SVOJE
pri-
ll
! iv
SKUPINA štirih oseb, treh mož in ene ženske, je bila prisiljena pristati na neki zasneženi planoti Alaske, ko se je nabralo preveč ledu na krilih njihovega aeroplana. Neki letalec .jih je našel in rešil iz neprijetnega položaja po 9 dneh. Skupina je (precej trpela vsled mraza, ker je bilo vsled debelega snega težko dobivati les za kurjavo. Edina hrana, ki so jo imeli, je bilo par jerebic, ki so jih ustrelili in spekli.
v
CiansKp božično darilo J. S. K. Jednoti
1600 novih Članov
it
*
*•
ii'.
if-
it
ill
ih
ill
i-
it
it
BYRDOVA ekspedicija na južnem tečaju je našla sledove premoga in okamenelega rastlinstva v bližini geografičnega j u žnega tečaj a. Premogovi skladi in okameneli deli rastlinstva kažejo, da je bilo nekoč milo podnebje tam, kjer je zdaj samo led in sneg. Admiral Byrd (Dalje na 7. strani)
Ko bo naša Jednota letos slavila božične praznike, bo našla pod božičnim drevescem prav lepo in primerno božično darilo.
To darilo bo obstojalo iz približno 1600 novih članov, ki so tekom tega leta pristopili k Jednoti.
Bolj primernega darila bi članstvo ne moglo izbrati.
To darilo so poklonili Jednoti njeni dobri in lojalni člani, tisti, ki so se odzvali njenemu klicu in med letom pridno in marljivo agitirali za nove člane.
Naša Jednota rabi in želi imeti več takih članov.
Lojalnost je mogoče dokazati edinole z dejstvi; golo zatrjevanje udanosti pomeni malo ali nič.
Člani, ki so pridobili gornjih 1600 novih članov, so molčali in DELALI. Zanje govorijo številke, njih lojalnost napram Jednoti je dokazana z delom.
Če ljubimo našo Jednoto. tedaj posnemajmo te naše člane, in če želimo, da bi naša Jednota še za naprej ohranila svoje prvenstvo med jugoslovanskimi podpornimi organizacijami, tedaj jih MORAMO posnemati.
Naj torej vsak izmed nas vključi v svojo novoletno rezolucijo svečano obljubo, da bo prihodnje leto pridobil vsaj enega novega člana ali članico, in s tem naši Jednoti omogočil, da ostane še naprej najboljša jugoslovanska podporna organizacija v Ameriki.
f;	ANTON	ZBAŠNIK, glavni tajnik JSKJ.	$
K	'C
i('	•'(
Tekom jesenskih nalivov je plazovje povzročilo veliko škodo v soteski Šibenik pri Št. Juriju pri Celju. Plaz je razrušil cesto in tako poškodoval hiši posestnikov Lovrenca Kovača in Ivana Klanjška, da ju je bilo treba podreti; dalje je uničil mlad gozd, travnik in sadonosnik. Skupna škoda se ceni na več kot 200,000 dinarjev.
Goriški nadškof Margotti je izdal deklet, da morajo gojenci semenišča ne le uradno, ampak ludi v privatnih razgovorih govoriti italijansko. Gojenci se bodo morali oblačiti, kakor je v navadi pri ostali italijanski duhovščini, ne le v semenišču, ampak tudi doma, sicer jih doleti kazen izključitve iz semenišča. Iz semenišča v Gorici so odstranjeni vsi slovenski duhovniki. Drugačna mera velja za Nemce v tistem delu Tirolske, ki .je pripadel Italiji. V Briksnu na južnem Tirolskem .je popolnoma nemško semenišče in bogoslovce celo poučujejo v nemščini.
Ljubljanski listi poročajo, da bo korpoacijski sistem Avstrije, ki ga je zasnoval Dollfuss in izvedel Schuschnigg, odvzel koroškim Slovencem še tisto malo pravic, ki so jih dosedaj uživali. Nova državna ureditev bo dejansko pahnila koroške Slovence v skoro povsem enak položaj, v kakršnem se nahajajo Slovenci in Hrvati v Julijski Krajini že od leta 1927. To ni čudno, saj sta I) o 11 f u s s in Schuschnigg hodila po navodila v Rim.
Znani slovenski žurnalist in publicist, nacionalni, prosvetni in gospodarski delavec Andrej Gabršček je dne 26. novembra obhajal 70-letnico svojega rojstva. Po rodu iz Kobarila in po stanu učitelj, je pred deset-(Dalje na 4. strani)
Mir ljudem na zemlji, se glasi sezonski pozdrav. Lep pozdrav, če ne bi bil prazna fraza.
Bolivija in Paraguay se tepeta za ozemlje Gran Chaco in kličeta že 18-letne fantiče pod orožje. Japonska zahteva pravico neomejenega oboroževanja ra morju, Nemčija, Avstrija in Madžarska pa neomejeno oboroževanje na suhem. V Avstriji pričakujejo nove revolucije in v Španiji istotako. Italija utrjuje svoje meje proti Jugoslaviji in Franciji. Češkoslovaška in Romunija hočeta povečati svoji stalni armadi. Ako bo Japonska gradila nove vojne ladje, bosta jih gradili tudi Anglija in Amerika.
Vse to se seveda vrši za — mir ljudem na zemlji!
*
Pravijo, da je radio še v povojih. Zato menda tako otročje cvili včasi.
*
Jugoslavija ni bila v ameriški javnosti še nikdar tako ad- ' vertizirana, kakor v letošnjem letu. Najprej je Adamičeva knjiga “The Native’s Return” predstavila Američanom naravna lepote Jugoslavije in vrline Slovencev, Hrvatov in Srbov v taki simpatični luči, kakor se to ni zgodilo še nikoli prej. Po mnenju mnogih .je bila to prava “visoka pesem” o lepoti dežele in vrlinah preprostega naroda.
Sledil je atentat na kralja Aleksandra, ki je Jugoslavijo zopet spravil na javno pozor-nico.
Še predno .je bilo to pozabljeno, je sledilo prisilno preseljevanje Madžarov iz Jugoslavije. Naj je že bil za to zadosten vzrok ali ne, fakl je, da so Madžari zavpili, da jih je slišal ves svet.
Za nameček se je morala Liga narodov baviti s pritožbo Jugoslavije proti Madžarski, gotovi krogi neprestano delajo propagando za neodvisno Hr-vatsko in Mussolini se vsakih par tednov grdo izkašlja nad Jugoslavijo.
V letošnjem svetovnem vau-deville-teatru je Jugoslavija igrala mnogo vlog.
*
Nič čudnega ni, če smodnik ali strelni prah povzroči eksplozijo. Čudno pa je, da včasi povzroči še hujšo eksplozijo nedolžni dišeči prašek, ki ga mož nevedoma domov prinese na svoji suknji.
*
Siamski kralj Prajadhipok in kraljica Rambajbarni sta pred meseci nameravala obiskati belgijskega kralja Alberta, toda obisk .je izostal, ker se je kralj Albert v gorovju ubil.
Pozneje sta se namenila obiskati avstrijskega diktatorja Dollfussa, pa tudi ta namera se je izjalovila, ker .je bil diktator ustreljen.
Nato sta nameravala obiskati holandsko kraljico Viljemino, pa tudi do tega obiska ni prišlo, ker je mož kraljice umrl.
Nekaj mesecev pozneje je bil po atentatorju ubit jugoslovanski kralj Aleksander.
Ni čudno, da se je kralju Prajadhipoku vladarski biznes zagnusil tako, da je siamskemu ministrskemu svetu ponudil svojo resignacijo!
Po mnenju nekaterih znanstvenikov bodo nove iznajdbe povzročile, da v petnajstih letih ne bo treba nikomur več de-(Dalje na 4. strani)
P
ji/.
John Kumše:
Ali sem storil svojo dolžnost?
Brat, sestra, gotovo sta se ob sprejemu pisma gl. predsednika Paula Bartela navdušila in pripravila storiti svojo dolžnost kot člana in sklenila pridobiti svojega prijatelja ali znanca v društvo, kamor spadata.
Vedel si, sobrat, da ako je ista podporna organizacija dobra zate, da. tudi ni brez koristi tvojim sorodnikom in prijateljem.
Vedel si, da je J. S. K. Jed-nota morda že tebi koristila in pomagala ter tvojim sočlanom, v slučaju bolezni, operacije ali smrti.
Vedel si, da je bila smrtnimi za pokojnimi otroci, ženo ali mo. žem edina pomoč za pokritje pogrebnih stroškov.
Vedel si, da je dosti zavednih bratov članov, ki redno plačujejo svoje prispevke, da ne izgube svojih pravic v slučaju potrebe.
Vedel si tudi, da je nekaj sobratov, ki po svoji krivdi zanemarjajo svoje dolžnosti, ter se v slučaju potrebe za to kesajo.
Vedel si tudi, da je še nekaj tvojih znancev, ki niso zavarovani pri nobeni organizaciji in pripravljen si bil iti do njih. Si li šel? Ne. Zakaj ne? Krivda je gotovo v tem, da si s tvojim trdnim namenom odlašal, dokler nisi popolnoma pozabil nanj.
Torej, brat, sestra, član, članica J. S. K. Jednote, ko prebereš ta članek in te spomni na tvoj neizvršen sklep, pojdi takoj in pridobi tvojega znanca in prijatelja za vstop v tvoje društvo in tvojo Jednoto. Ko se shajate na raznih prireditvah, posebno sedaj v ^božičnih praznikih in ob novem letu, povej jim. kam ti spadaš in kake koristi dobi vsak član za malo svoto od J. S. K. J.
Povej jim, da ni razlike, da smo vsi enako deležni pravic pri J. S. K. Jednoti in zato se ’mfinujemo bratje in sestre.
Povej jim, da J. S. K. Jednc-ta ne gleda na privatno prepričanje posameznih članov, samo da fco dostojnega vedenja.
Povej jim, da je vsak njih belopoltni prijatelj dobrodošel, in naj jih povabi za pristop v
j. s. k. j.
Povej jim da če imajo otroke, jih lahko zavarujejo v mladinski oddelek J. S. K. J. z malo mesečnino.
Povej jim, da je kampanja v polnem teku, in naj gredo takoj s teboj k zdravniku, da bodo na prihodnji seji že lahko sprejeti med ostale brate.
Povej jim, da ako se zanimajo za šport, da hoče J. S. K. Jednota pomagati društvenim sobratom za uresničenje istega, ter s svojim pristopom lahko postanejo aktivni člani športa.
Povej jim, da kot člani dobe glasilo “Nova Doba,” ki izhaja v slovenskem in angleškem jeziku ; v njem je tudi mladinska priloga, kjer se priobčajo dopisi mladine, in da so za dobre spise mladinski člani deležni tudi na-grad.
Bratje in sestre naše Jednote, ako boste izvršili gori omenjene točke, boste storili svojo dolžnost; dolžnost do svojega predsednika, ker ste se odzvali njegovemu pozivu, in dolžnost do sebe, ker s tem ste pokazali, da ste pravi sin (hči) matere J. S. K. Jednote.
Končno želim vsemu članstvu in prijateljem vesel božič in vso prosperiteto v novem letu.
-------o--------
R. Pleteršek:
Božično drevo
Mnogo let že svet proslavlja božično sezono in z njo ‘zeleno smreko, katera predstavlja božično drevo. Božična sezona je znak in začetek nove dobe. Prva nova doba se pojavlja v tem času v naravi. Ko se zemlja obrne od sonca tako daleč, da
njegovi žarki ne morejo več oživljati rastlinstva, postane vse nekako navidezno mrtvo. Vse rastline prenehajo rasti in večina njih izgubi svoje krasno listje. Zemlja postane pusta in mrtva, kakor bi se bližal konec sveta, človek in z njim vsa narava željno pričakuje nove dobe in novega življenja. To se po naravnih zakonih zgodi 21. decembra, ko se zemlja zopet začne nagibati proti soncu, proti življenju.
Velik del človeštva obhaja v tem času spomin na rojstvo deteta, ki bi imelo rešiti svet vsega hudega. To dete se je rodilo v bornem hlevcu. Pozdravljali so ga pastirčki, ki so v bližini pasli svoje črede, in pozdraviti so ga prišli modrijani, katere je na njegovo rojstvo opozorila velika svetla zvezda. Tako vsaj je zapisano.
K tem starim poročilom se je pridružila legenda o božičnem drevesu. Ta legenda pripoveduje, da so drevesa med seboj tekmovala za čast božičnega drevesa. Lipa, z bujno senco in duhtečim cvetjem, se je med prvimi poganjala za to čast. Hrast ni hotel osuti svojega listja, češ, da njemu kot najmočnejšemu pripada čast božičnega drevesa. Jelke so se vile od hrepenenja po tej časti in palme so se gracijozno priklanjale. Le smreka je tiho in zamišljeno stala pod gričem i\i si niti ni upala misliti na čast božičnega drevesa.
Tisti čas pa so v zraku zatulili vetrovi, pričelo je deževati in nato snežiti. Sneg se je prijel zelenih vej smreke, da je bila v nekaj minutah vsa belu kot nevesta. Od vsake veje in vejice so visele ledene svečice, ki so bile videti kot srebrne. Kmalu nato se je nebo zjasnilo, zasvetila je luna in zablestele so se polnočne zvezde. V bajni svetlobi lune in zvezd je smreka zasijala v srebru in biserih kot kraljica. Tiha narava je z občudovanjem zrla na njo in jo proklamirala za božično drevo. Ta čast ji je ostala do današnjega dne.
-------o------
SLIKE NA DENARJU
Papirnati denar Zedinjenih držav ima sledeče slike: Wash-ingtona na endolarskih bankovcih; Jeffersona na dvado-larskih; Lincolna na petdolar-skih; Aleksandra Hamiltona na desetdolarskih; Jacksona na dvajsetdolarskih ; Granta na 50dolarskih; Franklina na sto-dolarskih; McKinleya na 500-dolarskih; Clevelanda na tisoč-dolarskih; Madisona na 5000-dolarskih in Salmona P. Chase-ja na 10,000-dolarskih. Na zadnji strani dvadolarskih bankovcev je Monticello; na petdolar-skih Lincolnov spomenik; na desetdolarskih zvezna zakladnica; na dvajsetdolarskih zvezni kapitol; na stodolarskih dvorana Neodvisnosti. Na zadnjih straneh ostalih bankovcev je v okrašenih besedah označena vrednost istih.
-------o------
DOPISI
Cleveland, O.
Že dolgo se nisem nič oglasil v našem uradnem glasilu, ker dobrega nisem imel nič sporočati, o slabem pa ni vredno prevečkrat poročati. Pozivu glavnega predsednika za pridobivanje novih članov se, žal, nisem mogel odzvati, ker sem bolan že od prvega oktobra in večinoma v postelji. V prejšnjih časih sem jih že tudi jaz nekaj nagovoril za vstop v naše društvo št. 37 JSKJ, zdaj pa zaradi bolezni nisem mogel misliti na kakšno agitacijo. Upam, da se v doglednem času svoje bolezni odkrižam, ker je že tudi čas za to. Sreča pri tem je, da sem pri dobrih ljudeh, ki so mi požrtvovalno stregli. Mr. Karlu Klunu in Mrs. Rozaliji Pirc
se imam zahvaliti, da bi ni bilo treba iti v bolnišnico. Dalje se moram lepo zahvaliti Johnu Levstiku in Jos. Nosanu, ki sta me vozila k zdravnikom in kamorkoli je bilo potrebno. Želel bi se zahvaliti tudi vsem, ki So me tekom bolezni obiskovali, in malokdaj prišli praznih rok. Ti so: Charles Bojc, John Hočevar, Anton Lesar, John in Josephina Rus, Frank Ilegler, John Levstik, Joe Nosan, Frank in Mary Lovšin, Louis Steblaj, Mary in Helen Petek, Matevž Petek, Marko in Ivana Merhar, John Drobnič, Frank Terdan, Frank Ložar, Joe Kaplan in sestra Mary Merhar. Naj lepša hvala vsem. V bolezni človek spozna prave prijatelje. Zahvalim se tudi društvenim obiskovalcem za obiske in prijazne besede.
K sklepu želim vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto, J. S. K. Jednoti pa želim, da bi se v bodočem letu podvojila. Saj, ako novo članstvo ne prihaja iz Evrope, pa tukaj mladina dorašča.
Še za nekaj vrst prostora bi rad prosil sobrata urednika. Zdi se mi, da mu posebno v teh časih precej na tesno hodi s prostorom, zato hočem biti kratek. Pred par tedni sem čital v lokalnem listu članek, ki ga je napisal Mr. A. G., v katerem opisuje povratek neke gospodične, ki je bila za nekaj časa odšla na obisk v Jugoslavijo. Omenja, kako da so ljudje v starem kraju prijazni, omikani in izobraženi. Temu ne oporekam, vem pa iz izkušenj, da je prijaznost tem večja, kolikor več dolarjev mislijo da ima v žepu Amerikanec, ki je prišel na začasni obisk. Nadalje omenja Mr. A. G., da je dotična gospodična veliko pridobila na Izobrazbi, ko je bila na obisku v starem kraju, in da če česa ne razume, vpraša z besedo “prosirii,” ih ne vpraša kot oni ‘Rajbenčen” — “kaj ste rjak-U.” Ker sem pa jaz sam Ribničan in Se tega prav nič ne sramujem, bi pripomnil, da bi bila prej omenjena gospodična tudi v Ribnici pogostokrat sli-sftla besedo “prosim,” če bi bila obiskala trg Ribnico. Ljudje so tudi tam prijazni in postrež-ni in najmanj tako izobraženi kot v drugih krajih Slovenije. Tam so štirirazredna meščanska šola, 8-razredna deška in 8-razredna dekliška šola. Na teh šolah poučuje okrog 20 učiteljev, ki gotovo naučijo svoje učence in dijake, da rabijo beseda “prosim,” mesto “kaj ste rjakli.” V Ribnici imajo dve veliki telovadni dvorani, tambu-raško društvo, godbo na pihala itd. Tam je mnogo modernih trgovin, nekaj tovarn, razni upravni uradi, lepe tlakovane ceste itd. Vsakemu, ki je prišel brez predsodkov v Ribnico, se je lepi trg še dopadel. Kar se pa izobrazbe tiče, imela je starejša in ima še posebno mlajša generacija dovolj prilik zanjo, poleg tega je znano, da so Ribničani vsaj toliko “odprte glave” kot drugi rojaki. In moje skromno prepričanje je, da je najti med Ribničani prav toliko izobrazbe, kot med rojaki iz kateregakoli kraja Slovenije. — Pozdrav!
Frank Matte, 7505 Aberdeen Ave.
Eveleth, Minn.
Vsem članom in članicam društva s. Ime Jezus, št. 25 JSK.J. naznanjam, da bo naša glavna seja v nedeljo 23. decembra ob deveti uri DOPOLDNE. Vzrok, da se seja ne bo vršila popoldne, ampak dopoldne, je, ker bo imelo neko drugo društvo popoldne zborovanje in zabavo. Dotično društvo nas je prosilo, da bi jim za popoldne odstopili dvorano, in mi smo prošnji ugodili.
Članstvo našega društva prosim, da se polnoštevilno udeleži seje v nedeljo 23. decembra dopoldne, kajti na dotični seji se bo volil društveni odbor za
prihodnje leto. Tudi prosim, da vsi člani plačajo svoje društvene prispevke, da bo mogoče zaključiti račun za leto 1934. Na seji dne 23. decembra se bodo članom razdelili tudi jed-notini stenski koledarji; vsaka družina dobi le po en koledar. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 25 JSKJ:
John Nemgar, tajnik.
La Salle, 111.
Naznanilo članom društva “Danica,” št. 124 JSKJ. — Ker na zadnji seji ni bilo navzočih zadostno število članov, da bi se bil volil društveni odbor za leto 1935, je članstvo tem potom obveščeno, da se bo vršila letna društvena seja v petek 21. decembra. Seja se bo vršila v običajnih prostorih in se bo pričela ob 7. uri zvečer.
Vsako društvo in vsaka ustanova dela ob koncu leta svoje račune, pregleda delovanje pre teklega leta, voli potrebne od bore, ter dela na podlagi sku šen j preteklosti zaključke in načrte za bodoče delovanje. Za to poživljam člane in članice našega društva, da se prav gotovo udeleže letne seje 21. decembra ob 7. uri zvečer. Sestrski pozdrav!—Za društvo “Danica,” št. 124 JSKJ:
Milka Vogrich, tajnica.
vsa društva. Od nekega društva sem prejel pismo, v katerem izjavljajo, da morajo začasno izstopiti iz Zveze, to iz vzroka, ker nimajo nikakega denarja niti v blagajni niti v žepih, ker so vsled brezposelnosti popolnoma izčrpani.
Za take slučaje, naj bo naznanjeno, da Zveza plača VOZNE STROŠKE za ENEGA zastopnika. Torej, društva, ki vsled izčrpanih blagajn ne morejo pokriti voznih stroškov svojih zastopnikov, naj vseeno izvolijo po enega zastopnika in ga pošljejo na Zvezino sejo. Tak zastopnik naj predloži račun za vožnjo seji in se bo isti pokril iz zvezine blagajne. Razume se, da se je treba posluževati najcenejše vožnje.
Vsi zastopniki društev in vsi uradniki Zveze so prošeni, da pridejo pravočasno na sejo. Seja se bo pričela točno ob 10. uri dopoldne. Pozdrav in vesele praznike vsem!—Za Zvezo J. S. K. J. društev v zapadni Penn-sylvaniji:
John Žigman, tajnik
Reading, Pa.
Vsem članom društva sv. Jurija, št. 61 JSKJ, poročam, da sem ponovno izvoljen izvrševati tajniške posle za prihodnje leto, to je 1935. Poleg tega je umevno, da se sporoči, posebno oddaljenemu članstvu, kdo so izvoljeni v razne urade. Kaj-ta vsak zaveden član, ki se zanima za društvo, bi gotovo rad vedel, kdo so uradniki. Ti so: Predsednik Anton Yaklich B.; podpredsednik John Stublar Sr.; tajnik John Pezdirc Sr.; zapisnikar Carl Žukina; blagajnik Jos. Filak. Nadzorniki: — John Pezdirc Jr., predsednik; Frank F. Pezdirc, drugi, in Joe Špehar, tretji. Predsednik bolniškega odseka Emanuel Pezdirc. Poslanca: Leopold Pezdirc in Anthony Yaklich. Reditelj John Šimec. Društveni zdravnik dr. F. N. Sidel. Athletic supervisor Emanuel Pezdirc.
Torej, kot' je ze' omenjeno v gornjih vrsticah, sem zopet pooblaščen izvrševati tajniške posle pri našem društvu za prihodnje leto, najtežje breme, kar ga je pri društvu, toda upam, da z dobro voljo članstva se bo vse uredilo in izvršilo. Ker sem pa ravno ob ponovnem nastopu, je torej moja dolžnost, da se ■ članstvom nekoliko sporazumemo, in to potom našega gladila, katerega upam, da vsak prejema.
V prvi vrsti naj omenim, da je naša blagajna popolnoma prazna, ter da vlada v njej prava egiptovska tema. Imeli smo lepe stotake, toda ta prekleta depresija nam je vse požrla, tako, da ob koncu leta bo težko, ako bomo zamogli plačati svoje uradnike pri društvu. Da bi pa naložili na članstvo kak izreden asesment, je nemogoče, ker članstvo težko zmaguje svoje redne asesmente, kako bi pa še izrednega? Ker je pa moja obljuba, da bom deloval točno in se ne bo zavlačevala nobena stvar od danes na jutri, kjer bo to le mogoče, ampak se bo vse sproti izvrševalo, opozarjam članstvo gori imenovanega društva, da naj točno plačuje svoje mesečne asesmente vsaj do 25. v mesecu, kajti, kdor ne bo plačal do omenjenega časa do osme ure zvečer, Jbo suspendiran. Vsak, kdor bo prišel plačat dne 26. to je drugi dan, bo prepozen. Noben član naj se ne zanaša na to, da bo društvo založilo zanj ases-ment, ker je že v pričetku tega dopisa pojasnjeno, v kakšnem stanju se nahaja naša blagajna. Marsikdo bo prišel k tajniku, češ: “daj založi ti zame za ta mesec, saj ti bom prinesel ta in ta dan.” Vsak, kdor bo prišel s tako prošnjo, ne bo popolnoma nič opravil. Kajti hijnikova blagajna je prazna, pri vsem tem pa ima nalogo od društva, da ako založi za katerega člana asesment, da ga nima pravice sam ob svoji volji,
Pittsburgh, Pa,
Člani in prijatelji društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ so vljudno vabljeni, da se v velikem šte-vilu udeležijo veselice in banketa, kar priredi naše društvo na Štefanov večer, to je 26. decembra. Prireditev se bo vršila v Slovenskem domu na 57. cesti.	I"
Mladino, v spremstvu staršev, bo Santa Glaus obdaril s primernimi ; sezonskimi darili. Med nami bo mešani zbor pevskega društva “Prešeren” in igrala bo izvrstna godba A. M. NTavzoč bo tudi neki bivši jetnik, ki nam je vsem znan, dasi ra že dolgo, časa nismo videli, ker je bil zaradi nekega prestopka obsojen v ječo. Povedal nam bo mnogo zanimivega. Njegovo častito ime je V. V.. Pri-oravljalni odbor se bo potrudil, da bo gostom po najboljši možnosti postregel. Raznih dobrot, petja, plesa in vsakovrstnih zabav bo za vse navzoče dovolj.
Na prireditev so vabljeni vsi bližnji glavni odborniki oziroma gl. porotniki, pa tudi malo bolj oddaljeni, namreč sobrati: Terbovec, Rogelj, Kumše, Okoliš in Žigman. Vabljeni so tudi uradniki Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji, posebno sobrati: Eržen, Mikec, Kok-lič, Pleteršek, Previč in drugi.
K sklepu voščim vesel božič ter zdravo, zadovoljno in uspešno novo leto 1935 vsem glavnim uradnikom JSKJ, vsem uradnikom Zvez in Federacij JSKJ, vsem društvenim uradnikom in vsemu članstvu odraslega in mladinskega oddelka J. S. K. Jednote!
Joseph Sneler, preds. dr. št. 26 JSKJ.
Ely, Minn.
Poživljam vse člane društva svr. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ, da mi plačajo svoje asesmente do 24. decembra. Društvene knjige bodo pregledane konci meseca, tako, da jih bo mogoče izročiti novoizvoljenemu tajniku Franku Tomsichu mlajšemu začetkom novega leta. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 1 JSKJ: ’
Louis Zgonc, tajnik.
Strabane, Pa.
Iz tajniškega urada Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji. — Kakor je že bilo poročano v Novi Dobi, se bo dne 30. decembra vršila letna seja Zveze JSKJ društev za /.apadno Peniisylvanijo. 'Vršili. se bo v Slovenskem domu v Pittsburghu. Seja bo zelo važna, zato je, priporočljivo, da pošljejo na isto1 svoje zastopnike
ako ga pa, da ga na svojo plačo. Vse to, kar bo založil sam ob svoji volji, bo šlo na njegovo kožo. Torej vsak, kdor bo prišel s tako prošnjo, ne bo opravil nič, ker naj bo kratko povedano, da tajnikovi žepi so votli in težko plačuje svoje lastne mesečne prispevke. Torej, najbolj vroča prošnja in naj-golj goreča molitev v tem oziru ne bo pomagala. Oddaljenim članom naj služijo te vrste, ker nobenega se ne bo opominjalo pismenim potoni, ker vsaka poštna znamka stane tri cente, društvo pa mora gledati na vsak cent, kam ga bo izdalo, ker izdatki so zmerom večji kot dohodki. S tem pa se ne sme dolžiti tajnika, da je prelen in da se mu, ne zljubi pisati, meni se zljubi pisati, toda vselej, ko pišem kak dopis, ga pišem na stroške društva, ne pa na svoje stroške.
Zatorej naj ta opomin služi vsemu članstvu v opomin, in Če se bo članstvo ravnalo po tem opominu, sem gotov da bomo delovali točno in brez vseh zaprek. Kajti izgovora ne more imeti danes nihče, da ne more plačati asesmentov, ker je vsakemu dana prilika, ako ne more plačevati, in ako ni še premenil načrta iz “A” v “AA,” to lahko stori in potem lahko prejme posojilo na svoj certifikat, kolikor ima za prejeti.
Želeč vsemu članstvu JSKJ vesele božične praznike in srečno, zdravo, zadovoljno novo leto 1935, ter da bi privabili prosperiteto izza vogala in prepo-
brat urednik se gotovo spominja, ko se je pred par desetletji mudil tukaj po trgovskih opravkih in kako sva gazila sneg iz Frontierja do Subleta, obložena s kovčegi, ko je burja brila najmanj s hitrostjo 150 milj na uro in na ji zasipala z gostim snegom, temperatura pa je bila nekaj pod ničlo. (Ej, dobro se spominjam, in prepričan sem, da brez pomoči sobrata dopisnika ne bi bil nikdar izgazil iz tistih zametov; morda bi me bili enkrat v pozni spomladi našli v jarku hudournika med praznimi pivskimi sodčeki, katere so brcali s subletskega hriba v dolino. Op. ured.) Dandanes je vreme čisto drugačno m tisti pregovor o trinajstmesečni zimi nič več ne drži.
K sklepu želim vsem glavnim odbornikom in vsemu članstvu JSKJ vesele božične praznike in srečno novo leto, J. S. K-Jednoti pa mnogo novih članov v letu 1935. Bratski pozdrav vsem!
Anton Tratnik, član društva št. 28 JSK^-
Hilli
dili depresijo s prekljo za gale. — Bratski pozdrav! John Pezdirc, Sr., tajnik dr. št. 61 JSKJ., 361 River St., Reading,
vo-
Pa.
Canonsburg, P
Članstvo društva Bratska sloga, št. 149 JSKJ, je vabljeno, da se polnoštevilno udeleži plesne veselice, ki bo prirejena v soboto 29. decembra v dvorani društva Postonjska jama v Strabane, Pa. Na poset te veselice so vljudno vabljeni vsi rojaki in rojakinje iz te naselbine in okolice. Vse lahko zagotovimo dobre postrežbe in dobre zabave. Komur bo sreča naklonjena, bo lahko odnesel domov kuhinjsko električno uro in električni likalnik. Torej, na veselo svidenje na veselici 29. decembra, ker to bo zadnja v tem letu! Pozdrav, vesele božične praznike in srečno novo leto vsemu članstvu J. S. K. •Jednote! — Za društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ :
John Žigman, tajnik.
Center, *’a‘
Društvo št. 33 JSKJ bo Poredilo na božični dan popoldm-' z Miklavžem nekoliko zabave za otroke. Ob tej priliki bodo otrokom razdeljena razna mala aarila. Ko bo Miklavž s svoji01 poslom gotov, bo pa tudi za °c*' rasle nekoliko proste zabave-Zato so prošeni starši, da P°s' Ijejo svoje otroke na božič P°' poldne ob dveh v Slovensk0 dvorano na Center. Pridejo tisti otroci, ki so člani JSKJ, Pa tudi tisti, ki niso. Miklavž lU! bo delal nikake razlike. Vab" 1 jeni pa so tudi odrasli, da se te prireditve v obilem števil11 udeležijo, da bomo v prijatelj' ski zabavi praznovali božič*11 praznik. Pozdrav in vesele žične praznike vsem! — društvo št. 33 JSKJ:
Frank Schifrar, tajnik-
Kemmerer, Wyo.
O tem in onem iz dežele pelina. — O delu ne morem veliko poročati, ker je na najboljšem koncu zanič. Nekateri pre-mogorovi obratujejo še priUčno dobro, drugi pa slabo. Že čez pet let nimamo nič stanovitnega. Vedno smo še čez kolena v krjzi in depresiji, pač zato, ker delamo za sveti profit korporacij in delavci ne moremo kupiti tega, kar izdelamo ali pridelamo. Večje plače in krajše delovne ure so edini izhod iz situacije. To bo zasiguralo stalno delo tistim, ki delajo, in omogočilo dobiti delo in zaslužek tistim, ki ne delajo. V naši okolici je mnogo ljudi, mladih in starih, brez dela. Stroji so jim odjedli zaslužek in kruh. Stroji bodo delavcu res koristni šele, ko bo današnji družabni sistem preurejen.
Na društvenem polju tudi ne more biti posebnega napredka v teh slabih delavskih razmerah. Napravimo pa vse, kar moremo za prospeh društva in JSKJ. Med nami vlada lepa sloga, složno d-elo pa bo gotovo vodilo do uspehov, kadar bodo pogoji količkaj povoljni.
Zimo imamo jako milo do-sedaj za to tipično deželo pelina, o kateri so včasi govorili, da ima 13 mesecev zime v letu. Pa se vse na svetu izpreminja, tako tudi wyominška zima. So-
dimo na večer 20. decembra Članice so tudi prošene, plačajo svoje decemberske ase^ mente pred 25. decembrom, kal' ti na božični dan je vsak ra prost društvenega dela. Drus vo je sklenilo, da članice, ki ,,e plačajo svojih asesmentov 25. decembra, bodo suspendira ne. Tajnica pa ne sme po šah kolektati asesmentov. rej naj članice to upoštevajo 111 poravnajo svoje obveznosti P1*1 vočasno, da bo mogoče naPrii viti čiste račune ob koncu le’®' Vesele božične praznike in sie^ ro novo leto vsem! — Za stvo št. 182 JSKJ:
Mary Čadonič, tajnica-
LISTNICA UREDNIŠTVA
Dopisi, namenjeni za priob-1 tev v prihodnji (26. decenib1^	\
izdaji Nove Dobe, morajo biti ^	ut
uredništvu najkasneje v P°ne deljek 24. decembra dopol^11*^	||;
kajti v torek 25. decembra ^	^
zaradi božičnega praznika '' ^ delo v tiskarni počivalo, i^°	{»s
ko ne bo raznašana navadna P ^	^
semska pošta. Za izdajo 2. J*	1 L
nuarja namenjene dopise Pa treba poslati dovolj zgodaj, ^	?
dospejo v uredništvo najk®^1 .je v ponedeljek 31. decem 1 dopoldne. V torek bo noy° ^	a
ni dan, ki je postavni PraZI?!;0 Društveni uradniki naj 1ZV° gornje navodilo upoštevati,	1)
ne bo kakšno nujno poročilo ^ spelo v uredništvo prepozno priobčitev.
. .Sii HS
nun
:ar
this i k. well dec r »ge ®er ;
ali t
'hme ^ h; i o 'en a
ta
Pittsburgh, Pa> 'O lani c h m društva Marija -
Vnebovzete, št. 182 JSKJ, ^ niso bile navzoče na seji 12. decembra, naznanjam, da je društvo sklenilo prirediti na 20. <Je' cembra večerjo za članice in nJ1' liove družine. Večerja se bo vršila' v cerkveni dvorani. Vstop' iiina bo prosta. Članice so vabljene, da pripeljejo s seboj svoje otroke, katere bo pri tej P1’1' liki Miklavž obdaril z malim1 darili. Priporočljivo bi bilo tudi, da pripeljejo na priredite kaj novih kandidatinj za drU' .stvo. Torej, da se gotovo vt'
ar i
th ta [ teh |
«ur f ClJ L my 's in iobs.
low ] had
H.	• bo r tel f * he
's h; fatl ’Pie at ,'hanl
Woi 'a i
I,1	m
IX
■ar
hav va n
evei *thi K< Pet feai 'nilc the Son ’ spe as e h
mi W e c
to try
'Id
da
ar
Mbi
»ti
Pu
0(1]
L
■14
»Ur
;"an k
a ^s, *>es
S
de
'«oi ; a
|>c
'es. 1 iv
'd
dru-
^HiumtsiK^mmiwiMsmuHnHnmwiUiUHmmmmmKHKiHmwtniummummiHiiiiimiuiKiKiiHimmmKimniiMiiiiiiuwiii^^
m
MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
m
'^iiniininiisiteirHiugriiiiBiiisiiuiiiiMi'snsisiiiaiiiHiisiiiiMiiiiUHiiiiiMiiHiEiiiisiisRaiiiiiiiiiiiigiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiEsiiiiiSEiEiiMtniHEUiiiiiiiiiESSEiiiisHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiE^ziiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuisiiiiiiiiiiRiiniiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiziiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
• AKRON, O.
jR EDITOR: j PN is my first letter to the Nova j p I hope all the young members sVcIl and happy. I am a member of ^ No. 127, SSCU. 1 am 11 years a8e and am in the sixth grade of 1,er School. 1 like arithmetic best JN the studies. The name of my ftnietic teacher is Miss Blasco.
^ have nice weather lately. I have 01 of fun playing football. \ was 'en a football on Thursday, Nov. 22,
ANTHONY PRAZNIK.
El;; 1 • — o-------------
WHITE VALLEY, PA. 38 EDITOR AND READERS:
,s fhis is my first letter to the Nova ,a I must tell you that 1 am in the jijP grade. There are seven of us *llr family and we all belong to the jp Lodge No. 116, except my sister .fy older brother. The reason that j ,ls not a member is due to scarcity He cannot get a job any place.
1 must tell you of the good time had at the dance held on Oct. 27,
! p Three of my girl friends and 1
10 make a speech in Slovene. John ?e' from Cleveland was also here, ,^e made a nice speech. All of us s had to sing a song in Slovene.
Jfather also made a nice speech.
' from many different places '*■ at our celebration and we want , ar>k them all for coming, fonder how the editor of Nova a liked the present he received 111 °ur lodge? Best regards to all.
Dorothy korche (age hi.
 0-----------------
MORLEY, COLO.
EDITOR: have written a few letters to the Doba. I am trying to write one every juvenile edition, but I want filing for my work, too. 1 wish I 1J Ret enough to buy myself a foun-Pen, for I sure need one. i r®ad the leters that appear in the , en'ie section of Nova Doba and 1 ^them very well. This is another ion why I am writing this letter, for 'Pe that others will enjoy my letter , .as I enjoy theirs. e had some snow last week; not * much, but enough for sleigli rid-' Work is very slow' in this section Jjw country. There is but nine days’
Mi
, "found and 1 hope Santa will come try to chase him away. e had a nice play staged at school thanksgiving. I hope the editor a nice, big and fat turkey, too. think I will close now. 1 want to ; my best Christmas greetings to penile members and to you.
ANNA BELL CHADEZ (age 11),
No. 140, SSCU.
 0-----------------
|r	LORAIN, O.
,l{ EDITOR AND JUVENILE
tes:
1)11 may be interested' to know that Pupils of Whittier Junior High have presented an operetta,
, Love Pirates of Hawaii,” Friday,
: '4, at the auditorium.
0l)r Slovene children were in it. j' are: Evelyn and Edward Svete, ■lartl Jancar and I. know what it is about I’ll give a sketch of it. There is Billy lover of Dorothy Dear, u'ho :	to see her.
,]J°thy is the daughter of a wealthy
11 em of plantation owners in Ha-
She goes to a girls’ boarding - k m Hawaii, which strictly forbids j around.
thf°thy breaks the news to the rest i6 girls of the boarding school that ,| 's coming, dressed as a college sessor, to inspect the school. In ; "'ay he could see her. j^nwhile Miss Primer, a primp old t( ,and the girls’ teacher, found a A the gate, which was addressed 6 ea>' Dorothy and signed: Your 1,1 ^art, Billy. It said that he was i0n8 as a pirate and capture th jt > instead of coming as a college {•»or.
^ this time, a band of real pirates [j. and Miss Primer thinks that this i ‘V and his crew'. After they asl; spare them, she makes them
'vhen Billy comes dressed as a [^'Dorothy discovers that she didn’t I, '!6 the second letter. Dorothy then
«s*fC.eS Billy t0 the girls' Then
k; rimer comes and tells her cooks if Billy.
in 'e Dorothy lets Billy escape to
Oelp-
^ then when Dorothy tells Miss I 6r that those were real pirates, ■' !vi°°ks, they know in what trouble l'l)re >n.
1^ chief pirate makes love to Miss lir?r- Then Miss Primer asks him nn8 in the prisoner, who was Billy, fljj. ^ finds that Billy escaped, the gets angry and all fear that 11'd kill them. Then Miss Primer (I*0 him to save the rest, and says H 5?Ves him. He asks if it is true, Ti, e answers yes.
ki n Billy comes and tells them that ® safe and all ends well.
> don’t you think that's interest-
igg ,
ln8 you with a Merry Christina
K Blfeib’;'' ■%!: 'I
and a Happy New Year to everyone. VICTORIA M. KUMSE (age 13),
No. 6, SSCU
 0---------------
EXPORT, PA
DEAR EDITOR:
I shall again try to write a little, thought that I would be able to writ< in Slovene, but I think that I’ll have t< learn a little more first.
I go to school every day and enjo;, is very much because I have a gooc teacher. We have about 250 childrer in our school, but we have a schoo with about twelve rooms. Some chil dren come from other localities by bus We have been having very nict weather here, although it is not tot warm. I wish that it would snow soor so that 1 could go out and roll arounc in the snow.
I want to leave some space for others so I will close, wishing everybody r Merry Christmas.
EDWARD SUPANCIC,
No. 57, SSCU
 0---------------
GOWANDA, N. Y
DEAR EDITOR:
This is the second time I am writing to the Nova Doba. Last time I wrote a letter and this time I am writing a story. I want to say “thanks” for the dollar.
BILLY’S KITE
One day Billy was down in the cellar pounding and making a lot of racket. His mother called to him and asked what was all the racket about. He said lie was trying to make a kite,
After about two hours he was finished. Billy went out to try the kite. The first time he let it go into the air it went up in a tree. He tried to pull it down, but it tore to pieces.
Billy said to himself that if he bought a kite it wouldn’t tear. So he bought a nice new one. He went to a field u'here there were many trees. He let the kite go up in the air. Soon it went in a tree. He tried to pull it down, but it tore.
Bobby came over to see what was the mMter with Billy. Billy was so angry he was ready to hit.BobbV. But before Billy could raise his hand Bobby was running home.
Next day Bobby asked Billy what was the matter with him yesterday. He said he tore two kites. Billy told Bobby never to even say “kite” again. Bobby kept his word and never said kite.
OLGA SKRABEC (age 10),
No. 89, SSCU.
-------o—:------
MORRISVILLE, N. Y.
DEAR EDITOR:
It was such a pleasant surprise to receive the check for one dollar for my last month’s article that 1 was just j overwhelmed with joy. Now I wish tb say, “Thank you." No one can imag-; ine my happiness at receiving this money, for it will come in very handy for buying Christmas gifts to those w'ho are dear to me.
, Last month I had the wonderful opportunity to start taking piano lessons. I think that anyone having the opportunity to learn music ought to be wise and accept such a wonderful chance. A musician is one person w'ho is never banished from society, and the more musicians there are the hap- ' pier we shall all be.
I am also writing a story, but before I proceed, I want to wish all SSCU members a very joyful Christmas. Also, when the New Year arrives, be sure to include, for one of the resolutions, the following:	“To be a more faithful
writer to the juvenile section than in the past.” Again I wish to express my : sincere thanks for the check.
ALONE AT HOME
It was the night of December second that all the family drove over to Uncle ! Ned’s to help him celebrate his 61st birthday; all except me. I remained home because of a cold. I thought I wouldn’t mind because I could pass the j time away by doing my school work and reading some good story.
After the family left 1 loaded w'ood on the fire in the fireplace, so that I had a cheery, crackling blaze. I pulled the big, easy chair in front of the fireplace and then I began studying my history and other subjects.
In about an hour and a half my studying was completed. I relaxed in j the big, comfortable chair for a short J period. I looked through the magazines on the tables, but I had read j every story, ^hat was I to read now? How disappointing it was to have nothing to read. Just then I remembered a library book I had upstairs. That certainly would make time fly if anything would, for it is an interesting book.
But all of a sudden all desire to read that book left me, for I suddenly remembered that I was home alone. I began to think of lurking figures in the dark. No, I would not venture upstairs to get the book.
What to do to pass the time away , until the family arrived. Once I started to think about all those foolish > ideas of being alone I began to be frightened. I got up nervously and • closed all the doors leading into the sitting room.
;i Oh, why didn't I decide to go along
I acquainted fell in love with her. He i asked her to be his wife.
They were married right away. Soon the news of their marriage reached her step-mother’s and step-sister’s ears, i who hurried to the palace to ask her forgiveness. But Eleanor told them to go away and to spend their unhappy days elsewhere.
After an elapse of some years the king and queen died, which made the prince the king and Eleanor the queen. People loved this pair, who led a happy and contented life.
ROSE ANNE PAULOVICH.
 0---------------
(iOWANDA, N. Y.
; DEAR EDITOR:
This is the first time I am writing to the Nova Doba. I have tried very hard to write a good article.
Sometimes, when I get too smart, my voice jumps out of my mouth and says | that the glue" factory is a very poor [place to work in. My father gets very poor compensation for his work and that leaves but little with which to buy clothing. A tannery is a useful factory and helps keep men working. Lately many people were laid off because there is little work in the tannery.
People are talking about the rainfall these days. The rain is falling now when it should have come down be-! fore. We are having a footbalf game at Miller Street on the side of the road. There are no grandstands there. If you want tb see it, just ask Captain John Kokel for directions. Admission Sis 10 cents. We have a smart team. Watch out. Dick Klancer, one of our players, is small but he can take it. Wc can’t tackle him very hard as yet, but some day he may play like his brother Looch.
So long, I’ve got to travel on.
STANLEY KORBAR (age 12),
No. 89. SSCU.
 0 --------------
GOWANDA, N. Y.
DEAR EDITOR:
I want to thank you for the one-dollar check you sent me. 1 am submitting a story this time.
A PRETTY BOX
Once upon a time there was a little boy who was very selfish and full of i fibs. One day, as the little boy was playing with his toys, his mother called [him and said, “Come, take this note to grandmother.”
So this little boy hurried along and was on his way back when he caught sight of a box. He opened it and found a pig’s tail in. the box. This, sto.vy would be longer, only the pig's tail was short.
ELVINA KORBAR (age 11),
No. 89, SSCU.
 0---------------
GOWANDA, N. Y.
DEAR EDITOR:
This is the first letter I am writing for the Nova Doba. 1 enjoy reading the various topics by the juvenile writers. We had snow in Gowanda already. 1 like to play football, but 1 guess I won’t have a chance to play j anymore this year. I like school very much and am in the fourth grade. I have a good teacher, but if you whisper or get out of your seat she makes you stay after school and write “I must ' not talk” a hundred times.
Christmas is on the way and I hope Santa Claus will bring what I want. I don’t think I have anymore to say. Best regards to the editor and the readers of the Nova Doba.
HENRY SKRABEC (age 8),
No. 89, SSCU.
--------o----------
ADAH, PA.
DEAR EDITOR:
This is my first letter to the Nova Doba. I am 14 years of age and I am not attending school. In order to go to high school from our place, a person has to pay $3 a month for transportation, and my father is not working. '*»
Each person in our family is a member of Lodge No. 13, SSCU, Baggaley, Pa. I think that I am the first one from our lodge to write a contribution to the juvenile department.
I hope that I may receive a prize for . the story which I am inclosing.
A HAPPY CHRISTMAS
Christmas w'as coming, but in a certain small village it very seldom happened that a poor family had a happy 1 Christmas.
It was a poor family of three children and their mother. Their father had died five years ago. Their poor mother tried as hard as possible to get some sort of work so that she would be able to buy food, clothing and a few toys for her three children. But, sad to say, she could not find work to earn enough money.
On Christmas Eve, when the mother had the house cleaned for the Christmas holidays, one of the children asked, “Mother, is Santa coming to our home this year?” Another said, “Mother, are we going to have a tree?” Their mother sadly answered, “You may hang up your stockings, and if Santa comes, he will put some toys and nuts into them. We can ask the neighbor’s boy to bring us a tree from the woods.” Oh, goody!” cried the children, “then we are going to have a tree. But, mother, where are the trimmings?” asked little Jean. “You may be sure we want to have a beautiful tree. You shall have the trimmings
to Uncle Ned with the rest of the fam-I ily instead of remaining home, and all j alone. Each moment began to drag.
; I imagined 1 heard someone walking | around. It wasn’t quite 9 p. m. and i the family would not return for some time.
j As I sat before the fire gazing list*
; lessly at the dancing flames I heard the sound of a motor. How happy I I was, the folks were coming home at | last! The car came nearer and nearer.
I quickly took the poker and stirred up | the fire so that it would be burning nice and bright when they came in. I j also opened up all the doors that I had j closed, for I did not want them to know [that I was afraid.
I The car was nearly in front of the ! home now. How happy 1 was! But j how disappointed I became when the car went past our house. I sat dow'n in J the chair and began to cry. I soon for-I got how frightened I was at being alone, for 1 was crying much too hard.
About five minutes later I heard a [loud knocking at the door. At first 1 [ didn’t have the courage to see who was [knocking. But what was I to do? With j shaking knees 1 w'alked slowly and j nervously to the door, and as I opened ! it I was greeted with “Good evening.
I hope I didn't frighten you.’” i I gathered up my courage and tried [ not to appear frightened.
“Hello! No, you didn’t frighten me.
■ Can I be of some service to you?” I ; said.
There before me was a young, smil-! ing youth who told me that he was be-i ing initiated and that the car that went i by before was the one that let him out | some distance beyond the house. He was a freshman at the state school, which was about five miles away. He i had to walk back and not knowing the way he stopped to inquire. I gave him explicit direction and after thanking me warmly he was on his way.
About five minutes after he left I heard another car. This time, much to my delight, it w'as the family returning from Uncle Ned. I did not say j anything about my experiences earlier in the evening, but I told myself that ;this was the last time I would stay at ; home alone. Of course, I made believe that I had'an enjoyable evening!1 |Vhen the family trooped in.	1
ANNIE WALLACE (age 14), [l No. 53, SSCU.i1
   o------------------------ f
UNIVERSAL, PA. DEAR EDITOR:	'
This is my first letter to the Nova s Dgba., 1 li.ayc been .reading th.^juvenile < section now for some time and noticed ' that no letters appear from Universal, s Now I got to work and decided to write and stir the juveniles a little bit in Universal. From now on I hope to see more letters from this section.
I am 12 years of age and attending : ] the eighth grade of Universal School. ,
I have two brothers and one sister. My ' | father hasn’t been working now for t lour years. He had a broken leg and , was laid up in the hospital for more , than nine months. He is all right now, ( although not ready for work.	.
Our lodge wras holding a dance at the I, Slovene Hall on Nov. 28. A big crowd h was on hand and we all had a good j time. A1 Marouse and his orchestra j. furnished some excellent music. Ar turkey was given aw'ay.
We had a very good Thanksgiving; dinner. 1 hope that all of you had as !, good a dinner your#elf. And now to end up my letter, unless it finds its way to the waste basket first, I will promise to write more the next time.
I wish all of you a Merry Christmas •ind a Happy New Year.
MARY MLINAR (age 12),
No. 33, SSCU.
---------O--------
TRINIDAD, COLO.
j DEAR EDITOR:
I am 14 years old and in the eighth grade. I attend Rice School and am in Class C, which is the highest in the [school. I have six teachers who are very nice. The one I like best is Miss Wilson, my social science teacher. We had snow all week of Nov. 24. I took i a sleigh ride with all of my friends. We belong to Lodge No. 84, SSCU. We lived in Delagua, Colo., before moving here. I like Trinidad. I am sending a. story entitled:
FAITHFUL ELEANOR
A long time ago, w'hen kings and queens ruled the land, there lived in a small town in foreign regions a mother, daughter and an adopted daughter I named Eleanor. Suzanng, the name ! of the real daughter, was ugly, while Eleanor was pretty. This created jeal-jousy on the part of the mother, who made Eleanor do all the hard work. Things got so bad that Eleanor decided to run aw'ay. So, one night she took along her three best dresses and some [ food and wandered away. After wandering all night she came to the principal city where the king lived. Eleanor went to the palace and asked the king for a job, and ai the same time told him her whole story. The king was about to refuse the girl’s request when the prince took pity on her and provided a job for her. Eleanor was given work in the sewing room, where all the garments for the king, queen and the prince were made. Everyone was kind to her and soon Eleanor learned the art of making clothes fitting with the latest style. The prince was fond of Eleanor, and after becoming better
provided Santa visits our home,” said their mother.
At 7 o’clock the three children w'ere sound asleep, dreaming of Santa. The 7 o’clock train had just arrived, and mother quietly sat in the kitchen, sadly thinking. Suddenly there was a rap at the door. “Who’s there?” the mother asked. “It’s your sister,” w;as the answer. The poor woman recognized the voice and quickly opened the door. There, to her surprise, she saw her sister with an armful of packages.
It was her sister w'hom she had not seen for five long years. Her sister remembered this same hut where she had lived for many years, in whicii tTiis poor family had lived for 10 years.
The poor woman heartily welcomed her sister.
After a short conversation, the poor woman and her sister went to a nearby store and bought many clothes for the three children, and also for themselves. Oh, how the poor woman appreciated her sister’s kindness!
When they came home they began to unpack the packages, both those which the poor woman’s sister had brought and those which they bought at the nearby store. The packages which the poor woman’s sister brought included nuts, candy, fruit, toys and many beautiful tree decorations.
They decorated the tree, which the neighbor’s boy brought, and placed all the gifts under, the tree, filling the stockings with nuts, fruit and candy. It was midnight before the two women went to bed.
Early on Christmas morning the children arose. Their mother told them that their aunt came on the 7 o’clock train. They were very glad to see their aunt, as they had not seen her for five years.
Then the mother said, “Children, ome into this room. 1 have a surprise for you all.” When they came into the next room, to their delight, they saw their stockings hanging in the same place where they had hung them, but instead of being empty, they were full, and under the tree were many beautiful gifts, and, oh, how beautifully the tree was decorated!
The children happily said, “Santa eally did visit our home this year.” MARY LOVRICH (age 14),
No. 13, SSCU.   o--------------
SHEBOYGAN, WIS.
DEAR EDITOR:
This is a letter in response to the note that was in the Nova Doba sometime ago. We had'a cold Thanksgiving here and hope that it won’t bring too much snow along with it. On Nov. 17 I attended the .30th wedding anniversary dance given in honor of my godmother and godfather. I enjoyed the dance very much. Present were people who formerly resided in Minnesota and many of them former residents of Milwaukee. My godparents came from Minnesota and were glad to see so many of their former acquaintances.
Dear old Santa will be climbing down the chimney bringing goodies and presents to tots who have been good the year around. Just beware, you bad children, for Santa may bring you something that you don’t like. I have written a poem, which is very short, but I hope it will do.
LITTLE STRANGER
How sweet you smile, little stranger, In your cradle pink and blue;
Your dimpled cheeks are_ flushing,
The innocent blue eyes aglow.
JOHNSTOWN, PA.
DEAR EDITOR:
I had a big surprise today. Just as 1 sat down to eat supper my uncle came home and handed me a check for one dollar for an article that 1 had written in the juvenile section of Nova Doba. I want to express my thanks for it, and 1 shall use the check for my Christmas expenses.
My brother Joseph, a member of our SSCU, joined the navy last May. After a three-month period of training at Norfolk, Virginia, he came home for a vacation of two weeks. At present he is in San Pedro, California, on the U. S. S. West Virginia. Some day 1 hope that John Strukely, another recruit from Lorain, Ohio, will come in contact with my brother.
Old Man Winter and Old Man North Wind are keeping away from Johnstown. The weather here is very pleasant and I hope it keeps up. It seems as if the wish of President Roosevelt was granted. Prosperity is coming back in Johnstow'n. My uncles worked four days last week. Congratulations to President Roosevelt.
The most joyous holiday of the year will soon be here. Anyone can guess what it is. Christmas, of course, which is the happiest holiday for youngsters 1 hope our SSCU receives a large number of new members for a Christmas present. I hope Santa Claus will not overlook any of our juveniles. In another month New Year will be with us. My resolution shall be to write to the Nova Doba every month throughout the entire year of 1935. I will, if you don’t get tired of reading my articles, dear editor. To the juveniles and the editor I wish a very Merry Christmas arid a Happy New Year.
ANNA RITA GALL (age 14), No. 36, SSCU.
-o
Hush, lie still and slumber,
Angels above guard thy bed,
And heavenly blessings fall Gently on thy pretty head.
MARY ALICE PODRŽAJ (age 15), No. 82, SSCU.
 0---------------
ELY, MINN.
DEAR EDITOR:
This is my first letter to the Nova Doba. I am a member of Lodge No. 2, SSCU. I am 12 years of age. My 13th birthday shall be Jan. 28, 1935. I am in the seventh grade and 1 have five teachers. Miss Baden is the name of my home-room teacher. I like school this year because sometimes the subjects are easier and 1 have good teachers.
I enjoy reading letters and stories very much. I have been following the letters and stories in the Nova Doba. MARY FRANCES DEYAK (age 12).
--------o--------
SHEBOYGAN, WIS.
DEAR EDITOR:
I am writing to the Nova Doba again after an elapse of some time. Here is a poem that I wrote.
THE CHRISTMAS TREE
The Christmas tree is a tree of happiness,
For we know that Christmas is near; For you, for me, and for the rest,
It brings Christmas cheer.
It extends its branches, for everyone to admire
Its lighted candles and the silver bells; To see its golden balls and beautiful attire,
And wait for Santa to see what he foretells.
FLORENCE PODRŽAJ (age 12), No. 82, SSCU
INDIANAPOLIS, INI).
DEAR EDITOR:
This is my first time that I am writing to the Nova Dotm, I enjoy writing stories. After reading stories written by other boys and girls, 1 decided to write one, too.
A DAY AT THE SEA
My first love was the sea. My second love was the ship, Sea-Borne, the fairest, the most gracious house any man ever built. 1 remember it as a ship wrenched and twisted and worried in the grip of a terrible gale and an irate sea.
My mother took sick when we came to the shore. We thought she was going to die. But she got well after !i
while. We were all glad.
Garry was a boy 10 years old. He took care of his mother. When they returned home they were happy.
1 hope you enjoyed reading my story.
MARY LAMBERT (age 10).
--------o--------
ROCK SPRINGS, WYO. DEAR EDITOR:
This is my second letter to the Nova Doba. I am submitting a story.
THE WILD BULLS
In a little Spanish town lived a brave and energetic man by the name of Jim, who challenged anyone to come and beat him riding a dozen bulls. The day came and five men enlisted for the lodeo. They got in and started their act in front of about 2,000 people. The five men soon were knocked off the bulls except Jim, who was declared winner. However, there was some argument on the part of the five fallen men, who insisted that they be givcti another chance. After another contest brave Jim proved to all that he was the champion and was awarded the prize of fifty dollars in cash. Jim received congratulations from all the spectators and felt proud of his courage to ride the bulls.
JOHN TOMSICH (age 13).
 0---------------
HOOVEliSVILLE, PA.
DEAR EDITOR:
This is my first letter to the Nova Doba. I enjoy reading the letters written by other juvenile members. I find all of them interesting. I am in the seventh grade and 12 years old. My teacher is Miss Hill. She is the kindest teacher I ever had. I have one sister and one brother.
Two men got killed on the B. & O. Railroad. One was 74. He was walking across the traffic bridge when the train came, struck him and hurled him into the Stonycreek River. The other man was 55 and a near neighbor of mine. He was trying to beat the train, but it struck him. He was taken to the Memorial Hospital in Johnstown, where he died.
I hope to hear from other juvenile members.
MARY MALNAR, No. 36, SSCU.
 0---------------
ELY, MINN.
DEAR EDITOR:
I have been reading the stories and letters of the juvenile members for such a long time that 1 decided to drop a few lines. Since this is my first attempt I shall try to make it a good one, so that the story will not be thrown away into the waste basket.
I am in the seventh grade and have five teachers. Miss Baden, the instructor of English, is also my homeroom teacher. I have a club consisting of but four members; however, I expeci to get many more this summer. I wil
IIIIIIIIIIIIIIIIIEEEEEEEEElEIEEIIIIllllllilillll^lH^
close now by giving my best regards to you and the juvenile members.
HELEN PERIJSHEK (age 12),
No. 2, SSCU.
 o----------------
VIRGINIA, MINN.
DEAR EDITOR:
This is the first letter I am writing to the Nova Doba. I am 11 years old and I am in the sixth grade. I am writing a story and I hope I <win a prize. I am wishing everybody a nice Christmas.
TOMMY’S CHRISTMAS
It was the night before Christmas in the year of 1920. It was very cold outdoors. Everyone that went down the streets of this city, New York, was laden with packages.
“Papers, papers!” called a voice from one of the street corners. In the place from which the voice came stood a little boy of about ten years of age. The little figure was clothed in rags. His pants had many patches on them. His toes were sticking out of his shoes. The thin, little jacket he had on was all torn. He had an old cap on his head. Every once in a while he would stop to blow on his hands. They were blue from the cold and by blowing on them they would become a little warmer.
Tommy Smithens had to sell papers ever since he was 9 years old. His mother had to wash clothes for a living. His father went to the war to fight and when the war was ended he was reported missing. Before the war the Smithens family had money in the bank, but soon the money was used up. Now Tommy’s mother couldn’t work because she was ill.
Tommy was just starting home after selling papers. The church bells were ringing.
He walked slou'ly up to one of the tenement houses which was his home. As he entered the house he felt as though something were going to happen. He walked into his mother’s bedroom. He saw a figure by his mother’s bed. Suddenly the figure turned and Tommy ran to it and cried out, “Dad!”
That Christmas proved to be the happiest the Smithens ever spent. Tommy’s father had been wounded in the war. He had been in a hospital for over a year, where no one knew him. Finally he earned enough money to buy a passport back home. He tried several times to write to his home, but they never reached Mrs. Smithens because they had moved into another city.
It was after much hunting that Tommy’s father found their home. Mr. Smithens had enough money to give his family a nice Christmas. Mrs. Smithens was able to sit up the next day.
BERNICE STAMPOHAR,
No. 164, SSCU.
1 o----------------
DENVER, COLO.
DEAR EDITOR:
This is my first letter to the Nova Doba. I attend the Holy Rosary School and I am in the sixth grade. I will tell you about Santa Marie Camp which I attended during the summer vacation.
When 1 went to Santa Marie Camp I had a very good time. The director’s name was Mr. MacColIand. My counselor’s name was Miss Mahoney. We went swimming twice a day and my buddy’s name was Helen Bruno. We were great pals together.
We are planning our Christmas play.
I hope we make a success of it.
MARY AMBROSICH (age 10).
 0----------------
LEBANON, PA.
DEAR EDITOR:
1 am a member of Lodge No. 159. Cornwall, Pa. 1 am in the sixth grade in Garfield School. My birthday is on Christmas and I will be 11 years old.
I have five teachers. Miss Berger is my home-room teacher and I like her the best because she isn’t crabby. Miss Berger teaches music. She can’t tell who makes the noise very well when we sing. The other teachers are strict and crabby as ever, and all of them have a big, thick paddler. So far I have not received a “licken.”
The boys and I play football and sometimes get into a fist fight at school. The girls run in and tell the teacher about it and then we have to stay after school. We broke a window-pane at school and none of us had any money to pay for the window, so that ends the football games at school. I’ll be writing again.
FRANK MEZF. (age 10), No. 159, SSCU.
 0----------------
LORAIN, O. DEAR EDITOR AND FRIENDS:
I haven’t written to the Nova Doba for some time, although I have been reading the juvenile articles in our page, all of which were interesting.
School is in session already two months; to me it seems but two weeks. I am now in the ninth grade. I attend Whittier Junior High School. In comparing Whittier to the parochial school, which I attended for eight years, 1 find n lot of changes. In Whittier we change tooms and teachers every hour, whereas in the parochial school we remained in the same room the entire day. I have already made many new acquaintances, both boys and girls. Our school is about three blocks away.
Our school has a football team. It
(Continued on Page 6)
“fsovJa Doba
GLASIEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 7te letno; za nečlana $1.60; ta inotemstvo tl.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Bnbseription for members t.7t per year; non-members tl.C-0
Advertising rate* on agreement
NOVA DOBA,
Naalov ca vse, kar Be tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	0.
VOL’. X.
cm!
NO. 50
Beseda k sezoni
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz prve stran!)
lati. Ce se iznajde še kak način, da tudi jesti ne bo treba nikomur več, bo socialno vprašanje rešeno.
>1«
V starokraj skih listih večkrat čitanio jeremijade, da se bomo ameriški Slovenci potopili v ameriškem morju. Nedavno pa so isti listi beležili, da se slovenski izseljenci trumoma vračajo v domovino iz Francije, Holandske in Belgije, in s strahom povpraševali, kaj bodo počeli ti ljudje doma, ko še za druge ni dela in zaslužka. Za nami jočejo, povratka onih drugih izseljencev se pa bojijo! Ali p.iso njihove duše prav tako dobre in prav tako slovenske, kakor naše? Seveda so, toda z ameriškimi dolarji se ne more-jc meriti belgijske belge, holandski goldinarji in francoski franki, posebno, če jih je malo ali nič.
Sonce nas te dni gleda z najnižje točke na nebu in še to le po nekaj kratkih ur na dan. Zdi se, kakor da se nam je odtujilo, da se je njegovo prijateljstvo do nas docela in za stalno ohladilo. Tiha melanhoija se nas polašča, kajti, kjer ni sonca, tam ni prave življenjske sreče.
Obupavali bi morda v tem času, če ne bi vedeli, da se prav na tej točki v resnici poraja novo sončno leto, ki bo po preteku tednov in mesecev postalo prijetno gorko in nasmejano. Tega preobrata k lepšim časom ne bomo občutili takoj, ampak polagoma, po primernem času potrpljenja.
Približno iste izkušnje imamo v našem vsakdanjem življenju, bodisi kot posamezniki, bodisi kot del velikega ameriškega ljudstva. Naše gospodarsko življenje je bilo na najnižji in najtemnejši točki začetkom marca preteklega leta. Prav takrat pa je bilo rojstvo nove, srečnejše dobe. Gospodarsko življenje dežele se je pričelo po malem dvigati in polagoma prodira v zavest* naroda sončna ideja, da mora imeti človeško življenje prednost pred mrtvim kapitalom. Vse to se vrši silno počasi, skoro neopazno, toda vrši se. Huda zima depresije ni bila zaman. Ustvarila je začetek za boljšo človeško družbo, v kateri bodo široke ljudske mase deležne mnogih dobrot, ki so bile dosedaj omejene na redke izvoljence. Nobenega dvoma ni, da smo nastopili pot-v sončno leto, dasi je pot do najvišje sončne sreče še dolga in težavna.
V mrzlem zimskem času se branimo učinkov mraza z umetno gorkoto. Obleko in stanovanje potrebujemo vedno,
’ toda nikoli nam to ni tako zelo potrebno, kakor v mrzlem zimskem času. Pa tudi naša duševnost potrebuje baš v tem času posebno mero blagodejne gorkote. "lo najdemo v pri jateljstvu, zato nihče, ki zna biti dober prijatelj, ne bi smel biti skop z izrazi prijateljstva. Morda je prav iz tega vzro ka nastala navada dajanja oziroma izmenjavanja božičnih daril. Kaj je lepšega, kakor razveseliti res dobrega prijatelja, osrečiti ljubljeno osebo!
Res se je sistem medsebojnega božičnega obdarovanja marsikje razvil v komercializem in ponekod v navadno farso. Temeljni pomen te navade pa je lep in ostane lep. Saj vemo, da tudi najlepšo vrtnico napadejo listne uši in drugi rastlinski zajedalci, a tega ni kriva vrtnica. Škoda, da nas je mnogo, katerim materialne razmere ne dopuščajo, da bi s sezonskimi darili izrazili svojo ljubav napram vsem tistim, ki so nam odkritosrčno dobri in naklonjeni. Vsaj urednik tega lista čuti, da bi moral biti najmanj milijonar, če bi se hotel na omenjeni način vsaj deloma oddolžiti za neštevilne izraze odkritega prijateljstva.
Ker smo že ravno pri božičnih darilih, je vredno orne niti, da so mnogi člani JSKJ nasipali obilico dragocenih bo žičnih daril v naročje materi Jednoti. Ta darila Jednoti so darila nam vsem, ki smo njeni člani, obenem pa so darila novim zavarovancem in njihovim družinam. To so darila trajne vrednosti, za katera zaslužijo naši agilni člani javno priznanje in zahvalo.
Ko si bomo v prihodnjih dneh ustmeno in pismeno voščili vesele božične praznike, naj bi ne bila to prazna sezonska fraza, ampak izraz pravega prijateljstva. Drugače je boljše, da ne rečemo nič in ne zapišemo nič. Izraz pravega prijateljstva je kakor gorak sončni žarek. In kako zelo potrebujemo sonca v teh mrzlih zimskih dneh in v teh negotovih, razburkanih časih!
V tem smislu naj bo tem potom izraženo tudi sezonsko voščilo urednika Nove Dobe vsem prijateljem in vsem dobrim članom J. S. K. Jednote: Naj vam cvete sončna sreča in naj vas obsipa s sladkim sadjem vseh zaželjivih dobrot in uspehov v tej sezoni in vse sledeče dneve leta, do časa, ko si bomo ponovno medsebojno voščili vesele božične praznike!   o------------------------------------------
Za božična darila, ki jih bo JSKJ dobila v obliki novih članov, bo odškodovala nabiralce sledeče:
Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega oddelka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade.
Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so predlagatelji deležni sledečih nagrad:
za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.00 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3.50 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $4.00 nagrade.
Poleg označenih nagrad za posameznike bodo upravičena do posebnih nagrad društva, ki tekom kampanje pridobijo pel ali več novih članov. Ta posebna nagrada za društva znaša 50 centov za novega člana odraslega ali mladinskega oddelka.
Določbe 21. amendmenta, ki je razveljavil 18. amendment in narodno prohibicijo, nalagajo zvezni vladi dolžnost paziti, da se iz mokrih držav v suhe re bo uvažala opojna pijača. Pri tem je zanimivo in zabavno obenem, da federalni agenti nimajo v tem oziru skoro nikake-ga dela, pač pa so čez ušesa zaposleni, da preprečijo poplave legalno mokrih držav z mun-šajnarskim žganjem iz držav, ki so obdržale prohibicijo.
Francija želi, da bi se Jugoslavija in Italija medsebojno pobotali in se pred svetom prijateljsko poljubili. Kadar se ženske med seboj poljubujejo, je navadno med njimi sama hinavščina, in bi se najrajši ogrizle. Višek hinavščine pa bi bil navidezno prijateljski poljub med Jugoslavijo in Italijo.
*
Navada medsebojne izmenjave božičnih daril je lepa, samo nekoliko preveč jc-komercializi-rana. Takrat se prodajo najbolj nemogoči predmeti, če so le v lepih zavitkih. Cene se dvignejo brez NRA pravilnikov. Pravijo, da nekateri trgovci tekom vsega leta spravljajo za božično izložbo kravate, ki se nikakor niso dale prodati. Takrat jih kupujejo osebe, ki jih ne nosijo. Cigar, ki so že od j prodajalcev zavite v razkošne, božične uniforme, se vsak pra- j vi kadilec boji. Najbolj pamet-j no bi bilo, da bi si božično darilo vsak sam kupil. Jaz, za s voj o osebo se držim tega sistema. Seveda, če bi tak sistem na splošno obveljal, bi bi-io manj prodaj, manj špasa, manj presenečenj in tudi manj
razočaranj. Kajpak, jaz nimam reformatorskega talenta in ne bom skušal sveta spreobračati, ker vem, da bi bil razočaran.
*
Božični simboli so številni in vsi imajo zame svoje čare ali vsaj prijetne spomine. Kamele, volički, oslički, koštruni, smrečice, žarno rdeče poinset-lije in omelje (misletoe). Kamele, te ladje suhih puščav, ki po cele tedne vzdržijo prez pijače, so odšle v zasluženi penzi-,1on pred letom dni, ko smo slovesno pokopali prohibicijo. V bratovščino osličkov, voličkov in koštrunov sem bil že večkrat prištet, in ne po krivici. Zelene smreke me spominjajo duhtečih smrekovih gozdov in prijetnih božičevanj v državah Colorado, Utah, Oregon in Washington. Kakšni . čudoviti privilegiji so v vejici omelja, to veste: tudi najlepša deklica, ki se jo zasači pod vejico omelja, ne sme protestirati proti poljubu. Tako govore nepisane sezonske postave. Koliko takih prilik sem izrabil in koliko zamudil, ni da bi pravil.
In poinsettije, te razkošna cvetke gorkega juga, ki nas, kakor sladke, žarnordeče zvezde pozdravljajo v tej sezoni od vsepovsod, iz izložb cvetličarjev, iz različnih dekoracij in z božičnih kartic, so najlepši iz-i a z prijateljstva, ki ga obnavljamo in zagotavljamo v tej sezoni. To je za moj okus najlepša roža sezone, kakor je pravo prijateljstvo naj lepša roža življenja.
Tu spodaj je ena v božični pozdrav vsem čitateljem te kolone. Pravilno bi morala biti rdeča, toda zaradi depresije je nekoliko potemnela. Pa si jo oglejte preko rdečelične vinske •čaše!
A. J. T.
n ju čudovitih kontrastov in na-giega razvoja. Mnogo stare primitivnosti, takoj poleg pa vse moderno:	časopisje, železnice,
ceste, avtomobili, tovarne, telegraf, telefon,; radio, filmi iz Hollywooda, moderno poljedelstvo, šole, opere, moderne igre. Sin pastirja iz južne Palestine, ki je bil rojen v šotoru in vzgojen na sedlu kamele, pride v višjo šolo v Jeruzalem, kjer i-gra nogomet z mladim Zidom, ki je bil rojen na Poljskem; sedeč v kavarni in srkajoč kavo ali lemonado, posluša orkester, ki igra dunajske valčke ali ameriške koračnice. In koliko je sličnih kontrastov!
Deželo upravlja Velika Britanija kot mandat Lige narodov. Eksekutivo predstavlja visoki britiški komisar s koncilom. Po-stavodajo tvori legislatura, ki pa je le deloma izvoljena od ljudstva.
RAZVAJENE CVETLICE
y\
DANAŠNJA PALESTINA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kralj David. Tam je tudi kr;1.-sen nov muzej, ki ga je plačah John D. Rockefeller.
Mesto nekdanje nevarne poti iz Jeruzalema v Jeriho zavzema danes moderna cesta, po kateri vozijo težki trucki produkte Mrtvega morja. Iz vode Mrtvega morja se namreč pridobiva velike količine potasa in bromi-na.
Ob jezeru Hule, severno od Galileje, se še širijo močvirja, kjer se plodijo komarji, ki povzročajo mrzlico. Mnogo drugih močvirskih krajev so že izsušili. Na močvirskem svetu raste ,papirus, iz katerega izdeluje domače prebivalstvo preproge sličnih oblik, kot so bile \ modi za časa kralja Salomona.
Z gojenjem vinske trte na veliko so pričeli v Palestino priseljeni Židje že pred 52 leti. Palestinsko grozdje vsebuje mnogo sladkorja in vino je izborne kakovosti ter ima dober trg. Mnogo se prideluje tudi oranž in lemon; v letu 1933 so jih eks-portirali 4 milijone zabojev. Pridelovanje oliv je znatno. Okoli Jerihe gojijo celo banane.
Oficijelni jeziki v Palestini so
trije: angleški, arabski in hebrejski. Sedanja Palestina meri 9000 kvadratnih milj in- šteje nekaj nad en milijon prebiralcev; po veri je 80 procentov mohamedancev. V mnogih šolah se uče otroci vsaj cl*eh deželnih jezikov. Osnovnih šol je 300 za Arabce in nad 200 za Žide. Dežela ima tudi strokovne šole in v Jeruzalemu je celo židovska univerza.
Glavno prestanišče Palestine je mesto Haifa, zgrajeno v vznožju gore Karmel. Z novoureje-nim modernim pristaniščem se je tudi mesto lepo razvilo( in prebivalstvo je v enem desetletju narastlo °d 24,000 na več kot 50,000. Ob mestu so zgradili krasen bulevard, ki ga imenujejo-“Kraljevsko pot.” Po teh obrežnih planjavah so maršira-le vojaške čete vseh zavojevalcev dežele, od Aleksandra Velikega do angleškega generala Allenbya. v Haifo priteka po 1200 milj dolgih ceveh olje iz Iraka, da se od tam pošilja naprej v Evropo.
V Palestini je različne narodnosti verske in kiaje'ne .-kupine in sloje najlažje ločiti po klobukih oziroma pokrivalih. Videti jih je vseh mogočih vrst.
Palestina ;je dandanes v sta-
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki
■1», Ulnr>**o»«
1  ___
OLAVNI ODBOR
■ ) Iivrševalal odtek:
Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. r_,ewis Ave.. Waukesan, III.
Prvi podpredsednik: MATT ANZELC. Box 12. Auror*. Mlnn.
Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 1257 Norwood Rd. Cleveland, Ohio.
Tajnik: ANTON ZBAŠN1K, Ely, Minn.
Pomotni tajnik: LOTJI8 J. KOMPARI, »t. Mlnn. *
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely. Mlnn.
Vrhovni zdravnik: DR F J. ARCH, «18 Obertnut 8t.. PitUburah, P» Urednlk-upravnik glMlla: ANTON J. TERBOVEO. 8117 8t. Clalr *»•-. Cleveland. O.
b) Nadioral odseki
Predsednik: JOHN KUMŠE. 1735 E S3rd St.. Lorain. O.
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, C.
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa.
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.. Jollet.
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL. Ely. Mlnn.
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave.. Barberton. O.
1. porotnik: JOHN 8CHUTTE, 4751 Baldwin Ct.. Denver Colo.
2. porotnik: VALENTIN OREHEK. 70 Union Ave.. Brooklyn. N. T
5. Dorotnica: ROSI BVETJCH. Ely. Mlnn.
4. porotnik: JOHN ŽIGMAN, Box 221, Strabane. Pa.
Jednotlnn aradno claillo:
NOVA DOBA. 8117 St. Clalr Ave.. Cleveland, O.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave.. Cleveland, O.
1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.. Jollet. IH
2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12. Aurora, Minn. __________________ _
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH. 1900 W. 22nd Pl.. Chicago, W-
Vse stvari, tikajoč* se uradnih rad«v, naj se pošiljajo na glavnat* iajnll1*' danarna poiiljatv* pa na glavnega blagajnika. V** pritotbe in prisiv« naj •• n*’ slovi na predsednika porotnega odbora. Proftnje r.a aprajam novih članov, pm*nJ ta tvi&anj* savarovalnine in bolnitka spričevala naj se pošiljajo na vrbovo«*
■dravnika.
Dopisi, drultvcna naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in Irprememb« n*‘ elovov naj se pošiljajo na naslov; Nova Doba. 6117 St. Clair A v«.. CUveland.
Jugoslovanska Katoliftka Jednota v Ameriki je najboljša Jugoslovanske *•* varovalnica v Zedinjenih drf.avah in plačuje najliberalnejfte podpor* avnjim čla»»"niV Jednota je zastopana skoro v vnaki večji slovenski naselbini v Ameriki. »n C* hoče pOBtati njen član, naj se »glasi pri tajniku lokalnega drufctva ali P* 11 piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi * 8 člani belega plem**1*' neoziraje se na njih vero. politično pripadnost ali narodnost.. Jpdnor.a sprej«^ tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v mlsa'11*
• kem oddelku do 18. leta. Pristopnina ca oba oddelka je prosta.
Premoienje tnala nad II.600.00U-00.
Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad t.000%.
SEZONSKA VOŠČILA
Vsem članom in članicam J. S. K. Jednote želim najvesde'ist božične praznike, ki no v razmerah mogoči, v bližajočem se no1*"1 letu pa polno mero tiste sreče, ki bo obsula z vsem blaf/ostxMel" j gu nuhega posameznika, J. S. K. Jednoti pa naklonila mnogo	et)
•ske ljubezni in vzajemnosti.	j u
Paul Bartel, glavni predsednik' j 8e
*	*	?	*	j	se
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem .#'* 1 nim in porotnim odbornikom ter vsem članom in članicam J- ‘ j K. Jednote. Naj bi bilo leto 1935 za nas vse bolj srečno in j 0f voljivo, kakor je bilo tekoče leto.	Mol
Matt Anzelc, 1. glavni podpredsed#jjjc
Osobje v uradu glavnef)d tajništva želi vsem članom i>1	»
nieam J. S. K. Jednote vesele božične praznike in srečno novo W°
Anton Zbašnik, glavni tajnik-
Vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno novo želim glavnim, porotnim in društvenim odbornikom in odbOW cam in celokupnemu članstvu obeh oddelkov J. S. K. JednotV-
Louis Champa, glavni blagajnik-
Vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto M' vsem. članom in članicam J. S. K. Jednote in vsem SlovenceM Slovenkam.
John Bullcovec, 2. gl. nadzorn * * *
Vsem članom in članicam J. S. K. Jednote voščim venelo žične praznike in srečno novo leto.
Joseph Mantel, \. gl. nadzorn1
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsemu stvu naše Jednote.
Anton Okolish, predsednik porotnega, odbora
(Nadaljevanje s 1. strani.)
cvetnega prahu, so dobili seme drugačnih lastnosti, iz katerega so vzklile nove podvrste. Na ta način so dobili rastline, katerih cvetje po obliki, barvi in splošni lepoti daleč prekaša cvetje prvotnih rastlin v domovinskih džunglah. Orhideje se smatrajo za najlepše in najrazkošnejše cvetlice, prave aristokratinje v rastlinskem svetu. Zato jim je pa tudi treba streči kot razvajenim princezam. Ena sama prvovrstna rastlina stane '.časi po več sto dolarjev. Posamezni cveti se prodajajo od tri do pet dolarjev, včasi pa še dražje. Razume se, da se mi povprečni zemljani navadno ne moremo postavljati s takimi cvetlicami. Predrage so posamezne rastline in gojitev istih je komplicirana, ki je mogoča le v modemih, rastlinjakih.
Silno drobno seme teh cvetlic se “vseje” v nekako želatinasto preparacijo v male steklene cevke; tam vzkali približno v devetih mesecih. Zelo drobne lastlinice je treba potem 'varno presajati in presajati v vedno večje lončke. Cvesti začnejo rastline šele ko soi šest ali sedem let stare. Posamezni cveti, ki se odrežejo za prodajo, se vtaknejo v gumijeve cevke, v katerih je voda, da cveti prehitro ne zvenejo. Zelo skrbno zavite in spravljene v več ška-telj se te eksotične cvetlice pošiljajo na velike daljave; dandanes večinoma z aeroplani.
Mi imamo priliko videti te tropske krasotice le pri boljših vrtnarjih, v večjih mestnih rastlinjakih ali na cvetličnih razstavah. Z njimi se krasijo dame “boljše” dfužbe. Vrtnarji pač pri njih zaslužijo lep denar, ki se deloma razdeli na delavce, transportacijo itd. Te cvetlice se seveda ne gojijo za potrebo, ampak za luksus. Sicer pa je gojenje vseh cvetlic luksus, ki nam ne prinaša materialnega dobička. Lepota cvetlic pa nam je v veselje, kakor nam je v veselje lepa godba, lepa obleka, lep park in še marsikaj drugega. Tudi najbolj praktični ljudje ne bi marali, da bi odstranili vso lepoto-s sveta. Življenje je tako trdo, da vsi potrebujemo marsikaj, kar razveseli oko in srce in nas pozivi. Hrepenenje po lepoti nam je prirojeno, zato je del našega življenja.
Orhideje so ljudje že davno cenili kot prvovrstne cvetlične krasotice. Na kitajskih preprogah, ki so nad dva tisoč let stare, najdemo uvezene orhideje. Gizdava kraljica Kleopatra se je kinčala z njimi. Veliki Napoleon jih je pošiljal svoji •Tosipini. Na Filipinih so se divjaki kinčali z garlandami orhidej. Stari Tolteci in Azteci so jih v divjinah sedanje Mehike nabirali za svoje lepotice. Kipe starodavnih boginj so kinčali z orhidejami. Zdaj se kitijo s temi eksotičnimi cvetlicami bogate dame ali ljubljenke bogatinov. Za povprečn« udi so nedosegljive, ker je
joj
ho:
To
Wh
aii'
at:
fri
be
to
-C
“S
ilS
Sc;
Ho
vvi
itn
;i|j
nn
\vj
01
fo
letOr
um in 1
oi
di
e)
h
d
ik.
njih vzgoja predraga. Mi se moramo zadovoljiti z vrtnicami, vijolicami, sladkim grahom. in nagelji. Pa tudi v teh bolj preprostih cvetkah je mnogo lepote in veselja.
 o-----------
NAJKRAJŠI DAN
(Nadaljevanje s 1. strani) stva. Vsekakor v prvih časih krščanstva božiča niso praznovali povsod in vedno istočasno. Ponekod so ga praznovali v decembru, drugod v januarju in ponekod celo spomladi. Šele ekoli leta 350 po našem štetju se je pričel božič praznovati na sedanji datum, namreč na dan 25. decembra. Danes je praznovanje božiča vsaj kot nekakega družabnega praznika zelo razširjeno, nele med kristjani, ampak tudi med drugoverci in med ljudmi, ki ne pripadajo ni--kaki včrski skupini.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
no knjižnico, “Vedo,’:
“Knjižnico za mladino,’ nec slovanskih povesti," pot po Goriškem” ter 110	^
belestričnih, znanstvenih ^ I strokovnih knjig. Po Pre'!,'’-e( se je naselil v Ljubljani, j je nedavno' izdal svoje v tlelo “Goriški Slovenci.”
_____
Mlada žena je ubiia C^0. moža. V okolici Slavortske ^ I žege se je odigrala v hi^1 možnega kmeta Ačima ,alT1a. ljeviča krvava družinska d’a je j Ačim, ki je bil vdovec, se j pred nekaj leti poročil z	i
vdovo Maro Starčevičevo. ^ je bil že tedaj 68 let, žena j polovico let mlajša. Mlad«1 j va je vzela starega vdovca s ^ j zaradi njegovega p°sestv‘l je moža po poroki ves cahgV()je j legovala, naj prepiše vse - ^ j premoženje na njeno in1_e- |,i- j mož tega ni hotel storiti, * j li v hiši neprestani prep111- r ^ j nji tak prepir je imel kr' g, J ključek. Zakonca sta ^^jln j padla in je žena Ačimu w ^ j s sekiro glavo. Naslednjimi ,
je stari Radosavljevič P° ^{gi; f
hudim poškodbam v bo*11
(N»rl«11pvanle a nrvp *tr»nl)
let.ji ustanovil v Gorici Goriško tiskarno, v kateri je tiskal in izdajal “Sočo,” “Primorca,” Slovansko, Salonsko in Svetov-
CURRENT THOUGHT
Merry Christmas!
Breathed ever a soul so dead as did not anticipate a feeling of Joy at the mention of Christmas?
What boy or girl ever accepted Christmas as just another holiday like Thanksgiving, July 4, Decoration Day?
To young and old, the Yuletide provides a day of celebration. To the juveniles it means Santa Claus; to the growing boy or girl "’ho has outgrown the belief in the man with white whiskers and red suit, it means a gift long desired and stealthily hinted at; to the young lady it may mean a diamond from her boy friend; but to the elders a little card of remembrance from their beloved one may mean more than half a dozen presents.
*	*	*
To find the stocking empty on Christmas morning is a tragedy to the youngsters. Their belief in Santa Claus cannot be dispelled. The toy shops in town all feature Santa with his reindeer and loads of gifts. On the lips of every boy and girl in the neighborhood is the word “Santa Claus.”
Be the gift so small, the youngster is never as disappointed
no gift at all.
*	*	*
On December 25th of this year many families will have scarcely enough to provide three meals. Out of work and with Ho prospects of a job, the father will console his dependents "’ith the thought that next Christmas may be a day of plenty.
Social and	relief	workers	will	do	their	best	to	provide	the
Unfortunates	with something	extra that will	not make	Christmas
appear as just another day of the 365 in the year.
Do you know of some family on your street that needs assistance? A little helping hand in the way of food and clothing "'ill make their hearts leap with joy on Christmas Day.
Perhaps the unfortunates are shy and will not ask for help. Such is the characteristic trait of our Slovenes. How much easier it is for the person with plenty to offer a donation than
is for the poor one to ask for it. Such acts of kindness are Seldom ever forgotten and repaid when the opportunity presents itself.
*	*	*
By the time Christmas rolls around this month the majority °f our lodges shall have held their annual meetings. Election °f officers shall have been completed and plans for the year 1shall have been made.
As we look upon the 36th Christmas since the founding of our Union we wonder what the 50th Christmas will hold in store for us. .
Will our English-speaking members be interested enough in °Ur organization to carry on the work with as much care and diligence as did their predecessors?
Time alone will tell. On Christmas when we go around and extend our Yuletide greetings let us keep in mind that good fellowship applies to our organization as well; not only on one day of the year, but the entire 365 days.
Christmas greetings at this time may appear to some as a little early. Conditions over which we have no control decree that Christmas fall on Tuesday of next week. Which means that this issue is the last before Dec. 25.
Therefore, we want the members of our splendid South Slavonic Catholic Union and readers of the Nova ■^oba to know that at this time we are extending them a ^ERRY CHRISTMAS.
No. 40 Enrolls 80 New Members at December Meeting
HOLD RECORD OF 100 NEW MEMBERS FOR 1934
Claridge, Pa.—The big midnight dance which was held thanksgiving Eve was a great success, as all of our lodge dances Ul'e. If you failed to be present you missed a grand time.
Membership campaign in our lodge is over with. About 80 lew members have been enrolled in the adult and juvenile departments this month, subject to official confirmation. John Regina and Louis Beltz accounted for 4 adults and 41 juveniles; John Turk and Rudy Yerina, 3 adults and 29 juveniles; Louis Shula, 1 adult and 2 juveniles.
I sure would like to see other lodges of our SSCU go out and try to beat our record which, I believe, is over 100 members for *934. You may be saying to yourself the same words that we jr Sfiid to ourselves sometime ago, “Oh, heck, what’s the use, nobody will join.” But what a surprise awaited us.
Come on, Pittsburghers, Elyites, Springdalers, Gowandas, Clevelanders, let’s get started. If you didn’t do it in 1934, do H in 1935. Or are you going to let a small mining town of a little over 1,000 population beat you out?
With the revival of athletic^ in our organization you sure °Ught to make good progress in securing new members.
If plans go through as expected, St. Michael’s will be represented on the baseball diamond this coming summer. The Writer was elected athletic supervisor at the December annua! Meeting, and has been connected with some kind of sport in-^I'mittently- for the past 17 years.
John Regina,
el j	No.	40,	SSCU.
---------_ o---------------
Have you received your cash award for securing a neto member* Our JJnion is still sponsoring the national drive.
!B*RIEFS
From the Supreme President, SSCU
May your Christmas be joyous, your New Year prosperous, and when another year has rolled around, may it still find us brothers and sisters, and
friends.	„	.	0	,	,
Paul Bartel,
Supreme President, SSCU.  o----------------
Christmas Party
Center, Pa.—Lodge No. 33, SSCU, of Center, Pa., cordially invites all children of this community to attend a Christmas party which will be held at the Slovene Hall at Center, Pa., on Christmas afternoon, Dec. 25, at 2 o’clock.
Come and see what Santa left at the Slovene Hall for you.
After the party there will be dancing for the grown-ups. The admission for the dance will be 25 cents and 15 cents. Come and bring your friends. Everybody is welcome.
Ten new juvenile members were admitted to our lodge during the month of December.
I wish all the members of the South Slavonic Catholic Union a Merry Christmas and a very Happy New Year.
Anton Erzen, Pres.
• c--------;—
Christmas Eve Dance at Walsenburg
Walsenburg; Colo.—Christmas is just around the corner and with it comes our great Christmas Eve dance sponsored by the You»Vg'American Boosters at Walsenburg Pavilion. Once again we will dance to the strains of music rendered by Tom Just and his orchestra, which made such a big success with its melodious music on Dec. 1.
I take this mgans of thanking all members from neighboring lodges and their friends who helped to make the Dec. 1 dance such a success and may vve see you here again on Dec. 24. The dance commences at 9 p. m. and lasts until ? ? ?
The Shadow from Mt. Sha-vano Lodge of Salida would like our weather report. Here goes—just grand, makes a person feel like going for a long ride, for instance from Salida to Denver to Walsenburg. Most favorable day would be Dec. 24. Upon arriving in our fair city you will see one of the most beautiful sights in this part of Colorado. Really, we are proud of the decorated streets. Follow the streets to the pavilion and enjoy the evening of fun and dance with us. I’m sure you will never regret the ride. What say? This is our weather forecast for the month of December.
Once more we extend a cordial invitation to all members and friends from neighboring lodges to come to Walsenburg Pavilion on Christmas Eve at 9 o’clock for a grand time.
The Young American Boosters wish each and every one a very Merry Christmas and a Happy New Year.
Mary Dolenc, Sec’y,
No. 216, SSCU.
 o------------
A DIME WASTED
Boy: Daddy, if you give me ten cents, I’ll tell you what the iceman said to mamma.
Dad (all excited) :	O.	K.,
son, here's your dime.
Boy: He said, “Do you want any ice today, lady?”
—Ka-Se-Ac Monthly.
From the SSCU Home Office
My assistants in the Office of the Supreme Secretary join me in extending to the members of the South Slavonic Catholic; Union of America our best wishes for a Merry Christmas | and a happy and prosperous! New Year.
Anton Zbašnik, Supreme Secretary.
Names and addresses of
lodge athletic supervisors are being forwarded to the SSCU athletic commissioner by the local lodge secretaries. Many more are anticipated before the month of December folds up, and lodge secretaries are requested to submit the results obtained at the annual meeting as soon as possible. Some 39 letters were sent out during the month of November to as many lodge secretaries.
Deadline Shifted
Deadline for articles to be published in the Jan. 2 issue of Nova Doba shall be the preceding Saturday, Dec. 29, because of New Year Day, which falls on Tuesday, Jan. 1.
Ordinarily the deadline is Monday of each week. Contributors are requested to forward their articles for the Jan. 2 edition in time to reach the Nova Doha office not later than Saturday, Dec. 29.
All articles received later than Saturday, Dec. 29, will appear in issue of Jan. 9, 1935.
English editors of Enakopravnost (Equality), with headquarters in Cleveland, have selected the annual Jugoslav All-American college football eleven, which consists of Slovenes, Croats and Serbs enrolled at various colleges and universities. Pitt University places two, Nicksiek and Mun-jas, and Alabama two, Demyanovich and Angelich. Pozelnik of Dayton, Stydahar of West Virginia, Malkovi^Ji of Du-quesne, Križman oijrenn State, Richavich of Columbia, Busich of Ohio State and Melinkovich of Notre Dame make up the first team selection. Joe Bach, Duquesne mentor, was selected honorary coach. The second team and honorable mention shall be published in a subsequent issue of Nova Doba.
When the Cleveland Symphony Orchestra added Opera to its program last week, the chorus assisting was not devoid entirely of Slovene color, for Josephine Modic took part in last Friday and Saturday presentations.
The idea of forming Jugoslav university clubs in various] cities appears to be gaining mo- j mentum. Dr. J. W. Mally, president of the Cleveland unit, announced that St. Louis and Detroit will be the first two of a group of seven cities to form Jugoslav university club.
The Anti-Tuberculosis League of Cuyahoga County is urging all who have not as yet purchased Christmas Seals to do so at once, and those who have purchased should use them on all Christmas mail. Depression and unemployment have made the work of the A-T League more urgent than ever.
-------o-------•
Picked Right Place
A mountain man who rarely, if ever, visited a town of any size, drove into a Western city with his son, traveling in a decrepit car. Climbing out of the | car on one of the main streets, the old man appeared fascinated by the pavement. He scraped his feet on the hard [surface, and turning to his son, I remarked : “Well, I don’t blame 'em for building a town here. The ground is too durn hard to plow, anyhow.”
—Labor.
Lodge JVotef
Springdale, Pa.—Convening at 2 p. m. Dec. 9, Lodge Vesela Bodočnost, No. 203, SSCU, met for the last time in the year of 1934. Being the 12th month, we recognize it as election time for officers to carry on the I work in the coming year. Obviously, in many lodges this issue is cause for excitement. In Lodge No. 203 it was expected to stir very little or none, since the executive committee has discharged its duties sin- , jcerely and faithfully, and the j general consensus was to reelect all of them.
But such was not the case. 1 Duties outside of the SSCU brought about a few changes, and in one instance broke a standing record. Anton Lesko-vich, who has been our recording secretary tor,the past five years—the life time of the lodge—tendered his resigna- i lion to the assembly for reason of other duties. “Tony” has been very faithful and efficient • as our recording secretary during the growth of our lodge. It !is with regret that the membership accepted his resignation.
The only officers to be reelected were the president and , the secretary. Those selected to compose the 1935 executive committee are: President, John Stavor; vice president, Frank J. Progar; secretary, Joseph Yelovchan Sr.; recording secretary, Andy Scoff; treasurer, Anton Bole.
•
For the auditing committee Joseph Tomasic was elected chairman, assisted by Rudolph Savarn and Joseph Progar Sr.
Anton Klemenčič was elected president of sick committee. He will select his own aids.
The secretary, Joseph Yelovchan Sr., is entering his sixth • year as secretary of Lodge No. i 203, SSCU. This is a splendid J record, and “Joe,” as he is » called by his many friends, has > served his members well.
! At times members guilty of
- laxity in meeting their monthly : assessments, have made it i rather difficult for the conscien-
1 tious secretary. To fail to meet these obligations before the 25th places a secretary in a thankless predicament. It may
, mean suspension for the viola-f tor or the secretary must make f good the amount, trusting the
- sum will be repaid. Many a sec-e retary has faced this gloomy
outlook. The officers have
- “dug” into their own pockets
2 for this purpose on many occa-:1 sions and it isn’t amiss to say i, not all dues paid have been e made good to the secretary by i. the guilty member. Many have o’ lost a neat sum in this manner.
jThe members have only to place themselves in the secre-
THE OFFICE OF SUPREME SECRETARY, SSCl!
ANNUAL SESSION OF THE SUPREME BOARD
Annual meeting of the Supreme Board will take place sometime during the latter part of January, 1935. The exact date will be announced later. All lodges and individual members who wish to bring up matters for consideration of the Board should see to it that such correspondence reaches the home office not later than Jan. 19, 1935.
CALENDARS FOR THE YEAR 1935 The firm handling our order for 1935 calendars has informed us that the calendars have been sent out to all lodges. And lodges who have not received the calendars should notify the home office to this effect. Lodges of Ely, Minnesota, shall obtain the calendars from the home office.
There will be some calendars left over since the lodges did not order as many as they may need. In the event that a lodge runs short of its supply, or if it has need for more, the secretary can turn to the home office and we will be glad to serve him.
DO YOU DESIRE CALENDARS FOR THE YEAR 1936?
On my last visit to Cleveland, where I attended the JBF conference, I called together a meeting of the local lodge officers. Some of the officers expressed themselves as opposed to the calendar idea, saying that there was no need for them, that the expense was too great, and that they could secure calendars elsewhere. In order that our Supreme Board will be properly advised on this matter I am requesting all local lodges to discuss the advisability of ordering calendars for the year 1936, and to forward the will of the majority so that it will reach the home office not later than Jan. 19, 1935.
ANTON ZBAŠNIK, Supreme Secretary.
Cleveland SSCU Bowling League
A new high of 1101 pins for one game was registered last Sunday by the New Fashion team which took two games out of three from league-leading Zephyrs. New Dealers massed 1009 for the first win and just barely squeezed a victory in the third game by collecting 859 to the Bakers’ 849. This game undoubtedly was the thriller of Superior and E. 118th St. Alleys. Ivo-Ka-Mo-Les dropped three to the Honky-Tonks, as did the Richmahs to the Chiselers. Charles Kikel scintillated for the Honky-Tonks with a 224 score, the highest individual record of last Sunday for one game. Other “200»’ games were rolled by G. Kovitch, B. Riddle. F. Kovitch, M. Krall and Mrs. A. Guzik.
NEW FASHIONS
L. Burgar ....... 144	129	176
A. Hoenig ....... 150	145	172
A. Jelercic ..... 165	151	180
J. Bouha ........ 148	156	153
L. Tolar  130	117	199
M. Krall ........ 114	180	224
Totals ........ 881	878	1104
BAKERS
F. Jaklich ....... 96	143	1461
M. Ucman ........ 146	127	107
Skufca .......... 158	192	150
F. Ucman ........ 155	127	135
Blind .........,	140	140	140
G. Kovitch ...... 172	201	171
Totals ........ 867	930	849
KO-KA-MO-LES
F. Levstek ..... 159	153	131
A. Kardell  129	134	147
M. Molk ......... 127	136	145
F. Kolar ~...... 121	165	133
L. Kolar ........ 141	124	144
J. Kardell ...... 140	131	134
Totals ........ 816	844	834
RICH MANE
M. Paques  128	129	150
A. Oberstar  139	174	144
|K. Riddle ....... 105	127	155
Starman ......... 114	123	102
|b. Riddle ....... 174	200	155
'A. Oberstar	....	193	168	184
Totals ........ 853	921	890
tary’s position and then realize the seriousness of the matter.
Bro. Yelovchar., on his re-election, reminded the membership on the need for punctuality in paying their assessments. Perhaps at the moment it seemed a worthy suggestion, but some may soon forget the reminder. The laxity isn’t intentional, at times, but whether or not, they work hardships. .Some costly to the officer. A perfect dream for these men is a year’s assessments met “on time.” Why can it not be so?
With the beginning of the
ZEPHYRS
A. Kikel 		171	136	112
B. Stucin 		160	147	154
M. Perdan 		152	139	143
L. Kovac 		175	120	107
C. Mandel 		135	15 5	125
A. Perdan 		185	157	183
Totals 		978	00	| 01 4^	§21
NEW DEALERS			
J. Tolar 		141	148	136
A. Jaklich 		191	192	162
L. Pirc 		163	132	121
M. Tolar 		132	104	142
F. Kovitch		206	178	153
J. Lunka 		176	131	145
Totals		1009	885	859
HONKY-TONKS			
C. Kikel 		138	136	224
A. Stanonik ....	143	171	170
F. Spehek 		163	136	180
J. Kovitch		160	147	140
Starman 		132	178	131
J. Jaklic 		. 160	163	161
Totals 		. 896 931		100-9
CHISELERS			
A. Guzik 		183	211	232
F. Slapko 		146	129	132
V. Kolman 		113	106	101
L. Kolman 		156	137	153
B. Rupert 		113	161	125
W. Guzik	160	187	172
Totals 			871	9-34	915
fyear make it your point to cooperate to this end, and with the other officers. It docs no I harm to reserve one day a month for the organization, ;and it can do a world of good. The foregoing can apply to any j lodge and there is nothing the I officers will appreciate morv I than your earnest and constant | co-operation.
Season’s greetings to the supreme officials, the editorial staff and brother and sister members.
Frank J. Progar,
‘	No.	203,	SSCU.
FyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
■ ENGLISH SECTION OP ■
▼ Olf'cldl 0r9*n ▼ o/ the
South Slavonic Catholic Union.
Swinging Along
WITH LITTLE STAN
Ely, Minn.—December, with an abundance of snow and cold breezes, is here again, and with it all the SSCU lodges swing in to action. The Sacred Heart of Jesus, of which the Gophers is a subsidiary club, held its annual meeting on the second Sunday of December and elected officers for the coming year.
Joe (Smilin’ Joe) Champa was. elected chairman for his 3 3th consecutive year. The lodge certainly shows its appreciation by electing him again. Then, Louis Perushek was elected secretary again; his sixth successive year. John Mehle was elected recording secretary; his third year of service. Joe Pechaver (Stan’s dad) was elected treasurer for his third term. Little Stan was )e-elected vice chairman and also athletic representative foi Ihe Gophers. Dan Bohince, Anton Pirsch and Anton Knapp re-elected trustees. Anton Kozar and Louis Perushek on the visiting list. The meeting was very humorous and interesting That’s the way meetings shouU be held . . . snappy ... a sprinkle of humor ... all combined to a larger attendance. Each officer, before and after beinj; elected, had to make a shorl address . . . didn’t have to, bu1 it was proper . . . yon know All officers did give a nice address . . . and then Little Star had to give one. Well, Littk Stan did not brush up on his Slovene so much ... so aftei standing a few minutes, talked half English and half Slovene to the delight of the othei members. Tsk! I’ll have tr improve, won’t I?
And then we’re all set for another record-breaking year!
On the following Thursday the Gophers met. Election of officers took place there, too. j Little Stan was chairman again, Angela Pechek recording secretary and secretary, Frank! Mrack treasurer, replacing Pauline, who is in Cleveland . . . Hello, Pauline, Rudy sends! you his love! Fuxy Kosir wasi also elected vice chairman. You should be present at our Gopher meetings. Even during the business session wisecracks and humor prevail and we have the best of fun and co-operation.
Gigantic plans are being laid for the coming winter . . . which will include the staging of dances, stage shows . . . and a number of other things. Soon we’ll be right on top . . . and as for new members . . . watch our smoke!
Oh, yes, before I forget, Angela Glavan and Yosh Mikolich (the Gold Dust Twins) are listed to help Little Stan on the publicity end. So when you see a writeup by the Gold Dust Twins you’ll know who they are. Tweet, tweet!
Juga P. and Schwugs, the two little scamps who chum around Mikey’s trying to learn big things from the big guys. Tsk, tsk,! The Old Si and Muz-za are doing some whispering to Dan Cupid . . . Cupid doesn’t like it so much . . . result ... his bow' and arrow are already poised . . .
Christmas is almost here. Little Stan always in playful mood and good humor has done his best in trying to help others have a little smile or two . . . even a little dream on me . . . perchance? I hope I have succeeded . . . The year has been full of fun and has passed on swiftly ... 1 wish I could see all my deah readers and wish them a Merry Christmas and a Happy New Year personally... but that is impossible. So I’ll just say ... If I don’t see you before Christmas, well, Merry Christmas! Heh, heh! . . . I’ll also tell you just what Santa Claus brung its bitsy me! Afler
Links National Athletic Board Move
to Stimulate Membership Campaign
Salida, Colo.—The stormy clouds have all disappeared; the storm is over and the sun is shining brightly. That means it will be a busy day for the Shadow. First of all, I’ll have to coax the Weasel out of his hole. I think the Weasel will have plenty more time to sleep during the summer time. So, come out of your hole now and get busy. Let’s show Mary Dolenc and the Young American Boosters that we are still in the race and not lost, and that we are plenty interested in the surprise that is awaiting us. And would I like to know what it is, for surprises are my specially. Let us in on the surprise as quickly as possible, Mary Dolenc, and don’t hold us in suspense too long.
And another surprise is the new national athletic SSCU board .now in the process of formation. The purpose of the athletic board is to encourage the fostering of lodge teams andj playing of games. This ought to be the real thing to help the membership campaign along.
Almost everyone is interested in sports, young and old alike. Interlodge games in our SSCU will also give the members a better opportunity to get together and strike up some real acquaintances. It will give us all a chance to know better our next door lodge neighbor. All of which goes to show you that our grand SSCU through its supreme officers is always willing to give a helping hand to all its branch lodges in their efforts to secure new members and boost their lodge along.
So, come all you members, let’s give them a helping hand by securing as many new members as we possibly can. The end of the year is almost here and with it comes Christmas. In behalf of Mt. Shavano members I wish all the members in our splendid Union, from the supreme officers to the smallest juvenile member, a Merry Christmas and a Happy New i Year.
Albert Godec (Shadow),
No. 224, SSCU.
all, Frankie Progar . . . someone has to believe in Santa . . . you know poor itty me rhus’ do sompin’ . . . Instead of getting older every year, Little Stan is getting younger . . . Soon, Frankie, when you see Little Stan you will probably see a little fellow crawling around in his whatchmacallums . . . And. j Frankie, don’t forget what teacher told you!
But Christmas, after all, is a !time when we should cast away | all differences of opinion . . . not “Matter of Opinion,” how-jever . . . and become fast j friends at least until after New Year’s anyway! Little Stan is I going to make one resolution that he is not going to break . . . and that is, Oh, heck, I for-jgot it! I’ll let you know when Nevin of the Range Facts ; comes around ... he knows,
! too!
And now% Gophers, our meetings will be held on the second ;Thursday of each month. Come ) up and see us, won’t you? Yea . . . and the local opera house
I is playing or showing, I should say, “The Gal From Missouri.” She had to be shown,!. Tsk, tsk> I’m glad it’s not that'way with the gal in Wsconsin . . .
Be seein’ ya!
Stanley Pechaver,
No. 2, SSCU.
-------o------
Sport
FlcwhbacKf
By Stanley Progar No. 203, SSCU
Springdale, Pa.—For name’s sake we will call this Dizzy Dean of football, Imno Swellhead. This name fits him like ’ his best suit, although he was captain and one of, the best football players of the ’34 season.
Everyone has his or her All-American team, so it was only right to let the various captains have their share. All weli and good. The captains received ! their ballots and proceeded to ■ chalk up their X’s. In this group was Imno Swellhead. He
II soon had his ballot checked, i glanced at the bottom and read
this question, “Who was the best player you met during the • ’84 season and why?” Without hesitation Imno’s pencil flashed across the allotted space and these words took shape, “Myself, because during the whole season I met no one better than me.”
Strangely, this was not the i statement of a braggart, but , true words from a cool, levelheaded captain whose brilliant performance made him known
- from coast to coast.
i Sorry, but his identity must
- remain unknown. It is for you ; I to guess and wonder.-
^	X	*	*
, Max Air
r | A double-header boxing bout.
No, sir—I didn’t mix my sports. ; That’s just what I mean. Max i Baer is willing to risk his crown 11 twice in the same night in two . 10-round bouts. As he ex-
- pressed in a Central Press story, r Max is certain he c4n accom-{' plish this feat.
s “I’m positive that I’ll come ? out on top. This means 20 rounds at a fast clip, but I’m a -jveteran at those 20-rounders. I;I’m streamlined for speed, but « I’m also built for distance.
Ji “No one can reasonably ob-. iject to this idea—save me, and . 'it’s mine.”
Whether this is some of i Max’s air or the real goods, i only Max Baer can say, but I’m ; for giving him a chance to i i prove it.
j	*	*	*
. Baer’s Opponents
I The champ is willing to take i|the two best of the following 'Tour all in one night’s, work.
II “I consider Steve Hamas, tjPrimo Camera, Art Lasky and i Max Schmeling the four out-
Export Majesties
Export, Pa.—Members of Export Majesties Lodge, No. 218, SSCU, are hereby notified of the annual meeting to be held on Dec. 20, at my home. Meeting will begin at 7 p. m. As you all know, the annual assembly is a very important one and on the* program are scheduled many items of interest to all.
Of special interest to the members is the election of capable officers for the year 1935.
A little birdie whispered in my ear that we. will have ;fre$. beer given by B. K., who is running for office; guess I’ll join him and good old Penn State to top it off.
But seriously, 1 would like to see a 100 per cent attendance so that we may work for the benefit of our lodge and SSCU with greater enthusiasm.
The deer season certainly is taking all the Majesties over
standing contenders. They can light it out and the two survivors can crack at, my crown the same night. A flip of a coin will decide my first opponent so there can be no squabble as to who met me first. Taking both bouts would, without doubt, place me at the head of the heavyweight list.”
Yes, champ, if you can stand up and lick Max Schmeling and Primo Camera in one night with only five minutes’ grace between bouts and walk to your dressing room afterward—we salute you a true champion and king over all present rosin sniffers.
* * *
First All-American
The local community extends best wishes and season’s greetings to its first All-American, George “Tinken” Barclay. George is better known as the one-man team of the South. This year he finished his third year of varsity football by captaining the squad, leading all interference and calling plays and signals. In fact he did everything but coach.
Numerous local boys received honorable mentions or placed on the second or third team, but “Tinken” is first to receive All-American honors.
* * *
Season’s Greetings
To the supreme board, editors and members of the SSCU, the Pitt Panther and I extend the sincerest season’s greetings and best wishes for the year of 1935.
the hill this year. Our Brother Eli took the lead by coming home with a big 200-pounder. Our president took four days off to leave town with the intention of bringing home the biggest deer of them all. Here’s hoping him plenty of luck.
Bert J. Marcelio, Sec’y.
No. lfŠSCU
Ely, Minn.—All the members of SS. Cyril and Methodius Lodge, No. 1, SSCU, are urged to pay their assessments by the 24th of December to me. The books will be audited by the end of the month so that they can be turned over to secretai'y-elect, Frank Tomsieh Jr., the first of the year.
In behalf of our lodge I wish
all the SSCU members a Merry
Christmas and a Happy New
Year. ,	. „	_	,
Louis Zgonc, Sec y.
-------o-------
Lodge No. 81
Aurora, 111.—Members of St. Jerry’s Lodge, No. 81, SSCU, are kindly asked to attend the annual meeting to be held on Thursday, Dec. 20, 1934. Three important reasons why members should attend: first, election of officers for the year 1935; second, report on the lodge’s tavern will be ready, also discussion of the tavern’s standing; third, the Union’s calendars will be distributed at the meeting.
Joseph Fayfar, Sec’y.
MLADINSKI DOPISI
Contributions From Our Junior Members
(Continued from page 3) certainly is very interesting to see some of those football games. The team has won three games in succession so far and I hope they continue to play as well as they have been doing. The girls in the 10th grade Home Economics classes made a banquet for the football team on Nov. 7. i Our SSCU Lodge No. 6 held a dance Nov. 25 in the Slovene National Home.
I’ve joined the Young Ladies’ Sodality. This club held a dance on Nov. 21. When I joined I was initiated at a party held for all new members.
Before 1 close I would like to ask that other members express themselves on how they enjoy themselves at school and at their leisure hours.
1 wish to send my best regards to all boys and girls of our lodge, and to you, Editor.
ALBINA JANCAR (age 13).
-------O—-------
EXPORT, PA.
Cenjeni g. urednik: Malo prepogosto vas nadlegujem, ali sedaj moram, ker je to zadnji dopis za leto 1934. Ako ne boste hudi, bom še drugo leto kaj napisala, ker me veseli pisati.
Zahvalim se vam in glavnemu odboru za nagrado, katero sem prejela za mesec november. Bila sem jako vesela in tudi bolj bogata kot moja mama. Takoj sem si mislila: zopet bom dobila
kaj nove obleke, ker zdaj je začela prav mrzla burja pihati.
Moj ata dela samo po dva dni na teden, pa še tistikrat skoro nič ne zasluži. Vedno pišejo in obetajo, da bo depresija kmalu poginila, pa ni videti, da bi, je preveč rejena.
V šolo hodim vsaki dan, šola me veseli in se rada učim. Vsako leto smo imeli za božič dva tedna počitnic. Za letos nam je pa že učitelj povedal, da jih bomo imeli samo en teden. Pa nič za to. Doma se ne morem tako učiti, kakor v šoli.
Leto gre h koncu. Pa naj le gre, saj ni bilo dosti vredno. Upam, da bo leto 1935 boljše.
K sklepu se varti zahvalim, g. urednik, za potrpljenje, katero ste imeli z mojimi dopisi, kajti bilo jih je precej. Upam, da bom še smela kaj napisati v prihodnjem letu. (Seveda! Dopisi so 1’edno dobrodošli. Četudi povzročijo precej dela uredništvu,'jih je urednik vesel, ker dokazujejo, da se člani, mladi in starejši, zanimajo za svoj list in svo-io organizacijo. Op. ured.)
Predno končam, voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vam, g. urednik, vsem bratcem in sestricam v mladinskem oddelku, vsem glavnim odbornikom in vsemu članstvu JSKJ, pa tudi vsem mojim sorodnikom tukaj in v Jugoslaviji.
MARY M. SUPANCIC, društvo št. 57 JSKJ.
---------O---------
LAFAYETTE, COLO. Ko so bili priobčeni zadnji mladinski dopisi v Novi Dobi, sem se kar začudil, toliko jih je bilo. Zvečer sem se vsedel za mizo in sem jih začel prebirati; nekateri so bili prav lepi.
Zadnjič jaz nisem nič napisal, zato moram pa v tem mesecu, ki je zadnji v ietu. Moj bratranec in jaz hodiva tukaj v šolo. Vseh učencev in učenk nas je 34 v petem razredu; od slovenskih staršev sva samo midva. Naša učiteljica se piše Miss Walter in je prav dobra z nami.
Bliža se Miklavž in jaz bi ga prav rad prosil, da bi ml prinesel eno majhno harmoniko. Slišim pa, da letos vse prošnje nič ne pomagajo, ker zaradi depresije še šibe nima. No, če ne bo nič, bom moral pa tudi zadovoljen biti. Naj povedo drugi člani in-članice mladinskega oddelka, če jim bo letos Miklavž kaj prinesel; zase nimam nika kega upanja. Če bi me pa slučajno našel in kaj prinesel, bom drugič povedal.
Božični prazniki se bližajo in ti so posebno veseli za mlade ljudi. Spomini mi bežijo v staro domovino k mojemu prijatelju in sosedu Jožetu. Na božični večer smo imeli doma in pri sosedovih božično drevesce. Pa to nam ni bilo zadosti. Dobili smo karbida in škatelj in to je pokalo! Pri tem. smo imeli največje veselje. Deklice pa so se zbirale, gledale božično drevesce in pele “Tiha noč.” Potem so šle zopet v drugo hišo ip tako naprej. Mi pa za njimi z našimi Škatljami, da je pokalo pred hišo. Naša soseda, ki je znala, da smo sitni, nas ni pustila v hišo, češ, da ne more 'pokanja slišati. Z mojim mladim prijateljem sva se vendar izmuznila v hišo in se izgovarjala, da nimava tistih škatljic, ki pokajo, in da bova gledala samo božična drevesce, katero je imela v kuhinji blizu vrat. Zena je prižgala lučice, da bi bolje videla, jaz pa sem začel prav na glas peti neko božično pesem. Moj prijatelj pa je tisti čas zažgal karbid za ženskinim hrbtom, škatlja je zletela pod mizo, midva pa ven v temo. Ženska pa je še za nama kričala, da nama bo že pokazala dražiti staro ženico. Drugi dan sva se ji smejala, kako sva jo prevalila za njenim hrbtom, in ona se je smejala z nama. Lansko leto me je še pismeno vprašala, kje imam karbid in škatljo za božični večer.
Zdaj pa voščim Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem glavnim odbornikom JSKJ, vsem mladinskim članom in članicam naše Jednote, vsem našim sorodnikom po Ameriki, posebej pa še g. uredniku.
JACK SLAVEC (12 let), društvo št. 21 JSKJ.
---------O---------
LAFAYETTE, COLO. Dragi g. urednik: Za moj zadnji dopis sem dobil en dolar nagrade, za kar naj lepša zahvala vsemu glavnemu odboru. Pred par tedni je moj ata dobil povabilo od tajnika društva št. 21 JSKJ v Denverju, da naj se udeležimo letne seje 2. decembra. In tako smo se odzvali, moj ata, dva moja starejša brata, naš stric in jaz. Ko smo prišli tja, smo se pozdravili z našim' novim tajnikom Mr. Schuttejem. Ta je vprašal mojega očeta, če sem jaz tisti, ki pišem dopise za mladinsko stran Nove Dobe, in oče je pritrdil. Mr. Schutte me je nato pohvalil za moje dopise. Tudi več drugih članov društva št. 21 me je hotelo videti in so me pohvalili za moje dopise, ter mi priporočali, da naj še pišem, češ, da jih radi čitajo. Bil sem prav vesel ,ker nisem mislil, da se tudi odrasli člani zanimajo za mladinske dopise. Obljubil sem, da bom še kdaj kaj napisal. Društvenemu tajniku in vsem drugim izrekam lepo zahvalo za prijaznost napram meni.
Potem se je začela letna seja, ki se je vršila prav lepo. Slišati ni bilo ni-kakega prerekanja, tako, da smo bili vsi prav zadovoljni. Po seji se je pričela pa zabava. Najprej je bil prigrizek za lačne ^elodce, katerega so zalivali s californijčanom. Mr. Pete Kržan pa je igral na harmoniko vesele poskočnice, da je plesalo mlado in staro. Zabavali smo se do polnoči, potem pa smo se poslovili, vsi zadovoljni in nekateri prav Židane volje, ter smo se odpravili proti svojim domovom.
Zdaj, ko je sezona za “football” končana, se je pa pričela sezona za “basketball.” Tudi to igro imam zelo rad. Zdaj igram za “Lafayette Freshman Team” in sicer igram postajo “center.”
Izvoljen sem bil tudi za “asistant kapitana.” Igrali smo že dve igri, eno 2 East Lake High School in smo dobili 32-17. Pred kratkim smo igrali z “Longmont Freshmen” in tam smo dobili lti-15.
To so zadnji mladinski dopisi v tem letu, zato smatram za pošteno, da se lepo zahvalim glavnemu odburu JSKJ za riagrade, ki sem jih bil deležen to leto. Voščim glavnim odbornikom in vsem članom in članicam odraslega in mladinskega oddelka vesele božične praznike in srečno novo leto 1935. Že* Iim, da bi v novem letu zasedla svoj prestol gospa Prosperiteta, tetko Depresijo pa da bi poslala v deveto deželo. Vam, g. urednik, pa želim zdravja in dosti dobre volje, da se boste'še zana-prej brez godrnjanja trudili z našimi mladinskimi dopisi. Naši J. S. K. Jednoti pa želim dosti dobrih in zdravih članov.
VICTOR SLAVEC, društvo št. 21 JSKJ.
---------O-------
CLEVELAND, O.
No, sedaj se nisem že precej časa oglasil v Novi Dobi. V poletju sem vedno mislil, da bom prebil par tednov na kakšni farmi, pa sem čakal zaman, dokler se mi ni posrečilo za par tednov ostati pri družini Fidel v Unionville, Ohio. Za to priliko sem bil jako hvaležen. Taka mala izprememba iz mesta na deželo ali iz dežele v mesto posebno mladim l,udem dobro de. Kadar se človek malo preleta za kravami, volmi in drugo domačo 'zverino, je potem lepše gledati avtomobile v mestu. Le žal. da na farmah dnevi tako hitro minejo. Je res malo pozno sedaj pisati o počitnicah, pa boljše je pozno kot nikoli.
Tako, sedaj pa malo o šolah. Med tednom se mučimo z računstvom, zem-Ijepisjem, zgodovino in drugimi modrostmi, ob sobotah pa nam Mr. H. G. Prushek, utjitelj. moderne umetnosti, vteplje v glavo risanje in slikanje. Ne vem, če bo iz nas kaj napravil, da bo vredno njegovega truda. Mislim, da bo enkrat drugo leto napravil kakšno razstavo, seveda ne z našimi deli, ampak z njegovimi, ker naša so še preslaba. Razen šole, ki sem jo že omenil, imamo ob sobotah popoldne še slovensko šolo, kjer nas poučuje Mr. M. Urbančič. Razen tega se učimo igro “Kraljestvo palčkov,” katero bomo igrali 25. decembra. ■ Nastopili bodo vsi trije razredi otrok, okrog ISO učencev in učenk, v lepih kostumih, v petju in igri. Jaz bom med njimi za kralja, pa samo za dve uri, potem bom pa zopet navaden zemljan. Kogar veseli, naj pride pogledat. Za 35 centov bo videl vse, celo igro in napake z njo. Potem bo pa prosta zabava itd., dokler se ne razidemo.
JANKO KAPELJ (.12 let), društvo št. 71 JSKJ.
---------O-------
GOWANOA, N. Y.
0 EAR EDITOR:
This is the first time I am writing to the Nova Doba.
My teacher’s name is Miss McDonald. She gets angry sometimes. I am in the sixth grade.
We didn’t have a turkey for our Thanksgiving, but we had a fine roasted rooster and “potica.”
My uncle, Louis Korbar, went to the hospital and I hope he will be better when he gets home.
Well, Christmas is almost here and Santa Claus will come down our chimney and bring presents. Why, who wouldn’t believe in Santa Claus! I hope everybody will have a good Christmas Eve.
HENRY KORBAR (age 13), No. 89, SSCU.
---------O-----—-
GOWANDA, N. Y.
DEAR EDITOR:
I want to thank you very much for the check I received from you. It pleased me very much—in fact so much that I cannot express it. The Pathfinders are going to hold a dance which
1 know is going to be a success. School is going along fine and I like it quite well. French is what seems to puzzle me. It may be French to some people, but it is Greek to me. My other subjects are English, Elementary Business and Chemistry. They are not so easy either. I’ve had my say, so I must close.
ELIZABETH BATCHEN (age 15).
---------o-------
INDIANAPOLIS, IND. DEAR EDITOR:
This is the first time I am writing to the Nova Doba. I enjoy reading and writing, so I decided to write a story. Here it is:
BUNCH OF FLOWERS
One day a girl named Ada Florancig and I went to a place to get some flowers for Mother’s Day.
As we walked along Ada was smiling at everybody that we passed, and she did not worry or think about anything else other than the flowers she was soon to give to her dear mother, who was sick in bed. When I looked around to see if Ada was with me, she was gone and I was alone. I started to cry and as if by magic she was with me ag&in.
On the way home we ran across a bunch of flowers which would disappear the moment you touched or tried to pick them. Suddenly a king appeared on the highway and said that any person who could bring those flow-esr to his palace would be rewarded. This news spread like wildfire and everyone wanted to try his luck at picking the flowers.
But Ada was the only one who was fortunate in bringing the bunch of flowers to the king. She received a large sum of money as her reward.
At this point 1 woke up and found it all a dream.
MARY MEDLE (age 11).
GOWANDA, N. Y.
DEAR EDITOR:
I am 7 years old and in the third grade. I like school very much and I also like my teacher, whose name is Miss Townsend. We have gym every MondaV and Wednesday. I am a juvenile of the Pathfinder Lodge, No. 222, SSCU, and proud of it. For Thanks-.: giving we had a turkey dinner at my grandma’s. 1 hope all the rest had a nice Thanksgiving, too. I hope to see this letter in the Nova Doba.
RICHARD BATCHEN.
BANNOCK, <>.
DEAR EDITOR AND READERS:
This is my first letter to the Nova Doba. I joined our Union on Sept. 17, J End now both my sister and myself are ’i members. I like our lodge very much, a The juvenile section that appears in the Nova Doba appeals to me because so many of the juveniles write letters, stories, jokes, etc. I read all the juvenile articles that are written in Eng- j lish, and it is this that prompted me to w rite.
I am 12 years old and in the seventh grade. My teacher’s name is Paul Mechem, who is a very good instructor. He lives at Bethesda. We are going to have a play at the Farmers’ Institute at Lloydsville. The name of the play is “Queen Bee” and includes four principal characters and fifteen children . who sing “Old Folks at Home.”
I will close my letter now as I don’t want to use up too much room. I am sending my best regards to all SSCU members.
CHRISTINA GRUM (age 12), * No. 155, SSCU.
 0---------------
ST. NICHOLAS AND CHRISTMAS
Chicago, III.—Christmas time is here once again. But will it be merry? To some, perhaps; to others, another heartache even if Santa would stop in poor homes. Some children will sec Santa as a person dressed in ordinary clothes, no doubt a representative l’rom the relief welfare agency. Even this type of Santa will make youngsters happy.
My father is w'orking and gives us an allowance, which we save, perhaps to buy our own toys or gifts.
We have a new principal in the person of Mrs. Martin. She is nice and wre are going to hold several plays and parties. My brothers and I are taking diamatics and piano lessons once a week after schfcol. I am sorry to say that I couldn’t enroll at least one new member for our SSCU as a Christmas gift, although I am still trying to get a new member.
I wish a very Merry Christmas to all SSCU members, and especially to you, Mr. Editor. You alone know' how much trouble we have caused you during the year and I must thank you for nil the encouragement you have giverf us.	V. ■ '}&
MARY ANN RADEFF,
No. 104, SSCU.
--------o--------
IMPERIAL, PA. Zdaj, ko so dolgi zimski večeri, se imamo čas naučiti marsikaj. Vendar meni slovensko pisanje gre bolj slabo, ker tukaj nimamo slovenskih šol. Znam le to, kar se od matere naučim. Imam pa vsak večer veliko šolskih nalog sc za učiti. Jaz sem 12 let stara in hodim v 7. razred šole. Zdaj se učimo že tudi kuhati. Včasi dobro skuhamo, da nas učiteljica pohvali. Imamo tudi svojo godbo, ki včasi prav dobro zaigra. Obžalujem, ker nisem med njimi.
Leto 1934 se nagiba h koncu in mi se spominjamo, kaj smo v tem letu doživeli dobrega in slabega. Za našo družino je bilo to leto zelo nesrečno, ker dne Hi. avgusta je moj najstarejši brat tako ponesrečil pri delu, da so mu morali v bolnišnici levo nogo odrezati. Star je 27 let. Tri mesece in pol je moral ležati v postelji nepremično. Zdaj je že malo boljši in že sedi v naslonjaču s kolesi. V tolažbo so mu bili številni prijatelji, ki so ga hodili obiskovat tekom njegove težke poškodbe in katerim je za naklonjenost zelo hvaležen.
Vsemu članstvu JSKJ želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
MATILDA ZUPANČIČ (12 let), društvo št. 29 JSKJ-
   -o------------
N .4 G R A D E Za dopise, priobčene na mladinski strani Nove Dobe meseca novembra, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) vsakemu sledečim, mladinskim dopisnikom :
Robert Palcic, društvo št. 222, Gowanda, N. Y.; Helen P revic, društvo št. 116, Delmont, Pa.; Mary M. Supancie, društvo št-"7, Export, Pa.; Mary EmilV Slogar, društvo št. r.200, Ely, Minn.; Victor Slavec, društva št. 21, Denver, Colo.; Victoria M. Kumse društvo št. (!, Lorain, O.; Annie Wallace, društvo št. r.3, Little Falls, N. Y.; Anna M-'a Gali, društvo št. 36, Cone-maugh, Pa.; Thomas Pavlich, društvo št. 6S, Monessen, Pa-', Elizabeth Batchen, društvo št. 222, Gowanda, N. Y.
Častno priznanje (honorable mention) zaslužijo; Mary AwM Ro.deff, društvo št. 10.k; MarV Stibil, društvo št. 80; John Tom-rich, društvo št. 18; Victoria Lucian, društvo št. 158.
■Mo N. Rogelj:
BOŽIČNO pismo
¥ zvoniku male podružnice ia Gorenjskem so se razmajali 'onovi za delopust božičnega e’ Slovesno je jeknil mali '01i, za njim srednji in veliki v°n, da so stopili ljudje iz hiš 1 Pogledali proti rdečemu zvo-Potniki, ki so se vračali ir°ti svojim vasem, da ostane-doma za božične praznike, Pospešili svoj korak, da pri-eJo pod domači krov pred mra-svetega večera. Iz mesta lfeko vasi se je vila državna Fa, po kateri so se pomikali f2ovi, na njih so se vozili lju-le> ki prihajajo domov vsaj fcat v letu, to je ob Božiču j' Veliki noči. Tudi pešcev je 1° dovolj, ki so nosili težke ■)Je ali kovčke; v rokah jim je a potniška palica, dobra potnica na sneženi cesti. Iz ^kega zvonika so opazovali te il>di, kako o hiteli proti vasi v «ganj jočem koraku. Na vsa-■ cesti ali poti je bil človek, Silkeinu se je mudilo, vsakega c čakali doma, da stopi v hišo,
0 odzvoni delopust.
Ko so korakali mimo cerkve,
* Je marsikateri ustavil in po-Wal gori v zvonik. Ta ali Je z roko pozdravljal one, ki gledali iz zvonikovih lin, a 111 v zvoniku so mu odzdravlja-’ ko so ga spoznali, da je Bajcev Francelj, ki je prišel iz ^enic, da je Mlinarjev Fran-:elJ, ki prihaja iz Ljubljane, da ongavi Tone, ki služi v Škof-toki, in da je sosedov Jože, je prišel na dopust od voja-fJV- Okoli slednjega so se u-!avili vaščani in zvedavi otroki so ogledovali tisti dve 'etli zvezdi la ovratniku.
V zvoniku so med tem že pri-pritrkavati, kar je še bolj
?v?dignilo slovesno razpolože-,e prihajajočega svetega ve-■l'a. v vaški prodajalni so se 'udile gospodinje, da kupijo dnjo potrebščino za božične feznike. , V vaški gostilni se pomudil ta ali oni kmet, da M j e •ašo vina in da vidi tega onega potnika, ki se je vra-domov pod rodni krov. Prav je bilo v složnih pripravah praznik, ki je med temi ljud-praznik vseh praznikov.
V leseno bajto, tam za vasjo, stopil osemnajstletni Tone, uboge matere, ki je v letih
jfine mladosti služila kot palica, mala dekla in velika ekla, dokler se ni udala sinu ^možnega kmeta ter potem sina, ki je stal pred njo, *°čan in lep, kot je bil njegov prečni oče, ki je izgubil šiv-^je v pennsylvanskem pre-'Sorovu v Ameriki.
Mati, doslužil sem; več ne fetti nazaj,” pripoveduje stari %botni materi.
Tone, premisli se, časi niso [)^ri. Denar, katerega imaš, &ni za deževne dni,” ga marnsko ogovarja mati, ki či-v njegovih očeh neko čudno 'Omembo in zamišljenost. Povem vam, mati, da mi ni ; obstanka na tej zemlji. Vle-, ,^e nekaj v tujino, kjer je ^rže moja sreča. V Ameri-,, Krem, mati, takoj po božič-Praznikih.”
Vihtela je skrbna in od živ-.^ja tepena mati, prijela ecli-^ sina za roke ter prosila. adi Tone pa je zrl skozi ok-^a zahajajočim solncem, ki (viselo nad loškimi hribi.
In vendar grem, mati, ker ( ^'ga uboštva moram spraviti } in samega sebe, če ne sto-kmalu na isto pot, na ka-l’ ste vi danes. V Ameriko ^rn, tam prislužim dolarje ter ^ogat vrnem domov po nekaj Jh- Potem pa bova srečno ži-
n
Novem letu je odšel Tone , ^fneriko. Prišel je v Cleve-p, toda dela ni bilo. Imel t^ijatelja v mali premogarski s4bini, vzhodno od Pitsbur-Pa. Tja se je odpeljal, ^ tudi dobil delo, kakršno L Je dajalo ljudem, ki so bili ^ znanja jezika in močne
Se
ii
>11
k
h
narave. Močne slovenske roke in vsakdanja nada in upanje, da se nekoč povrne domov s pri-služenimi dolarji, to mu je dajalo novo moč in novo veselje.
Na tisoče in tisoče jih je prihajalo v Ameriko, a sleherni je šel skozi preiskušnjo življenja, ki se ustavlja dnevno v domotožju do svojih dragih v domovini. Domotožje je huda srčna bol, ki sentimentalni duši razjeda in ubija smeh na ustnicah. Človek pohaja in polega kot za-streljena žival, nikjer nima miru in pokoja. Niti spanje ni mirno, misel na domovino in svoje drage prepleta bežne sanje, kot bi rezala nove in skle-leče rane okoli trpečega srca. Kdor ni bil dovolj močan v tem boju, podlegel je, predno je preteklo eno leto, če se ni vrnil domov.
Tudi Tone je občutil to bol, z vsakim dnem hujše in hujše. Kar privaditi se ni mogel, pa čeprav ni bil lačen in žejen, čeprav je imel v šestih mesecih že nekaj dolarjev na strani, nekaj pa je poslal materi za dnevne potrebščine.
Nekega poletnega večera je sedel med drugimi prijatelji pred uborno premogarsko hišo. Pili so pivo in hladili žejo. Pogovarjali so se o delu, o nesrečah v premogorovu, o vsakdanjih naporih in priganjanju. Premogarji, ki so delali tu in tam, so pričeli živo pripovedovati svoje dogodijaje, kako je podsulo tega ali onega, kako so ga izkopali in prinesli iz globin pod svetlo sonce, katerega nesrečnež ni več videl. Kako so jih pokopavali, kako so kolek-tali za nekatere, ki niso bili zavarovani pri podpornih organizacijah.
“Ja,” pravi stari premogar, še danes ne morem pozabiti fanta; bil je močan in visok, da smo se čudili njegovi rasti. Tih ie bil, malo je govoril. Tisti elan, ko ga je podsulo, smo ga prinesli domov ter položili na postelj. Globoko je dihal, vsi rmio vedeli, da je konec prav blizu. Takrat je odprl oči, lahen nasmeh je šel preko njego-\ ih usten ter je spregovoril.”
“Pa kaj je povedal?” vpraša ode n izmed navzočih ter oddal kozarec drugemu, da si natoči pive.
“1 kaj je govoril,” nadaljuje stari premogar, “povedal nam je, da je bil sin premožnega kmeta blizu Sv. Jošta na Gorenjskem. Oče mu ni hotel oddati posestva, rodil se mu je nezakonski sin, ko je bil že v Ameriki. Prosil je, da naj pišemo v domovino, da naj pozdravimo njo in sina . . . potem pa je zdihnil za vedno.”
Toneta je ganilo to pripovedovanje. Ni mogel več vzdržati med prijatelji. Stopil je v hišo in legel na posteljo.
Proti večeru pride v sobo, kjer je spal, stari premogar. Tone začne povpraševati natančneje o tistem nesrečnem premo-garju, dokler se mu ne uresniči slutnja, da je bil to njegov oče. Starega premogarja še vpraša, v katerem premogarskem mestu je to bilo in koliko let je že minulo od tistega časa.
Še štirinajst dni je bil med njimi, potem pa je odšel v naselbino, ki je bila zapadno od Pittsburgha. Tudi tam je dobil kmalu delo ter tudi poizvedel o njegovem očetu. Našel je tudi njegov grob, kamor je stopil velikokrat, ko mu je postalo tesno okoli srca.
Rojaki v naselbini so ga nagovorili, da je pristopil v slovensko podporno društvo, kjer se je zavaroval za bolniško podporo in posmrtnino.
Nekaj tednov pred Božičem .je materi napisal pismo, kjer ji je opisal njegovo življenje v Ameriki. Povedal ji je o svojem očetu, kako je umrl, kako je oba pozdravljal tik pred njegovo smrtjo. Nadalje je pisal, da se je zapisal v društvo, ki pomaga bolnim in nesrečnim, a v slučaju smrti skrbi za one, ki so bili od njega odvisni. Vošči! je svoji materi srečen in
vesel Božič, veselo in zadovoljno Novo leto. V pismo je pride jal nekaj dolarjev za materin priboljšek.
*
Spet so se razmajali zvonovi vaške podružnice, zopet je legel iz ozračja božični mir na vaške koče, tako tudi na kočo Tonetove matere. V tem srečnem razpoloženju je mati čitala pismo svojega sina iz daljne Amerike. Vesela je bila, pa je bila tudi potrta, ko je čitala o svojem ljubčku, o Tonetovem očetu, katerega je zadela taka nesreča v Ameriki. Toda bil je to dan pred Božičem, zato mora biti veselo človeško srce in imeti veliko upanje v bodočnost, posebno na njegovega sina, ki se nekoč povrne z dolarji in osreči sebe in njo, katere ni mogel njen ljubimec.
--------o-------
Božična storja za 1934
(Za ‘N. D.”—V. J. Valjavec)
Ne vem, je li naslovna letnica pravilna ali ne, toda ker ve čina ljudi krščanskega izvora tako trdi, bo menda že prav, dasiravno sem nekje čital, da so se tekom prvega stoletja našega štetja let ljudje, ki so pisali “Novi testament,” za par desetletij zmotili.
In baš vsled te dozdevne pomote sem, odkar živim na za-padni poluti našega planeta, ponovno prečital staro-srednje- in novoveško zgodovino. Cital sem tudi prevode filozofije Bude Gautama, staro- in novotesta-mentsko biblijo, Koran, katerega prevod mi je podaril za moj rojstni dan tovariš Hadži Habib Bišara — in čital sem tudi zgodovino in nauke vekovečnega Konfuceja, čigar spomin in nauke spoštuje tretjina vsega človeštva naše zemlje, dasiravno ta tretjina do današnjih dni ni zamogla dognati, se je li Kon-flicej rodil leta 550 ali pa 551 pred Kristom.
Tudi moj sosed McAndy pra-v i, da zgodovina štetja let po raznih dobah ni pravilna, ker inaee bi vsi ljudje božičevali vsako leto dne 24. in 25. decembra ; tako pa naši pravoslavni bratje božičujejo kar dva tedna za nami, oziroma v januarju, — in on pravi, da nikakor ni mogoče dognati kdaj se mora prav za prav božičevati, da se človek nikomur ne zameri.
In baš vsled tega sva lani bo-žičevala kar štirinajst dni, kajti človek naše starosti se ne sme nikomur zameriti. Pa sva vsaki dan, posebno pa ob dolgih večerih, debatirala o zgoraj navedenih zgodovinskih dogodkih, ki so povzročili raznovrstna bo-žičevanja in raznovrstne načine štetja let. In ker sva vztrajala vsak pri svojih trditvah in svojih nazorih, se nisva zamogla zediniti glede zgodovine in vzrokov raznovrstnih dob človeštva.
Zadnji dan najunega božiče-vanja sva sedela v kuhinji — in tam sva božičevala pri vodki in vinu. Pri tem sva prigrizovala tanko narezane posušene jugoslovanske klobase, katere je dobil McAndy iz Chillicothe, Ohio. Pa sva postala nekoliko zaspana in McAndyju je krog polnoči pričela glava nekako omahovati. Da ga predramim, vprašal sem ga, če ve, kako bi se Konfucej, Gautama Buda, Mohamed in pisatelji novega in starega testamenta čudili, ako bi zamogli priti letos semkaj v Ameriko božičevati, in kaj neki bi dejali, —- pa je samo zaspano pokimal.
Potem sem ga, vprašal, če ve, kaj bi zgoraj omenjeni zgodovinarji dejali, ako bi videli železnice, zrakoplove, avtomobile, traktorje, letala, in---------
McAndy: ORA PRO NOBIS.
Jaz: In parnike, puške, topove, podvodne ladje, stonadstrop-na poslopja, kino, govoreče slike in-----------
McAndy: ORA PRO NOBIS.
Jaz: In automate, nadulične, u’’čne, podulične železnice in —
McAndy: ORA PRO NOBIS. Jaz: In chewing gum, NRA, hot dogs, Wall Street, ločitve zakonov, vojne dolgove, tomato
cocktails, in------------
McAndy: ORA PRO NOBIS. Jaz: In Hollywood, jazz, crooner je, tango, krizo, gral’terje, preiskave, gangsterje in — —
McAndy: ORA PRO NOBIS. Jaz: In operacije na slepiču, bolne želodce, bronx cocktails,
hula dekleta, ukalele in------------
McAndy: ORA PRO NOBIS. Jaz: In “5 and 10,” sex appeal, radio, base ball, birth control, dolarje po 50 centov, članke nekaterih urednikov, pijo-
nirje in ----------
McAndy: ORA PRO NOBIS. Jaz: In senatorja Huey Longa, cajtenšeo, bankirje brez bank, plakate “buy today, da ti ne
bo žal tomorrow” in--------------
McAndy: ORA PRO NOBIS. Jaz: In pobarvane obraze deklet rdeče namazanih usten in
nohtov in -----------
McAndy: ORA PRO NOBIS. Jaz: In dekleta s črnilom pobarvanih obrvi, ki plešejo po sedem dni in noči brez odmora,
McAndy: ORA PRO NOBIS. Jaz: In dekleta, ki dobivajo od peterih bivših soprogov po petero mesečnih alimentov, burleske, in-----------
McAndy: ORA PRO NOBIS. Jaz: AMEN!
In potem sva odšla k počitku
Frank Troha, Barberton, o.:
STRIC JAKOB
Iz svojih otroških let se spominjam moža, starega samotarja. V našo vas je bil prišel iz Loške doline in dobil službo kot vaški pastir, ki je čuval čredo krav ter jo gonil iz kraja v kraj po širnih vaških pašnikih. Njegova služba je obstajala od spomladi do jeseni. Ko je pozno v jeseni sneg pobelil hribe in doline, je bilo konec službe vaškega pastirja. Stari, niož, se j.e bil. pa tako privadil pri nas, da ni hotel ■;e č oditi iz naše vasi.
Stric Jakob, tako smo imeno-. y 1 i starega pastirja, je dobil pri premožnejšem kmetu bivališče v mali baraki in tam si je uredil po svojem okusu in prebil zimske dneve. Preživljal se je pa s tem, da je dobil kaj v dar od dobrih ljudi, izdeloval je pa tudi razno leseno orodje in ga potem prodajal kmetom za mal denar, ko je zopet nastopila topla pomlad, je pa nastopil službo pastirja, kmetje so mu rade volje storili uslugo in ga ponovno sprejeli za pastirja, ker on je znal čuvati čredo in malokatera krava mu je ušla.
Par let je že preteklo, odkar se je bil Stric Jakob priselil v našo vas. Snežna odeja je zopet pokrivala hribe in doline. Tedaj sem bil v starosti štirinajstih let. Stric Jakob se je rad pogovarjal z otroci in zato se je večkrat pripetilo, da je okoli sebe imel zbrano malo družbo in nam pripovedoval razne otročje pripovedke. Ko smo ga vestno poslušali, se je med pripovedovanjem čestokrat tako zamislil, da j.e popolnoma pozabil na nas. Mi smo ga pa vselej opomnili, da naj nam še dalje pripoveduje. On se je opravičil, da ga je nekaj zmotilo, in nato nam začel dalje pripovedovati.
Stric Jakob se nam je zdel čuden mož. Nekatere dneve je postal otožen, iii hotel govoriti, zgodilo se je pa tudi, da se je večkrat zaprl in po cel dan sam nemoteno prebil v baraki. To se je tudi opazilo ob večjih praznikih. Zato je marsikdo sklepal, da ga mora nekaj težiti, toda tožiti ni hotel nobenemu, Njegovo življenje se je vleklo naprej, brez posebne izpremembe.
Bilo j.e na božični dan, posedli smo okrog mize in mati nam je stregla z izbranimi jedili, katerih smo bili deležni samo ob večjih praznikih. Lepo je bilo tedaj v naših krajih in morda ne bo nikoli več tako. Kajti časi se iz-
preminjajo in prinašajo razočaranja in z vsakim letom večjo nevoljo.
Ko smo dokončali z obedom, se je naenkrat mati spomnila na samotarja strica Jakoba ter rekla : “Mož gotovo nima danes nič priboljška, treba mu je nekaj odnesti, da bo tudi on vedel, da je danes božični dan.”
Ker sem bil jaz najstarejši izmed otrok, je mati mene odločila, da nekaj od jedil odnesem samotarju Jakobu. Mati je položila v malo košarico potrebne stvari in jaz sem urno odšel k samotarjevi baraki, začel tolči po vratih in klicati: “Hej, stric Jakob! Odprite!” Ker ni takoj prišel odpreti, sem ponovno tolkel po vratih in končno mi je odprl.
Izgledal je slabe volje, pa se .je takoj nasmehnil, gotovo je sluti!, da sem mu nekaj prinesel, kar ga bo spravilo k boljši volji. Imel sem namen, da takoj odidem in da ga ne motim. Toda, ko sem hotel oditi, me je ob-govoril, naj malo povasujem. Ko sem opazil, da mu bom ustregel, ako ostanem pri njemu za majhen čas, sem vstopil v borno sobo in pristopil k peči, v katero le oh med časom metal pripravljena drva, da je bila soba vedno dovolj gorka.
Stric Jakob je pogledal v košaro, kaj sem mu prinesel, in nato začel brez obotavljanja jesti razne dobrote. Ko sem ga opazoval, sem mislil na njegovo samotarsko življenje, in kar naenkrat sem ga tako odločno vprašal, da me je kar debelo pogledal :
“Stric Jakob! Zakaj se niste pa nikoli oženili?”
On je za nekaj časa pogledal v tla, nato je pa stopil k meni, me potrepljal po rami in rekel: ‘Fant! ne bi si bil mislil, da bom tako vprašanje dobil od tebe. Tudi jaz sem si že neštetokrat mislil, zakaj se nisem oženil, da bi imel svojo družino, svoje otroke in da bi tudi jaz obhajal vesele praznike v krogu svojih domačih, kakor je to pri drugih ljudeh. Ker sj me, pa rayno,ti ako odločno vprašal, ti povem jvojo resnično zgodbo, ki te bo nor da zanimala bolj, kot vse pripovedke, kar sem ti jih že povedal.”
Jaz sem napeto pričakoval, kaj ni bo stric Jakob povedal. Ko se ;e še nekoliko okrepčal, se je vse-del na stol poleg peči in jaz sem mu sedel nasproti, on je pa začel pripovedovati svojo lastno povest iz mladih dni:
“Bilo je pred davnimi leti, toda .jaz se spominjam, kakor bi -ie zgodilo pred par dnevi. Jaz sem bil tedaj mlad fant, malo večji kakor si ti sedaj. Ko so koncem zime postajali toplejši dnevi, ko je začelo zeleneti po polji in travnikih in ko so zelenela drevesa v gozdu, je začelo nekega dne deževati in deževalo je tako, da so ljudje mislili, da bo vse zalilo in da bo vsega konec.
“Toda kaj otroci vedo za skrbi odraslih ljudi. Otroci imajo svoj e muhe, kakor jih imaš ti sedaj in kakor sem jih imel jaz nekoč.
“Cerkniško jezero se je bilo raztegnilo, da nikoli tako. Voda je dosegla in preplavila njive in vrtove, ki popred nikoli niso bili poplavljeni. V Loški dolini je bilo tako kot morje. Jama Golo-bina v Danah je požirala vodo v silni množini, toda naenkrat se je začela voda vzdigovati, strašni požiralnik ni bil več v moči, da bi pogoltnil preobilico vode. Polja in travniki so bili preplavljeni in kamor sem se ozrl, sama voda in voda. Ljudje so vzdihovali in tarnali, kako strašno jih tepe šiba božja. A otroci se nismo zmenili za tarnanje in ne za šibo božjo, pač smo pa pričakovali še več vode, da bi videli kako bo končno izgledalo. Napravili smo si splave iz desk in se vozili po vodi. Taka vožnja se nam je zdela silno prijetna in zanimiva, seveda smo se vozili le tam, kjer je bila voda plitva, splave smo pa rinili naprej s koli, s katerimi smo se upirali v
zemljo.
“Ko sem si jaz napravil svoj splav in imel še dva mlajša pomočnika, smo se veselo podali na prijetno vožnjo, drugi otroci so nas pa opazovali z brega in nas prosili, naj jih vzamemo na splav, da bodo deležni prijetne vožnje po vodi.
“Ko splav pririnemo zopet do brega, me dve deklici milo prosita, naj ju vzamem na splav. Čeprav smo bili otroci, smo imeli nekoliko več spoštovanja do ženskega spola in zato sem določil deklici, da se prvi udeležita naše vožnje po vodi. Starejša Francka mi je bila pa že tako in tako nekam bolj priljubljena in kakor sem opazil, je tudi ona imela mene nekoliko bolj rada.
“Jaz, kot nekak kapitan, sem dajal povelja in določil, kje in kako morajo stati na splavu, da se ne prevrnemo. Ko se mi je zdel splav premajhen za pet oseb, sem enega pomagača odslovil za tisti čas. Z drugim pomagačem sva se krepko uprla s koli in splav se je odmaknil od brega, laz sem se hotel pa nekoliko bolj ]Un.‘rskega pokazati in čutil sem se kot pravi pomorščak. Zato sem rekel pomagaču, da nekoliko dalje odrinemo. Splav se je odmikal dalje in dalje od brega, bila je krasna vožnja, toda naenkrat me je spreletela groza! Zavozili smo v globljo vodo in koli niso več dosegli dna.
“Tedaj mi je odpovedal ves pogum. Deklici sta začeli jokati, tovariš se .je tudi kremžil, splav se je odmikal dalje in dalje v smer, kjer je bila voda še višja. Ne daleč so bili požiralniki in ram je voda krožila v vrtincu. Jaz sem dobro vedel, ako nas tja zanese smo izgubljeni. Francka gleda name, kot bi bil vsegamo-gočen in da splav kako zadržim, da nas ne bi še dalje zaneslo. Meni je šlo pa samo to po glavi, da sem sam vsega kriv, in ako se potopimo, bom tudi jaz kriv smrti mojega tovariša in obeh deklic. Ponovno hočem s kolom doseči dno. Kol porinem v vodo, ;I^,sei?i ga le p*ir čevljev v. dolžini obdržal nad površjem vode in glej, naenkrat sem se dotaknil zemlje. Vlegel sem se na splav in si s tem pripomogel, da sem se bolj uprl s kolom in tudi •plav zadržal, da ga ni tok zanašal naprej. Ostali trije so pa kričali za pomoč.
“Na bregu so pa istočasno opazili našo nevarnost, neki kmet je imel čoln in se je nemudoma podal in odveslal do nas ifi nas končno rešil. Seveda, smo imeli pa tudi dosti sitnosti, pred-no smo se vkrcali v čoln.
“Ko smo enkrat zopet stali trdno na suhi zemlji, sem se popolnoma oddahnil, bil sem pa deležen zmerjanja in karanja in vse sem mirno poslušal, kajti ni bilo ugovora, da bi se bil izgovarjal. Končno se je pa Francka postavila zame in je rekla, da sem se junaško boril proti vo-'ii in splav zadržal z naporno močjo, da ga ni zaneslo dalje v globokejšo vodo, kjer bi zašli nad oožiralnike in se gotovo potopili.
“Ko so pretekli tedni in meseci, je-bilo že vse pozabljeno. Voda je bila odtekla, zemlja se ie osušila, travniki in njive so v toplih poletnih dneh zeleneli in cveteli in ozračje je bilo prepojeno od vonja cvetlic in zelenja. 8 Francko sva postala dobra prijatelja, končno sva pa oba pro-našla, da to ni bilo več prijateljstvo, pač pa prava ljubezen. Toda za veseljem so prišli ponovno žalostni časi. Pojavila se je ne ka nalezljiva bolezen. Dosti ljudi je zbolelo in tudi dosti umrlo Tedaj je smrt ugrabila, tudi mojo Francko. Tisto je bil zame najhujši udarec in nikoli ga nisem mogel pozabiti.
“Ko so mojo ljubljeno Francko položili v grob in ko sem stal poleg groba, dokler jo niso zagrnili, sem le jaz sam vedel, kako trpka žalost mi je stiskala srce. Mislil sem si, da jo ne bom mogel nikoli pozabiti in tako je tudi bilo.
“Leta so tekla drugo za drugim, jaz sem dorasel v krepkega
mladeniča, toda ljubezen se mi ni obudila do nobenega drugega dekleta. Jaz sem se pa staral in staral ter končno postal to, kar sem sedaj, star samotar, ki nima ne svojcev ne doma. Mnoga leta -■o pretekla od tedaj, ko sem v času velike poplave vozil na splavu svojo ljubljeno Francko ter smo se v zadnjem času rešili smrti. Potem se je pojavila zavratna nalezljiva bolezen, smrt je kosila svoje žrtve in prizanešeno ni bilo tudi moji Francki. Vse to se mi čestokrat pojavlja v mislih, kot nekak sen, toda bila je gola resnica iz mojih mladih let.”
Tako je dokončal stric Jakob svojo povest, oči so se mu orosile in to mi je bilo priča, da ni še v svojih visokih letih pozabil mlade ljubezni in na izgubo svojega ljubečega dekleta.
Nekaj dni po božiču se ni opazilo dima, ki se je običajno valil iz dimnika male barake, kjer je samotar Jakob bival, ter že zgodaj zjutraj zakuril v peči. Sosedom se je čudno zdelo, zato so šli pogledati, našli so starega Jakoba mrtvega, v noči ga je zadela kap. Pokopali so ga na vaškem pokopališču in spomin nanj je kmalu obledel, kakor je to že stara navada, pri osamljenih in zapuščenih ljudeh. Toda po dolgih letih sem se spomnil na osamljenega starčka in kako mi je pred mnogimi leti povedal svojo lastno povest.
-------o-------
Razno iz Amerike in inozemstva
(Nadaljevanje s 1. strani) je o teh najdbah poročal po radio pretekli teden.
PRODAJNI DAVEK, ki bo znašal tri procente od vsakega nakupa pri vsoti devetih centov ali več, bo s 15. januarjem dobila država Ohio. Računa se, da bo prodajni davek prinesel okrog 56 milijonov dolarjev letno. Prodajni oziroma nakupni davek bo treba plačevati od vseh predmetov, z izjemo kruha, mleka, časopisov in predmetov, ki so že na druge načine obdavčeni. Naknadni državni davek enega centa na galono gasolina, ki je v veljavi že eno leto, se bo raztegnil tudi v leto 1935. Ta davek ho prinesel o-krog 10 milijonov dolarjev. Dalje so zvišani davki na produk-tivne investicije in na dohodke javnonapravnih družb.
NENAVADEN MRAZ preteklega tedna je segal celo do gorke Floride, kjer je uničil mnogo zelenjave, kakor fižola, paprike, paradižnikov itd. Mraz je močno poškodoval tudi nasade oranž in lemon. Temperatura je padla ponekod na 30, 24, 22 in celo 16 stopinj nad ničlo.
NALEZLJIVA bolezen osep-nic ali koz je napadla nekega potnika na vlaku v canadski provinci Ontario, in vsled tega so vsi potniki, po številu 27. morali ostati v karantini v mestecu Hornepayne, Ont. Več potnikov je bilo namenjenih y Anglijo. Železniška uprava je karantiranim potnikom preskrbela hrano in stanovanja, toda reveži se v tem malem severno-eanadskem mestecu silno dolgočasijo.
PO PETMESEČNEM zaporu v Nemčiji, zaradi osumljen.ja špijonaže. se vrača v Ameriko Miss Isabel Lillian Steele iz Ilollywooda, Cal. Po dolgem trudu in, ker se ji ni moglo ničesar dokazati, je ameriški poslanik izposloval njeno deportacijo. V zaporu v Nemčiji je bilo, poleg nje še kakih 500 žensk zaprtih, večinoma zaradi političnega prepričanja. Miss Steele pripoveduje, da je bila hrana v zaporu slaba, disciplina pa zelo stroga.
V BOLGARIJI so oblasti zaprle 500 oseb, ki so osumljene komunistične zarote. Med aretiranci je 175 vojakov.
A. J. Terbovec:
POLJUBI JUGA
Pred kakšnimi dvajsetimi leti je bila ameriška Slovenija še rnlada, živahna in vesela do razposajenosti. Vsa je še duhtela po žitnih poljih svoje matere in v dušah fantov in mladih mož še ni bil zamrl odmev vriska, poro-,1< n:	v mesečnih nočeh vaške-
!/i fantcvanja. Lepe slovenske lastnosti: pridnost, gostoljubnost, poštenost in odkritosrčnost pa so se v svobodnem ameriškem ozračju razkošatile kot rožmarin na vrtni gredi.
Lepo je bilo tiste čase potovali po slovenskih naselbinah našega zapada. Po večini so bile te naselbine majhne, skromne in mestoma primitivne, toda povsod je bilo mogoče najti prijazen dom in pravo slovensko naklonjenost.
V eni. tistih malih slovenskih naselbin sem se bil seznanil z Johnom Liparjem. Prijezdil je bil na konju in prinesel naročje grocerije v hišo, kjer sem se mudil. Gospodinja naji je medsebojno predstavila in kmalu sva se zapletla v živahen pogovor. Kot je bila na zapadu navada, sva se po izmenjavi par vprašanj in odgovorov že sporazumno tikala.
“Pa brez voza “razvažaš” gro-cerijo?” sem brž hotel izvedeti.
“O, imam voz in par konj,” odvrne mladi mož s smehom, “pa za majhna naročila se ne izpla ča razbijati voza po teh kameni-lih kolovozih. Naročeno blago naložim kar v nalašč prikrojene vreče in prinesem na konju.-Je tudi prijetnejše jezditi kot tresti se na vozu, posebno, ker moj Branko pozna vsako stopinjo v tej okolici. Sploh ’še vedno rad j.zdim, dasi je minilo že par let, odkar sem zapustil konjenico i-tr ica Sama doli ob Rio Grande.” Začudeno sem se zazrl vanj. Bil je vitke rasti, pa mišičast, pod širokim cowboyskim klobukom zagorel obraz, na nogah čevlje z golenicami. Res, nekaj vojaškega je bilo na njem, vendar je bil prikupen mlad mož.
“Bo treba iti,” povzame moj novi zr.anec, “ker moram še nekaj g'roc€:'ije razdeliti. Oglasi se pri meni, predno odideš iz te okolice.. Trgovino imam v mestu N., saj tam boš moral na vlak, ko boš odhajal. Bova katero rekla.”
Poslovil se je in se zavihtef na l onja s tako lahkoto, da sem takoj videl, da je res na sedlu doma.
Bila je sobota, nekako deber teden pred božičem, ko sem bil z mojimi trgovskimi posli v do-tični okolici gotov, pa sem proti večeru moker in prem-ražen pri-cupljal v mestece N., kjer sem drugi dan nameraval dobiti vlak za nudaljno pot. Vlekel je pust zimski veter in nosil moker sneg v velikih kosmih. Prišel sem mimo trgovine Johna Liparja in sem baš premišljeval, da-li bi vstopil ali bi šel prej v edini mestni hotel ter si tam dobil prenočišče in odložil prtljago, ko ;*-idrdra za mano Johnov voz in se ustavi pred trgovino.
“Halo,” mi zakliče mladi mož veselo ter odda vajeti dečku, ki je pribrzel iz trgovine. “Ravno pravi čas si prišel. Kar notri stopi, peč je zakurjena, da se bova posušila in ogrela, kmalu se bo dobilo kaj večerje in potem sc bova kaj pogovorila. V tisti dolgočasni hotel ne boš hodil nocoj, je dovolj prostora v moji hiši.”
“Bojim se biti nadležen,” skušam ugovarjati.
“Komu neki boš nadležen?” se zasmeje John in otresa sneg s širokega klobuka. “Meni ne, drugih ljudi pa ni v hiši, z izjemo tistega-le fanta, ki malo pazi na trgovino, kadar sem z doma. Jaz sem v delom za ta teden gotov, ti pa tudi ne moreš naprej z vlakom prej kot jutri opoldne, tako bova lahko drug drugemu dolgčas preganjala.”
Ponudba je bila vabljiva, gorko zakurjena peč pa tudi, torej
nisem več ugovarjal.
Po večerji je bilo zelo udobno počivati v toplo zakurjeni sobi, posebno, ker je zunaj tulila ostra burja in se je sneg jezno zaletaval v okna. Oblaki tobačnega dima so se sanjavo vili proti stropu in na mizici se je prijazno smejala rdečelična californijska kapljica, llazgovarjala sva se o vsem mogočem; o življenju rojakov v različnih naselbinah, o delu in zaslužku, o politiki in lovu in končno sva prišla še na zimo, Pri tem sem sprožil vprašanje, kaj ga je prineslo iz gorkih južnih krajev v te mrzle hribe.
“Saj je res čudno,” odvrne John nekako zamišljeno, prime svojo čašo in trči z mojo, stoječo ra mizici, kar je bil poziv, naj si rudi jaz pomagam.
“Prav za prav je samo slučaj,” nadaljuje. “Ko sem bil še v vojaški službi, sem nekoč dobil pismo od, sestre v.starem kraju, v katerem mi je poročala, da je sosedov fant, nekako moje starosti, odšel v Ameriko. Navedla mi je njegov ameriški naslov, namreč eno naselbin v tukajšni okolici, in vpraševala, če je tisti kraj kje v moji bližini. Kje pa si,morejo ljudje v starem kraju predstavljati velike ameriške razdalje, ki nas ločijo!
“Pismo sem spravil in ko je bila moja vojaška služba končana, sem premišljeval, kam bi se podal. Pa sem se kar tako nekako za šalo napotil v ta kraj, dasi še sanjal nisem, da bi tu ostal. Našel sem rojaka, katerega sem iskal in v kratkem času sem se seznanil skoro z vsemi našimi ljudmi, ki so bivali v tej okolici. Kot veš, vse te naselbine po naravi gravitirajo k temu mestecu in eden rojakov me je opozoril, da je v tem mestu zaradi bolezni lastnika naprodaj mala grocerijska prodajalna in da tisto Vii bilo kot nalašč zame. Bilo ie poleti, in poleti je ta kraj zelo prijazen, imel sem nekaj stotakov prihrankov, poleg tega pa uidi nekaj izkušnje pri takem poslu, ker sem imel pri vojakih zadnja leta precej opravka pri provijantu, in tako sem postal grocerist.
“Pa ti rečem, da mi ni žal. Dela je dosti, pa ni naporno in zasluži se precej. Vsi Slovenci v tej okolici so moji odjemalci, poleg tega pa imam lepo število odjemalcev tudi med drugorod-ci. Naši ljudje so najboljše duše js pošteni kot zlato. Rad jih imam vse vprek in oni mi zaupajo brezmejno. Večinoma še slabo obvladajo angleščino, zato jim moram seveda ob raznih prilikah biti za tolmača. Včasi je treba napisati tudi kakšno angleško pismo. To vse zanje veliko pomeni in imajo me kar za ne-uakega majhnega boga.”
varni zamerilo in, “ko sem bil fantič star osemnajst let,” sem se vpisal k vojakom. Priredili so me kavaleriji in sem služil ves čas doli ob mehiški meji. Mlad sem bil in med mladimi fanti sem se angleščine hitro naučil, konje sem imel rad in jezdare-rije me je veselilo. Seveda, vročina je poleti huda tam doli na jugu, pa se človek privadi in u-trdi. Poveljujoči častnik našega oddelka je bil pravi ameriški gentleman in ni zlepa komu kaj hudega prizadejal. Tudi prostosti smo imeli precejšno mero, če smo redne vojaške dolžnosti dobro in točno opravljali. Najbolj pa me je veselilo, kadar smo zasledovali ali preganjali mehiške! bandite, ki so se včasi priklatili preko meje. Ameriško-mehiška meja je dolga in vojaške postaje tam so redke. Tako je bilo včasi \ mnogo ježe in tudi krogle so žvižgale.”
“Pa ste kdaj bežali?” ga prekinem hudomušno.
“Glej ga no,” se navidezno razhudi John, “kdaj so pa ameriški vojaki še bežali!
“Ampak enkrat sem pa res bežal, pomisli, jaz, ameriški vojak sem bežal, pa ne pred banditi. E j tisto je bilo pa res smešno, prav za prav zabavno ih žalostno obenem, čakaj, da ti povem, kako je bilo. Daj, pij no ( nega-, da boši lažje poslušal.
“Kakor sem menda že omenil, sem bil zadnja leta moje vojaške službe največ, zaposlen s provi-rntom, to je z naročanjem in kupovanjem blaga za naš mali vojaški oddelek. Nekatere potrebščine smo nakupovali v m,a leni, par milj oddaljenem obmejnem mestu. Tako sem pogostokrat jezdil tja, včasi t udi brez prave potrebe, in sem polagoma spoznal dober del meščanov. Prebivalstvo je bila mešanica belcev in Mehikancev, vmes pa je bilo nekaj Črncev in mulatov ali mešancev.
“Pa ti ni dolgčas kar samemu?” povprašam, ko je mož utihnil, da popije čašo vina in si prižge novo cigareto.
“Glede tega se ne morem priložiti,” odvrne mož, vstane in rinese iz omare drugo steklenico vina.
“Ob večerih je v trgovini vedno treba kaj urediti, nekaj časa vzamejo tudi računi in korespondenca, poleg tega pa tudi rad čitam. Knjig in listov imam dovolj, slovenskih in angleških. Čez dan pa, kadar je čas in vreme za to, grem na lov ali pa samo jezdim kam v okolico. Med našimi rojaki v okoliških naselbinah so tudi vedno kakšna go-dovanja, koline in druge proslave in jaz moram biti seveda povsod zraven. Pa sem srečen med njimi, ker so tako poštene, preproste in zlate duše. Lahko rečem, da imam prav lepo in prijetno življenje. Le včasi nekoliko pogrešam naš sončni jug.” “Kako pa se ti je kaj dopadlo v ameriški armadi?” poizvedujem.
“Ej, prav lepo je bilo, malo cigansko včasi, toda kljub temu lepo,” se razvname John in oči mu zaiskre.
“Veš, iz starega kraja sem prišel v Chicago, pa se mi je, mlademu fantu, monotono delo v to-
“2a božični v^čer je.skupina mladih ljudi v mestu aranžirala nekako napol privatno plesno veselico, o kateri so mi v trgovinah pravili že tedne prej, in me vabili, da jo posetim. Dobil sem lepo tiskana vabila zase in morebitne prijatelje, ki jih privedem s seboj. S tremi tovariši sem si izposloval 48-urni dopust, kar ni bilo težko. Naš povelj-r.ik nam je ob takih prilikah navadno rekel: “Le veseli bodite, fantje, in dobro se zabavajte, samo glejte, da ne boste delali sramote armadi Zedinjenih držav. Kdor ga kaj polomi, ne bo nikoli več dobil dopusta, ampak bo ob vsakem prazniku imel službo v hlevu pri konjih.” Mož je bil na svoj način strog, toda v splošnem zelo dober z nami, zato smo ; edeli, da je najbolj zdravo upoštevati njegova priporočila.
“Naša vojaška štiriperesna deteljica je prižvenketala v veselično dvorano, ko je bila zabava že prav razigrana. Moji številni mladi znanci so nas hitro predstavili vsej družbi in kmalu smo bili vsi štirje v plesnem vrtincu.
“Pri tej priliki sem bil predstavljen tudi dražestni branetki, katero sem bil že parkrat prej videl kot prodajalko v neki večji trgovini, toda nisem nikoli prej imel prilike govoriti z njo. Bila je krasno zrastla in vitka kot palma, precej zagorelega obraza, bujnih vranjih las in čudovito iskrečih oči. Po moji sodbi tipična španska ali mehikanska se-norita. Na tihem sem jo takoj proklamiral za kraljico večera in pri prvem plesu sem jej to tudi polglasno na uho povedal. Oči so se ji zaiskrile kot naj lepše božične zvezde in prijazno se je nasmehnila, toda preko tega lepega nasmeha je splavala lahka senca bolesti.
“Dvorana je bila okusno okin-čana z zelenjem, kajti narava doli na jugu o božiču ni pusta in mrtva, kot v teh krajih, in nekje je med drugim zelenjem visela od stropa tudi vejica omel ja, ki mu v Ameriki pravimo mistletoe. Znano ti je, da pod vejico omelja je na božični večer dovo-
ljeno poljubiti vsako devojko. Mladina je to vejico kmalu opazila in se je pridno posluževala nepisane pravice poljubov,an j a. Razume se, da sem se te pravice poslužil tudi jaz, kadarkoli sva z Izabelo, tako je bilo kraljici mojega srca ime, priplesala na tisti blaženi prostor. Ej, prijatelj, to so bili poljubi!
“Ko se je proti jutru vesela družba razhajala, sem vprašal Izabelo, če jo smem spremiti do doma, kar je dovolila. Stanovala je kake pol milje izven mesteca v mali hišici, katero je obdajal precej obširen vrt. Komaj na sva prišla do najbolj oddaljenega konca vrtr.e ograje, me je prosila, naj se vrnem, češ, da njena mati ne vidi rada, da jo kdo spremlja domov. Kdaj se zopet vidiva? Rekla mi je, da čez teden, ko bo zvečer n jeno delo v trgovini končano, lahko kateri-krat pridem in jo spremljam domov.
“Od tistega časa sem se vsak teden vsaj po dvakrat zamudil v mestu tako dolgo, da sem imel priliko spremljati Izabelo domov. Prosil sem jo nekoč, da bi me predstavila svojim staršem, pa je dejala, da oče ji je že pred leti umrl, mati pa da je zelo stroga in da posebno vojakov ne more videti. Vdal sem se in na tihem gojil upanje, da mi bo dovoljena avdijenca pri materi Izabele, ko bo moja vojaška služba končana in ko pridem v civilni obleki.
“Nekega večera v februarju sem zopet spremljal Izabelo domov. V mehkem ozračju je trepetala zgodnja južna pomlad, luna je žkpeljivo sijala in pot do Izabeli lie 'hiše je bila mnogo milj prekratka. Poslavljala sva se torej nekoliko dalje časa ob vrtni ograji. Ej, ti poljubi v mesečnem siju južnih noči, takih ni nikjer drugje na svetu!
“Naenkrat pa se hišna vrata odpro in (ia pragu se pokaže za-moika čn,ni kot. čurimuri.
“O, zat,o prihajaš tako pozno domov, tako je tisto tvoje delo v trgovini!” zakriči na Izabelo. “Takoj v hišo! Ti pa se izgubi, odkoder si prišel, in da se mi več tu ne pokažeš,” zakriči name.
“Ko sem se še nekoliko obotavljal, plane izza ograje z visoko dvignjeno metlo. In takrat sem stekel. Kaj sem pa hotel! Tepen nisem irkiVul biti in z žensko se vendar ne bi mogel pretepati; posebno ne z Izabelino materjo! Tako je ponosni ameriški vojak bežal pred črnko in njeno metlo. To kaže, da ljubezen ne dela junakov v vseh slučajih.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Pri mestnem poglavarstvu v Zagrebu so nedavno odkrili pet poneverb v skupnem znesku tri in pol milijona dinarjev. Poneverbe so zagrešili štirje usluž- , benci in ena uslužbenka.
 	i
Zgodovinski jubilej Karlovca, Staro mesto Karlovac slavi v , teh dneh zanimiv zgodovinski! jubilej. Pred 125 leti so ga za-j sedli Francozi in ostali v njem štiri leta. Po dunajski mirovni pogodbi leta 1809 si je pridobil Napoleon poleg drugih avstrijskih pokrajin tudi del Hr-vatske med Savo in morjem. Tako je prišel Karlovac pod francosko oblast. Francoska okupacija je bila izvedena brez krvi in brez incidentov v najlepšem miru 28. novembra leta 1809. Mesto je zasedel francoski general Delsons s 5000 vojaki. Avstrijska posadka se je že nekaj dni poprej umaknila v Zagreb.; Od francoske okupacije so imeli Karlovčani velike koristi, ker je v mestu poleg drugih gospodarskih panog posebno napredovala trgovina. — Francoske vojaške oblasti so od prvega dne okupacije do 25. decembra porabile za prehrano vojaštva in živine preko 100,-000 forintov. Z okupacijo sicer niso bili zadovoljni plemiči in privilegirani stanovi, širokim slojem ljudstva pa je prinesla srečo in blagostanje. Avstrijske čete so se vrnile v Karlovac spet 21. avgusta 1813 in razmere so se takoj zopet zelo poslabšale.
O strašnem razbojstvu razpravlja okrožno sodišče v Rumi. Obtožena je skupina ruskih ciganov, da so ob Savi umorili in potem v vodo vrgli rumunskega podjetnika Franca Dreherja. Obdolženci so Giga Petrovič iz Hume kot organizator zločina, kof njegovi pomočniki pa še ' dva cigana in neka ciganka iz i Platičeva. Svojo žrtev so cigani izvabili na samoten kraj . ob Savi pod pretvezo da mu - bodo za 10,000 dinarjev prodali dobro ponarejene bankovce za 100,000 dinarjev. Dreher se i je baje že večkrat bavil s takimi sumljivimi posli in se je rad odzval ciganskemu pova-; bilu. Ker ga pa ni bilo več nazaj, je neki njegov prijatelj osumil cigane, ker je vedel, da se je Dreher ž njimi pajdaših Po nekaj dneh je Sava izpla vila umorjenčevo truplo. Cigani so sprva vse tajili, pozneje, ko so pri glavnem obtožencu n a š 1 i ( krog 9000 dinarjev, pa so priznali svoj sestanek z umorjenim podjetnikom. Priznavajo tudi, da so se z njim sprli in stepli, nočejo pa priznati, da bi ga bili umorili in truplo vrgli v vodo. Glavni obtoženec, cigan Giga Petrovič, je kaj temna prikazen. Pred dolgimi leti se jc izselil v Ameriko, kjer pa se je pridružil tihotapcem alkohola ter je bil naposled zaradi gangsterskih poslov zaprt in izgnan. Nekaj časa so celo domnevali, da je sodeloval pri ugrabitvi Lindberghovega otroka.
služka v denarju, so dobivali delavci od svojega delodajalca prehrano, ki je bila najslabse vrste. Orožniki, ki so preiskj® j j skladišče živil, so ugotovili, da ije bila* tu moka vsa plesniva in že polna črvov. Moko in laz^a j j druga živila so poslali v liig'e'V j ski zavod zaradi analize, Pr01 \ veleposestniku pa so vložili V".j ;adbo pri sodišču.
Odkup tobaka v Hercegovini. Letošnji odkup tobaka v Heice-| | J go vini se bo pričel ta niesfajj I Glavna odkupna postaja Mostarju. Količina tobaka letos precej manjša, ker s0J*S; nim sadilcem zaradi kršitjj predpisov in tudi zaradi zvez s tihotapci, sajenje tobaka branili.
“Nekaj dni pozneje sem zvečer zopet počakal Izabelo na običajnem prostoru, da jo spremim domov. Zaihtela je, ko me je zagledala, in me prosila, da naj jo pozabim in grem. Dejal sem, da je ne morem pozabiti, a ona je zmajala z glavo: “Ti si belec, jaz sem pa - • •” Hotela je reči, da ona je pa mulatinja. Ugovarjal sem, ona pa je samo krčevito ihtela in me prosila naj grem. Košat oleandrov grm je bil priča poslednjih poljubov, polju bov, kot so jih zmožne le vročekrvne hčerke juga, ko se prebuja južna pomlad.
“Slabe ,volje som se vračal proti garniziji in vso pot sem preklinjal bedaste plemenske predsodke in pregraje. Kmalu nato pa je bila naša vojaška četa prestavljena kakšnih sto milj naprej ob Rio Grande in v preganjanju mehiških banditov sem polagoma pozabil moje naj večje razočaranje. Nič hudega mi ni tukaj, toda včasi, posebno v zimskem času, se mi vendar nekoliko stoži po prelestih našega juga.”
“Pa naj bo na zdravje Izabele in vseh dražestnih južnih lepotic žrtvovana ta rdeča kri califor-nijskih vinogradov,” pravim tolažilno in trčim s prijateljem Zimska burja je v tistem hipu močno stresla okna in ura je udarila eno popolnoči ter naji opomnila, da je čas iti k počitku
trdovratnost. Ko je Stojan oni Jan vozil pšenico s parom volov v Uroševac in s pota podal domov svojega sina po neko stvar, ki jo je pozabil, je ho- j Lel Talmatič ubiti dečka, ko je i prišel mimo njegove hiše, kar j pa mu je preprečila žena. Tal-1 matic je nato poklical Stojadi-na, zapregel konje, vssel puško in se spustil v dir za Stojanom. Ko ga je došel, je z besedami, češ, ne boš naju uničeval, nameril s puško nanj in sprožil. Morilca so zaprli.
Iz južnih krajey, daleč proč od prometnih središč in modernega življenja, prihajajo često poročila, kako “vampirji” strahujejo cele vasi in kako se med ljudstvom udejstvujejo še drugi primeri praznoverja. To izhaja iz starodavnih dob in ostalo je zaradi tega, ker živi ljudstvo še v starih razmerah. Primer praznoverja, s katerim se bavi sedaj ptujsko sodišče, pa nadkriljuje po svoji gorostas-nosti daleč vse vražarstvo, ki je ukoreninjeno nekje v planinah Herceg-Bosne ali pa v kaki zapuščeni vasi Južne Srbije.
Tožarita se neka posestnica in njen sorodnik iz Pobrežja pri Ptuju. Posestnica je bila bolna in ko je svoje gorje potožila sorodniku, jo je ta pričel zdraviti z gorostasnimi vražami. Obljubiti mu je morala ubogljivost in zaupanje v vsakem pogledu. Možakar je bolni sorodnici prinašal razne praške, poleg tega pa tudi listke z nekimi j čudnimi molitvicami. Po posebnem čudaškem obredu je i bolnica izgovarjala molitvic e, se križala, metala v vodo denar ter pila na vinu in vodi neke sumljive praške. Da je imela trdno zaupanje v vražarstvo, dokazuje' že to, da je j vztrajala tako dolgo časa. Ko pa bolezni le ni bilo konec in se je še povečala, se je žena nekega dne napotila k mestnemu zdrayniku, ter mu naposled tudi zaupala, da jo je sorodnik že zdravil z raznimi čudodelnimi praški. Ko so te praške preiskali, so ugotovili, da so nekateri tudi škodljivi.
Sorodnik ji je nekoč prinesel tudi stekleničko neke bele tekočine ter ji velel, naj zdravilno tekočino vlije v vino. Bolna posestnica ga je ubogala in da bi imela čim več Koristi od čudodelnega zdravila, je vlila tekočino kar v sod, v katerem je bilo 50 litrov vina. Vino je začelo vreti in se peniti. Zena zahteva sedaj od svojega sorodnika izdatno odškodnino za škodo, povzročeno z njegovimi vražami.
Pozdravi iz New Yorka
rtbisK
odhajam v stari kraj na ^ po 35 letih, pred odhodom na Pa n3	1
še enkiai pozdravljam svoje ptr0 ori-	d
Cliixhohnu, MJnn., kakor tudi vse	|
jaltljc in znance ravno tam in eCm St d. Upam, da se v nekaj 0|>	c
21,pet srečni vidimo. Gud-baj! ^	-
tej priliki se moram tudi 23	^
tvrdki Le:; Zakrajšek v New 'or k!l.	s
prijaznost in dobro postrežbo, s jn tero sem popolnoma zadovolje*1’ r(),
?ntr> to tvrdke priporočam vsem .iakem.—JACOB GFRZ1N.	lir
Ker nimam časa, da bi °sibn^J’,_	J
ral, ec tem' potom še enkrat *’?’,,du jjam cd svoje družine v Clevel* ^
Iv: jc iskreno pozdravljam, kakor vue svoje prijatelje in znance, *e*,Ef|io	t
v '-(-!in prav vesele praznike 1« * .jeli tv« lete! Vsem kličem: Vvidr sP	)
::i in na svidenje kmalu! — °®, ie*	,
s t-rn tudi zahvaljujem tvrdki Zakrajšek v New Yorku ,n i»	f
August Hollander v Cleveland	^
di.lirc postrežbo in ureditev vsega ^ (rebnega za moje potovanje, tvrdki vsfem toplo priporočam--"
TlN KOZAR.	  «■'
Ko
S pokvarjeno moko zastrupljeni delavci. Pri Doljnem Mi-holjcu je na pristavi nekega bogatega veleposestnika nenadoma zbolelo več delavcev pod zelo sumljivimi okoliščinami. Zdravniki so ugotovili znake zastrup-Ijenja in orožništvo, ki je uvedlo preiskavo, je spravilo na dan grozne primere izkoriščanja siromašnih ljudi, ki so bili zaposleni na pristavi. Namesto za- i
ISKOVINE
od najmanjše do največje za
društva
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna-
Ameriška Domovina
6117 ST. CLAIR AVE-
CLEVELAND,OHIO
57
BOŽIČNI PRAZNIKI
•o *
Oni rojaki, ki zmorejo, bodo Cot0'spr»,r,1 letos poslali kak dolar svojcem v kraju za božične praznike.	.
jpiifl*'
M* že 15 lot neprestano pošiljamo	7.11'
stari kraj za ameriške rojake	n**111
nesljivo. Zato je v Vašem interesu, poverite svojo božično pošiljko.
Cene za denarne pošiljke . I-i*
S a	$ 2.75	100	Din! Za	$	0.35	JU
Sa	5.35	200	L)in| Za	IS.25	*n0	l]e
fia	7.50	800	l)in| Za	27.3D	‘ «(j	ljj
fin	12.00	500	Dinj Za	4 4.50	f} „	l}r
6n	23.85	1,000	Din! Za	88.20	]•%	!;
U	47.50	2.000	Dinj Za	438.00
V navedenih cenah so zapopa** -.jib'''*-’ stroški. — Pošiljamo tudi v am. dol	^
Ker se ceno sedaj često menjajo,	jol‘*
dene cene podvržene spremembi, g°rl
DRUGI POSLI S STARIM KRA„JJho! *'!
A ko rabite pooblastilo, kupno	s*1®	j
kako drugo listino za stari kraJ.	6
imate leak drug posel s starim kr*J obrnite na:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, In£; y.
302 E. 72nd St.. New York,
VAŽNO ZA VSAK0GA
“Pričaj po krivem, ali pa -— smrt!” Taka je zadela kmeta Stojana Andjelkoviča iz Slatine gnjilanskem srezu na Kosovem, ki bi moral pričati proti Savu Talmaticu in njegovemu prijatelju Stojadinu, ki sta zagrešila neki zločin, pa so ju izpustili iz zapora, da se bosta branila na svobodi. Talmatie je nekajkrat prigovarjal Stojanu, da bi ga ne obremenjeval s svojim pričanjem, toda Stojan se ni dal pregovoriti, češ, da je njegova dolžnost, da pred sodiščem govori resnico. Ko je Talmatič videl da z lepim ne doseže nič, je začel groziti, kar pa tudi ni pomagalo. Stojan je ostal trden in izjavil, da bo pričal po pravici. Tako sta Talmatič in njegov prijatelj'.sklenila, da se maščujeta za'njegovo
KADAR pošiljate denar v stari kraj;
KADAR ste namenjeni v stari kraj;
KADAR želite koga iz starega kraja;
KADAR rabite katjco pooblastilo ali kako iz* .
javo za stari kraj sc obrnite na nas. 1 KARTE prodajamo za vse boljše parnike po nnjnižji ceni in seveda tudi za vBe . izlete.
Potniki so z našim posredovanjem vedno zadovoljni.
Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO	V	ITALIJO
Za	% 2.80	100	DinlZa	$	9.35	100	Lir
Za	5.35	200	DinlZa	18.25	200	Lir
Za	7.50	300	DinlZa	4 4.00	50o	Lir
Za	12.00	500	DinlZa	88.20	1,000	Lir
Za	24.00	1,000	I)in|Za	176.00	2,000	Lir
Navedene cene so podvržene premembi, kakor je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih.
V Vašem lastnem interesu je, da pišite nam*, predno se drugje poslužite, za cene in pojasnila.
Slovenic Publishing Co.
(Glas Naroda—Travel Bureau)
21B West 18 St. New York. N. Y.
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISN1 SLOVENSKI DNEVNI*
V AMERIKI
Je najbolj razširjen slo^®n?a. list v Ameriki; donaša v®®gijS8 nje svetovne novosti, n;a"forno' izvirna poročila iz stare ° 0(je vine; mnogo Sale in P*.jeV, romanov najboljših P*sate
Pošljite $1.0# .
in pričeli ga bomo pofillJ® ' Vsa pisma naslovite na'
GLAS NARODA,
216 W. 18th St., New York,
fr.
VSEH VRST TISKOVINE
za društva in posameznike
izdeluje po zmernih cenah moderno opremljena slovenska unlJ5^
tiskarna
ENAKOPRAVNOST
(DNEVNIK)
6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio